Leto LXX. št. 89 LfuMfasa, i«. Ctoa Dfa i.- izoaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. ~ inseraa do 30 petlt vrst s Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inseratl petlt vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25«— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm unca stav. ft. Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 81-25 m 81-26 Podružnice: MARIBOR, 8trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska e„ telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon S t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani s t. 10351 Naše gospodarstvo ozdravlja le polagoma Plenarna seja zbornice za TOI — V dravski banovini je gospodarski položaj znatno slabši kakor v vzhodnih delih ■ vi- - države Ljuljana. 20. aprila Predsfvlmk n. Ivan Jelačin je otvorjl ple. nadno sejo Zbornice za TOI z ugotovitvijo, da je navvnčjh nO zborničnih članov \n je seja sklepčna. Po^dravjil je vse evetnjkp in sastoipnlka banske uprave svetnika c. Vinka Ri>rš+ner|a. Za zapisnikarja je imenovaj konrjilenta g. 7.a> dogodke in socialno politične ukrepe zadnjih štirih mesecev. Med važnejšimi socialno političnimi uredbami je na prvem mestu uredba o minimal ruh mezdah .uredba o socialnem zavarovanju za primer starosti, onemoglesti in smrti in uredba o obrtnih razsodiščih. Med zakonodajnim delom je treba omeniti dva važna zakona, sprejeta ta čas za vso državo, s katerima se izenačujejo sedanja par-tikularna prava, veljavna Po nekjaniih pravnih področjih in zakon o pooblaščenih inženjer jih. ki je v tesni zvezi z mn'gimi odredba.mi obrtnega zakona. V Narodni skupščini je pa pripravljen še zakc-n o gospodarskih zadrugah, ki zanima predvsem trgovske krojre in glede katerega je naša Zbornica že v prejšnji sestavi precizirala svoje stališče. Pretekli tedrn je zbornica Obravnavala na posebni konferenci osnutek zakona o električnem gospodarstvu, o proizvodnji in predaji električne energije, ki je za našo banovino naravnost osnovne važnosti ne samo zatr>, ker smo v razvoju elektrifikacije že dosegli gotove uspehe tako. da danes že široki sloji prebivalstva lahko uživajo ugodnost električne razsvetljave in električnega pogona strojev in naprav, v drugI etapi ra^rvoja pa nastaja pri na? potreba, da se sporadične edinice p'vežejo enkrat v racionalizirano delovno enoto, ki bo mogla celokupnosti nuditi nove p:s*b-nc ugodnosti. Prijateljska pogodba z Italijo Za bodoči razvoj naše zunanje trgovine bo posebno važno, da je prišlo do prijateljske pogodbe z Italijo. Slično pogodbo smo imeli leta 1924, ki pa je leta 1929 potekla in se ni več obnovila. Odredbe sedaj sklenjene pogodbe vsebujejo poleg političnih tudi važne načelne določbe glede bodoče medsebojne gospodarske politike, po katerih smemo pričakovati, da bo dosedanja diskriminacija, ki nas je težko oškodovala, v bodoče prenehala in da bo naša izvozna trgovina deležna enakih ugodnosti, kakor so jih bile že doslej države rimskega sporazuma. Pričakujemo, da bo meddržavni odbor, ki naj v kratkem prične s podrobno izvedbo obnove in razširjenja medsebojnih gospodarskih položajev, znal upoštevati posebne prilike in potrebe dravske banovine kot neposrednega mejaša Italije in jih v bodočem sporazumu v celoti zadovoliil. Naša zunanja trgovina Poleg prijateljske pogodbe z Italijo je za našo zunanjo trgovino pomembna tudi uredba o reorganizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, objavljena pretekli teden. Naša zunanja trgovina je zaključila tudi lansko leto z aktivnim saldom 299.000.000 din. Razveseljivo dejstvo je. da je pri zmanjšani izvozni in uvozni tonažj vrednost zunanje trgovine porasla in sicer pri izvozu za svojih 340.000.000, pri uvozu pa za 378,000.000 din tako, da predstavlja danes volumen zunanje trgovine že nad polovico rekordnih številk iz leta 1929. Kakor se vidi. ozdravlja naše gospodarstvo le polagoma in v znatnem delu le pod vplivom izrednih konjunktur oboroževanja in pomanjkanja deviz. Zato je tudi zastoj v plačilnem prometu pri naši izvozni trgovini za naše poslovne prilike zelo znaten in ovira finansiranje izvoza. Izkazalo se je. da uvozna kontrela, ki jo je uvedla po odobrenju finančnega ministrstva Narodna banka, ni v stanju preprečiti in odpraviti zastoja, marveč je v prometu z Nemčijo in Grčijo zastoj še močnejši kakor je bil ob sami uvedbi uvozne kontrole. Struktura naše trgovske bilance ima to neprijetno stran, da smo aktivni z onimi državami, s katerimi vršimo denarni in obračunski promet potom kliringa. pasivni pa proti onim državam, s kater;mi nimamo klirinškega prometa, ki od nas po večini zelo malo kupujejo. Skupna vsota na>ih terjatev napram aktivnim državam je dosegla lani okrog 700.G00.000 din, dočim smo morali za uvoz iz nek'irinških držav izdati preko pol miljarde Ueviz. Akoravno je naša trgovska bilanca aktivna, je poio-žaj v plačilnem prometu stamo napet in težak, tako da smo v resnici v njem pasivni. Promet z Italijo Premet z Italijo se tu-i i po ukinitvi sank. rij n| mosreJ prav rasvjfr\ Vzrok temu je bila na eni strani 40% devalvacija liro, na • ■n:'_"i >*;ani na str:.-' kontrola cen in sistematična korporativna ar^Faitfutejja vse uvo$ne trsovrne in razpodeJe l^&tra Tako j*' znašal lani ves kvot v Italijo le !■">" rai-! / mov 'ti je bi! 7,1 535.000.000 din manjši kakor le?* 1935 in 7 » 6BO.QO0.O0fl mani-r kakor leta. 1984. Najbolj je bila pri tom prizadeta dravska banovina, Izvoj lesa. ki ie plavni steber osfešo fevozne trgovine, je b*M kljub boljši konjunkturi, k- se ja pokazaJa protj koncu lanskega leta, za 237.fl00.Q00 n ni"ini:i kakor rrefšnje letu. V dravski banovini jp bi! pretežop del h*Ui fevo^ reduciran na eno desetino oneia ohsrtr;! ki je imej v dnb: pred avedfoo sankcij. Poleir te&a obravniva poslovno poročne d»«v^'vae:jn. predstojeća n.>.raj;Mvia 7 nordij-skfmj državami. no*7,Ivlv»nie invei^tjci-s'-e ;jkrjvno«;r.T. n«vrnn*o trgovinti in položaj tekstilne ind'^trijo. k; pV»ji prlo>en optimitem in kjer e*** tuli javna dela vrše v zelo graf n^m o-l^esm. Ree je. da sta tudi PTS na«* gradbena delavno**, in i^voz l^i oživela :n da je bila industrija r.^dj ol^ežnih j\vn h do-Kiv stalno zaposlena. Zato se je sniatra!<\ da je nastnp-'l č^f, ko ie tre*>a likvid;r;vti vprašlani*> kmečkih dolšOv in ko i.? treba re;.;^i več perečih soci;ilnih vnra.sanj. ki so se odlašala že dolza lota. Potreba nada. Ijevanja javnrh del iai opi-eme dr/.nvne rMl>raml^e pa ie sredi mrzl"rav j»» 1>-.1 donos davkov in Hržavn:h dohodkov v lanskem letu zelo povoj jen in je v primeri s prejšnjim letom dal na djrekt-n-;h in indirektnih davkih nad 300.000.000 dm ve<5. Čeprav se ie Jani dviganje hranrl- nih vlog ustalio, smo v vsej državi zopet doeegli 10.6TO.000.000 din vloc. Dve tretjini novejra dotoka vlocr se stekata v državne zavode in s teffn trajno oškodujeta jrostpo. darstvo. Uredba o likvidacij« kmečkih dolgov ni bila eeisfavljena v smislu predlo20v naših gospodarski h orjranizaeij. Poslovanje v notranji trgovini mU pri ugotovljenem poboljšanju splošnih prilik ne rzkazMJe večjega napredka. Trgovci, ki so poslovali s kirvefci, so močno prizadet,- zaradi določbe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, £i določa od plačilo blagovnih kre. ditov in dolžnih vsot na dobo 12 let. Splošne 90 pritožbe nad konkurenco vedno bolj rastočih konzummih zadrug in naibavljalnih organizacij. Detajlna trgovina se zaman bo-rj po krošnjarski poplavi na eni stran; in proti industrijekim prodajalnam ter i*nujo-čim se podružnicam veleblagovnic na druiri Davčna vprašanja Mnocobrojne nove uredbe davčnega in finančnega značaja, posebno pa odredl>e fi. nančneera zakona so iz.zva!e j*>trel»o z,l>or_ ničnih intervencij j-n akcij. Zbornica ie v prvi vrsti posvečala po7.ornixst vpra.^inju izvedbe pavšalirania pridnim'ne za obrtništvo. V smuslu Fvoječasnih sUleix>v smo predlagali, naj b-' sednnja sUa'a za pavšali-ninje veljala tudi za obrtnike, ki u porajajo stroje do 2 HP odnosno do 1.000 kiln. vatnih ur na leto. Odredbe 6 možnosti pavšali ram ja banovinskih troaanjn rta v-'qio in žcanje so izzvale voljko zanimanje v kro-gi- je iz. zvala izvedi>a predpisov o skupnm banou vint»kli trošarinah na obleko in ol*utpv. Fi-n.mčni organi ni-so imeli 7do»*tnih navoil'1 in po zato takoj pri popsih zaloi v trco_ vina!« na>tale težave in nesponunmf. Z no_ v'm banoviinskim pr<^rač'.mom se je zaradi prevsetik bremen ?.a finan'iranie Šolskih zgradb banovinska dbkla la poveea4i /a nadaljnjih m presegi v dravski banovini daleko doklado ostailb banovin, ©lede prometnega in InkaCTiejgadavka umt med dru, . im pre Ha?:1!!, da se poMranje tnksnsneea davka za obrtnike preuredi fako. da ^e ne bo ta en in tsM predmet pobjrai dvakrat. Oferlnc zadeve Gibanje obrtništva v preteklem letu ia-kazuje še vedno sliko prejžnjih let. Nazadovanje števila obratev se še vedno ni ustavilo. Nasproti 912 prijavam je Zbornica reg-istrirala 1414 odiav. tako da se je število coratov zmanjkalo za nadaljna 602. Med prizadetimi strokami je treba f-me-niti zlasti čevljarje, ki beležijo S4 prijav in 238 odjav, šivilje 49 prijav in 147 odjav, krojači 48 prijav in 107 odjav, mizarji 60 prijav in 117 od?«v itd. Vid'mo torej, da postajajo poleg Tr arja in Bat'e. ki povzročata znatno zaanjšanje čevljarskega in krojaškega obrta tudi v mnogih drugph panog-ah nadštevilni in ne morejo vziržati !ežije ter javnih bremen ter se zaradi pr-manika.nja poslov reducirajo. Znak ča-'i je, da se je celo število urarjev zmanjšalo za cel^h 9 obratov, modistk za 5 obratov in da nastaja ž? v živilskih cbratih število prekomerno. Statistika nam kaže. da smo imeli na področju Zbornice ob koncu lanskega leta 5050 gotinskih obratov. Lani je bik) prijavljenih vsega 249 novih gostinsk'h obratov, odjavljenih pa 234. Neupravičeno po-se;ranie v gostinske obrate se < in 1583 učenci (kami >. Strckovni pouk vajencev še vedno ni zadovoljivo urejen. V dravski banovini imamo samo 10 trgovsko nadaljevalnih šol. v katere se je v začetku šolskega leta 1936-37 vpisalo 355 učencev in 244 učenk, skupaj mmo 599. Vsi c stali trgovski vajenci in vajenke morajo povečati mešane trgovsko obrtne ali strokovno obrtne nadaljevalne šele. Mnogi ao pa celo brez strokovnega nadaljevalnega pouka. Računski zaključek Za zJ>ernični nadzorni odbor je poročal o zbornionih račun h za lansko leto dr. Crril Pavln. 7?x»rn;čni zaklad je imel Jt.Hfi3.664 Din dohodkov. s>tro^kov pa 3.435.35fi Din. Primanjkljaj znaša torej 71.693 Din. Blagajniški ostanek ob koacu 1. 1935 je zna-šal 4^6.579 Din. Večina nves^a bila naložena v denarnih zavodih. Dono* zborničnih doklad je znašal 2 milijona 457.780 Din. Glede na donos 1. 1935 je bil man>3 za 209.358 Dm. Zbornične tak-?o dale 803.823 Din. tak-se za mojstrske izpit«? 90.817 Din. oHre*ti le 5.057 Din. Stroški rfvtrn^neffa zaklada so znišali lani 3.135.356 Din. in sicer za osebne ftro-Čke 1.618.T31 Dfn. za etvarne potrebščine 453.646 Din, za priepevke in ustanove 1.072.977 Djn. za obrestovan je in odplačilo kim letom se je avfšalo V% 2S.:307 Din. Premoženje Sklada za muze i kralja -^J;'-aaadra je koncem 1. 1936. znašalo 28C».4T8 Din. Računski zaključki za prireditve m/.s-tnv, za fonde in inventar i-zkazujeio samo dohodke na obresti. Niih premoženje ie znašalo 25.21.") Din. Zaklad za volitve ie dobjl dotacijo lOO.tMK) Din. Stroški so inifiaii 61.515 Drn. Premoženje zaklada je znaša_ lo koncem lanskega leta 253.131 Din. od katerega z.neska je naloženih 212.T^7 D;l Din. Obnovitveni fond za centralno kurjavo ie ime! s-amo dohodke. Njepovo premoženje je aaraelo aa lf>9.9«5 Din. Zbornični Zavod za potpeže vanje obrt; je ime! 2:11.71? D11 dohodkov in lSfi.Ti?! Din izdatkov. Akt-va zaklada 80 znašala 812JJ06 r>in. Po rnlK^ku p:i'n. ie majalo ?»11 pre mbženje mfrtnd« 619^65 Din. r>rima?uk1 iaj zaklada za nada.ljevalno >ole v zneekn Din 47.665 se yo pokrd '//. glavnice, ki se je 7.a_ radi teca znižala na ^7.497 Din. Glavnica Sklada kraljn Aleksandra za podpiranje o.-i-romiLfiiili brvSih pripadnikov zhocntce je. dobi 25.OO0 Din dotacije, ki r^^ ie po-ral'i'a. o!>ref»ti pa prištele k giavfl|ef, ki je znašala ob kpnea Ipnakeca leta 1J80S Din. Xa Tx>diacri izvršene revizije je poročeva-W predlacal zborničnemti svetu, naj ra„ čunske zaključke HprejBie in predložj g. banu v revjagjo in oiobtvter ter naj d.i /bor-nčnemu oeneralnomu tajniku ministru n. Ivanu Stohorien raareenieo. Svetnik Avsenele je pripo-mn"!. da je treba odpraviti sistem fondov, k; i:'i je kar 13 nakar \f Ji^n^ralni tajnik cr. Mohorie pojasnjl, da ie ta smetem prevzel, ko je 1. 1931 prevzel dol/no»ti «z^-neralneira tajivka in da od ledaj ni lil ustarov' jen ki k : ov iond V n-u'-i'lu T>a se s*r!nja 5 predlofSoaB d:« s*1 vej fondi, v ko_ lkor nr,-o statuV.uij. zlijejo v enoten f^nd. ker ha t«» olaBaln adninisirat vne posle. Pred'offi dr Pavi.na gl^le računskega za-kljilSta »1 r»iU s^lasno eproi^ii. Sprememba pravil Soglasno je bila sprejeta tudi sprememba pravil, kakor so to predlagali člani gostinskega in obrtnega odseka. Soglasno je b:l sprejet tudi predlog za i^fvrcmcmho pravilnika zborničnega ra/sodišJa glede § 41. ki ima namen da olajša poslovanje raaodišča, wi je bilo doslej zarad^ predpisa, da morajo sodbo podpisati vsi člani razsodišča, v praksi neprilična in je pO-vzroi'ala tež koče. Nesoglasja glede Zavoda za pospeševanje obrti Podpredsednik g. Ivan Ogrin ic predložil nov načrt poslovnika Zavoda /a pospeševanje cbrt,. Bistvene sprememba glede zavoda se tiče avtonomije /avoda v tem smislu, da naj bi v njem odločevali samo člani obrtnega odseka in sami upravljali zavodov denar v višini okrog četrt milijona dinarjev. Ožji odbor obrtnega odseka I 6 člani in predsednikom naj b' samostojno vodil in upravljal zavod, v katerem so doslej soodločevali tudi člani drugih odsekov. Svetnik Kcbek je v imenu manjšine v obrtnem odseku izjavil, da nikakor ni pravilno, da se Zavod /a pospeševanje obrti pretvori v osebno irstitucijo. ki bi bila nekak dispc/ici>ki fond za večino v obrtnem odstku. Nima namena okrnjevati av-t *rozcijc pravic obrtnikov v zbornici, toda v zavodu naj bodo zastopniki vseh odsekov, ker je šele na ta način zagotovljeno tako poslovanje zavoda, ki bo res vsem obrtnikom v prid, kar je tudi edini cilj /avoda. Manjšina v obrtnem odseku želi sporazum glede tega vprašanja in predlaga, naj se pretresanje o spremembi poslovnika Zavoda za pospeševanje obrti preloži do prihodnje seje. Podpredsednik Majcen je poudaril, da bi poslovnika ne smeli spreminjati, ker je proračun že sprejet. Ako bi se sprememba kljub temu sprejela, ne j stopi poslovnik v veljavo šele s pričetkom novega proračuna ali pa naj zavod vrne prispevke v znesku 15.000 Din, ki so mu jih dali ostali odseki, katerih denar zavod ne odklanja, pač pa odklanja njih zastopnike. Svetnik Avsenek je predlagal, naj se sprejme novi poslovnik in uvede za tekoče leto, nakar se bo videlo* ali je dober ali ne. Kot član industrijskega odseka je mnenja, da zavod res ne potrebuje svetovalcev \2 drugih odsekov. V zavodu naj odločajo samo člani obrtnega odseka. Svet" • nik dr. Rekar je pripomnit, da tudi v in- • dustrijskem odseku ni bilo soglasja gled« I spremembe poslovnika Zavoda za pospeševanje obrti in naj se sporazum doseže izven zbornice ter naj svetniki o tem razpravljajo na prihodnji seji. K predlogu podpredsednika Ogrin* glede izločitve zastopnikov drugih odsekov tn vodstva Zavoda za pospeševanje obrti se je oglasilo še več drugih svetnikov, ki so se v deloma zelo živalmi debat: izrekali za Ogrinov predlog in proti njemu. Debata glede predloga, naj se prepusti Zavod za pospeševanje obrti v upravljan x obrtnemu odseku, jc bila /elo dolga in je v njo poseglo mnogo zborničnih svctniko\, ki so stavili razne spreminjevalnc in doda: ne predloge, med temi tudi naj se zadeva odloži v svrha ra/Ciščcnja do prihodnje zbornične seje. Po burni debati je predsednik g. Jclačin odredil petminutni odmor z željo, naj se v tem času doseže sporazum, ki bo edino koristil obrtniškemu stanu. Po kratkem odmoru je predsednik sporočil, da jc bil dosežen spora/um v takem smislu, da so vsi trije odseki, tako trgovinski, gostinski in industn jidu sklenili, da naj se prepusti uprava Zavoda za pospeševanje obrti v upravljanje obrtnemu odseku do konca tega leta. da se vidi. ako *e bo st\ar obnesla. V tem smislu se spremt ni tudi poslovnik /avoda. V imenu manjšine obrtniškega odseka je g. Rebek izjavil, da bo glasoval za ta predlog, vendar zahteva popolno lojalnost strani većine. Podpreisednik g. Ogrin Je oblju-bil. di s<* bo delalo v odseku samo v interen obrtništva in popolnoma lojalno, kar j« Zbornica sprejela z odobravanjem Nap* sled je podpredsednik g. SVrubec izjavil v imenu industrijskega odpeka. da ta Poklanja spornih 15.000 Din obrtnemu ^ seku. Ob zaključku lista sej-a še traja. Ohlajena ljubezen Pri dopolnilnih volitvuh v» belgijski parlament \' prestolnici Bruslju sta si kot kandidata stala nasproti, kakor je znano ministrski predsednik Van Zceland in vod}* tako 7\nnih reksisfov mladi Degrelle. Glasili Katoliškega tiskovnega društva »Slovenec« in »Slovenski Jom« sta kur gorela navdušenja za Degrella, poveličevali HjfjJM izredne sposobnosti in vrline, podcrtavali njegovo krepko katoliško prepričanje in napovedovali njegovo sigurno zmago. Po nedeljskih volitvah, pri katerih je Van Zec fand zmagal s skuro štiripettnsko večino, pa sta »Slovenec« in +Slov. Dom« na splošno presenečenje prenehala s stavospevi na Degrella m sramežljiv izjaiila, da sta prav za prav čisto zadovoljna z izidom volitev v Bruslju, češ da je splošno znano, da ie l 'an Zeeland — veren in dober katolik. I 'sa naša javnost se je začudeno spraševala, odkod ta jadrna sprememba? Splošno se je domnevalo, da je tudi v slučaju Van Zeeland—Degrelle pri imenovanih listih obveljala stara maksima katoliške cerkve, da skuša biti vedno ob strani — močnih bataljonov. Pa ni tako! Stvar je čisto drugačna: Siromak Degrelle. preje tako poveličevan in oboževan, je pri glasilih Katoliškega tiskovnega društva padel preko noči v nemilost. Zakaj? Poslušajte! Degrelle je par dni pred nedeljskimi volit\, M0mi 23.07B, Anartecda-m 299.85, Berlin 178.K), Dwj 85.40 — &t 40, Prag« 15.«, Vaiiiu 9ŠM, Hdhi 1 1*1 **5 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 20. april* 1937. §tev. 89 SaHtO tri dni Stan Laurel ia OU?trHardy priznana najboljša komika v veseli opereti t. j. od 21. — 28. t. m. v kinu Slogi Kraljestvo smeha Tam, kjer obsojajo na smrt pse Pogled k ljubljanskemu konjedercu, kjer Je najdudovi' tejši živalski vrt Ljubljajia, 20. aprila Bolj čudovitega živalskega vrta si ne morete misliti; živalski vrt ob živalskem pokopališču, kjer živali vohajo smrt. Zdi se. kakor da vedo, kaj jih caka in niti domišljije ni treba, da slišiš tožbo v žalostnem zavijanju zaprtih živali, ki se jim toži po svobodi. Ta živalski vrt je v Trnovem ob Cesti na loko. Pri križišču Ceste v Mestni k>g drži od Ce^te na loko drevored h kmečki hiši. ki jo obkrožajo številna gospodarska poslopja. Spomniš se na grajsko pristavo ali na bogato kmetijo na samoti, kjer do-muje naš kralj na Betajnovi. Sicer je pa tu Trnovo, močvirni svet, kjer sipomladi stepa talna voda na površja. Pomladni zrak je prepojen z vlago, po pomladi diši. kakor pravimo, in nenadno se te polasti čudna melanholija, kakor če stopaš na po kopališče. V rživalslćem vrtu« je vladala tišina, čemur sem se čudil, dokler ni pes čuvaj začel kazati zobe blizu dvoriščnega vhoda. Stopil sem v vežo kmečke hiše. Sobna vrata so bila zaklenjena. Iz stranskega prostora sta prišle dve ženski — Kaj želite? je vprašala mlajša. — želel bi govoriti z gospodom. — Ga ni. S katerim gospodom? — Beseda mi je šla težko z jezika, ker nisem vedel kako naj imenujem podjetnika, konjederca. Rabelj in ko-njederec se nam zdita poklica, ki ju ne uvrščamo med svobodne poklice in tudi ne med navadno obrt; konjederec pomeni časih celo psovko. — Z gospodom, ki vodi to obrt — sem se izognil. — Umrl je predlanskim. -— Tedaj sem ge spomnil, da je Matej Joras bil umrl. — Kdo je pa prevzel koncesijo po njegevi smrti? — Še vedno jo imamo mi. Po smrti mojega moža vodim jas. Tako se mi je predstavila gospa Jora-sova. Stopila sva v sobo, da pregledava te koče zapiske obrti. — Ljudje govore, da so meščani začeli na debelo pošiljati pse k vam. — Ne, ne, — je hitela demantirati go-.c*pa, — pri nas se še nič ne pozna, da je bila uvedena višja pasja taksa. Saj vam lahko pokažem vse zapiske. Glejte, eden, dva... osem v tem mesecu, v 14 dneh. Na dan ne odpadi niti eden. Marca jih je bilo 10. največ p^ februarja. 17 in januarja 9. Največ psov nam pošljejo vsako leto januarja in februarja, ko je treba kupinove pasje znamke. — 2e več ljudi me je vprašalo če re^ toliko ljudi od javlja pse. — Kaj pa počnete z zdravimi psi? Ali jih prodajate? — O. ne. ne! Vse moramo pokončati! Kri pa m'slite. če bi n pr. prodali psa. ki ie uSel — brez znamke — pa bi ga njegov prejšnji gospodar videl drugje! Ne. ne. vse pokončamo. Samo 48 ur moramo vsakega pustiti pri življenju. Lahko pa imamo p.<-a. ki ga nam ni treba pokončati, če nam §ra kdo podari, ker ga ne mo rc imet* vp; sam, pa bi felel. da bi ostal ■pri £H*1 jeo ju. — Tn jih streljate? ;— Pa, pa tudi tako ubijem«, z udarcem po erisvi. O. saj je ž'.val takoj mrtva! Mački imajo boli trdno življenje. Kdor pa zna. ubije žival tako. da se ne muči. — Ali imate .svoje uslužbence? — Dva imam, ki jih jaz plačujem. Veste, to Je samostojna koncesirana obrt. Imam uslužbenca, ki je pri tem poslu že nad 40 let. Zdaj jc pa že prestar, da bi labk-> lovil pse in dela samo dema. Pse lovita dva mlajša. — Kako je z vašo obrtjo, ali daje koncesijo mestna občina? — Da, mestna občina. Ko je Se živel moj mož, je moral vsako peto leto prositi za podaljšanje koncesije, kar je veljalo, da je smel opravljati cbrt nadaljnjih 5 let. Prvega julija poteče ta rok in pravijo, da bo oddajo koncesije razpisala mestna občina. Za obrt se poteguje sin mojega moža, ki je konjač v Mariboru, da bi imel Se tukaj koncesijo. Jaz sem mačeha... Prosil je. naj bi mu mestna občina preskrbela 400.000 Din posojila za živalski krematorij. To je čisto nepotrebno! Koliko drugih stvari bi bilo treba narediti v Ljubljani. Samo za nekaj živali zidati krematorij! 2e pred letom sem pro sila mestno občino za določitev drugega mrhovišča v Mestnem V>gu. kjer imam primemo zemljišče. Veste, ljudje so sitni. Pritožujejo se. da jim smrdi s tega pokopališča, čeprav ni nobenega duha. Letoa sem zopet zaprosila, da bi določili drugo mrhovišča. a mi ne pošljejo odgovora. Stopila sva na ^-živalski vrt«. Pred hlev skimi vrati je bil priklenjen zopet čuvaj. V hlevu so štiri železne kletke in dve sta bili zasedeni. V eni je bil volčjak, ki je ugriznil nekega otroka in je čakal, da ga živinozdravnik preišče, če morda ni stekel. V drugi kletki je žalostno ^vilil psiček neke druge pasme. Pasje pokopališče, prav za prav živalsko v širšem pomenu besede,-saj na njem pokopavajo mačke, konje in celo pokvarjeno meso, je približno 50 metrov daleč od hiše ob sadovnjaku. Meri okrog 1000 m2. Spomnil sem se na bahaško živalsko pokopališče v Parizu. Ob gospodarskih poslopjih lajajo priklenjeni psi. ki jih še ne čaka smrt. Posebna vrsta zgodnje čreš-nje cvete in zrak je prijetno odišavljen. Kdo bi mislil, da je na tem travniku živalsko pokopališče, že neštetokrat prekopano. Zemlja je razmočena, ker ie ponoči močno deževalo, talna voda stopa tu in tam na površje tal. ki pod njimi gnije nešteto živalskih kadavrov. Malo plevela in nekaj žalostnih dreves — če imate malo domišljije, si menda lahko predočite to pokopališče. Rekli smo pa, da je tu tudi živalski vrt; v bližini namreč lajajo priklenjeni psi. — Niso vajeni tujih liudi, — pravi gospa. še vedno se nsem mogel sprijazniti z mislijo, da mera konjač pokončati vse pse ki pridejo na ta živalski vrt. — Da torej pokončate vse živali? — Da. saj sem rekla, će se gospo:'ar ne pokesa in ne pride ponj. dokler ni prepozno. Lahko ga odkupi za 30 Din. Pravico pa imamo zahtevati še po 6 Din na dan za prehrano živali. — Ali so še kakšne druge takse? — Da. za :> pogreb? živali računamo 15 dinarjev. Pomislil sem, da so t: pogrebi cenejši, kakor pogrebi ljudi. Gosp3 je rekla s takšno samoumevnostjo — :pogreb«, kakor da ne gre za žival. Da za pogreb toliko in toliko. Na dvorišču se je šopiril povsem bel pav. — Sest pavov imamo. — je povedala gospa. Ti priklenjeni psi so pa vaši? O. saj jih ni mnogo! je odgovorila, kakor da me je hotela prepričati, da to ni nič posebnega, če imajo toliko živali. In tedaj sem začel gledati na konjače z drugačnimi očmi kakor doslej . .. Da, bolj čudovitega živalskega vrta si ne morete misliti Ko sem se pa vračal, £cm v drevoredu srečal zelen konjaški voz. Novega ujetnika, ki so ga ujeli nekje v Šiški, so pcltaii tja. kjer bo 48 ur čakal na smrt. Vode zopet naraščalo Ljubljana, 20. aprila. Zaradi deževnega vremena, ki traja že nad mesec dni z malimi presledki, bo nastala velika Skoda v naSera poljedelstvu. Nekateri so prerokovali, Vse je ničevo! Pokažem, da mi smrt ni najhujšem Počasi plazeč je prišlo zlo, brezupno in nezadovoljno. Se en tih vzdih — njen zadnji vzdih! — Pok je odjeknil v temo, bele rože je oškropila srčna kri in na ni lem obrazu je bil samo še skrivnostno svečani mir posmrtnosti. 2aloigra trpeče se jc končala. Koliko žaloiger bi lahko našteli in koliko jih je še, ki že težko čakajo na svoj veliki pokoj. Življenje povej, povej! Iz noči prihajamo in v noč gremo. . . Grenka resnica! Oni dan sem šel do tja, kjer prenehajo hiše in vodi pot le šc sredi zevajočih grobov. Pred menoj je morala iti to pot, da je v smrti pokazala, kje se snidemo trpeči. Na sveži groblji so v večerni rosi dehtele krvavordeče rože, iz globočine pa sta pol-slišno prihajali kletev in prošnja njenih umirajočih ustnic: »Usmilite se jih, vsaj njih! Koliko jih je — mlade so in dela prosijo — sestre moje so — po krvi in v trpljenju!« še iz globočine to prisrčno sočutje zlatega srca . . . Na Tvojem domku, — Albina, pa sahne rožmarin in okrvavljene v samoti bele rože mro. Ti si mrtva, a življenje bo vrelo, kipelo, vabilo, odbijalo, božalo in bičalo naprej kakor doslej, in -ljudje bodo v trpljenju in bolečinah umirali kakor doslej. Mi pa imamo vero v novo življenje in v novo pomlad. Pomlad je naša — naše ie njeno vstajenje! Vladimir. Simfonični koncert Ljubi tana, 20. aprila. »Koncert slovenskih simfoničnih skladb s slovenskim orkestrom pod slovenskim dirigentom — a!i ni to važen mejnik ob poti v lepšo bodočnost?« Tako zveni retorično vprašnje g. V. Voduška na koncu njegovih »opomb k programu« za koncert združenih ljubljanskih orkestrov pod vodstvom g. Brezo vika. Kako bi bil ta navdušeni vzklik upravičen, če ne bi po nesreči zašel tudi Rimskij-Kor-zakov na spored, ter če bi bil g. Arnič res naš prvi simfonik, kar so tako vneto poudarjale Vi. reklamne notice v dnevnikih. Na nesrečo so Fr. Gerbić, L. M. Škerjanc, D. Švara in S. Koporc tudi avtorji simfonij, ŠC večja nesreča pa je toi da je simfonija »Duma« kljub vsemu še »v popravilu«, (kar je kot tako hvalevredno) in da smo slišali le prvi stavek te simfonije. — Če smo torej odkriti, moremo govoriti le o tem. da se g. Arnič bavi z orkestralno glasbo (kot tak ima dolgo vrsto predhodnikov) in da s takim načinom reklame prav tako pade trditev, da je Arnič »tih in požrtvovalen delavec«, kakor tudi očitek, da se nekateri pehajo le za trenutnimi uspehi itd., kar je tako lepo opisano v tem edinstvenem programu, ki ne služi le kot razlaga za boljše umevanjc sporeda, temveč za izpade, ki nikakor nc spadajo na to mesto. Sicer pa se bodo Kranjcem vremena zjasnila, saj imamo novo društvo »Simfonija«, k. je koncert organiziralo in trdno upam. da bo kmalu imel vsak naš skladatelj svo-_'e drj-tvu, ■časoma pa tudi vilo in avto s hupo, ki bo trobila kak priljubljen motiv srečnega lastnika ... Toda predaleč sem zašel — hotel sem le povedati, da je bilo Arniču prijateljsko navdušenje preje v škodo, kot v korist. Ker zahteva g. Vodušek »vsaj načelnega boja«, sem skoroda prisiljen načelno odkloniti Amiča, ker se njegovo delo ne sklada s principi Schonbergove in Habove smeri, ki tvorijo občeveljavno podlago za delo mnogih avantgardnih skladateljev v Evropi in Ameriki.'Ker pa imam tudi nekaj »spoštovanja do sodelavcev«, ne bom tako ciničen, da bi od Arniča zahteval popoln preokret; vendar moremo zahtevati od skladateljev, ki pišejo tonalno in tematično, da delajo to najmanj tako solidno kot njihovi predhodniki in vzori — sicer bo vsakdo raje segel po originalu. Arnič je tipičen eklektik, ki se naslanja na novoromantično glasbo, v II stavku Rapsodije pa delno na rusko petko (diato-nika). NTjegova invencija ni bogata, tem ne izbira vedno kritično, v gradnji je široko-potezen, pri čemer se poslužuje sekvenc, gradacij in sploh vseh rekvizitov novoro-mant:čnc glasbe in kljub vsej instrumenta-ciiski draperiji ne pride nikjer do pravega strastnega izbruha, nikicr do resnične napetosti. Invencija, gradba ter instrumenta-I cija izdajajo organista, ki si je izšolal svoj 6ut za obliko in barvitost pri toceatah za orgle. Zato so vsi hitri stavki bolj tokatne-ga kot pa sonatnega značaja, zato ljubi seli vence in hrupno instrumentacijo na viških. Poleg Arničcvih del Uverture, Rapsodije in h stavka »Dume«, je izvajal orkester tudi »Šeherado« Rimakij-Korzakovs v precej ohlapni in površni obliki tako, da g. dirigent ni zapustil globljega vtisa. številno občinstvo, ki je skoro napolnilo l'nionsko dvorano, je aplavdiraio orkestru, dirigentu in zlasti avtorju. Fr, Št ur m Zanimivo predavanje Kamnik. 19. aprila Sede nedavno ustanovljena srečka mladin ska organizacija JNS v Kamniku je že pri* redila svoje prvo predavanje, ki se je vrnilo v nedeljo 4. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Gasilskega doma. Predaval je narodni poslanec tov. Milan Mravlje o socialnih problemih našega podeželja. Kljub skromni reklami in slabemu vremenu, se je zbralo za Kamnik naravnost presenetljivo lepo števšlo (okolj 120!) pripadnikov jugosJovenske ideje. Vsj so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem tov. poslanca. ko v v svojem vehementnem govoru razlagaj agrarno reformo, kakor *udi socialno in starostno zavarovanje delavca in kmeta. Pri tem je pokazal tudi na on**, k j so krjvi, da se vse to ni izvedlo, ki so moralni krivci, da je našo podeželje, naš kmet in delavec na robu propada. On;, ki hi po svolem vzvišenem poklicu morali oznanjati besedo božjo, so se vpregli v uma zani voz dnevne politike in šlj tako daleč, da vsakogar, ki ie proti njim. proglašajo za framasona in komunvta. medlem, ko v svoji strankarski zagrizenosti proglašajo celo marokanske muslimane za branitelje katoliške vere v Španiji. Izvajanjem govornika ?o vsi prbotnj ste* dili z največjo pazljivostjo in burnim odo^ bravanjem Kakor pa smo ob takih prilikah že navajeni je bila tudj to pot poslana iz nasprotnega tabora trojica kričaCev, ki eo s svojimi puhlimi medklici hoteli jiovzroči-ti nered, kmalu pa so tudi ti uvideli, da je bolje, Če so Čisto tiho, ker bj sicer znali zvedeti še kaj ... Govornik jf» pozval mladino, ki je pr*d vsem na deželi poklicana, da izvrši to, česar se predn;kom morda nj posrečilo izvesti. Kamniška mladina organizirana T Jugoslovensk; nacionalni stranki se dobro zaveda, da se mora zanimati za wa vprašanja, ki se dnevno pojavljajo. Svoj program pa si je začrtala pred vsem v socialni in ao; spodarskj >meri, za dobrobit malega člove* k a fn za dvig našega podeželja. V kratkem se bo priredilo Se več proda* vanj socialnega in gospodarskega značaja. Nacionalna mladina kamniškega sreza kliče vsem, ki imajo dobro voljo in čut do malega človeka: Pristopajte v naše ffntt in podpirajte nas v izvajanju našega programa! Ne bojte se, mladi srno in pošteni in hočemo delati! Iz Škofje Loke — Odlikovanje dolgoletnega predsednika Rdečega križa. (f. Avgust U'rr/n k. foto-grai. vodi škofjeloški Kdeč,- križ vse od ustanovitve dalje, preko 10 let in po s v i tej h u mam i ta r ni organizaciji vso svojo ljubezen in voljo. Za zasluge, ki bi jih ie pridobil pri RK. ga je odlikoval glavni odbor RK s srebrno medaljo, ki mu ie bjla slovesno izročena v petek. Ob r»risotri<>tdj sreskega odbora RK je nagovoril odliko-vanca v izbranih besedah sreski nafislnik g. Kaki in mu pripel na prsi odličje. Svojemu vseletnemu sodelavcu in voditelju so se ve potem vsi čestitali z željo da bi stal g. Blazmjk še dolgo vrsto let v vodstvu orgamzac:;e. ki je Škofjeloškemu okvajja ziniti leta 102t>. ob poplavah mnogo koristila in pomagala. — Dva tečaja. Težnja pn napredku in izpopolnitvi je zbrala krojač*« >kofje!o-koga okraja v tečaju, ki -poteka prav lopo v prostorih nove deške šole. Tečaj posečs 14 krojačev in ca, vodi strokovni nSftalj g. Knafelj. ki predava vsak« dopoldni- Tečaj bo trajal predvidoma ipet tednov. — JVugi tečaj organizira Tujsko prometno društvo. Oim bo dovolj prjglašencov, se bo razglasilo, kdaj se bo vršjl. P rjave sprejema TPP. — Dve predavanji. Prejšnjo sredo j*» predaval v Sokokkeni domu pod okriljem .IS dr. Lavo čormelj in opisal zemljo okrog Trsta z vsemi njenimi lepotami, ki po bilo razvidne tudi iz izvrstnih posnetkov. Zadnjo sredo pa je predaval £T. Viktor Pir-nat o dolenjskih frradovih. Obakrat ie bila velika dvorana popolnoma zasedena. — Stavbna dela. Na spodnjem tr.'$28 porc-ij čaja s kruhom, kar ie bilo seveda v zvezi z znatnim; izdatki, ki so se krjli iz najrazličnej.^h virov. — S kolesom čez rob planinske ceHe, ki vod,- z Rrezniice proM Podpulferoi je padla v nedeljo tovarniška delavka Pavla Trobčcva im se hudo pobriJa. Pri KobMi. kjer je oster ovinek, je hotelo dekle, ki se je vozilo nizdol, kolo ustaviti, pa jo je zaneslo preko roba tako. da je odletela na spodnje cestišče, ki ©e vite že *pod ovinkom. Močno poškodovano, zlasti po glavi, so ponesrećenko prenesli najprej domov v Škofjo Loko. naslednj.ega dne pa in je odpeljal reševalni avto v Ljubljano. — Denar ie kradel. Pri posestniku Kalanu so imeli v sredo tatinskega gosta. Medtem, ko so bjli domači na polju .se je potrudil kar skoz,j okno in odnesel gospodarju izpod vzerlavja in srospodinji iz omare nekaj nmnj ko 300 Din v gotov ni. V sobi sta spala dva otroka, a nista sms ropota. Kakor je prišel, tako ie tat odšel i» t'Aff'nil. NAPAČNO JE RAZUMEL — Zakaj nisi takoj vrnil prstana, ki si ga našel na cesti? — Ker je na njem gravirano: >Vedno tvoj«. ZANESLJIVO ZNAMENJE — Zakaj mislite, da jc tale psiček last neke dame? — Ker se je ustavljal pred vsako modno trgovino. KOLEDAK Danes; Torek, 30. aprila katoličani: Agneta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Materinstvo. Kino Ideal: Vesela vdova. Kino Sloga: Junak dneva. Kino Union: Krtutserjeva sonata. TK. Skala občni zbor ob 17. v damski sobi Emone. Prirodoslovno društvo predavanje univ. asistenta Peterlina, -Kaj je svetloba« ob 18. v predavalnici fizikalnega instituta univerze. Društvo slušateljev juridlčne fakultet ^ predavanje dr. Otmarja Pirkmajerja o >ju- ristu v upravni službi* ob 18. na univerzi, soba št. 90. Foto veeer SPD ob 20. v društveni foto temnici na Aleksandrovi cesti. ■NM! LEKARNE Dane*: Mr. Su.šnik, Marijin trjr 5, Ku-raJt. Goepoetvetaka cesta 10, Bolur.jc d ©d. Cesta 29. oktobra 31. đm&cd mita Z ozirom na \'*$ ffansJL ±te ga ob javi! i v ponedeljek dne 19 aprila /Q.l/. št. 88 strun 4. stolpec 3 in 4 v sredi pod naslovom »spanec ( hingolo krotilec mrčesa« in s podnaslovom »Drcsiruti bolhe in metulj' je težje kakor /civ in tigre« \'as pr<> da v smislu I J d rsJfOHS 0 tisku i/volite objavili v Ksifpi cenjenem listu sledeči uradni popravek oziroma poj^-nilo: »Poklic krotilca mrčesa ni čuden tam* \*cč naraven. Kakor kdo zna, je dejal Usn, ki je drl kr.;\\> •: s\cJr<>m. AktObadak* \-line bolh niso čudo\ite. temveč no sjii:o t*r*dn§ in občudovanju vredne. \i mtk Ja metulji pletejo okrog napetega StOTVOJS, temveč /e res, da letam. Plesatt znat<> b < ■■ rine, metulji pa ne. \i res, da moram \ ,t-ko leto znova dresirati svoj cirkuski zbor, temveč je res, da ga nunam drc*ir,ttt v leto dvakrat, ker IJts/o mo:e bolha mucu Bntgjh vraiolij tudi loviti pike. Končno ni res, da je mnogo težje dresirati bolho, hrošča ali metulja kakor divjo zver, tam* iv?č je res, da jc te/je krotiti divjo /ver kakor bolho, ker ima divja zver zobe, bolha pa ne. Tudi lahko divja zver pomaha r. repom, bolha pa ne more, ker g| nima Z. odličnim spošto\\tnjem Chingolo, krotilec mree Občni zbor SK Kamnika Kaininiv. 1'.». ai»r.ia Nedavno se jc vršil v kavami Narodma C-Ualniee Občni ?bor S. K. Kanin, ta, K:i levega se je udeležilo okrojj 00 članov in članic. Kakor smo posneti iz poročil, je športni kl-jb kljub neugodnim vremenskim in tudi ^spodankini rsaaserani precej živahni. dC-OVal voe leto. Predvsem sta živahno delovali Dogoaaetas is tc£to*tisinka sekcija, v plavanju smo kocti preteki;, leto v Kamniku pudsavcAno prvenstvo, tcnt&a sekcija pa je / uspehom vzgojila nekaj naraščaja. Na svoj raeun ni mogla priti zimsko športna sekcija, kljub lepemu progra* mu, omejili se je m>ra!a samo na izlete v planine, ker v Kamniku skoro n: bilo nSOga. Gospodarsko stanje kluba je zadovoljivo, ker razpolaga s precejšnjim inventarjem in z okrog 5.000 dinarjev gotCSfii Tri volitvah je bila v glavnem izvoljeiia stara uprava kluba s pfcdlC'dnilrOBl g. sirnicom na čelu, za podpredsednika je bi! izvoljen predsednik občine Kamnik g. Skr-qar Anton, tajnik CJvar Ciril, blagajna* iSkala Alfonz. naCelniki sekcij: lljurin lvn, poručnik Stojković. Mastnak, Bervar. Vidmar in Bručan, gospodar Bcnkovie. Pri slučajnostih se jc razvila živahna rjo« bata o programu kluba za prihodnje leto, predvsem radi gradnje tribune in tekaliiea na novem :'portncm prostoru ob kopali^ u. Gradnja tribune bi stala okrog 8.000 dinarjev. Stavljeni so bili predlogi za in proti, končno se jc občni zbor odlomil, ob pristanku večine članstva, da bo z vsemi svojimi silami to akcijo podprlo, za gradnjo tribune in tckali^ča ter upamo, da bomo prihodnje leto imeli te prepotrebne naprave za razvoj športa v Kamniku gotove. Poleg tega se je živahno razpravljalo o pritegnitvi mladine k športnemu delu. po-.jbr.o pa Šoloobveznih otrok, kateri naj bi že v svoji mladosti začeli sistematično gojiti razne vrste športa, predvsem plavanje in smučanje, ker le s smotrno vzgojo naraščaja bo mogoče klubu vzdržati v konkurenci | ostalimi, predvsem ljubljanskimi dobro situira-nimi klubi. Upamo, da bo klub pri tem svojem stremljenju užival podporo in razumevanje vseh merodajnih faktorjev in vseh Kamničanov, kajti komur je pri srcu prospeh Kamnika, ta mora skrbeti tudi za primerno vzgojo bodoče kamniške generacije. Četrtek, 22. aprila. 12: Koncert na vvurli^kih orglab (plošče). — 12.4j: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Virtuozi grajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — 1&: Ra» di;ekj orkester). — 18.40: SlovenK" na za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič). — 10.00: Ca**, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacivnalna ura: Predavanje m n istra za telesno vzgojo naroda (FWfi). — 19.50: Zabn^nj kotiček. — 20: Plošče. — 20.30: Orkestralna ura Josipa VdoSiČa in Rahe Raiheniča fiz.va.ia radliski orkester). — 22: Čas, vreme, poročila, »»pored. — 22.1"): Vesele pesmi s spremljevanjem harmonike in kitare. — Konec ob 23. uri. MOŽ — MUČENJI K Mož, suženj svoje žene. čita novine in pravi svoji ženi: — Ženica, tu čitam, da ic odkril profesor Voronov novo metodo, ki bo omogočila človeku živeti 150 let. Upam, da boš z njegovo pomočjo rudi ti živela 149 let. — Zakaj pa baš 14° let? vpraša žena začudeno. — Ker bi notni jjnz živeti vsaj eno leto v mira, Stev. 89 »SLOVENSKI NAROD*, torek. 20. aprfla 1937. ' Sfran 3 DNEVNE VESTI — Pametna odredba. Finančni minister je odredil, da se od 1. maja do 15. oktobra pri izdajanju potnih listov ne bodo zahtevala potrdila o plačanih davkih od turistov, ki žele potovati v inozemstvo v svrho zdravljenja, počitka ali sploh razvedrila. Ta odredba je bila že davno potrebna, ker si je marsikdo premislil potovati v inozemstvo zaradi sitnosti, ki bi jih imel pre-dno bi dobil potni list. — Reorganizacija našega olimpijskega odbora. Pod predsedstvom ministra za telesno vzgojo dr. Rogriča. je bila v nedeljo popoldne v ministrstvu konferenca zastopnikov Športnih zvez in dveh članov mednarodnega olimpijskega odbora. Obravnavalo se je vprašanje reorganizacije našega olimpijskega odbora v zvezi s predstojećim olimpijskim dnevom in našo udeležbo na olimpijadi v Tokiu. V to svrho bo sklicana 9. maja širša konferenca zastopnikov Športnih zvez, ki goje olimpijski sport, potem bo pa sklicana izredna skupščina našega olimpijskega odbora, ki ji bo naloga sprejeti nova pravila v skladu s pravili mednarodnega olimpijskega odbora. — NOva uprava Društva industrijcev in -KIN O LOGA Danes poslednjič ! Vesela filmska komedija, polna pristnega humorja JUNAK DNEVA v glavni vlogi Heinz Riihmana, Gina Falkenberg. - MATICA 21-24 Danes poslednjič! Slavospev najlepšemu človeškemu čustvovanju materinski ljubezni MATERINSTVO Therese Reigner Henri Presles tel, ^ 22-21^ UNION X5 Veliko filmsko delo po noveli LEVA TOLSTOJA KKEUTZEKJEVA SONATA Lil Dagover — Peter Petersen GLASBA: L. van Beethoven, Čajkovski in Chopin. vrietrgovcev. Na včerajšnjem rednem obenem aooru je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava društva: predsednik £. Stane Vidmar, industrijalec v Savijah, podpredsednik Jeras Ivan. ravnatelj tvrd-ke Sladkor v Ljubljani. Odbor: Ag-noLa An ton, veletrgovec v Ljubljani, Cemažar Jo-Sip, tiekarnar v Ljubljani, dalje Heinrihar Franc. Jel-enič Jernej, Kham Franc, Knez Zdenko in Lavrič Josip, vsi industrijalci v Ljubljani, Ljubic Josip, ravnatelj Jugo-banke v Ljubljani, Schmitt Oskar, veletrgovec v Ljr.blja.ni ter Smrkolj Albin, veletrgovec v Ljubljani. Namestniki: Pinter Ferdo, veletrjrovec v Mariboru, Ivane Ev. gen. industrijalec v Sodražici in Miklavc Ivan, industrijalce v Ljubljani. Nadzorstvo: Urbane Franc, veletrgovec v Ljubljani, Volk Avgust, veletrgcvec v Ljubljani ter žnidaršič Anton, industrijalec v Ljubljani. — Kako naraščajo nove vlo^e pri Mestni hranilnici ljubljanski, s 1. decembrom 1936 je Mestna hranilnica ljtibljanska začela z oproščanjem starih vleg. Dosedaj je oprostila te vlege do Din 10.000. Skupno .vanje teh vlog je znašalo dinarjev 55 milijone v 775.OOO a je- bilo do 1. aprila 1937 dvignjenih od njih le I>in 6.333.000 t. j. 11.35»/*. Nove vloge so v istem času na-rastle za Din 16.750 000, da so znaSals 1. t. m. dinarjev 01,177.000, s 15. apriKm 1937 so pa znašale že dinarjev 64,273.000. Zaupanje vlagateljev v Mestno hranilnico ljubljansko se torej vidno vrača in vsemu našemu gospodarstvu bo v prid, da pride ta naš največji slovenski denarni zavod čim prej v položaj, da bo lahko izplačeval vse itare vloge v celoti t. j. da postane popolnoma likviden. * Društvo posestnikov novih hiš v Ljub. Ijani ima svoj redni letin občni zbor v nedeljo 2o. t. m. ob 10. dopoldne v beli dvorani hotela >Union« v Ljubljani. Odbor vabi dane k polnoštevilni udeležbi. — Snc£ v hribih. Dočim v dolini* že zopet dva tini dežuje, je v hribih zapadel nov sneg. Vivraj je ves dan snežilo v Kamni* ških planonab in sove tudi v Julijskih Alpah. Sneg je pobelil planine skoraj do vz-OOŠja in ie ponovno obležal tudi na nižjih hribih. Poljsko delo po hribovitih krajih je zaenkrat ustavljeno, kjer pa so že vsadki krompir, je pričel zaradi velike moče v zemlji iznitj. Zaradi deževja ter snep;i ?o spet narasle vode. da je v niž:e ležečih krajih nevarnost povodnji. Na Barju so travniki in njive pod vodo. pri Bevkah se je Ljubljanica zainje tedne že ponovno razlila široko čez brecr in je voda odnesla Uu di veliko plodne zemlje. — Za lovsko razstavo na velesejmu v Ljubljani od o. do 14. junija vabimo vse upodabljajoče umetnike, ki razstavijo svoje umetnJne. Prav tako naprošam} vse privatnike, ki so v posesti pristnih sodobnih ali zgodcvin.^iih predmetov :n umetnin domačega izvora, da jih razstavijo, tako; pa prijavijo na naslov* Zbirna tOveks razstava v Ljubljani, velesejem. Za vse pre-met? nudi odbor največjo možno varnost in jamstvo. Obenem sporoMte. če ste zadovoljni, da pridejo izbani predmeti tudi na mednaredno lovsko razstavo v Berlin, kjer bodo šele pridobili svojo mednarodno vrednost. — Ribarski zakon debirao. Deputacija ribičev dunavske banovine je poset la kmetijskega ministra dr. Stankoviča in ga prosila naj deluje na to. da bi čimprej dobili ribarski zakoa. Minister je izjavil, da pride zakon o ribarstvu pred Narodno skupščino v drugi polovici maja. Izdan bo tudi pravilnik o dobavi trošarine proste soli ribičem. — Izdelovanje filma »Princesa koral«. 4. maja prispe v Šibenik .-kupina filmskih igralcev in režiserjev iz Nemčije, da izdela film 2Princesa koral«. V tem filmu bosta nastopila tudi Ita Rina in Svetislav Petrovič. Film začno izdelovati v Zlarinu. Razen lova in brušenja koral bodo posneli tudi poedine kraje in večja poslopja v Dalmaciji tako SJbe-nisko katedralo in Dioklecijanovo palačo. — Javna zahval*. Vsem bratom Sokolom, prijateljem in društvom, ki so se mo ob moji OOletnici spomnili s čestitkami, so tem potom zahvaljujem in kličem: Zdravo! Rudolf Habjan. — Autobu*ni izlet na Milanski velesejm 23. — 26. aprila. Zadnje prijave sprejema »Putnik« še do dan&a 8. zvečer, brez potnega Ksta pa še do četrtka do 12. ure. Cena Din 995. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj jo deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu Najvišja temperatura je znašala v Skopliu in Splitu 18» v Beogradu in Sarajevu 17. v Zagrebu 14, v Mariboru 12, v Ljubljani 10.8., Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.S, temperatura ie znašala 7. — Samomor živčno bolnega moža. V Zagrebu se ie včeraj obesil kovinar Dragotin Juc. Bil je živčno bolan in dolgo so mu rojjle po glavi misij na samomor. Včeraj popoldne je ostal sam doma. In ko ee je žena z otrok? vrnila, ga je na^la že mrtvega v stranišču. Jug je razpustil poleg žene pet nepreskrbljenih otrok. — Zaradi brazde ubil soseda. V vasi Rujevcu blizu Cazina je ubil kmet G juro llin zaradi ene Rame brazde svojega so* seda Vučana Puča. Puč je oral njivo kraj njegove, pa je slučajno zadel s plupom nekaj njegove zemlje. To je llina tako razjezilo, da |o pobral kamen in ubil svojega soseda. Foteni je pa zbežal v gozd. — Svinja vrgla 24 mladičev. Na posestvu ekonoma (irosa pri Somboru ie vrgla svinja vorksirške pasme -4 zdravih in lopo razvitih mladičev, kar je pač nekaj izrednega. — Naga zbežala iz bolnico in skočila ▼ vodo. Iz zagrebške bolnice je pobegnila včeraj naga ležko bolna Magdalena Peric. Bila je v ?otstem mesecu nosečnosti pa je dobila pljučnico in spravili so jo v pavis Ijon za tuberkulozne. Včeraj zjutraj je skočila skozi okno in zbežala. Strežaji so jo ubrali za njo in Se preden so jo dohiteli jo skočj.la v globoko iamo polno umazane vode, v kateri je utonila. — l>va mlada Mariborčana sta prišla peš v Zagreb. Včeraj je zadržal redar dva mlada in vsa blatna in izčrpana Mariborčana, ki ©la prosila miloščine. Na policiji se je izkazalo, da sta to brata Franjo in Rudolf Bohinc, prvi star 12, drugi 13 let. Prišla sta j z Maribora peš v Zagreb. Od doma sta odšla pred osmimi dnevi preko Ptuja in Krapine. Zagrebški policiji sta pripovedovala, da ju je pognala oi doma beda. Njun oče je mizar, ki pa nima zadnje čase nobenega zaslužka. Sz Ljubljane —I i Stavbna sezona živahnejša tudi v okolici. Z nastopom pomladi se jo poživila stavbna sezona ne samo v mestu, marveč tudi v okolici. Ob Celovški cesti proti Dravljam je v gradnji več čednih vil in malih stanovanjskih hiš, nekaj enodružinskih hišic pa zidajo za Dravljami, na polju pr} Kosezah. Kavno tako grade eno- in dvo* družinske vile v Zapužah ter na bregu nad Trato, odnorJio na Pržanu. Na polju med Št, Vidom in K leča m i je že lansko jesen zraslo iz tal več prijaznih hišic, zdaj pa je spel v gradnji pet hiš. Stavbna sezona je precej živahna na Viču, a tudj v rodsmreki ter v Kozarjah, kjer je stavbni svet dokaj cenejš; nego v Dravljah, &iški. št. Vidu ali na Pcsavju. —Ij Univ. aslst- A. Peterlin bo predaval pod okriljem Prirodoslovnega dm&tva dre- vi 20. t. m. >Kaj je svetloba^. V sedanji dobi, ko se toliko govori in piše o revoluciji v fiziki in dalekosežnih posledicah, ki jih imajo nova dognanja na vse ostale vede, je nujno potrebno, da smo si na jas? nem k n \ pove eksperiment o svetlobi, to je onem delu fizike, kjer je vzrasla nova teorija valovne in kvantne m?hanike. Ni si namreč mogoče ustvariti o tej pravega pojma. Če ne poznamo osnov, na kateri je zrasla. Predavatelj nam bo na podlagi poskusov pokazal, kaj o svetlobj ve sodobna fi* zika. Predavanje, ki bo spremljano s poskusi, se bo vršilo v predavalnici fizikalnoga instituta (univerza pritličje levo) ob 18. uri. Vstopnina 4 Din, za dijake 2 Din. —Ij Srajce, kravate. Karničnik. Nebotičnik —Ij G. Drenovec Lujo, član Narodnega gledališča v Ljubljani bo praznoval 2olet-ni jubilej 1. maja z opereto r>Lojzka«. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. —Ij Upravi ljubljanske drame. Abonenti B, pastorki mei pastorki, niso imeli polna dva meseca nobene dramske predstave. (Med 27. II. in 20. IV. samo eno in sicer 12. t. m.). Sed€m dramskih predstav so nam dolžni še dati. Naj li hodimo morda v juliju v največji vročini pri belem dnevu k večernim predstavam? Ce niti v ponedeljek drama ni prosta, dajte nam predstave vsej ob petkih, da bomo zenačeni takc z ljublja,nskiini berači. V 18 lrtih (11 let v Mariboru. 7 let v Ljubljani) sem izdal za dva sedeža preko 20 tisoč dinarjev, kar za uradnika odn. upokojenca nso ma-čkine solze. Mar želite tudi take abonente is svojo nef>riznostj-> izriniti? No. prav! Ne lokajte pa potem, da so obiskovalci ta ko mlačni. Sploh smo pa leto? vsi abonent je zapostavljeni, saj niamo videli ne gosta, ne kske premijere. Caveant consule3l Loža 5 6 pa i ter. —Ij 4 dnevni avtoiziet: G°rica — Sveta gora — Trst 190 Din; na željo Benetke — Padova 3H) Din, Odhod 6.. povratek 9. maja. Podrobna pojasnila pošlje: >Po božjem svetu«, Ljubljana. Wolfova 1. —Ij Klavirski koncert francoskega pianista GilleSa Giulberta bo v petek 23. t. m. v msli filharmenični dvorana. Umetnik sam je določil za svoj prvi nastop v Ljubljeni bogat in zanimiv spored, ki obsega več krajših ikladb znamenitfii e/vtorjev. Zastopp.nl 90 skladatelji Rameau. Brahms, L:szt, Defoussv. Albemz in Mu so rg-.sk i. Na koncert velikega francoskega umetnika Se prav posebno po zarjam o. P redp roda ja vstop nic v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Zopet n«va vlomilska tolpa ped ključem, že nedavno je bilo v Ljubljani in v okolici na delu več tatinskih tolp, kj so vdelale^ večinoma ločeno. Med vlomilci pa js sčasoma zavladala zavist in so vlomilske tolpe izdajale druga drugo. Zdaj se je posrečilo policiji aretirati spet več Članov nove tatinske družbe, ki iih že zaslišujejo. —Ij Dmstvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor 26. aprila ob J0. uri v gost Uni pri Sokolu Pred škofijo, h kateremu vabi vse člane in prijatelje društva. Odbor. —1| Majski večer na Jadrana. Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani, priredi dne 1. maja ob 20. uri v dvorani hotela >Metropola< prvo letošnjo prireditev in sicer >Majski večer na Jadraauc na kar opozarja vsa nacionalna društva in iirso javnost. b Celja —e Klub slovenskih kolesarjev ▼ Celja je imel pred dnevi 39. letnj občni zbor. na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Predsednik Mirko Fajs, podpretlsed-nik Joško Aman, tajnik Okar Leskovšek, blagajnik Avgust Šumer, tehnični referent Anton Bremer, odborniki Spe*, Šeligo, Kra-mer. Oblak in Varlec, za dirkalno sekcijo Mirko Fabjan in Franc Kajtnar, za revizorja pa sta bila izvoljena gg. Drago Gams in Vladimir VuČko. —e Društvo ia dekoracijo in reklamo ▼ Celja je na 31. letnem občnem zboru !zvo* lvlo v odbor sledeče gg.: Za predsednika Frania Olipa. za tajnika Oskarja Leskovška za blagajnika Rajnholda Blechinger}a, za gospodarja Karla Fijača. za odbornike Škofa, Zemljica. Božiča fji Laha. —C V mostnem zavetišču t Medlogu je umrla v nedeljo 591etna mestna reva Marija Vrečarjev*. Istega dne je umrla v Lok* rovcu 81 letna zasebnica Mariia Jezernikova —e Napad ■ noit. V neki gostila* na Ljubečnj prj Celju e=o v nedeljo zvečer štirje moški napadli 2oleinega delavea Rudolfa Slokana iz Trnovelj z noži in ga zabodli trikrat v hrbet. Slokana so prepeljali v celjsko bolnico. —e Ne^reea ne poriva. V petek zvecer'je padel 581etni progovni delavec Vatroslav Ciglenjak v Rogatcu v spanju doma iz po* atelje in *e močno poškodoval po dewncm ramenu. V soboto i*> koni brcnil 4lle*nega posestn ka Jožefa Kandolfa v Brdcah pri Hra*tn;ku in ga hudo poškodoval po glavi. Ko je 231etni klobučarjev sin Rudolf Banov-šek z Vranskega nalagal v gozdu hlode, je padel nanj hlod. Hanovšek ie dobil težke notranje poškodbe. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Ljutomera ^— Zadnja pot priljubljenega Frana Kes piča v Ljutomeru. S čmrtjo Frana Kepica je zapustil Ljutoaner člen naših dobrih, skoraj najboljših, saj je bila njegova življenjska pot vedno ravna, Čeravno ni bila posejana s cvetjem. Toliko težja je izguba njega, ki ga je imel rad ves Ljutomer. Ni bilo človeka, ki bi ga ne spoštoval in ljubil. Prfja-telie je imel v mestu m med kmeiskimi ljudmi, kjer se ie \edno poSotil dobro. Velik kros njegovih najož-ih in vseh. ki so ga spoštovali, ga je spremljal na zadnil poti, ko je bil položen k večiemu počitku na pokopališču v Ljutomeru. Njegov pogreb je bil veličasten. Pred hišo žaloMi in na pc kopališč u so mu zapeli združeni pevci. Poseben voz je bi polji vencev, ki go jih poklonili njegovi čostilci. Na zadnji poti eo ga spremljali gasilci, zastopniki Sokola, lov; ci in invalidi. Od rajnega sta se poslovila g. Vilar za cjremij trgovcev in g. Pihlar za Invalide. Pokojni Fran Repi? ie sodeloval prj narodnih društvih, trgovslvu, invalidih in povsod zavzemal vidna mesta. V^i ga bomo težko pogrešali. Ostal pa nam bo vsem, ki smo ga poznali v najlepšem spominu. Žalujočim sorodnikom naše crloboko ?ozalie. Iz Zagorja — Protituberkulozna //ga je tudi položila svoj obračun ob navzočnosti niti ne polno-številnega odbora ter zastopnika občine in društva za varstvo otrok. L>osedanji predsednik učitelj g. Sulin Matko je poročal, da je društvo storilo pač vse, kar se je v naiih razmerah storiti dalo. Tajniško poročilo je podal g. Cobal Mclhior. Vršila so se poučna predavanja ter zbirka v korist pokreta. Članov je 52. Poudarila se je velika važnost protitubcrkuloznega dispanzerja v Trbovljah, kamor je bilo na specielni pregicd poslanih po rudniku okroglo 200, od občine 53 in od banovine 58 bolnikov, katerim je bila tudi pozneje nudena potrebna pomoč, ki je rešila velik odstotek sicer propadu zapisanih tuberkuloznikov. Vsi bolniki se nahajajo pod stalno kontrolo, v kolikor pa se je prizadeti ne poslužujejo, so si sami krivi, ako njih zdravljenje ne napreduje. Blagajniško poročilo tajnice gdč. Angelc Jedlovčnikove izkazuje zadovoljiv saldo. Izvoljeni odbor sestoji iz sledečih gospodov in dam: predsednik g. Čobal Melhior, tajnica gdč. Jedlovčnik A., blagajničarka ga. Mitterhammer Anka ter člani odbora župnik Markež Franc, predsednik občine g. Prosenc Franc. Čuk Franjo in upravnik meščanske šole g. Škerjanc, poleg tega sta v odboru oba zdravnika dr. Tomo Zamik in dr. Slavko Grum. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil protituberkulozni teden od 2.—8. maja s predavanjem dr. Gruma. Izrekamo zahvalo za nesebični trud peščice idealistov, ki skušajo odvrniti od bednih trpinov našega revirja eno najhujših morilk proletaria-ta — jetiko. Sleherni bi moral po svojih močeh podpreti akcijo, ki je važna tudi za zdrave, kajti v okuženem okolju vsak hip tudi najtrdnejši organizem lahko zapade propadu. — Obrtne skušnje za vajence našega okrožja se bodo po dosedanjih dispozicijah vršile v nedeljo 25. t. m. v zagorski šoli, na kar opozarjamo vso prizadete. SOKOL — »Micka« na ljutomerskem sokolskom odra. Gostovanje Malcnedeljčanov v nedeljo 18. t. na. z veseloigro >Micki je treba moža«, je tako sijajno izpadlo, da je bila prostorna sokolska dvorana nabito polna, občinstvo pa izredno zadovoljno. Za užitek in tako dobro odigrane vloge >P»rloškega gostUvanja« vsa čaart vrlim Malonedoljdc-a^ ncm. Posebno zanimivo in hvale vredno je delo amo, ker je lahko izvedljivo v vseh narečjih, kar daje posebno vrednost podeželju. V smehu m raxigTanem veselju tako posrečenih likov, Micke, Urše. Matevža. Janeza, Repio in Nado gro hvala avtorju Vinko Korzetu ,ki je pokazal precej spretnosti v peresu in tako obogatil našo skromno veseioigersko literaturo za eno delce vee. 2 vsem, kar smo videli, smo bili zadovoljni, le Janeza in Micko bi opozorili, če je že vse kmečko oblečeno naj bosta se sama, ne pa da so bohoti nekakšna levija mode, ki še dobre kmečke Micke ni zapeljala. Vsa čast režiji, bila je nad vsauko pričakovanje dobra. Le tako naprej: Zdravo! Občinska organizacija JNS na Jesenicah ie imela v nedeljo občni zbor in na njem Jc poročal poslanec g. Ivan Mohorič Jesenice, \°. aprila. V nedeljo dopoldne sc jc v Kaz-ini vršila dobro obiskana letna glavna skupščina občinske organizaeijc JN\S. Prostrana dvorana je bila polna somišljenikov iz vseh slojev, predvsem delavcev m nameščencev ki so sc prijavili kot Člani. Namesto zadržanega predsednika g. dr. Kogoja, je skupščino otvoril odvetnik g. dr. Janko Vouk, ki je pozdravil navzoče, predvsem pa src-skega poslanca in ministra n. r. g. Ivana Mohoriča in zastopnika oblasti pol. komisarja g. Brezovca ter naprosil g Mohoriča. da poroča o političnem položaju. O. poslanec Mohorič je izčrpno poročal o delu Narodne skupšijne in o razpravah o državnem proračunu. Orisal nam je notranji in zunanji politični položaj, se dotaknil hrvatskega vprašanja in omenjal dobre in slabe strani prijateljske pogodbe e Italijo. Poročal jc tudi o težkem gospodarskem stanju v državi, o neenakih življenjskih prilikah v raznih pokrajinah, zapostavljanju Slovenije v pogledu dajanja kreditov za javna dela, predvsem pa se je bavil s težkimi vprašanji jeseniške železarske industrije, ki ji znane in neznane sile de'ajo velike težave pri realizaciji načrtov, ki so za industrijo samo in za velik del Gorenjske življenjskega pomena. Ce industrija ne bo mogla prebroditi vseh težav, bodo Jesenice s široko okolico doživele črn petek, ker Gorenjska ne more živeti od /raka in naravnih krasot, saj traja letoviška sezona največ 6 tednov v letu. G. poslanec je na kratko poročni o uredbi za določanje minimalnih mezd, se dotaknil zadružnega zakona in trgovinskih odnošajev z Italijo in drugimi državami. Navzoči so za zanimivo in poučno poročilo nagradili g. Mohoriča z viharnim odobravanjem. V debato so posegli gg. Jeram Jurij. Sušnik Matija, Puc Matevž in drugi, vsem pa je dajal pojasnila g. Mohorič. Potem je podal tajnico poroć:lo C- Markovič, blagajniško g. Kobič, revizor g. Occpek pa je poročal, da je našel vse blagajniško poslovanje v vzornem redu in predlagal blagajniku in upravi razrešnico. ki je bi'a SOglas-no sprejeta. ForoCilo o delu občinskega kluba JN-S v» občinskem odKoru jc podal načelnik kluba g. dr. Frncst Rckar. Njegovo poročilo jc bilo z odobravanjem sprejelo. V odbor so bili izvoljeni: dr. Franti-šek Kogoj, predsednik, dr. Janko Vovk, poslevod. podpredsednik, Zupan Tine, podpredsednik, &libar Franc, podpredsednik, ing. Daltič Franjo, podpredsednik; odborniki: dr. Rekar Ernest. Starič Jože, Traja* Janko, 2nidar Mirko, dr. Obersnel Maka, Stebih Mirko, Jeram Jurij, Sušnik Matija, Lavsegar Rado, Balon Andrej. Markovič Ivan, Višnar Drago; namestniki: Ocepek Karol, Poljka Valentin, Ilumer Lovro, Puc Matevž, Košir Toma/, Rabif Lojze, Jamar Franc. Sablarnik Jože. Zen Ivan, R&kovec Ivan, Kruh Ivan, Petač Anton, Mslesič Božidar; nad/orni odbor: ing. Bartenjcv Dim . Plajh Avgust, Pohar Ivan. Ctlobocnik Andrej, Kovačič Mihael. Meiik Riko. Koncert pevskega društva Krakovo ■ Trnovo Ljubljana, 20. aprila Vrli naii Krakovčani in Tniovčani so v ponedeljek polagali obračun svojega pevskega dela m docela dostojnim pevskim koncertom v veliki filharmonićnl dvorani, ki bi bila z otlrom na lep »pored umetni h in narodnih pesmi lahko boljše obiskana. Krivo je bilo pač tudi to, da se jo istočasno vršil v veliki unionski dvorani reprezentativen simfonični koncert skladatelja Blaža Arniča. Delavni pevski zbor društva Krakovo-Tmovo ima v osebi svojega mladega pevo-vodje konservatorista R. Simonittija solo zmožnega, glasbeno izredno nadarjenega glasbenika, ki se pošteno trudi, da bi avoj zbor izvežbal do največ možne popolnosti. Pevski materijal je dober v vseh 4 glasovih, pazljivo sledi svojemu dirigentu in uveljavlja njegove intencije. — Med Z. Prelovčevimi priljubljenimi zbori (5) sta doživela krstno izvajanje globoko občutene »Nad mojim grobom« na besedilo pok. Milana Puglja in dramatična Bajka o carju na besedilo Iva Pemzzija. Skladbi sta bili očividno poslušalcem všeč, po aplavzu sodeč namreč. Ves drugi del sporeda so pa zavzele narodne pesmi v priredbah O. Deva, dr. V. 2ganca, P. Marolta in M. Hubada. Da so v dobrem prednasanju vžgale, je samo po s^bi umljivo. — Pevski zbor Krakovo-Tmovo naj tudi v prihodnjo tako vneto goji lepo petje kot ga j« doslej! _ Z. P. Naše Gledališč* DRAMA Začetek ob 20. uri Torn.K, 20, apn'a; Masira, Kcd A. Sre in, '21. aprila: Simfonija Sreda. ftetrtek, 22. tprllt! J>K. Rod Cotrtok. Pek k, 23. aprila: Zaprto OP £ K A Začetek ob 20. uri To.-rtk. ?0. aprila: XapHo (generalka: Pla* men). Sreda, 21. aprila: Plamen. — Premierski abonma. četrtek. 22 aprila: Pikova lama Red C. Petek 23. aprila: Ob 15. uri: Ero z onega sveta. Dijaška predstava. Cene od 2 do 15 Din. Umrla nam Je naSa srčno ljubljena soproga, mati, gospa Terezija Kolar soproga trgovca in posestni ca Pogreb drage pokojnice bo v eredo, dne 21. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hi£e žalosti Ažbetova ul. 28 na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dec 19. aprila 1937. SLAVO KOLAR, soprog in sin MILAX. ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din l.—9 davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Trenekeu. veterni suknji*! NOVOSTI lepe viorce ia pumpane« in sportn« obleke nud; ceneno PRESKEB, Sv. Petrs e. 14. U rt I t A flA-Mr L J SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRODAJALKA — RLAGAJN1ČARKA 201etoa, prikupna, išče namestitve v kaler:koI: prodajalni v Liubljani. Ponudbe na upra* /o Slov. Naroda pod >Po>5tena proda jalkar. lll"i PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRAPISTOVSKI SIR KG 1« DIN Cerne Oskar, Sv. Petra e. 35. napodna TIskarna I LJUBLJANA i KNAFUEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Makulafurni papir proda oprava „j Ljubljana, Knafljeva ulica itev. 's Sfran '4 " »SLOVENSKI NAHOD«, torek. M. aprila 1937. Sfer. 89 Pred premiero Respighijeve opere ,Plaraeir Kaj pravi o vprlioritvi nove opere na našem odru Ljubljana. 20. aprila. Ozračje v operi je polno nekega "vznemirljivega drhtenja, ki se nenote pojavi pred vsako veliko, posebno pomembno pre miero, predvsem tistih oper. ki jih izvaja saisambl prvič. Celo za najbolj rutini ranega in teatra navajenega pevca pomeni povsem nova partija, nov slog kostuma in dekoracij dogodek, ki ga napolni s pričakovanjem kaj vse mu bo dalo poleg že definitivno izpiljenih nians vloge — pri pred stavi njegov ustvarjalni zanos, ki se pojavi v najbolj invencijozni formi šele s kontaktom publike. Nekaj takega je čutiti v teh dneh pred premiero Plamena. In nekje za vsem je ugibanje — ali bo publiki opera ugajala? In to b tisto vznemirjenostjo, ki jo čuti vsak. kadar želi. da bi potrdili drugi, kar občuti sam kot lepo in vredno. Kolikor .sv; mi zdi, dn. poznam občinstvo, bi postavila zelo ugodno prognozo, kajti se vedno ga zanimajo usode velik'h ljubezni, velikih čuvstvenih zanosov — morda baš zaradi tega ker je di.našnji čas tako reven tega... in predvsem: naš Stritof ima izboren instinkt, da pogodi česa -si publika želi! Vsaka epera, ki jo je doslej pripravil, j? bila siguren uspeh. Sicer pa kaj bi ne bila — če ima vse -ase«: našo Zlato Gjungjenčevo, z v^e.n šarmom njene ženskosti in stvaritelj-^ke sile, Gostiča z novo >polikanim z glasom. Primožiča, mojstra - interpreta italijanskih komponistov, žametni glas Golobove, izcizelirano pevsko ki igralsko kreacijo mojstra Betetta, topli alt nase marljive Kogejeve m vse druge, ki prispevajo k celotni podobi Respighi jeve umetnine. Ravenn& je bila ekspozitura Bizanccu ter je prizorišče na katerem se odigrava usoda Silvane (Gjungjenčeva) m Donella (Gostiča), ki je Bazilijev (Primožičev) sin iz prvega zakona. Med mlado Bazilijevo ženo Silvano in Donellom vzplamti plamen pregrešne ljubezni, ki kljubuje vsem pomislekom glede dolžnosti in časti. Ko Bazi lij izve za to, umre od nenadne bolečine, ki sta mu jo prizadela žena in sin. Vzrok smrti se razve in ljudstvo med katerim je rodila baš bizantinska doba ne-stvore religije in z njimi prepričanje, da so nekateri od hudobnega huda obsedeni ljudje zmožni uročnega pogleda, da. celo z željami moriti, vzbujati pregrešne strasti in sle, zavajati k zločinskim dejanjem itd. obtoži Silvano takega pečetja. Na koncilu v cerkvi San Vitale naj bi Silvana pred zbranim klerom kot najvišjim razsodnikom v tej stvari prisegla .da ni rabila nobenih tajnih sil. Toda tega ne .stori in zato se njena usoda tragično konča. Kontrasti dajejo operi poseben čar. Bizantinski čas s svojo askezo mišljenja, togostjo in monumentalnistjo — v njem pa razgibano od najvišjih čustvenih in dramatičnih preripetij pritirana ljubezenska tragika, to so prvine na katerih je zgrajena Respighijeva opera, na podlagi Gua-stallovega libreta, ki ga je posnel po VViers Jenssenevi xThe Witch« 'Carodejki). Glasba, katere posvetni elementi so povezani z arhajskimi cerkvenimi, ie zmerno modema in daje posebno pevki Silvane silne umetniške vzpone, ki zahtevajo resnične interpretke-umetmee. kot jo •mamovOjun-gjenčevi. Vlcga Donella se Gost'ču izredno prilega, Primožič ima kot Bazilij dve muzikalno posebno efektni Tari ji« (čeprav nista ariji v pravem pomenu besede, ker opera ni pisana v slogu kake sNummern-opere^) škof (vloga Betetta) po obsegu sicer ni velika, zato pa ostro profilirana. Op°ra stavi posebno na ansambl velika zahteve ter potrebuje ves blesk in sijaj, ki ga ji bodo z vso prizadevnostjo dali režiser prof. šest. inscenator ing. Franz, mojster gledališke slikarne Skrušnv. gar-drrobijerja ga. Habičeva in g. Remškar in — last not lea^t — dirigent štritof. ki je mojstrsko prevedel libreto in naštudiral opero. M. S—eva. K podražitvi življenjskih potrebščin Nepotrebno razburjanje zaradi podražitve kave in čaja v naših bifejih Ljubljana, 20. aprila. Podplat je koža čez in čez postala bi lahko rekli s Prešernom. Udarcev smo že tako vajeni, da jih sploh več ne čutimo, če niso posebno hudi in če ne zadenejo v živo. Apatičnost se nas loteva vedno bolj in boli. Nekaj nas tišči in stiska, pa sami ne vemo kaj. Zvijamo sc v teh nevidnih kleščah, izhod bi radi našli iz moreče vsakdanjosti, v svetlejšo bodočnost bi si radi odprli okence, pa nc moremo. V tej splošni onemoglosti in tavanju marsikaj niti ne opazimo, kaj nam prinese nov dan. Tako gre skoraj neopaženo mimo nns tudi nara-ščaioča draginja. postopno skakanje cen skoraj vseh življenjskih potrebščin. Skoraj z dneva v dan skačejo cene, izdatki sc večajo, dohodki so pa vedno enaki. Ne samo v Ljubljani, temveč tudi po drugih mestih zlasti v Zagrebu so začele cene skakati, kar je v prvi vrsti posledica novih davčnih bremen, ki so jih nam prinesli državni, banovinski in občinski proračuni. :>koda, da nimamo urada, ki bi strogo zasledoval cenc in sproti obveščal javnost, kaj in za koliko sc je podražilo. Da so sc podražile skoraj vse življenjske potrebščine, vedo najboljše naše gospodinje, ki sc morajo vedno boli omejevati pri nakupu. Če se ne bo val naraščajoče draginje prav kmalu ustavil, bodo zašli srednji in nižji sloji v brezupen položaj. Zc zdaj je večina zadolžena, a kaj bo, če bodo življenskc potrebščine vedno dražje- dohodki pa vedno isri? Kupna moč najmočnejšega sloja konzumentov, uradništva, nameščenstva in delavstva, jc namreč že zdaj mnogo prenizka, z naraščajočo draginjo pa postaja še šibkejša, kar mora porazno vplivati na vso našo trgovino, na vse naše gospodarsko življenje sploh. Podražitev življenskih potrebščin gre morda nekoliko na račun večjega izvoza, še bolj pa novih javnih dajatev. Dobili smo celo vrsto novih državnih, banovinskih in občinskih davščin, ki so seveda zopet najbolj prizadele nižje in srednje sloje. Dobili smo nove trošarine na kavo, limone, pomaranče, mandarine, ananas, vanilijo, žafran in na vse druge začimbe, na ribjo mast. na kolofonijo, na obutev, obleko, papir, britvice itd. Samo v naši banovini naj bi vrgle te trošarine 80 milijonov Din. Samo to breme javnih dajatev se bo od lani v naši banovini več nego podvojilo. Naravna posledica tega je podražitev vseh z novimi trošarinami obremenjenih življenjskih potrebščin. In čudno, javnost jc sprejela ta nova davčna bremena skoraj molče. Le ko so naši bifeji zvišali ceno črni kavi od 1.50 na 2 Din, je završalo. Nc da bi sc hoteli potegovati za lastnike bifejev, moramo ugotoviti, da jc podražitev kave in čaja taka drobtinica v naraščajoči draginji vseh življenjskih potrebščin, da sploh m vredno govoriti o nji. Crna kava je itak luksuz in pijo jo večinoma ljudje, ki lahko pogreše vsak dan dva dinarja. Revež si jc itak nc more privoščiti. Na drugi strani pa moramo pomisliti, da ne gre samo za povišanje trošarine na 4 Din od kilograma kave, temveč se je kava v zadnjem času podražila za 15 Din pri kilogramu, čaj pa za 20 Din. Iz kilograma kave se skuha povprečno 90 skodelic črne kave, če se strogo pazi* lahko se je pa tudi precej razlije, kilogram kave stane s trošarino 83 Din, računati pa moramo še sladkor, ki je pri kavi prosto na razpolago in s katerim ljudje ne gospodarijo posebno ekonomično. Navadno ga ostane skoraj pol skodelice po kavi in treba ga je vreči proč. Drag je tudi plin, a v kotlu mora goreti skoraj noč in dan. Končno ne smemo pozabiti, da stane moderen aparat za kuhanje kave 40.000 Din in da ne traja večno. V kavarni stane skodelica precej slabše črne kave 3.50 din in nihče s** ne pritožuje, ker vemo. da imajo kavamarji visoke režijske stroške. Tudi lastniki bifejev niso brez njih, saj je tak obrat zelo dra^, a povišali so jim tudi razne javne dajatve tako, da odpade na ko- ličkaj večje podjetje okrog 30.000 din javnih dajatev več, nego lani. Tako vidimo, da podražitev kave in čaja v bifejih še daleč ni plod želje po večjem zaslužku, temveč zgolj neizogiben ukrep v borbi za obstanek bifejev samih in torej tudi v njih zaposlenega osobja. Pač bi pa lahko govorili o neumestni podražitvi kave in sladkorja, kajti tu gre res za ogromne zaslužke, ki jih spravijo v žep ljudje, od katerih država nima skoraj nobene koristi. To vprašanje bi bilo treba načeti, saj ni menda države, kjer bi bil sladkor tako drag, kakor je pri nas. Poleg sladkorja jc pa šc cela vrsta drugih življenjskih potrebščin, ki so mnogo predrage in pri katerih spravljajo gotovi ljudje nezaslužene mastne dobičke na račun že itak do skrajnosti obubožanega ljudstva. Tu bi bilo umestno J in potrebno zgražanje, pa tudi strogi ukrc- l pi in kaznovanje krivcev. 100 ur nepretrgoma v zraku Sovjetska letalca Jevsejev in Suprun se pripravljata na polet iz Minska na Wellen Letos se pripravljajo sovjetski letalci na reč svetovnih rekordov. Pripravljajo se velike letalske tekme, na katerih bodo izkušeni sovjetski letalci pokazali razmah in visoko stopnjo sovjetskega letalstva. Med drugim se pripravljata nadporočnika Jevsejev in Suprun na polet iz Minska na Wellen za polarnim krogom in nazaj, ne da bi se spustila na tla. Pogonske snovi bo letalo jemalo kar v zraku iz drugega letala. Ta polet naj bi prekosil svetovni rekord francoskih letalcev Rossiia in Co-dosa na 9.001 kn dcOgi progi brez sprejemanja pogonskih snovi. Pot bo vodila Jevrceva in Supnina iz glavnega mesta Bele Rusije Minska preko čite na Daljnem vzhodu in Petropavlovska na Kamčatki na VVellen. od koder kreneta nazai proti Minsku. Ta zračna projra meri 20.000 km. V evropski Rusiji bo šest mest, kier se dvignejo druga že prej pripravljena letala, da bo lahko letajo med poletom dopolnilo zaloge bencina in olja. T-etaloa pa ne nameravata povsod spreiemati novih z^log popon^kib snovi. Clre samo za priprave, če bi se kje ne posrečilo med poletom dobiti bencina. HTa :vrj7peiSq bo letalska pripravljenost v Krasno.iarsku in Pe- ti opavlovsku. Sovjetska pilota sta si izbrala za svoj polet letalo ANT 6. Med poletom bosta zvezana po radiu z meteorološkimi postajami in z letališči, kjer bodo pripravljene pogonske snovi. Proti koncu drugega dneva hočeta biti nad Kamčatko. Nad Welle-nom vrieta sovjetsko zastavo: Njuno letalo lahko preleti na dan 5.000 km. Ves polet bo trajal okrog 100 ur. Posadka se bo v pilotiranju menjavala. I^etalo je prilagođeno poletom v velikih višinah. Pilota vzameta s seboj zaloge kisika, da bosta lahko letela v višini okrog S.000 m. To bo deloma pospešilo hitrost letrda, na drugi strani pa preprečilo, da se ne bo napravila na letalu ledena skorja, kakor je to običajno med poleti nad polarnimi kraji. Jevsejev in Suprun že trenirata. Letalo bo imelo posebno posodo, da bo lahko sprejemalo bencin in olje med poletom. Po lanskem poletu čkalova, Bajdukova in Bel Jakova, ki so preleteli nad polarnimi kraji nad 9.000 km. potem so pa morali zaradi viharja in mrjrle polet prekiniti, bo to najdrznejši poskus poleta na veliko daljavo b**ez pristanka, kombiniranega s preskrbo-vaniem letala v zraku. Monte Carlo rešen Slovita igralnica zopet obratuje z ogromnim dobičkom Londonski poročevalci francoskega bankarstva poročajo, da so dosegle podružnice petih londonskih velebank v Monte Carlu zadnje čase rekordne obrate, po katerih postaja Monte Carlo v prvi vrsti mednarodno finančno središče. Monte Carlo je dobilo s tem odškodnino za nazadovanje obratovanja v svoji sloviti igralnici. Ko je pred tremi leti narodni svet monaške kneževine opazil, da polagoma peša obisk in obrat v igralnici, je sklenil ustanoviti v deželi novo podjetje, ki bi moglo kljubovati vedno hujši gospodarski krizi, podjetje, Id se je dobro obneslo že v drugih deželicah, tako v Lichtensteinu, namreč upravo depozitov. Spretno zasnovan zakon favorizira ustanavljanje posebnih družb za nalaganje kapitala v Monacu in pogoji so še ugodnejši kakor v Luxemburgu in Lichtensteinu ter celo v mednarodnem Tangeru, ki je s svojimi ugodnimi pogoji privabil mnogo evropskih delniških družb, da so tam ustanovile svoje nominalne sedeže. Evropski kapital je hitro zavohal te ugodnosti, obenem je bil pa čas primeren, kajti nastalo je bilo bas veliko preseljevanje francoskega kapitala. Od junija lanskega leta je Monte Carlo zatočišče veli- kih francoskih depozitov, kajti francoski kapitalisti so mnenja, da je zemljepisna lega Monte Carla mnogo ugodnejša od Londona ali Amsterdama. V vsem Monte Carlu ne najdete nobene ognjavarne blagajne več, vsa mesta v bankah so zasedena z zlatom in tujimi devizami francoskih kapitalistov. Monaške banke so pridobile mnogo dobrih kupčij na škodo francoskega izravnalnega fonda. In končno tudi zaslužek ni majhen, saj so napravili velekapitalisti iz Monte Carla bazo svojih deviznih operacij, ki jih pa vodijo monaške banke. Monte Carlo je postalo središče veleka-pit&la, kar ni moglo ostati brez vpliva na igralnico, kjer so se letos prvič zopet pojavili igrači, veliki obrati in dobički, s katerimi je Monte Carlo zasenčilo vse druge igralnice na rivijeri. Vse to se je pa zgodilo zaradi pomanjkljivosti francosko-mo-naške pogodbe iz junija 1935, v kateri je sicer pogodba o carinskih zadevah, manjka pa dodatek o skupnem nastopu v pogledu valut in to je rešilo Monte Carlo. Dvorni kuhar se vrača S 1. aprilom je prevzel mesto šefa kuhinje angleškega kralja kuhar Poupart, do-čam se je njegov prednik Legrose umaknil. Mala revolucija v deželi kraljevskih kuhar? jev in pekov zelo zanima angleško javnost Odstop dvornega kuharja je sledil naravno čez nekaj mesecev po odnodu kralja Edvarda VIII. v inozemstvo. Bilo je na gradu Conde v Touraine v Franciji, kjer je mod svojim bivanjem z gospo Sinrrsonovo takratni prestolom aslednik princ- Edvard prvič ocenil Legrosovo kuharsko ram etnos t. Ko je zasedel prestol, ga je zapeljiva Američanka lahko pregovorila, da je imenoval za dvornega kuharja Legrosa. To imenovanje je bilo važno zato. ker je Leg rose izpod rinil šefa kuhinje kralja Jurija V. Poupar-ta, ki je bil dolga leta predstavnik strogih tradicij starodavne kuharske etikete. Ob nastopu kralja* Jurija VI. je morala vsa ta mlada garda odstopiti fn prepustiti svoja mesta drugim. Legrose i?e je moral umakniti Poupartu, ki ga je kraljica Marv v času njegove nemilosti zaman prosila, naj vstopi v njeno službo. Dvorni kuhar smatra pod svojo častjo postati navaden kuhar pri kralji«} vdovi in zato se je umaknil na poČKek v Vichy, od koder se jc tedaj zmagoslavno vrnil v Ruckingban^ko palačo. Poupart. ki je vedno pripravljal gostije ob jubilejnih svečanosti kralja Jurija V., bo prjpravljal tudi gostite ob kronanju rrjegoveca naslednka v veliko veselje vse stare Anglije, kj pozdravlja njegov povra> tek kot novo veliko zmago angleškega kon-servatizma. Iz Španije V Španiji živeči Izak VVeitzmann je po čudnem naključju usode tudi zaS°l na bojišče in boriti se mora proti Franoovi armadi. Nekega dne je dobil v strelske jar ke pismo od svoje žene v katerem mu Sara piše. da ne more dobiti v vs^j vasi mo. ža. ki bi ji prekopal vrt in zato bo morala opraviti to delo sama. dasi težko. VVeitzmann ji je pa takoj odpisal: — Draga Sara. pusti vrt pri miru, kajti baš na njem so zakopane puške. Pismo so seveda cenzurirali in tako se je že naslednjega dne ustavil pred Weitz-mannovo hišico velik tovorni avto. poln do zob oboroženih miličnikov-. Vojaki so po-skakali z avtomobila in *začeli razk^pa vati vrt, da bi našli skrite puške. To-la njihovo prizadevanje je bilo zaman, na vsem vrtu nLso našli nobene piiAke in tako so se odpeljali zopet nazaj. Sara je vsa obupana pisala možu, da so ji miličniki razkopali in raz rili vc* vrt tako, da «itn ne ve. kaj bi počela. Možev odg-evor je pri sel takoj in glasil se je: »Zakaj pa ne sadiš zdaj krompirja? Na kaj še čakaš? Saj imaš razkopan vrt.« Iz Maribora — Operetna prvmiera, V soboto bo pre-mVm 7ak!jii(t>e operetne novosti, opereie ^Dolarska prinoesa . Delo, ki ulovi no kvoj melodiozni sočni" glasbi, je vglasM] znani in v Mar boru po ovojih operetah ^VessU kmetic: ter -stamhulKkrt roža: /.Ho priliub-lieni skladatelj I*eo Kali. Režijo vodi kot lrost Josip Povbe, glavne vlo^je i;,rao Ig-ličeva, KarbnVva. (iorinskova, Sanrn. P. Kovic in \>rdonik. Crledalisče jo za premiero nabavilo nove obleke in dekoracije. —llrezjMKelnj ><> demonstrirali. KedftVBO je vodstvo opekarne v Čr.'^n ievcu pri p-M sprejme v d*-lo. Žandarmerija je preprečila nadal jn •» la-grede. — Akademija podmladka JS. Preteklo nedeljo je bila v Vnion*ki dvorani akademija podmladkov .ladrarvs'-:^ stražo VSefti mariborskih srednješolskih zavodov v proslavo spomina /rinjsko Franifopanfrk h. Aka deniija je nadvse lepo uspeta. Ves pes Ur program je izvajala mlarrina in iVn p strani občinstva, ki je docela zasedo veliko dvorano, toplo priznanje. — Na Pohorju sopet sneg. V noČj na ponedeljek je v Mariboru in okolici nastopil vremenski preobrat Temperatura je prece; padla in sneg jc pol>elil Pohorjo icav Ho vznožja. — Gledališče. TVrevi bo v 'ukaj^nj^m c^e-daK.Vu repriza Wernerjevc Komedije >Na ledeni pk»šč4<. Predstava ;e za red C. — O naii borbi ra gledališče, bo govoril v sredo, dne 21. t. m. v maribor.-ki Ljudski trni verzi Ij^ibljanski režiser in kultu rn delavec ter pisatelj g. Cir.l Debever. Nje govo prodajalne bo zelo zanimivo W mariborska javnost t zanimanjem pričakuje — >Razoric. Pravkar i*> izšla nova |te vilka mladinske revije >Razori«, kj jo izdaja Udruženje jugoslovi.i^ega aetteijstva meščanskih sol in jo tiska Mariborska tiskarna. Vsebina je zelo p**»tra, list l>ogato ilustriran. — Vpralalna pola ia vajence. Delavska zbornica v Ljubljani J9 razposlala na vodstva strokovne nadaljevalne lete vpre&alne pole za vajence, da l.«o zbrala Gtat'^tičn'' podatke o delovnih razmerah in socialnem položaju vajencev. lTcro*ov;Ti bodo tudi, koliko vajencev prejema o i Škodni no za celo d.n koliko. TANKE STENE — Zakaj je ta soba tako draga? — Ker stanuje v sosedni sobi učitelj francoščine. Tu v tej sobi se sliši vsaka njegova beseda in tako se je stanovalec pred vami naučil francoščine brezplačno 'rešeno ŽIVLJENJE — Prijatelj, zakaj pa prješ toliko konjaka? — Konjak mi je nekoč rešil življenje. — Kako to? — Delal sem na stavbi, pa sem stopil na silce konjaka v bližnjo krčmo in ta čas se je novo poslopje porušilo. Paul Hilso: •Mol 20 V V • ceci f. tnascevaiec Roman In vendar, ko so jeli prvi gostje odhajati in se je tudi njemu zdelo, da je že čas oditi, se je naenkrat razjezil, da je tako ravnal. Večer se mu je zdel skoraj pokvarrjen, ker ni bil izgovoril niti besede od trenutka, ko je bila ukradena dragocena ogrlica. — Po kom se pa oziraš. Bili? Te besede je izgovorila za njegovim hrbtom la-dy Bi yenova. Bili se je nehote zdrznil, toda že v naslednjem hipu se je nasmehnil in odgovoril: — Ah, oziral sem se po Daisy Sallinevevi. Kaj je že odšla? — Da, Daisy je dražestna »izredno lepa. očarljiva mladenka, — se je glasil suh odgovor lady Brvenove. Bili se je nehote zasmejaL — Teta, ti imaš pa bistre oči. •— Cas mi jih je zbistril, BiH. — Vprašal sem te, oe je Daisv že odžla, — Da, slišala sem to, vendar sem pa odgovorila kakor sem hotela, kajti Daisy je izredno lepa in prav lahko se zanimaš za njo. čeprav se mi je doslej zdelo, da ženske sovražiš. — Teta, zdi se mi, da si nediskretna. — Zdi se ti to, fant moj? Prav praviš, toda to je edina tolažba, ki si jo more privoščiti dama mojih let. Suhi'parne tetine besede so BiH a vedno spravile v dobro voljo in tudi to pot se ni mogel ubraniti smeha. — Kam je pa odšla? — Ne vem dragi moj. Pravkar sem jo videla, kaJko je odšla v kabinet, takoj za njo pa ta deSko. — Lahko greš za njo, boste trije tam. Prijazno se mu je nasmehnila m BiFl je dejal smeje —Prav praviš, teta. Stopil je k zavesi, zakrivajoči vrata v kabinet. IX. Bili se je nehote ustavil, se predno je odgrnil zaveso. Iz kabineta se je slišalo šepetanje talko, da je le s težavo razumel besede. Govvnril je princ Le Jing. — Razumeti me morate, gospodična SaHineye-•vsl Kadar ljubim, ni na svetu ovire, ki bi mogla stopiti med mene in mojo ljubezen. I3esede same so zvenele dokaj vsakdanje, čeprav se je Japoncev glas nekoliko tresel z zadrževani strasti. In vendar je imel Bi'e zažarel pri teh besedah obraz. — Gospodična Sallineyeva. ljubim vas in niti malo ne dvomim, da pride dan, ko mi boste z ve'-seljem podali roko. — Jaz pa zelo dvomim o tem, — 2e morda, toda samo zato. ker še niste dobro premislili, kaj to pomeni. Toliko je stvari v življenju, recimo malenkosti iz preteklosti ali sedanjosti, ki kaj lahko pripravijo človeka do tega, da izpremeni svoje mnenje. Zakaj bi se torej ne moglo zgoditi to pri vas? — Kaj hočete reči s tem? Njene besede so zvenele strastno, plaho in vprašujoče. — Mislite nekaj določenega. O tem sem prepričana Japonec se je tiho zasmejal in ocfigovoril mirno: — Reči hočem, da vas sploh ne razumem. Nič določenega nisem mislil. Samo moja ljubezen do vas me sSIi iskati pota, kako bi vas mogel prego. voriti, da bi poslušali mojo ponižno prošnjo. — Nerazumljivo in tudi vseeno md je, kaj mislite. Prosim vas samo, storfte mi uslugo in pustite me samo. — Daisv.... To je bil strasten klic. — Ne, ne... Komaj je zašepetala H đve besedi, je Bili odgrnil zarv-eso in stopil na prag v trenutku, ko ae je princ Le Jinp razprostrtih rok bližal dekletu- Za hip je zavladala grobna tišina, potem se je pa začul miren, globok Billov gias: — Gospodična Sallineveva. avto vas čaka pred vrati. Pripravljen sem spremiti vas domov, kakor sva se domenila Presenečenje se je poznalo za liip v Daisvnth očeh, potem je pa povesila glavo, rekoč: — Hvala! V črnih Japončevih očeh je pa zažarel plamen sovraštva in zlobe. Toda že v naslednjem trenutku se je princ obvladal in bil je zopet miren kakor prej. Spoštljivo se je poklonil dekletu. — Hvala za današnji večer, gospodična Sallineveva. Pripravljen sem ob prvi prrliki nadaljevati najin zanimiv pogovor. Morda mi bo pa do. voljeno posetiti vas v domu vašega očeta, CTrejujt Joatp Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo to tnseratnl đel usta Oton Chrtstot. — Vrt t Ljubljani.