LETO XV. LJUBLJANA, FEBRUAR 1974 ŠTEVILKA 2 Dr. inž. Marko Kos Borba za kadre jamstvo bodočnosti Ko gledamo v bodoča leta, za katera pripravljamo velike načrte, ne smemo pozabiti na resnico, da bomo napravili in uresničili od lega, kar smo si zadali samo toliko, kolikor bodo lahko nosili kadri, ki jih imamo. Mimo te resnice ne moremo. Če imamo ustvarjalne ljudi, polne poleta, znanja in ambicij, potem mirne duše lahko rečemo, da bomo v bodočnosti veliko napravili, da se bo mnogo spremenilo, tako da našega podjetja in okolja še poznali ne bomo. Pri tem mislim na raziskoval-no-razvojne delavce, projektante in konstruktorje, ki oblikujejo naš proizvodni program. V kolikor se ta kader pretaka na več ali manj vodilna mesta v celotnem podjetju, bo skrb za ta kader vplivala v bodočnosti tudi na dogajanje v celem podjetju. Od skrbi za ta kader zavisi vse naše načrtovanje. Vsi programi temeljijo na ljudeh, ki bodo programe ustvarili. Še tako lepo zastavljeni načrti bodo ostali mrtva črka na papirju, če ne bo ustvarjalnih ljudi, ki bodo te programe prelili v realnost, jih preoblikovali s svojo fantazijo ter jih razvili v naprave v vseh detajlih. Ker je odločanje o bodoči usmeritvi, o načrtih, v okviru katerih se bo odvijalo vse naše bodoče življenje in usoda, politično dejanje, ima tudi skrb za kadre, ki so garancija te bodočnosti in realizacije, izredno važno politično obeležje. Tv.itu vprašanju po., /cčaj.. v zadnjem času vsi vodilni državni in politični forumi izredno pozornost, zato je prav, da se tudi mi ozremo nanj. Pred štirimi leti smo si prvič zastavili nalogo, da si začrtamo svoj perspektivni dolgoročni razvojni program. Pri tem se je razkrilo, da nimamo kadrov in da se poprečna starostna doba razvojnega kadra nevarno povečuje. Dejansko, v bodočnosti ni bilo videti nikogar, ki bi poslal nosilec teh programov. Podmladka ni bilo. Znano pa je, da ti kadri počasi rastejo. Samostojnega dela so zmožni komaj po 8 letih, ko si pridobe toliko znanja in izkušenj, da prično suvereno oblikovati. Tedaj smo pričeli z nabiranjem mladih inženirjev — pripravnikov. Mnogo jih je prišlo v naše vrste, kajti klima za uvajanje je bila pri nas ugodna, mladi so videli, da imajo dobre perspektive in da jih čaka pri nas samostojno delo pri domačem razvoju, kar je danes v času licenc v naši industriji zelo redko. Osebni dohodki projektantskega kadra pri nas so bili primerljivi z drugimi podjetji. Uvajanju mladih inženirjev smo posvetih veliko truda. Vsi, od vodij oddelkov do zadnjega tehnika, so jim dajali pojasnila in prenašali nanje izkušnje. Pošiljali smo jih s starejšimi reševati probleme, tako da so spoznali tudi obratovalne razmere na terenu. Pošiljali smo jih na tečaje za tuje jezike, kajti mislili smo tudi na to. Kot pri vseh mladih, so se tudi pri njih pojavila stanovanjska vprašanja, ki jih vsem nismo mogli rešiti, čeprav so skoraj vsi naši inženirji dobili od podjetja stanovanjc, v večini primerov celo brez lastnega prispevka. Po težkem delu s celo generacijo mladih inženirjev, ko so nas nekateri sicer zapustili, smo za eno izkušnjo bogatejši. Za nadaljnje kadrovanje bo_ potrebno pri nas zato marsikaj premakniti, pa tudi spremeniti odnos do nagrajevanja kreativnih delavcev, na katerih sloni razvoj našega proizvodnega programa. Vedeti moramo, da razvoj naših proizvodov sloni na ramenih entuziastov. Če se vprašamo, kdo je vplival na oblikovanje neke veje proizvodnje tako, da je to našlo odmev v naši širši domovini, potem lahko naštejem takih le malo. Ostali sodelujejo pri realizaciji njihovih idej. Vsi skupaj so preobremenjeni, ker jih je za tako široko in zahtevno fronto razvoja premalo. V primerjavi z razvoji drugih firm, s katerimi sodelujemo, smo še vedno majhni. Nosilci razvoja so zato preutrujeni in zaradi tega trpi naš napredek. Morali bi redno zasledovati vso strokovno literaturo svojega področja, da bi šli v korak s konkurenco in dobili napotke za nove ideje. Kreativne ideje se ne rojevajo v kakšnem nemiru in hitenju, temveč v miru in zbranosti. Za to pa največkrat ni časa. Vse to se odraža tudi v kvaliteti našega razvoja, ki na mnogih področjih ni več tak, kot je bil včasih. Mnogi sodelavci se že kar sprijaznijo s kakšno tujo dokumentacijo ali licenco, čeprav so bili včasih ostra proti temu. Ob tem mislijo, da si bodo tako vsaj malo oddahnili. Ali to pomeni, da volja po lastni kreativnosti pada? Kako jih bomo spodbudili k njihovi večji angažiranosti, k večjim naporom za nove rešitve, ki bi nam dvignile konkurenčnost? Potrebni so ukrepi, ki naj ponovno pritegnejo mlade ter prepre- čijo starejšim kadrom, da ne bi premišljali o odhodu, temveč da bi njihov položaj izenačili z vsemi podobnimi delovnimi mesti v naši okolici, v projektivnih birojih in institutih, ki sodelujejo z nami in s katerimi prihajajo naši projektanti stalno v stik. Do enakih razglabljanj je prišlo tudi v širšem družbenem merilu. Enake znake nezadovoljstva in mlačnosti najdemo tudi drugje med kreativnimi delavci. Tudi zaostajanje osebnih dohodkov je pričelo marsikje ogrožati napore, da se realizirajo cilji, katere si je naša družba zapisala v svoje kratkoročne in dolgoročne načrte. Sindikati, zlasti pa ZK so pričeli opozarjati čedalje odločneje na prisotnost te nevarnosti. Na to je opozoril Izvršni svet v svojem poročilu o uresničevanju družbenega plana razvoja SR Slovenije (14. dec, 1973). Predsednik skupščine SR Slovenije S. Kraigher je v svojem govoru 23. decembra 1973 naglasil: »Pred nami je naloga, da se v politiki osebnega "dohodka zagotovi ustrezno nagrajevanje kreativnega in bolj produktivnega dela, da se odpravijo ovire, ki glede tega obstajajo v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih ter tako zagotovi hitrejšo rast produktivnosti dela.« In nato je naglasil: »Stimulirati je treba domače raziskovalno delo in vse napore za osvobajanje našega gospodarstva od odvisnosti od tujih licenc povsod, kjer za to že obstojajo ali se lahko ustvarijo ustrezni ekonomski pogoji.« Oboje je za nas zelo važno. Vedeti moramo, da je po Titovem Pred združitvijo Podjetje R1KO v Ribnici je bilo v začetku februarja gostitelj predstavnikov podjetij strojegradnje, ki pripravljajo združevanje v slovenskih okvirih. Tretjega plenarnega sestanka so se udeležili predstavniki naslednjih organizacij: HIDROMETAL Mengeš, STROJ Radlje, MLINOSTROJ Domžale, SST Trbovlje, GOS, TOL Nova Gorica, KOVIND Unec pri Rakeku, INDOS, VIATOR in LITOSTROJ iz Ljubljane, KLADIVAR Žiri, RIKO Ribnica, kot gostje pa še predstavniki METALNE iz Maribora, predstavnica gospodarske zbornice Slovenije in predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ribnica. Predstavniki MONTERJA iz Dravograda in povab->jeni iz STROJNE Maribor se tega sestanka niso uspeli ude- Že dalj časa načrtovano združevanje dobiva sedaj povsem stvarne oblike. Po predvidevanjih bodo do sredine letošnjega leta sprejeli dokončno odločitev v enotnem nastopu ZDRUŽENIH PODJETIJ STROJEGRADNJE. Pogoji za uresničitev zasnove o oblikovanju enotne skupnosti so izpolnjeni v tolikšni meri, da praktično ni ovir za zadnjo besedo samoupravljalcev o združitvi. Odprtost pristopanja, ohranitev popolne samostojnosti, zanimanje za skupna pragrami-ranja in nastope ter dejstvo, da strokovno sodelovanje v večji ali manjši meri med posameznimi organizacijami že živi, so tisti predpogoji, ki zagotavljajo uspešnost te združitve. Predloženi osnutek samoupravnega sporazuma, ki te in še druge pogoje tudi vsebuje, pomeni temeljni samoupravni akt o združenih podjetjih strojegradnje. Ves splet tehnoloških, komercialnih, finančnih in drugih medsebojnih razmerij pa bodo morale organizacije še temeljito obdelati. Ena prvih nalog, o kateri so se dogovorili v Ribnici, bo skupen sestanek predstavnikov družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov iz združenih podjetij strojegradnje konec februarja. O dosedanjem opravljenem strokovnem delu na tem sestanku bodo obveščeni vsi kolektivi. Vladimir Kovač ■^^^^^^VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV* Ob dnevu žena, osmem marcu, se spomnimo vseh žena, ki so se za časa vojne borile za našo lepšo prihodnost, ki so zanjo žrtvovale svoja življenja in svoje otroke, spomnimo se žena, ki so se na svojem področju izkazale kot strokovnjaki, in tudi tistih, ki ob svojem vsakdanjem delu morda sploh ne utegnejo pomisliti na svoj praznik. VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX VXXX'W'VXXX v-v^xxxx-vxxxxxvxx pismu v okviru razčiščevanja v Sloveniji bivši Izvršni svet dobil za svojo politiko forsiranja trgovine in zapostavljanja industrije ter s tem v zvezi za nekritično uvajanje tujih licenc, nezaupnico. Obe nalogi sta ležali vsa leta tako rekoč na »naši liniji«. Vendar sta medsebojno pogojeni: če bomo hoteli uvajati lastno ustvarjalnost, bomo morali rešiti, oziroma sanirati položaj kreativnih raziskovalno-razvojnih kadrov. Nastali položaj bodo morale vse subjektivne zavestne sile kritično oceniti ter ga tudi rešiti na principih, ki ne bi bili ozki, ter bi delovali dolgoročno. Menim, da bo potrebno reševati položaj na dva načina; v prvem bo potrebno zagotoviti selektivno nagrajevanje, v drugem pa osnovati čimpreje neobhodno potreben stanovanjski fond za mlade inženirje. Pri tem bo potrebno imeti v vidu velike naloge, pred katere bo postavljen naš projektivno-razvojni sektor. V okviru integracije slovenske strojne industrije bo potrebno osnovati razvojni center, ki bo moral izdelati osnove proizvodnih programov tistim podjetjem, ki programov nimajo, oziroma tistim, ki so z dosedanjimi programi zašli v velike in skoraj nepremagljive težave. Nemogoče si je zamisliti uspešno delo pri integraciji, če bi imeli razvojni kadri pri nas nižje osebne dohodke od tistih, s katerimi bi želeli sodelovati. V današnjem gospodarskem položaju bo vse bolj potrebno povezovanje pri delu. Ko bomo delali na vrsti objektov za reševanje energetske situacije in sodelovali s številnimi podjetji, projektantskimi biroji za električne centrale, kooperanti in gradbenimi biroji, bi bilo nesprejemljivo, da bi bile med projektanti in razvijalci kakršne koli razlike v osebnih dohodkih, razen tistih, ki jih pogojuje višja izobrazba, daljši delovni staž ali večji uspehi pri delu. V drugem delu bi rad zapisal nekaj misli o tistih naših vrhunskih ustvarjalcih, na katerih sloni glavna teža odgovornosti za strokovno rast nekega našega programskega področja. Kaj nam manjka v današnjih pogojih, ko želimo industrijo integrirati? Na vsakem koraku teh prizadevanj, ko iščemo programe, okrog katerih bi smiselno razvrstili razne delovne organizacije, spozna- vamo, da nimamo dovolj kreativnih, nesebično ambicioznih razvijalcev, ki bi imeli znanje in širok horizont ter istočasno tisto kreativnost, ki bi dala skupini mladih tehnikov in inženirjev, ki tega nimajo, polet, vsebino in smer dela, da bi razvili proizvode in s tem realizirali programe. Takšni ljudje so nesporno motor napredku, čeprav nimajo neke vrhunske, uradno priznane hierarhične pozicije v podjetju. So pa vedno prisotni, ker imajo ideje, katerim vse podrejajo ter skušajo usmeriti v njihovo uresničitev vse dogajanje v podjetju. Taki usmerjajo poslovno politiko, ustvarjajo kvaliteto, dvigajo proizvodnjo, urejajo težave pri kupcih, blažijo reklamacije in pritožbe, zgladujejo spore in skušajo priboriti našemu proizvodu uspeh in priznanje. Seveda prihaja‘pri takšnih ljudeh do sporov z marsikom v njihovi okolici, ker posegajo v svoji prodorni usmeritvi, naravnani edinole v zgladitev ovir pri uspehu, navidezno v kompetence drugih pogosto v komercialne kakor tudi v proizvodne zadeve. Ce bi proti temu preostro reagirali, bi pomenilo zavirati tisto hotenje, ki je v bistvu pozitivno in dvignjeno na neko višjo raven, ki ima pred očmi vedno in samo končni čili. Če tega ne bi upoštevali, bi podprli tistega, ki je v bistvu videl samo to, da ga hoče nekdo premakniti iz ustaljenega tira in da posega v njegov delokrog. S tem bi branili birokratsko miselnost. Brez takšnih kadrov ne bomo prišli nikamor. Capljali bomo na mestu in iz tega stanja nas ne bodo premaknile legije tehničnih intelektualcev. Zato moramo ustvariti pogoje, da takšne kadre ustvarjamo, ne z namenskim izobraževanjem, temveč s selekcijo velikega števila inženirjev ter s pomočjo pri začetnem uveljavljanju in podporo pri prvih spodrsljajih, do katerih nujno pride pri njihovih prvih samostojnih kreativnih poskusih. Paziti moramo, da takšnim ljudem pomagamo na njihovi poti. Vprašanje nagrajevanja tem kreativnim ljudem ni nerešljivo. Njihovo nagrajevanje bo moralo stopiti po tisti poti, ki ima za cilj pomagati tistim, ki so najsposobnejši in najkreativnejši. Kaj nam pomagajo programi na papirju, tako kot so si jih birokrati zamislili, če ni ljudi, ki bi jih spremenili v realnost! Izpolnjevanje plana v TOZD Fl Ravno takrat, ko je odbila ura polnoč in smo drug drugemu zaželeli srečno in uspešno novo leto 1974, se je pričelo tudi novo poslovno leto z isto številko. Po dveh dneh počitka smo se spet znašli na delovnih mestih in spoprijeli smo se z novimi plani. In že je dokaj hitro minil tudi januar. Naša dolžnost in pravica pa je, da zvemo, koliko smo v tem času proizvedli. TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Vrsta proizvoda 6 IH 19 7 4 h h™ I n m IV V VI VII Vlil IX X XI XII lipi 63 166 250 33-3 414 500 ssT ere 750 833 916 1000 Turbine 2200 m Talni transport 1730 Preoblikovalni stroji 1350 Črpalke 1300 IH Diesel-motorji 1200 Žerjavi 800 Cementarne 700 Strojni deli 600 Orodje 120 || Skupno TOZD FI 10000 J Stanje^tl.1974 Pogled na diagram nam pove, da smo obdržali že preizkušeno obliko informiranja — s črnimi stolpci, izraženimi z odstotki. Celoletni plan predstavlja 100 odstotkov. Torej je kontrola izpolnjevanja plana zelo enostavna — čim daljši so stolpci, tem bolje izpolnjujemo plan (e). Seveda pa smo v diagram vnesli tudi nekatere finese (podrobnosti). V njem je naveden proizvodni program TOZD FI z vrstami proizvodov in količinami. Količine smo razvrstili po padajočih vrednostih. Tako so turbine z 2.200 tonami na prvem mestu, talna transportna sredstva s 1.730 tonami na drugem, itd. No, celoletni plan TOZD FI pa znaša 10.000 ton. Ce bomo natančnejši, nam ne bo vseeno, kateri stolpec je daljši. Dalje smo 100 odstotkov dolgo polje razdelili na dva- najst mesecev. Tako odpade na en mesec 8,3 odstotka, na dva meseca 16,6 odstotka, itd. Zbirne vrednosti teh odstotkov so navedene pod odgovarjajočim mesecem. Prepričani smo, da je diagram dovolj enostaven in razum-iv. In že smo pri januarskih rezultatih. Da so to januarski, nam pove datum desno spodaj. Težko je reči, ali so dobri ali slabi. Razporedili smo jih v tri značilne skupine: — žerjavi in strojni deli so mesečni plan presegli, — turbine, preoblikovalni stroji, črpalke in Diesel motorji zavzemajo dobro sredino, — medtem ko so talna transportna sredstva, cementarne in orodje tokrat kar preveč pri dnu. Številni rezultati v odstotkih so naslednji: Zbor delovnih ljudi V soboto, 23. februarja 1974, so v Litostroju sklicali zbor delovnih ljudi, kjer so govorili o perspektivi delovne organizacije ter o novi ustavi. Pomočnik glavnega direktorja dipl. inž. Darinko Kolbl je najprej spregovoril o uspešnosti poslovanja Litostroja v lanskem letu. O podrobnih analizah bodo razpravljale še strokovne službe, o tem pa bodo razpravljale tudi TOZD. Čeprav smo imeli v preteklem letu nekaj problemov — nepravočasna dobava surovin, tesni roki, splošna inflacija, neredna plačila kupcev, pomanjkanje strokovnih sodelavcev ter neustrezna oprema, smo lahko optimisti, posebno če se primerjamo s sorodnimi podjetji. Razumljivo je, da bo seveda naša delovna prihodnost odvisna od delavnosti TOZD ter od soodgovornosti vseh TOZD v Litostroju. Prav v naslednjih dneh bodo razprave v TOZD preskus naše povezave in enotnosti. Kar se tiče naročil, jih je dovolj; toliko, da o kakšni krizi ni govora. Ob naročilih, ki jih imamo sklenjene, naj povem, da jih je mnogo sklenjenih za tuja tržišča, seveda pa ob naročilih za tuja tržišča nismo pozabili na domača, kar najlepše dokazuje npr. pogodba s cementarno Anhovo. Profesor Sbrizaj, predsednik občinske skupščine Ljubijana-Ši-ška, je v nadaljevanju zbora najprej omenil, da je litostrojski zbor prav gotovo najbolj množičen zbor delovnih ljudi na območju občine. Spregovoril je nekaj besed o novi ustavi SFRJ, ki smo jo slovesno sprejeli 21. februarja 1974 in pomeni med drugim revolucionarno spremembo v tem smislu, da delavec res razpolaga z rezultati svojega de- la. Po določilih nove ustave je občina temeljna družbeno-politič-na skupnost, ki je sestavljena po načelih delegatskega sistema. Sestavljajo jo trije zbori: zbor združenega dela, družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti. Prav tako odrejajo določila ustave pomembnejšo vlogo krajevnim skupnostim, saj so člani krajevnih skupnosti ne samo tisti prebivalci, ki stanujejo na tem območju, ampak tudi vsi tisti, ki so zaposleni v tej krajevni skupnosti. Ob koncu zbora je član Litostroja med drugim izrazil željo vseh prisotnih, da bi Josip Broz Tito ostal dosmrtni predsednik republike. žerjavi 12,7 strojni deli 11,8 preoblikovalni stroji , 7,8 Diesel motorji 6,8 črpalke 6,2 turbine 5,9 cementarne 1,8 orodje 0,8 transportna sredstva 0,6 skupno TOZD FI 5,9 w J-1 r ~ Primerjati jih moramo z vrednostjo 8,3 odstotka, kolikor odpade na en mesec. Večje vrednosti so dobre, manjše pa slabše. Tokrat smo opustili primerjavo rezultatov s tako imenovanimi dinamičnimi plani. Ti so lahko zelo varljivi. In pa še več se jih je znašlo »v prometu«, tako da ne vemo, katerega bi vzeli za primerjavo. Zato smo mnenja, da je koristneje, če smo pri obravnavanju proizvodnje bolj dinamični, namesto raznih dinamičnih planov. V absolutni vrednosti smo v januarju proizvedli preko 592 ton finalnih proizvodov. To je za več kot 6 odstotkov boljši rezultat od lanskega januarja. V. N. Uspeh obveščanja V zadnjem času opažamo zelo razgibano samoupravno dejavnost v podjetju. Na štirinajstih delnih zborih delovnih ljudi, smo obravnavali in sprejel dopolnilo sporazuma o ustanovitvi TOZD (Temeljnih organizacij združenega dela) v naši OZD. Vsaka TOZD pa je obravnavala in sprejela še svoj statut. Na način in resnost, s kakršno smo to pot pristopili organzira-nju in vodenju zborov delovnih ljudi, smo bili vsi pozorni. Uspešno izvajanje ustavnih dopolnil v praksi je že pokazalo na nekatere pomanjkljivosti v našem dosedanjem samoupravnem obnašanju. Leto nazaj smo imeli npr. v vsaki TOZD po en zbor delovnih ljudi, a prisotnosti ni nihče verificiral. Delavci so se na zborih (od 500—1000 udeležencev) dolgočasili in predstavljali samo dele glasovalnega stroja. Odločali so samo o mislih nekaterih posameznikov, odločali so o besedovanju. Zbori so bili predvsem in-formativno-manifestativnega značaja. V razprave so se vključevali le redki člani naše delovne skupnosti. Samoupravne izkušnje in delavska ustavna dopolnila pa govore o vse množične j šem in bolj neposrednem vključevanju delavcev v vse faze samoupravljanja. Kako bomo to zagotovili? Pristopiti bomo morali čim bliže samoupravi j aleu; da bo postal zares tudi »samoupravlj alec« in ne samo proizvajalec, da bo povedal svoje vsakokrat, ko bo šlo za bistvene stvari. Verjetno moramo v bodoče organizirati še več delovnih zborov, hkrati pa poskrbeti za druge oblike, ki bodo slej ko prej približale odločanje vsem; saj nam je to pravica in dolžnost. Na zadnjih zborih, ko smo sprejeli za delo delovne organizacije in TOZD osnovne akte, smo se morali poslužiti nekaterih novih metod. Zakonodajalec določa, da je za sprejem tako pomembnih dokumentov potrebna 2/3 večina (sporazum), oz. polovična večina (statut). V vseh TOZD, kjer takšne večine z enostavnim sklicom ni možno zagotoviti, smo se morali poslužiti' osebnih vabil, ki so jih prejeli j vsi člani delovne skupnosti. Ob j tako temeljitih pripravah je bila udeležba na vseh zborih zelo dobra. Toda pogrešali smo razprave in pripombe. V proizvodnji je še vedno »stara pesem«, vsi molčijo. Samoupravlj alei se bomo pač morali znebiti nekakšne »socialne« bojazni ob razpravi. To slabost, ki je skorajda splošna, bomo verjetno odpravili ob temeljitem prizadevanju vseh že izkušenih samoupravljalcev, aktivnih druž-beno-političnih delavcev in drugih — posebno vodilnih in vodstvenih delavcev. Delavce bomo morali pogosteje obveščati, jim dati možnost, da bodo vplivali in razpravljali o odločitvah, ki jih sprejema delavski svet in podobno. Skratka, vsi od prvega do poslednjega člana našega kolektiva, se bomo morali potruditi ter v delo in samoupravljanje vnesti več volje in poleta, tako pa bodo zanesljivo naši proizvodni rezultati ugodnejši. Tudi v tem mesecu smo priča dogodkom, ki od nas zahtevajo, da se še bolj potrudimo. Vsi samoupravljale! se moramo zavedati, da je Sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu dokument, na osnovi katerega so urejena vsa razmerja (pravice in dolžnosti) delavcev v združenem delu. S tem aktom se nadalje urejajo še vsa ostala področja dohodkov, kadrovska politika itd. Razprava bo potekala po posameznih delovnih enotah, kjer se bomo lahko prav vsi člani naše delovne skupnosti soočili s predlogom sporazuma. Skušali bomo le-tega dopolniti in spremeniti tista določila, ki ne zajemajo resničnih interesov delavca v našem kolektivu. Organizirana razprava komunistov Osnutek resolucije sedmega kongresa ZKS je v preteklem mesecu tudi v naši organizaciji postal osrednja točka dnevnih redov odprtih sestankov organizacij zveze komunistov. Na te sestanke so komunisti vabili tudi ostale člane kolektiva, še pose- LlTOSTROjČAM Snfio-fega. gčastiCecL- bej pa vodstvene in vodilne delavce ter predstavnike in člane drugih družbeno-političnih organov in organizacij iz tovarne. Obravnava osnutka resolucije v osnovnih organizacijah ima predvsem namen ustvarjalno oblikovati napotila za delo komunistov v naprej. Pa ne samo komunistov. Ob tem, ko se v resoluciji močno čuti zasnova političnega programa delovanja komunistov, pa njena vsebina prinaša rešitve, ki vodijo v uveljavitev nove ustave. Le-to naj bi komunisti v vseh porah življenja in dela uresničevali na podlagi ideološko-političnega delovanja v smeri krepitve materialne osnove delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela ob rasti samoupravne organiziranosti. Ob tem, ko so komunisti na sestankih razčlenjevali posamezna poglavja resolucije, je bila ves čas prisotna primerjava s pojavi in delovanjem znotraj našega kolektiva. S tem pa smo navzoči dobili vtis, da je resolucija oblikovana tako, kot smo želeli: bolj razumljivo in bližje proizvajalcem. Vladimir Kovač Po sklepu 7. seje predsedstva konference ZMS Litostroj dajemo v javno razpravo poročilo o delu od februarja do decembra 1973. Javna razprava bo zaključena na 2. seji konference dne 13. marca 1974, kjer bomo poročilo o delu sprejeli. Vse mlade delavce pozivamo, da se aktivno vključijo v razprave po aktivih v TOZD, ki bodo predvidoma zaključene do 28. februarja 1974. Trenutno je za nas mlade aktivna in demokratična razprava še posebno pomembna, saj sovpada z reorganizacijo mladine in sindikata. pri delu pridni, lahko napredujejo hitreje, kot so v preteklosti. Delo in napredovanje mladih delavcev spremljajo predsedstva aktivov po TOZD. Zagotovitev minimalnega OD mladim je povzročila, da so povečali tudi OD delavcem, ki so že več let v tovarni. Na ta način se je zmanjšala fluktuacija, ki je bila še pred leti zelo velika. V obdobju, v katerem so delovali vsi aktivi po TOZD in organi konference, je prišlo do zelo dinamičnih sprememb tako v naši tovarni kot v celotni družbi. Razprave o osnutkih republiške in zvezne ustave in dokončnem formiranju TOZD so tik pred koncem. Mladinci aktivno posegamo v reorganizacijo DPO, od ZK do ZS in ZM. Posebno reorganizacija slednjih je za nas odločilnega pomena. Zato spodbujamo slehernega delavca, da čim aktivneje sodeluje pri uveljavljanju samoupravnih odnosov v praksi. Stabilizacija in povečanje proizvodnje v delovni organizaciji je naša osnovna naloga. Poseben pomen v tem procesu ima izboljšanje delovnih odnosov. Mladi, organizirani po posameznih aktivih v TOZD, smo zagotovo najuspešnejši, saj vnašamo v delovno okolje svežino in elan, skupno z izkušnjami starejših pa dosegamo boljše delovne uspehe. Predsedstvo konference ZM koordinira delo po aktivih v TOZD. Za tiste obveznosti, ki so skupnega pomena, je predsedstvo s komisijami tudi nosilec dela. Pri predsedstvu deluje pet stalnih komisij; — komisija za DEO in samoupravljanje — kadrovska komisija — komisija za obveščanje — komisija za kulturo, šport in rekreacijo in — komisija za SLO. Komisije so bile ustanovljene takoj po seji konference, le komisija za SLO je bila ustanovljena šele meseca septembra. Komisije so bile sestavljene po enakovrednem ključu glede na število članov v aktivih po TOZD. Takoj po ustanovitvi so komisije izdelale svoje programe, ki smo jih na predsedstvu uskladili in sprejeli. Predsedstvo je imelo od februarja do decembra pet rednih in eno razširjeno sejo skupaj z aktivom mladih komunistov. Aktivi in komisije so se sestali večkrat, in to pred vsakim zborom delovnih ljudi, pred sejami DS in pred sejami predsedstva TK ZMS. Z delom aktivov in organov konference smo lahko zadovoljni. Aktiv mladih komunistov je na zadnji seji sprejel določene mere, ki naj bi v bodoče spodbudile sposobne mladince in mlade komuniste, da prično z aktivnim delom. Naj omenimo, da je aktivnih le 35 mladih komunistov, kar je od skupno 60 zelo malo, vseeno pa predstavljamo komunisti v vseh aktivih idejno in gonilno silo našega delovanja. SAMOUPRAVLJANJE IN DRUŽBENO EKONOMSKI ODNOSI S stalnim spremljanjem dogajanj v delovni organizaciji in v TOZD smo se mladi uspeli uveljaviti v vseh organih samoupravljanja. Prav tu predstavljamo uspešno oporo medsebojnim odnosom med starejšimi in mlajšimi delavci. V skupnem programu smo vsebinsko opredelili mladega samoupravljalca tako, da bo kos vsem težavam v delovnih sredinah in samoupravnih organih, Dali smo mu nalogo spre-minjevalca družbenih razmerij. V to nalogo so se vključili tudi aktivni d ružbeno-poli tični delavci v ZS in ZK. V samoupravnih organih in komisijah pri DS imamo aktivno vključenih 15 % mladih, kar je 42 mladink in mladincev. Ta udeležba še vedno ne predstavlja vloge, ki jo imamo v proizvodnji, saj nas je tam več kot 35 %. Potrebno bo mnogo truda, skupnih naporov, da bomo svoje delegate številneje vključili v samoupravne organe. Danes se srečujemo v samoupravnih organih tudi z neobjektivnostjo in neaktivnostjo, zato bomo v bodoče evidentirali tiste tovariše in tovarišice, ki bodo pripravljeni zastopati resnične interese mladega dela delovnih ljudi. Mladi smo vse aktivnejši na zborih delovnih ljudi, kar predstavlja pomembno spodbudo za uspešnejše neposredno odločanje. Aktivno smo razpravljali o osnutkih zvezne in republiške ustave, o statutih TOZD, samoupravnem sporazumu in o predlogu gospodarskega načrta za leto 1974. O izhodiščih novih ustav smo imeli predavanje na seminarju na Soriški planini. Na njem je sodelovalo 40 mladink in mladincev. Organizirali smo zbor mladih sa-moupravljalcev kovinske in elek-tro industrije severozahodne Slovenije, kjer smo ugotovili kolikšen je delež mladih pri uveljavljanju delavskih ustavnih dopolnil v praksi. Na področju delitve OD smo uspeli doseči, da imajo mladi ob zaposlitvi v naši tovarni (ICL) zagotovljen minimalni OD vsaj 6 mesecev, čeprav so njihovi delovni uspehi nekoliko manjši. Če so DRUŽBENOPOLITIČNO USPOSABLJANJE Za preteklo obdobje je značilno pospešeno izobraževanje mladih aktivistov na vseh področjih. Zalo smo poslali kar 41 mladink in mladincev na seminarje, politične šole in predavanja. Tudi sami smo organizirali seminar za mlade samoupravi j alce na Soriški planini. 16 mladincev in mladink je obiskovalo seminar, ki sta ga organizirala izvršni odbor sindikata in TK ZK Litostroj. S tem načinom izobraževanja smo mladi delavci pridobili tisto znanje, ki nam ga doslej ni dala nobena šola. KADROVSKA POLITIKA Z izobraževanjem naših kadrov smo uspeli zagotoviti primerno kadrovsko osnovo za širše in uspešnejše delovanje. Tudi 60 mladih komunistov predstavlja moč, ki je v tako pomembnem obdobju razvoja naše družbe ne moremo zanemariti. Ob načrtnem usmerjanju aktivnih in za delo pripravljenih mladincev smo skupaj z ostalimi komunisti predlagali v ZK 28 tovarišev. Glede na evidentiranje delegatov na ravni občine, mesta in republike naj omenimo, da nam je OB ZGODOVINSKEM DNEVU, 21. II. 1974, KO JE ZBOR NARODOV ZVEZNE SKUPŠČINE NA SVOJI SLAVNOSTNI SEJI RAZGLASIL NOVO USTAVO SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, SMO TUDI MI IZRAZILI SVOJE PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE. RAZGLASITEV NOVE ZVEZNE USTAVE POMENI MEJNIK V RAZVOJU NAŠE SOCIALISTIČNE DRUŽBE, KI GA POVSEM LAHKO ENAČIMO S TISTIM, KO SO DELAVCI PREJELI TOVARNE V UPRAVLJANJE. TISTO NOVO, KORAK DALJE, JE V PRVI VRSTI ZAPISANA PRAVICA DELAVCA, DA V ZDRUŽENEM DELU SKLEPA O LASTNEM DELU IN ODLOČA O SADOVIH Sprejem nove ustave SVOJEGA DELA. NEPOSREDEN VPLIV DELAVCA PREHAJA IZ OKVIROV NJEGOVEGA DELOVNEGA MESTA IN TOVARNE V VSE SFERE DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA. S TEM PA JE ODPRAVLJENO POSREDNIŠTVO, KI SO SE GA OPRIJEMALI SADOVI NEPOSREDNEGA PROIZVAJALCA IZ TAKEGA NOVEGA POLOŽAJA DELAVSKEGA RAZREDA IN VSEH DELOVNIH LJUDI IZHAJA V USTAVI ZAPISANA OBLAST, KI PREK DELEGATOV NA NAČELIH DRUŽBENEGA DOGOVARJANJA IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA URESNIČUJE NAČELA DIKTATURE PROLETARIATA. TUDI MI V LITOSTROJU SMO BILI SOUSTVARJALCI NOVIH IN IZPOPOLNJENIH PRINCIPOV SAMOUPRAVLJANJA. MNOGE PRAKTIČNE REŠITVE SO POMAGALE OBLIKOVATI NAČELA NOVE USTAVE, KI NAM BODO V OPORO PRI NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBE V CELOTI. DELAVCI LITOSTROJA SE PRIDRUŽUJEMO MILIJONOM DELOVNIH LJUDI ŠIROM PO JUGOSLAVIJI, KI TA TRENUTEK S PRAZNIČNIM RAZPOLOŽENJEM ZRO NA ZBOR NARODOV. uspelo evidentirati 46 mladih delavk in delavcev. V vodstva OOS in IO sindikata (komisije) je vključenih 16 mladincev in mladink. To je prav gotovo uspeh. Pričakujemo, da nam v bodoče ob novi organiziranosti ZM ne bo težko priboriti še nekaj mest v vseh sindikalnih vodstvih in komisijah. OBVEŠČANJE V tem mandatnem obdobju smo obveščanju mladih delavcev in ostalih članov delovne skupnosti namenili posebno pozornost. V vsaki številki glasila našega kolektiva »Litostroj« obveščamo člane o delu mladinske organizacije, naših načrtih in željah. Sestavke pišejo člani komisije za obveščanje pa tudi drugi mladinci. Mladinski aktivi v TOZD imajo informativne sestanke ob vseh pomembnejših dogodkih v kolektivu. Tudi sredstva javnega obveščanja, kot so: »Komunist«, »Delavska enotnost«, »Mladina«, »Delo« in »Večer« so že pisali o našem delu. SOCIALNA POLITIKA Na konferenci in dveh sejah predsedstva smo namenili socialni politiki veliko pozornosti. Ugotovili smo zaskrbljujoče stanje na področju stanovanjske politike naše tovarne. Vsi močno občutimo pomanjkanje stanovanj za mlade delavce — zakonce, premalo imamo tudi samskih ležišč. Mladi, ki se hranimo v delavski restavraciji in bifejih smo zelo kritični do kvalitete hrane in uslug. Te prebleme smo že začeli reševati skupno z izvršnim odborom sindikata, TK ZK, samoupravnimi organi in odgovornimi službami. Sedaj imamo končno določen program stanovanjske izgradnje in sicer: stanovanja za mlade družine, gradnja samskih domov, kreditiranje nakupa stanovanj, individualna gradnja in pridobivanje stanovanj iz solidarnostnega sklada za delavce z nizkimi osebnimi dohodki. Hrana v delavski restavraciji se je izboljšala, kar nam dokazuje, da so skupne akcije lahko uspešne. ŠPORT IN REKREACIJA Na tem področju smo naredili najmanj. Naši aktivni športniki so vključeni v enako komisijo pri izvršnem odboru sindikata, kjer imajo zagotovljena tudi finančna sredstva in druge pogoje. OŽIVLJANJE REVOLUCIONARNIH TRADICIJ Komisija za tovrstno dejavnost (SLO) je bila ustanovljena v mesecu septembru. Delo komisije je šele na začetku in zato tudi sestavljamo konkreten program delovanja. Toda že pred tem smo se udeležili nekaterih pohodov in manifestacij v organizaciji OK in RK ZMS. Sami smo organizirali prodajo »1000 značk« za gradnjo doma borcev in mladine v Kumrovcu. Tudi v akciji s sindikalno organizacijo, kjer smo pobirali prostovoljne prispevke za enak namen, smo bili enotni. Čeprav to ni ožje področje, je komisija za SLO organizirala delovno akcijo na Soriški planini. Pomagali smo našim brigadirjem iz aktiva učencev ICL pri gradbenih delih za gradnjo, smučarske vlečnice. SODELOVANJE S SAMOUPRAVNIMI ORGANI, DPO IN VODSTVOM PODJETJA Dolgoletna praksa sodelovanja m enotnega nastopa se je letos še okrepila. Prav na vseh sejah, posvetovanjih in kolegijih smo mladi vedno prisotni (predsednik ali sekretar). Strokovne službe nam pripravljajo potrebno dokumentacijo in poročila. Ob pomembnejših dogodkih (statuti TOZD, gospodarski načrt itd.) nam tovariši iz strokovnih služb razlagajo materijo in odgovarjajo na vprašanja. Dokaz o uspešnem sodelovanju je seminar na Soriški planini. Obiskal nas je generalni direktor naše delovne organizacije, direktor POAE in člani političnega aktiva, sekretar SZK Litostroj, predsednik DS Litostroja ter predsednik UO. Pogovarjali smo se o splošni problematiki, bodočnosti, načrtih za razvoj združenega podjetja ipd. Z večjim ali manjšim uspehom delujemo v vseh forumih mladinske organizacije. V predsedstvih in konferencah sodeluje kar 10 naših predstavnikov. Z mladinskimi aktivi tovarn kot so: »3. maj« z Reke, »Ulja-nik« iz Pule, »»Železarna« z Jesenic, »Libela« iz Celja, »Lek« iz Ljubljane itd. imamo tradicionalno dobre stike, ki so vidni vsaj ob udeležbi na konferencah ali podobnih organizacijah, ki sodelujejo v integracijskem gibanju slovenske strojegradnje. Predsednik ZM Litostroj Več medsebojnega sodelovanja V prostorih restavracije Litostroj je bila 5. 2. 1974 prva seja predstavnikov informatorjev v delovnih organizacijah ljubljanske regije, žal je bila udeležba na seji bolj pičla, saj se je je udeležilo le osem urednikov glasil delovnih organizacij ter predstavniki družbeno političnih organizacij iz Litostroja. Karol Gornik iz Litostroja je spregovoril o pomembnosti obveščanja v samoupravnih aktih TOZD in OZD. Poudaril je pomembnost pravic in dolžnosti, ki jih imajo člani vsake TOZD delovne organizacije do obveščanja. V vseh dokumentih in samoupravnih aktih bi moral biti govor o objektivnem ter pravočasnem obveščanju vseh članov delovne organizacije. Lojze Cepuš se je strinjal z tovarišem Gornikom v tem, da se samoupravnih aktov ter statuta ne more predstavljati brez natančnih določil o obveščanju v Gradisu ter poudaril pomembnost notranjih in povratnih informacij. Franc Ku- predlagali pa so tudi, da bi se sešli vsaj dvakrat letno. V razpravo o aktualnih problemih informatorjev v delovnih organizacijah je med prvimi posegel Lojze Cepuš in govoril o tem, da bi morali vsi vodilni delavci pisati o problemih delovne organizacije. Med drugim je tudi predlagal članom sekcije in društvu slovenskih novinarjev naj bi v okviru pravilnikov o urejanju glasila tudi določili enotne honorarje za ocenjevanje člankov v delovnih organizacijah. Kar se tiče člankov, je potožil, da objavljalo vse preveč dolgoveznih pa tudi preveč strokovnih člankov, ki jih marsikateri član delovne Franc Kuhar se je strinjal z besedami ostalih sogovornikov, češ da so vodilni in vodstveni delavci dolžni dajati ostalim članom želene informacije. Omenil je tudi, da imajo s tem do sedaj še kar dobre izkušnje. Jože Platncr je predlagal, da bi v glasilu organizacij objavljali čim več takih prispevkov iz drugih organizacij, da bi tako lahko primerjali ne samo osebne dohodke, ampak tudi celotno organizacijo poslovanja sorodne organizacije. Ob koncu sestanka so se vsi prisotni strinjali s tem, da bi moralo do takih sej priti čim večkrat, izrazili pa so željo, da bi se v prihodnje teh sej udeležilo več informatorjev v delovnih organizacijah. J. P. Na seji informatorjev v delovnih organizacijah so razpravljali o problemih obveščanja PRI NAŠIH V ITALIJI Meseca decembra 1973 sem se mudil s skupino informatorjev v Italiji, pri zamejskih Slovencih. Obisk je bil študijskega pomena, organizirala ga je Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. har je menil, da informator v delovnih organizacijah pač ne more vplivati na delavca o tem ali se hoče ali noče obveščati, pač pa je potrebno narediti vse, da bi omogočili delavcu, da bi do potrebnih informacij sploh prišel. Ker imajo v Ljubljanskih mlekarnah mnogo delavcev iz drugih jugoslovanskih republik, izdajajo svoj časopis v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Jože Platner je poročal o tem, da so z izdajo glasila Jugobanke in to kar v treh jezikih, zelo povezali člane svoje delovne organizacije. Po informaciji o delu sekcije pri društvu novinarjev Slovenije je Lojze Cepuš izrazil upanje, da bo nova sekcija kar najhitreje zaživela in izrazila svoje zadovoljstvo s tem, da se lahko tudi in-formatorji v delovnih organiza-cijah vključijo v krog profesionalnih novinarjev. Janez Elikan je govoril o tem, da ne bi smelo priti do nekakšnega dualizma med sindikati in društvom slovenskih novinarjev, saj je sodelovanje prav v primeru obveščanja več kot nujno. Helena Bojc je predlagala, naj bi društvo novinarjev s svojim bogatim tako teoretičnim kot praktičnim znanjem priskočilo na pomoč vsem organizacijam, ki imajo kakršnekoli težave bodisi z uveljavljanjem informativnih služb ali pri urejanju svojega glasila. Vsi prisotni so bili mnenja, da bi se informatorji v delovnih organizacijah morali večkrat sestajati, organizacije sploh ne razume. Če želimo izboljšati strukturo člankov, moramo čim več svojih sodelavcev in dopisnikov poslati na seminarje, kjer naj bi se strokovno spopolnjevali. Prvič, odkar hodim v Italijo (beri na »Ponte Rosso«) se nismo zakadili po glavni ulici na lov za rezervnimi deli za fička in celu-loidnimi punčkami, ampak smo takoj na Opčinah zavili na levo in se po slikoviti pokrajini popeljali skozi slovenske vasi (čudež, videli smo celo nekaj dvojezičnih napisov) v največjo slovensko občino za državno mejo — Dolino. Povsem primorsko okolico je ob morju motil velikanski kompleks zgradb. Naša vodiča, mimogrede naj omenim, da sta govorila odlično slovenščino, sta se naenkrat zresnila in zamišljeno pogledala proti obali. »Da, te zgradbe! To je tovarna velikih motorjev — zemlja je bila pred štirimi leti še slovenska. Odvzeta (dobesedno) ali prisilno odkupljena služi, ne samo namenu postaviti na njej veliko tovarno in nuditi ljudem zaslužek in delo, ampak zriniti njenega starega prebivalca z nje, ga prostorsko omejiti in mu onemogočiti živeti tako, kot je bil navajen stoletja. Zakaj? Italija je enonacionalna država, v kateri na narodnostno ali jezikovno različno skupino, ki živi na njenem ozemlju, gledajo kot na družbeno škodljivo in nevarno. Zato jo želijo z raznimi, celo fašističnimi poskusi odstraniti in uničiti. To počasi, zanesljivo in na zelo prefinjen način izvajajo prav na ozemlju Furlanije, Julijske krajine in Benečije. V tovarni težkih motorjev namreč ne dobi dela noben Slovenec, pa čeprav ima fakultetno izobrazbo. Za njeno KOREMOVA VAS Tam pod goro, pod katero ni pomembno, sem opazil nekaj novih hiš. No, pa niso nove prav od temeljev, samo ometali so jih pred kratkim, ali v laket j jih dali, kakor je to imenoval moj prijatelj Matic. »Poglej, poglej, kakšne hiše so si naredili ti Koreni, kar dobro so se naredili.« »No ja, zakaj pa ne. Takrat so dobili svet za majhen denar, opeko so nabrali od borovniškega mostu in tako so si zgradili svojo vas.« »Koliko pa je teh Korenov? Praviš, da imajo svojo vas«. »Uh, koliko? Počakaj, da jih preštejem. Dva sta dvojčka, Tine in Miha, potem so še Jože, Feliks, Matevl, Jernej, potem pa še dekleti, Milka in Marjanca. Osem jih je vseh, in kar devet hiš imajo, ena za drugo stojijo, zato ni nič čudnega, če ljudje rekč, da je to Janezova vas. Namreč tako je: prvi se je naselil pod goro Korenov Janez kot tesar in si postavil tu še pred vojno majhno bajto. V dokaj čudnem, pa vseeno srečnem okolju, se mu je rodilo vseh osem otrok. Vzrok, da si je lahko »privoščil« tako številno družino je bil v tem, da je kmalu po vojni prejemal velike otroške doklade, plačo pa je imel majhno. Takrat so bile otroške doklade za enega otroka večje kot cela mesečna plača. V vaški gostilni mi je nekoč ves srečen pravil: ,Veš Matic, takole ga lahko cuknem kakšen glaiek, saj pijem otroške doklade. Saj lena je kar za to, da imava otroke. Veš, kaj pravi: Kar naj bodo, kolikor jih bo bog dal, pa zdravi naj bodo, in naš maršal naj še dolgo živi, saj se je tako pametno spomnil, da dobiva velike doklade.’ Tako je bilo, vidiš, s temi Koreni. In tam pod goro je zaradi otroških doklad zrasla Janezova vas.« J. O. rentabilnost skrbijo »strokovnjaki« s Sicilije. Po krajšem odmoru v občinski zgradbi občine »Dolina« in pogovoru z njenimi voditelji smo se napotili v slovenski dijaški dom v Trstu. Dom je zelo urejen. V njem vsako soboto organizirajo zabavni večer za slovensko mladino. V domu je urejeno tudi varstvo za šoloobvezne otroke. Tu imajo na voljo vso oskrbo od spanja in hrane do učnih pripomočkov in učilnic. Po kosilu v domu smo se odpravili na obisk stalnega Slovenskega gledališča v Trstu (SSG), kjer nam je ravnatelj razkazal prostore, v katerih se odvija kulturno življenje tržaških Slovencev. Sledil je še obisk uredništva tržaškega »Primorskega dnevnika«. Nato je sledil kratek skok po trgovinah jugoslovanske »Meke«, nato smo se podali na počitek v dijaški dom. Naslednje jutro smo se poslovili od prijaznih tržaških gostiteljev in se napotili proti Gorici. Že kmalu po odhodu smo opazili enoličnost pokrajine in pa table, kjer je pisalo »fotografiranje prepovedano«. Tu blizu so namreč skoncentrirane precejšnje sile pakta NATO. »Varnostni« ukrepi so celo tako ostri, da mora lastnik hiše, ki se je odločil zamenjati strešno opeko ali posekati suho drevo, opraviti nešteto poti po vojaških in civilnih uradih, da dobi potrebno dovoljenje za zamenjavo opeke. V Gorici smo se ustavili v dijaškem domu in v Mladinskem krožku, Mladinski krožki v zamejstvu so namreč oblika organiziranja mladih (kot pri nas mladinski klubi), ki ima nalogo širiti slovensko misel in besedo med Slovenci v zamejstvu. To pa je po italijanskih zakonih proti-državno, saj politično delovanje ni dovoljeno, zato se mladi raje organizirajo v raznih športnih društvih, prirejajo družabne večere in podobno. Ves čas obiska smo čutili, da se naši ljudje počutijo utesnjeni v družbi, ki jim ne priznava nji- hovih osnovnih človeških pravic in tudi pravic po italijanski ustavi (6. člen) in da si želijo poglobiti sodelovanje z mladimi iz matične domovine. To sodelovanje se sedaj le preveč omejuje na občasne športne prireditve in taborniška srečanja. Na poti domov sem prišel do spoznanja, da v zamejstvu še žive Slovenci in da hočejo ostati Slovenci. Naša družba bi jim bila lahko pri tem mnogo boli v pomoč, kot je, saj živeti kot Slovenec v Jugoslaviji je lepo, v Italiji pa skoraj nemogoče. Janko Korene MLADI IN DOKUMENTI ZA VII. KONGRES ZKS V četrtek, 31. 1. 1974, se je sestal aktiv mladih komunistov in predsedstvo ZMS Litostroj. Na seji so razpravljali o dokumentih za pripravo na VIL kongres ZKS in X. kongres ZKJ. Da bi bili o tem čim bolje obveščeni, smo povabili v svojo sredo člana odbora za pripravo VIL kongresa ZKS tov. Ivana Nerada, člana sekretariata RK ZMS. V uvodu je tov. Nerad razložil, kako sta resolucija in poročilo o delovanju CK ZKS sploh nastala. Oba dokumenta so dali v javno razpravo, kjer se bomo komunisti srečali s stališči, ki so tu opredeljena. Menil je, da moramo v javni razpravi posvetiti posebno pozornost razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Seveda je pravilno, da se kritično ozremo na prehojeno pot od VI. kongresa do danes. Obenem, ko razpravljamo o resoluciji za VIL kongres, se pripravljamo tudi na X. kongres ZKS. V razpravi, ki smo jo mladi pričeli, bomo skušali skupaj z vsemi naprednimi delavci in komunisti p od vzeti vse, da bi bilo v našem bodočem delovanju vse manj odstopov med zadanimi in opravljenimi nalogami. KOR Sistem integralne kvalitete V našem glasilu smo večkrat dali prostor tudi prispevkom, ki izven naših meja. Tokrat v nadaljevanju ohjavljamo pr spevek dipl. inž. Petra Vogriča o pomenu kvalitete na področju preoblikovalne tehnike. Pri študiju preoblikovalne tehnike v Litostroju že postopoma uvajamo sistem integralne kvalitete, ki je odraz sodobnega pojmovanja kvalitete. Leto kvalitete nas še posebno obvezuje k skupnemu iskanju boljših in cenenih proizvodov. Z rastočim povpraše-vanjem po opremi za preoblikovalno tehniko, ko se širi krog uporabnikov strojev iz našega programa preoblikovalne tehnike, ima pojem kvalitete še toliko večji pomen. Premišljen izbor opreme za preoblikovalni proces in pravočasna dobava sta pojem kvalitete. Mednarodne težnje po delitvi dela in naše samoupravljanje da^ jejo velike možnosti za dobro opravljeno skupinsko delo. Naravna posledica tega pa je opuščanje klasičnih metod merjenja kvalitete z uvajanjem vsestranske samokontrole (avtokontrole) v celotnem proizvodnem procesu. Osnovne zahteve integralne kvalitete so izbrana oprema, ki naj bo pravočasno dobavljena in uporabna za obratovanje ter dobra servisna služba. Koncept proizvodnje in kvalitete mora biti usklajen s potrebami tržišča. Strokovna proizvodna skupina, ki skrbi, da bi bila želja potrošnikov in možnosti proizvajalca čim tesnejša, mora poskrbeti, da kvaliteta ne bo kontrolirana, temveč že od začetka integrirana. Vrstni, red postopkov omogoča sistematsko obravnavo proizvodnega koncepta in kvalitete: — Raziskava tržišča — Program nastopa (proizvodni program) — Sistemske študije in raziskave opreme (Sklad Borisa Kidriča) — Sestava strokovno proizvodne skupine (prodajalec, konstruk-ter, tehnolog, realizator, kontrolor) — Izdelava projekta z več inačicami — Izdelava obsega dobave — Predkalkulacija — Naročilo materiala in sestavnih delov cijah. Svoj proizvod dobro poznajo, saj ga proizvajajo. Naš cilj je vedno dobaviti dobro kvaliteto. Pri ocenjevanju dobaviteljev in njihovih proizvodov ima vhodna kontrola pomemben delež. Osnovni kriteriji za dobavitelje so: kvaliteta, dobavni rok in cena. V ta namen lahko razdelimo dobavitelje na: A - dobavitelji, pri katerih je prevzemna kontrola nepotrebna, B - dobavitelji, katerih dobavo moramo kontrolirati, C - dobavitelji, ki ne dosegajo zadostne kvalitete za omenjeno dejavnost. Tesna sodelava med razvojnim in nabavnim oddelkom in vhodno kontrolo ter oddelkom montaže končne opreme je pogoj za kvaliteto. S stalno vzgojo dobaviteljev in pridobljenimi izkušnjami pa lahko dobavne pogoje izboljšujemo. Samokontrola (avtokontrola) Vsak, ki je udeležen v proizvodnem procesu, je odgovoren za kvaliteto svojega delovanja. Za Izdelava prototipa Testiranje Obračun stroškov Izdelava prospektov in pogojev za prodajo Vključevanje prodajne mreže (zastopstva) in prilagajanje trgu Vnašanje korekcij za razvoj (vračanje na začetek) Kvaliteta in dobavitelji (kooperanti) Pomembno vlogo pri končnem anju kvalitete imajo dobavitelji lateriala in sestavnih delov. Maria!, dele in sklope dobavljajo 3 naših standardih in specifika- Funkcijska kontrola delovanja in obsega dobave Vsak stroj ali naprava, ki jo izdelamo, mora biti končno namensko pregledana. Vse važnejše podatke vnesemo na kontrolne liste. Prav tako mora biti določen ves obseg naročila. Potrebno je priložiti atest o zadostni varnosti pri upravljanju s strojem ali napravo. Navodila za pogon in vzdrževanje, ki se prilagajo izdelku, omogočajo uporabniku uporabo in vzdrževanje, Servis (potrošniška služba) Potrošniška služba — servis ima pomembno vlogo pri sedanjih in bodočih uporabnikih naše opreme. Zato imamo močno organizacijsko samostojno skupino, ki je sposobna nuditi kvalitetne usluge v dobi garancije in po njej. Ta skupina skrbi za večje remonte, za katere se uporabniki zelo zanimajo. Sistemske prelomnice Osnovne težnje za kvalitetnejši proizvod so v sistematskem zasledovanju ponavljajočih napak in iskanju optimalnih razvojnih poti. Za vnašanje naštetih sprememb v proizvod se poslužujemo sistemskih prelomnic, ki ae vrstijo na vsake 4 do 5 let. Pri teh prelomnicah dobi proizvod večje sistemske spremembe (videz oziroma design, kapaciteto, strukturo stroškov, stopnjo avtomatizacije itd.). Take obširne prelomnice so prav sedaj v obravnavi. Bazirajo pa na ponavljajočih reklamacijah in izbranem gradivu iz IH A '73, BIAM ’73 ter želji po povečani proizvodni kooperaciji. Informacija in kvaliteta Hitra in nenehna informacija o stanju proizvodnje in uporabe' proizvodov je neobhodna za vodenje integralne kvalitetne politike. Ta informacija mora omogočiti izmero korekcije, predočiti kvalitetno stanje in možnost posegov za izboljšavo kvalitete. Za informativne podatke zbiramo: — Izpade iz obratovanja posameznih strojev — Ponavljajoče okvare — Izrabo sestavnih delov — Analizo pomembnejših odstopanj (po sistemu PARETO). PARETO je sistemska analiza samokontrole po oddelkih. Šolanje kadrov Integralna kvaliteta zahteva nenehni dvig delovne motivacije, čut odgovornosti, namenskega poklicnega znanja in poznavanje podjetja kot delovnega okolja. Izdelek je rezultat vloženega dela in znanja sodelujočih, zato moramo skrbeti za nenehno izobraževanje. V ta namen opremljamo HP m™ - : .TVT RsE . __ Grb za jugoslovansko ambasado v Lusaki, ki ga je tam vlil Lltostroj-čan Jovan Andjelov kabinet v Izobraževalnem oentru — Litostroj, za učenje in izpopolnjevanje iz hidravličnih sistemov ter komponent, ki služijo za energetski del v sestavi strojev. Izobraževanje bo namenjeno podjetju in uporabnikom naše opreme. Sodelavce moramo seznaniti s kvaliteto, z organizacijo kvalitete, z vplivom kvalitete na tržišče in s potrebnimi stroški za pridobitev kvalitete. Prav tako jim moramo prikazati posledice nekvalitetnega dela. Stroški kvalitete predstavljajo pomembno postavko v naslednji strukturi: — Stroški napak, ki zajemajo izmet, dodelave in reklamacije odjemalcev — Kontrolni stroški zajemajo vhodno kontrolo, medfazno in končno kontrolo — Napake preprečujemo z načrtovanjem kvalitete, izdelavo študij o kvaliteti, presojo dobaviteljev, vzgojo o kvaliteti, uvajanjem kontrolnih pripomočkov in navodil f - ' .ff ■ _____ff 1 Strojna oprema je že na poti. Srečno! — v vročo Afriko (Foto Jeraša) Novi predsednik krajevne konference SZDL Litostroj uspešno kontrolo so potrebni predvsem: — Razumljiva specifikacija z resničnimi podatki — Natančne meritve, sistematična kontrola merilnih orodij in naprav — Možnost vnašanja novih merilnih metod — Izobraževanje in priučevanje na delovnem mestu — Hitro ukrepanje pri reševanju nastalih napak (sodelava konstrukcije, tehnologije, proizvodnje in kontrole) Skupna dolžnost vseh nas ni samo v tem, da bi omogočili samokontrolo, potrebno jo je tudi razvijati. Litostrojčani se, tako kot v svoji delovni organizaciji, odlikujejo tudi v družbeno-političnih organizacijah. Med temi bi omenili inž. Jožeta Kušarja, ki so ga proti koncu prejšnjega leta izvolili za predsednika krajevne konference SZDL na terenu Litostroja. Od takrat, ko je inž. Košar prevzel to dolžnost, se je na terenu marsikaj spremenilo. Lahko trdimo, da so vse družbenopolitične organizacije na terenu zaživele in se, zahvaljujoč idejam inž. Kušarja o združevanju vseh programov v en sam program, tudi močno okrepile. Omeniti moramo, da se vse družbenopolitične organizacije trudijo evidentirati kandidate za delegate na terenu, seveda po pravilni socialni in teritorialni strukturi. Priznati moramo, da je bil lito-strojški teren v veliki zamudi s pripravami za predhodne volitve, toda to zamudo smo skoraj že nadoknadili, kar je vsekakor tudi zasluga krajevne skupnosti SZDL, ki je gonilna sila vseh ostalih družbeno-političnih organizacij na terenu ter metode organiziranega dela inž. Jožeta Kušarja, ki mu v prihodnjem delu želimo kar največ uspeha. Prikazovanje aktivnosti na specializiranih razstavah Osnovni namen takih razstav je primerjanje razvojnih dosežkov in teženj z usklajevanjem želja potrošnikov in zmožnostmi proizvajalcev opreme, pridobivanje novih interesentov pa povečuje krog odjemalcev. Litostroj je prikazal svojo aktivnost na svetovni razstavi IHA '73 v Hannovru, ki se prireja vsaka tri leta, in jugoslovanski razstavi BIAM '73 v Zagrebu, ki je vsaki dve leti. Obe razstavi sta bili uspešen prikaz naše strojegradnje za obdelavo kovin. Reklamni material in publikacije Prospektni material in objavljeno gradivo seznanjata interesente o naših dosežkih ter spodbujata strokovne kroge za naročila. Le-ta pa so osnova za naš razvoj in obstoj. Zavedati se moramo, da je smotrno vlaganje le tisto, ki omogoča enakomeren razvoj vseh služb v podjetju, saj zaostajanje ene službe pomeni preobremenje-vanje druge. Posledica tega pa je rušenje razvojnega ravnotežja, ki je za kvalitetno delo nadvse potrebno. Dipl. ing. Peter Vogrič t£z£. i ,s xxxxx>ooooooooooooooooooooooooooooooo< Povsod se mi nov svet odpre Stalo leto se je poslovilo, in čeprav vsi obračuni še niso narejeni, so pred nami razprostrti že novi načrti, nova hotenja, tako kot v naravi, ki jo vneto opazujemo in sledimo njenim lepotam. Še preden staro življenje položi račun in odmre, se mlado že bujno razvija. In tako tudi mi, planinci, prihajamo na plan z novim načrtom, še preden smo pripravili obračun o svojem delu v preteklem letu. Pred nami je nov program izletov, ki bo razveselil ne samo ljubitelje visokih gora, ampak tudi tiste, ki so zadovoljni in hvaležni za sprehod in lep razgled. Oglejte si naš program in odločite se! 1974 V marcu 6. —7. april 19. maj 25. maj 25. maj 8. junij 22. junij 4. julij 20. julij 10. avgust 17. avgust 24. avgust 14. september 21. september GRINTOVEC SORICA 74 — zimske igre NANOS GOLICA Tabor ljubljanskih planincev BLEGOŠ ZA AKOM JALOVEC RADUHA ŠPIK ŠKRLATICA Tabor na Soriški planini V neznano TRIGLAV Program je pester, izbira bo težka, vendar se bo najbolje odločil tisti, ki bo šel na vse izlete. Upajmo, da nam ne bo vreme zagodilo in da se bodo naši planinci v čim-večjem številu udeležili predvidenih izletov. i * J 1 i ^ im ; 't Tone Erman: V polju samotar Kaj so poklicne bolezni Razlike med poklicnimi boleznimi in nesrečami pri delu so naslednje: Nesreče pri delu nastanejo v trenutku, medtem ko se bolezni razvijajo počasi. Nesreče pri delu povzroča neka nevarnost, njen neposredni učinek pa je vidna poškodba na telesu. Poklicno bolezen pa povzroča kakšna trajno ponavljajoča se akcija mehaničnega, fizičnega, kemičnega ali biološkega izvora, kot posledica neopaznega procesa. Trenutek nesreče je natanko odrejen, medtem ko je zaradi po- časnega in zahrbtnega razvoja začetek poklicne bolezni težko ugotoviti. Nesreča pri delu je velikokrat neodvisna od ponesrečenega, medtem ko je razvoj poklicne bolezni boli odvisen od same konstitucije delavca. Tako lahko trdimo, da je razlika med nesrečo in poklicno boleznijo popolnoma očitna. So tudi sicer dvomljivi primeri, le-ti pa so strogo vezani na pogoje dela. Ivan Šavor ZAHVALA Ob prerani izgubi najine drage žene in zlate mame MINKE DORNIK se iskreno zahvaljujeva sindikalni podružnici in upravi podjetja za denarno pomoč. Zahvala velja tudi sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč, izrečeno sožalje in cvetje, ki ste ji ga poklonili in se tako polnoštevilno udeležili pogreba. Posebna zahvala velja litostroj-ski godbi za poslovilne pesmi in tov. Buriču za poslovilni govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala za vse darovano cvetje. Mož Miro Dornik in hčerka Ida ZAHVALA Poslovil sem se od tovarne, poslovil sem se od mnogih prijateljev in dolgoletnih sodelavcev, a vsem še nisem izrekel zahvale. Iskrena zahvala vsem, ki ste mi bili kakorkoli naklonjeni v času moje težke nesreče in ves čas po njej. Posebna zahvala za veliko razumevanje ing. Sušniku in ing. Kolblu. Spominjal se vas bom kot dobrih prijateljev in sodelavcev. Jože Komar ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem oddelku za tehnično kalkulacijo in tehnološkemu oddelku PE FI za denarno pomoč in venec ob smrti mojega očeta. Enako se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili, čeprav v slabem vremenu, k zadnjemu počitku v tolikem številu. Francka Mohorič Tudi mi smo ga počastili ZA SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK IN 125. OBLETNICO SMRTI DR. FRANCETA PREŠERNA JE TUDI KULTURNO PROSVETNI ODBOR PRI SINDIKATU LITOSTROJA PRIRE DIL KRATEK PROGRAM, KI SO GA ODDAJALI PREK OZVOČENJA ZA VSE ČLANE KOLEKTIVA. MED ODMOROM SMO POSLUŠALI RECITIRANJE PESMI, TAKO DA SMO VSAJ NA SKROMEN NAČIN OSVEŽILI SPOMIN NA VELIKEGA PESNIKA. Odšli v pokoj V decembru 1973 je odšel v zasluženi pokoj naš zvesti sodelavec Vencelj Avbelj, šamotar v livarni jeklene litine. V podjetju je bil zaposlen od 27. 5. 1952. V decembru 1973 je odšel v invalidski pokoj Jože Komar, tehnični merilec v FI. V Litostroju je bil od 9. 4. 1948. Poškodbe v januarju V mesecu januarju smo imeli v našem podjetju 36 poškodb. Na poti na delo oziroma z dela ni bilo nobene poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 634 delovnih dni. V TOZD Pl-livarna sive litine so imeli 4 poškodbe in so izgubili 71 delovnih dni, livarna jeklo litine 9 poškodb in 184 izgubljenih delovnih dni, pločevinama 4 poškodbe in 85 izgubljenih delovnih dni; v TOZD FI so imeli 15 poškodb in so izgubili 143 delovnih dni; v TOZD IVET so imeli 3 poškodbe, izgubili pa so 73 delovnih dni; v SSP podjetja pa niso imeli nobene poškodbe, so pa izgubili 66 delovnih dni zaradi poškodb v prejšnjih mesecih, v TOZD LINT, ZSE, ICL so imeli 1 poškodbo in so izgubili 12 delovnih dni. Glavo si je poškodoval 1 delavec, oči 12, prste rok 7, ostali del roke 8, prav tako si je tudi noge poškodovalo 8 delavcev. Največ poškodb je bilo v ponedeljek in torek 8, nato v četrtek 7, v sredo in petek 5 ter v soboto 3 poškodbe. V mesecu januarju smo imeli 3 poškodbe več kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu Meseca oktobra 1973 je odšel v i pokoj Milan Hercigonja. Zaposlen je bil kot referent za odpremo sive in specialne litine v PE-PI. V podjetju je bil zaposlen od 18. 8. 1947. V januarju 1974 smo se poslovili od sodelavca Alojza Liparja, ki je odšel v pokoj. Od 2.12.1954 je pri nas vestno in marljivo delal kot strojni čistilec v livarni jeklene litine. Januarja meseca je odšla v pokoj, nekaj tednov nato pa je umrla Angela Zamlen, ki je bila v našem podjetju vse od 8. 1. 1949. Zaposlena je bila v PL Pokojne tovarišice se bomo vsi spominjali kot vestne in skromne delavke, kot dobrega človeka, ki ga še dolgo ne bomo pozabili. V mesecu oktobru 1973 je odšel v pokoj naš dolgoletni sodelavec Anton Vene, talilec v livarni jeklene litine. Pri nas je bil zaposlen vse od 16. 2. 1948. Vsem, ki so odšli v pokoj, želimo mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. znmui Iskrena hvala za cvetje, govorniku za občuten oris dela in življenja mojega brata CVETKA PERICA in godbi za žalostinke na njegovi zadnji poti. Ida Jurhar znmui Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sindikatu podjetja in vsem sodelavcem za izkazano pozornost. Zahvaljujem se tudi tistim, ki so me obiskali na domu in mi prinesli lepa darila. Še posebno se zahvaljujem šefu tov. Omejcu, skupinovodji tov. Madjarju in sodelavki tov. Pod-rebršek, ki so tako lepo organizirali moj odhod v pokoj, da mi bo za vedno ostal v spominu. Vsem Litostrojčanom želim mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Še enkrat naj lepša hvala. Invalidska upokojenka Silva Brajak Nezgode pri delu v letu 1973 Glede na leto 1973, daje služba varstva pri delu poročilo o gibanju nezgod pri delu ter nekaj splošnih pokazateljev v zvezi s tem. Da bi bilo poročilo čim bolj nazorno in razumljivo smo vzporedili še podatke iz leta 1971 in 1972. V poročilu niso zajete nezgode, Poškodbe ki so se dogodile v podjetju in pri katerih so delavci iskali prvo ali tudi zdravniško pomoč, pa kljub temu niso bili v bolniškem staležu. To so tako imenovane mikro poškodbe, katerih število je preraslo število 800, izguba časa pa tudi ni tako majhna in gre na račun norme ali režije. 1971 Leto 1972 1973 Število vseh zajetih poškodb 509 541 575 Število poškodb na poti 58 56 58 Poprečno število zaposlenih 3368 3337 3251 Gornja razpredelnica nam kaže, da je število poškodb glede na število zaposlenih, ki je od prejšnjega leta manjše za 2,5 %, naraslo za 6 %. Poškodbe na poti na delo in iz dela so sicer v porastu, vendar te niso vedno odvisne od posameznikov, temveč od raznih okoliščin (prevozi z avtobusi). Leto Izgubljeni dnevi 1971 1972 1973 Izgubljeni delovni dnevi zaradi poškodb pri delu in na poti 7935 8443 8353 Poprečno število bolniških dni na eno poškodbo 15,6 15,6 14,5 Število poškodb na 100 zaposlenih v odstotkih (%) 15,1 16,2 17,6 Gornji podatki nam kažejo, da kor tudi ostalih obolenj. Če pri- je teža ali resnost poškodb v preteklem letu nekoliko padla, to je, poškodbe niso terjale toliko invalidnosti kot prej. Da je to res, nam pove podatek števila poškodb na 100 zaposlenih. Po svoje zanimivi so tudi podatki, ki kažejo celoten izostanek z dela, tako glede poškodb, ka- 1. Število vseh bolniških dni a) v breme podjetja b) v breme socialnega zavarovanja 2. Bolniški dnevi zaradi poškodb a) v breme podjetja b) v breme socialnega zavarovanja Zaradi tolikih izostankov je imelo podjetje preko 2,8 milijard starih dinarjev direktne izgube. Izračun nam pokaže, da je bilo vse leto stalno odsotnih 7 % delavcev od celotnega fonda zaposlenih ali točneje 227 delavcev. 1971 1972 1973 56816 60399 55605 32710 34161 32951 24106 26238 22654 7935 8443 8353 4997 5019 5744 2938 3424 2609 . daje podjetje mnogo ;a varnostne čevlje. e po letih starosti Če pogledamo, koliko so pri celotni vsoti prispevale poškodbe pri delu, vidimo, da tudi ta delež ni tako majhen, saj znaša direktna izguba čez 500 milijonov starih dinarjev. Upoštevajoč faktorje, ki so prisotni v primerih poškodb, pa je ta izguba še štirikrat večja. Ob tako velikih izgubah bi bilo le dobro premisliti, ali se nam izplača poostriti kontrolo oziroma kaznovati tiste, ki so zadolženi organizirati povsem varno delo. Poglejmo si na kratko kvalifikacijski sestav tistih, ki so se poškodovali. Vsekakor prevladujejo po številu delavci brez kvalifikacij in sicer 53 %. Nedaleč za njimi pa so delavci, ki imajo primerno kvalifikacijo — 47 %. Menimo, da bi prav ti morali biti nosilci varnosti pri delu, pa v praksi skoraj odpovejo in se zoperstavijo svojim nadrejenim glede uporabe tehničnih in osebnih varnostnih pomagal. Tudi poškodbe po delih telesa so dokaj pestre in so z 33 % na prvem mestu. Najpogosteje se dogodijo na rokah, kar je tudi popolnoma razumljivo, saj so roke tiste, s katerimi delamo, vendar jih prevečkrat vtikamo ali podkladamo tam, kjer to ne bi bilo potrebno. Drugo mesto zavzemajo poškodbe na očeh — 26 %. Do teh pride le zaradi neuporabe osebnih varnostnih sredstev. Malokdaj se primeri, da bi pri službi varstva pri delu kdo zahteval očala, če pa ne dobi čevljev ali zimskega oblačila se primeri, da kliče celo inšpekcijo dela. Poškodbe na očeh so zahtevale 748 bolniških dni, kar je z ozirom na tako občutljiv organ dokaj veliko. Sledijo poškodbe na nogah, ki jih ni tako malo, glede poškodovancev imajo približno enak vrstni red kot prejšnja leta. Prevladujejo poškodbe mlajših oseb do 30 let, kar je tudi razumljivo glede na starost vseh zaposlenih. Vendar pa so narasle poškodbe ljudi od 36—45 let, in sicer pri kvalificiranih delavcih. Morda je do tega prišlo zato, ker je bilo leto 1973 razgibano tako v pogledu podjetja kot tudi sicer, in da so to delavci, na katere najrazličnejše spremembe hitro vplivajo. Črna dneva v tednu pa sta vsekakor sreda s 117 poškodbami in torek s 106 poškodbami, ostali dnevi pa sii sledijo v določenem zaporedju, tako da ni bistvenih razlik med njimi. Nič manj ni zanimiv podatek o tem, v kateri delovni uri je največ poškodb. Vsekakor so to tretja, peta, druga in šesta ura, med katerimi ni bistvenih razlik. Popolnoma razumljivo je to za tretjo in drugo uro, ko je produktivnost na najvišji stopnji, toda peta ura je že tako okrnjena zaradi počitka, da je odstotek poškodb (13 %) za to uro previsok. Našteti odstotki nam dokazujejo, da so delavci ob tej uri in po malici bolj razmišljeni, a obenem sproščeni, kar povzroči večje število poškodb. Glede na vzroke poškodb lahko govorimo, da je bilo največ poškodb zaradi tako imenovanega osebnega dejavnika, kar pomeni, da je za 85 odstotkov največ kriv človek, tehnični dejavnik — stroji, materialno okolje itd. — pa le za 15 odstotkov. Največ vzrokov pri osebnem dejavniku je v neupoštevanju varnostnih predpisov ali nepoznavanju nevarnosti. Osebni dejavnik bi lahko odpravili z večjo disciplino pri delavcih, pri tistih, ki delo vodijo, pa tako, da bi izvrševali svoje dolžnosti. Nepoznavanje nevarnosti pa je vzrok premajhne po- učenosti delavcev takrat, ko začno delati na novem delovnem mestu. Iz nanizanih podatkov razvidi-mo, da so poškodbe stalno v porastu, da so delavci, ki naj bi skrbeli za varno izvajanje dela, preveč popustljivi. Ti delavci so na delovnih mestih vse premalo prisotni, saj imajo druge obveznosti, s tem pa sami izvajalci ostanejo brez nadzora. Vsekakor moramo skrbeti za varnost vsi, ne glede na to, na kakšnem delovnem mestu kdo dela. Le tako bomo zmanjšali poškodbe in obolenja ter povečali razpoložljive denarne fonde. Delovodje in delavci V naši socialistični domovini si funkcijo delovodje lahko pridobiš samo s sposobnostjo poznavanja in vodenja ljudi. Zato mora biti lak človek v svojem poklicu dovolj izobražen, odločen, čustveno trden in hladnokrven. Neposredni vodja — delovodja mora znati pravilno organizirati, kontrolirati in voditi njemu zaupane delavce. merjamo te podatke vsaj za tri leta, bomo videli, da je izguba res velika. Zavedati se moramo tega, da niti poškodbe niti bolezni ne bomo povsem nikoli odpravili, toda lahko pa zmanjšamo to gorje, ki ni nikomur v korist. Z raznimi ukrepi se je to letos vsaj delno posrečilo. Leto Delovodja ne upravlja samo z delovnimi pripravami in napravami v svojem delokrogu, temveč predvsem z ljudmi, ki jih mora pravilno voditi, stalno nadzirati in jih ne sme prepustiti samovoljnemu delu. Kot prvi nadrejeni v hierarhični lestvici izvršnih kadrov je vsekakor delavcem naj bližji. Svoje delavce mora zato dobro poznati tako po sposob-nostih kakor tudi slabostih, zato jih lahko tudi pravilno zaposluje glede na njihove zmogljivosti. Glavna naloga delovodje je skrb za nemoteno proizvodnjo po količini in kakovosti, to pa lahko dosega samo z dobro zava- ganje, temveč je posledica kontinuiranega pouka in zgleda človeka, ki ga spoštujemo. Delovodja mora pokazati svojim delavcem, da jim s konstruktivno kritiko želi samo pomagati opravljati delo varneje in kvalitetne} e. Skrb za preprečevanje poškodb je ena izmed prvih dolžnosti delovodje, saj je tudi plačan za to, da poteka proizvodnja brez zastojev, ki jih povzročajo poškodbe pri delu. Največ poškodb povzroča nestrokovno in nepravilno organizirano delo. Delovodja je tisti, ki mora delavce poučevati o strokovnem, pravilnem in varnem delu. Zlasti je pomembno, da uvaja v varno delo nove, mlade delavce, saj se prav njim pripeti največ obratnih poškodb. Vemo, da je vzgoja novih delavcev zahtevna naloga, vendar je tega delavca lažje pridobiti za varno delo kakor odpravljati slabe delovne navade pri starejših delavcih. Novincu je v podjetju vse novo — tuje, ljudje, okolje, delovni prostori in delovna sred- stva, s katerimi se srečuje. V vsakem podjetju želijo, da se novinec čimprej vživi v novo okolje ter da so odnosi med sodelavci in delovodjem dobri. Zato so odločilni prvi osebni stiki in prvi dnevi zaposlitve. Novinec se mora šele prilagoditi delu ter delovnim pripravam, delovodja pa ga mora pravilno in potrpežljivo uvajati v delo in ne sme že takoj od njega zahtevati vsega, kar zmore, ker je le-ta zaradi uvajanja še nepripravljen oddati vse, kar zmore. Delovodja je sicer res odgovoren za varnost delavca, vendar brez poznavanja temeljnih načel o varnosti ne more preprečiti poškodb pri delu. Če si mora delovodja to znanje pridobiti samo 'iz izkušenj ob poškodbah, ki so se pripetile v njegovem oddelku, je to vse preveč draga šola. Delovodja mora varnostno vzgojo delavca prilagajati dejanskim razmeram v podjetju ob upoštevanju osebnih lastnosti posameznikov. Prav zato se mora delovodja zavedati, da je varnostna vzgoja delavcev sestavni del njegovega poklica, saj lahko z neposrednim in stalnim stikom odločilno vpliva na njihovo varno delo. I. Šavor Skupna seja rovanimi delavci proti poškodbam in boleznim. Skrbeti mora za vzdrževanje varnega delovnega okolja z varnostno vzgojo delavcev. Ugled delovodje je odvisen od njegove sposobnosti. Ta ugled pa si mora pridobiti, saj mu ga samo delovno mesto ne zagotavlja. Brez dobrega ugleda pa ni možno delo v nobeni skupini. Delovodja mora skrbeti, da vsak delavec opravlja odrejeno delo, sodeluje v skupini in spoštuje želje sodelavcev. Zato pravimo, da disciplina ni slepo ubo- V sredo, dne 28. januarja 1974, sta se na razširjeni seji sestala izvršni odbor IO sindikata in predsedstvo konference mladih delavcev. To je bila, po uspešnem skupnem delovanju v letu 1973, prva seja, kjer se je IO sindikata sestal s predsedstvom mladih delavcev. Na seji smo razpravljali o predlogu samoupravnega spora zuma in o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Uvodno besedo za razpravo je podal tov. Zvonimir Volf and, dipl. ing., sam sporazum pa nam je razložila tov. Irena Kosmač, vodja pravne službe v kadrovski službi. Obiskali smo jih Ob koncu starega leta ljudje navadno delamo »inventuro«. Ugotavljamo, kaj smo za tisto leto načrtovali in kaj od tega tudi storili. Tehtamo prijetne in neprijetne dogodke, uspešne in manj uspešne podvige. V novo leto stopamo s kupom dobrih sklepov in množico načrtov. Na-pravili bomo to in ono, rešili zadevo, ki je v preteklem letu nikakor nismo uspeli rešiti, končali študij, bolj optimistični pa morda celo pričakuje, da bo dobil dolgo pričakovano stanovanje. Vse te načrte bomo seveda tudi uresničili, samo če nas zdravje ne bo izdalo. Ko so člani komisije za socialna vprašanja ob novem letu obi- skovali bolnike, ki so v bolniškem staležu tri mesece in več, pa naše nekdanje sodelavce, ki so bili zaradi nesreče še polni moči odtrgani od plodnega ustvarjanja, so vsakemu poleg skromnega darila izročili iskrene želje delovnega kolektiva, da bi v prihodnje leto stopili zdravi in sposobni za delo. Enako želimo tudi vsem tistim, ki jih tokrat nismo uspeli obiskati, kar pa ne pomeni, da smo nanje pozabili. Upamo, da jih bomo kmalu spet videli med nami, ko se bodo ponovno zdravi lotili dela. Komisija za socialna vprašanja IO sindikata Tov. Volf and je opredelil vlogo sindikata in aktiv mladih delavcev v novih družbenih razmerah. Nakazal je vrsto področij, kjer se moramo člani sindikata aktivno angažirati pri uresničevanju vseh nalog, ki so pred nami. Tov. Kosmačeva je v svoji razlagi samoupravnega sporazuma poudarila bistveno novo načelo iz katerega izhaja samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. To načelo je v tem, da delavci tvorno oblikujejo politiko delovne organizacije, določajo obveze in dolžnosti, ki izvirajo iz dela, imajo pa tudi popolno moč urejanja in odločanja v združenem delu. V razpravi je bilo izrečenih nekaj pripomb na samoupravni sporazum. Prepričani smo, da bodo tudi te pripombe med drugim pripomogle, da bi se sporazum uveljavil tako, kot vsi želimo. KOB ŠALA Na enem od sestankov komunistov, kjer so razpravljali o osnutku resolucije za sedmi kongres Zveze komunistov Slovenije, je eden od referentov o informiranju v kolektivu, povedal tole: »Urediti moramo informiranje! O pomembni stvari je informiran samo eden namesto štirje. O manj pomembnem pa trije osemkrat!« Križanka ob 8. marcu Izbrane OMOT! HšDot UlH£K IZUMRLI PTIČ (H2EIAH) CfUJO-CfLBZ) ■ MiRAČHK /HDUSTR- POifOpR- K0MB/M4T REKA HAAS l/FEAAC SAN/E t/R-če/a MESTO MAjOqU TRANO/e POROJ-MIK CjLAVM' ŠTEVM/K VZHOD Mostar. ceti- H/tr RAST 2, ime OOMAČA Z/UAL. ZIDAR.. ZJ./CA BOLOČE -HEBAR V£(7/l/t>) ETIOP- KMETE. VPRAŠAL -MICA VPtTR-VIL MICA /CfRA ZŽO