aktualnejši problem i našega okolja so onesnaženost zraka, voda in deloma tudi km etijskega zemljišča. Reševanje ogroženega človekovega življenjskega okolja je prikazano na osnovi številnih prim erov, ki so znani iz industrijsko razvitih držav. Predstavljeni pa so tudi naši pravni in gospodarski vidiki varstva okolja. Peti del »Slovenije sedemdesetih let« je nam enjen osvetlitvi družbe­ nega pom ena izobraževanja in vlogi kadrov pri dosedanjem in prihodnjem sprem injanju naše gospodarske in družbeno-socialne strukture. Posamezna poglavja nas seznanjajo z razvejenostjo in usm erjenostjo našega celotnega šolskega sistema, s prosvetnimi, kulturnim i, um etniškim i in znanstvenimi zavodi in ustanovami. Predstavljeni so osnovni vzroki, ki narekujejo reformo današnjega, klasičnega šolskega sistema. Z njo se bodo bolj kot doslej odprla vrata izobraževalnih ustanov združenemu delu in še posebej delavcem v ne­ posredni m aterialni proizvodnji. Predvidena preureditev šolstva bo zahtevala m arsikje tudi prem estitev (dekoncentracijo) izobraževalnih ustanov v večja in m očnejša gospodarska središča. Osnovno sporočilo, ki ga razgrinja Lahova »Slovenija sedemdesetih let«, je v spoznanju pomembne in trdne povezanosti gospodarskega razvoja z druž­ benopolitično usm erjenostjo in naravnanostjo naše družbe. Ker so v delu nakazane in utem eljene prenekatere poti razvoja SR Slovenije v prihodnjih obdobjih, smo s tem že neposredno opozorjeni na pomembne dejavnike, ki bodo soodločali in usm erjali nadaljnji 1'azvoj naših pokrajin. Besedilo knjige je dopolnjeno s preko 110 tabelaričnim i preglednicami, obogateno pa je tudi s 16 kartogram i in z 18 diagrami, ki jih je izdelal M atjaž Lah. Knjigo poživlja še 24 barvnih fotografij, ki jih je izbral pisec iz svoje bogate fototeke. Milan Natek Zgornje Posočje. Zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov, Tolmin — Bovec, 26. — 28. IX. 1975. Z denarno pomočjo Kulturne skupnosti Tolmin izdalo in založilo Geografsko društvo Slovenije. Ljubljana, 1978, 394 strani. Pred nam i je zajetna knjiga člankov in razprav, ki so sestavljali vsebinsko ogrodje program a jubilejnega 10. zborovanja slovenskih geografov v Zgornjem Posočju. Knjiga je zanimiva in za geografsko stroko pom em bna vsaj iz na­ slednjih treh osnovnih razlogov: a) prinaša prikaz geografskih učinkov tri­ desetletnega povojnega gospodarskega in družbenega razvoja Posočja, osvet­ ljenega s celotne slovenske perspektive; b) objavljeni prispevki in izsledki so rezultat usm erjenega in načrtnega raziskovalnega dela slovenskih geogra­ fov med dvema zborovanjema; c) predstavljeni rezultati raziskav in njihova dognanja tem eljijo na razvojnih težnjah, kakršne so bile značilne za Tolmin­ sko oziroma Zgornje Posočje vse do 6. m aja 1976. leta. Serija katastrofalnih potresov, ki je prizadejala Zgornje Posočje (6. m aja, 11. in 15. septem bra 1976), predstavlja korenito zarezo v njihovem novejšem gospodarskem in socialnem razvoju. Zategadelj so izgubili prenekateri za­ ključki in predvidevanja o prihodnjem razvoju obravnavanih območij določeno veljavnost. Kljub tem u pa ostaja vsebina zbornika izredno aktualna, saj nam podaja podobo pokrajine, ki je skorajda ni več. Pri tem velja še posebej opozoriti na aplikativno vrednost zbranih podatkov, ki jih bo potrebno vključiti v obravnavo, ko bodo načrtno pristopili k preurejevanju dosedanjih gospo­ darskih in socialnih sestavin Zgornjega Posočja. Čeprav bo mogoče pri po­ potresni obnovi Posočja preskočiti mnoge družbeno-socialne ovire, ki so pre­ dolgo zadrževale pri življenju nekdanje oblike in načine gospodarjenja na zemlji, pa vendarle menimo, da je koristno in celo potrebno ohranjati na vseh obnovitvenih obm očjih kulturno dediščino v najširšem pomenu besede, ki m ora postati dobrina in vrednota posebnega družbenega pomena. Knjiga prinaša 25 sestavkov z najrazličnejših področij geografskih prou­ čevanj, katere je napisalo 22 avtorjev. Splošnim predstavitvam aktualnih prob­ lemov so nam enjeni štirje prispevki. Uvodno besedo je napisal D. Kompare. Ugotavlja, da sodi Zgornje Posočje med naša manj razvita območja, ki iz raz­ ličnih razlogov tudi ni doživljalo hitrejšega gospodarskega razvoja. M. Orožen -Adamič in J. Kunaver podajata splošno podobo Zgornjega Posočja po potresu, m edtem ko so v prispevku A. Ladave podrobno prikazani družbeno-ekonomski problemi tolm inske občine in so podana osnovna izhodišča njenega prihod­ njega razvoja. Izredno zanimive so razlike v gospodarski usm erjenosti in sestavi prebivalstva v treh odm aknjenih, a geografsko samosvojih območjih, ki jih predstavljajo Breginjski kot, (šentviškogorska) Planota (med Bačo in Idrijco) te r Gorenja Trebuša. Akademik S. Ilešič razm išlja o pomenu kom­ pleksnega regionalnega aspekta v sodobni geografiji in sicer na osnovi izredno plastičnih prim erjav med Zgornjo Gorenjsko in Zgornjim Posočjem. A. Lah pa razpravlja o družbenih in gospodarskih vidikih policentričnega razvoja Slovenije s posebnim ozirom na celotno Posočje. Prvine prirodno-geografskih danosti Zgornjega Posočja obravnava pet av­ torjev v štirih prispevkih. S. Buser je napisal pregled geološke zgradbe ozem­ lja med Mostom na Soči in Bovcem, v katerem so zajeti tudi nekateri najno­ vejši izsledki podrobnih geoloških proučevanj tega ozemlja. M. Šifrer in J. Kunaver opredeljujeta poglavitne geomorfološke značilnosti Zgornjega Po­ sočja, m edtem ko F. Bernot na podlagi tem peraturnih in padavinskih po­ datkov dveh oziroma trinajstih m eteoroloških opazovalnic opisuje podnebne razm ere. Pregled rečnih režimov v Zgornjem in Srednjem Posočju je prispeval D. Radinja. Nekateri najbolj značilni socialno-geografski problemi Zgornjega Posočja so podrobneje predstavljeni v sedmih člankih. V. Klemenčič prikazuje razvoj prebivalstva v prim erjavi s celotno Slovenijo. M. Klemenčič podaja nekatere prostorske problem e km etijstva, medtem ko A. Gosar razm išlja o rasti in razporeditvi delovnih mest nekmečkih dejavnosti kot pomembnem činitelju oblikovanja območij in koncentracije prebivalstva in gospodarstva. M. Ravbar piše o vplivu urbanizacije na podobo naselij v občini Tolmin, k jer je ugotovil štiri značilne tipe rasti naselij. V. Kokole prikazuje na podlagi poteka pose­ litve glavne razvojne težnje v om režju naselij na Tolminskem in podaja njihovo funkcijsko opredelitev. M. Pak govori o pomenu oskrbe v regionalnem razvoju Zgornjega Posočja, medtem ko D. Uranjekova ugotavlja in prikazuje regionalne razlike v možnostih izobraževanja, ki postaja čedalje pomembnejši člen v razvoju vsakega območja. M. Žagar in J. Kunaverjeva prikazujeta pom em bnost nekaterih naravnih danosti za razvoj turizm a in današnjo turistično vlogo Bovškega v luči med- regionalnih prom etnih tokov, rezultatov opravljene ankete in nekaterih sta ti­ stičnih podatkov o številu in sestavi gostov. Neposredno na ta sestavek se v nekem smislu navezuje še naslednji, ki je nam enjen osvetlitvi varstva narave ter problem om okolja ob načrtih za hidroelektrarne v Zgornjem Po­ sočju; napisala sta ga M. Orožen-Adamič in M. Ravbar. Zbrala sta obilo (tudi polemičnega) gradiva, ki je nastajalo ob vseh predvidenih gradnjah vodnih elektrarn na Soči. Avtorja sta m nenja, da te rja energetska izraba Soče izredno kompleksne in prem išljene posege v okolje. Razprava Alpe kot gospodarski p rosto r (M. Pak) podaja odm iranje tra ­ dicionalnih oblik km etijstva v alpskem območju posameznih držav. A. Berginc je prispeval »Geografski oris Baške grape«, ki je izredno nerazviti predel v okviru nerazvitega Tolminskega. To je pravzaprav prvi podrobnejši geo­ grafski oris naselij ob Bači, ki doživljajo močno depopulacijo. Tudi zadnjih pet prispevkov v zborniku obravnava le posamezne predele tolminske občine. Še prav posebej je značilno zanje, da se lotevajo kompleks­ nega vrednotenja naravnih danosti in njihovih funkcij pri obstoječem gospo­ darskem stanju. Naravno-geografska analiza Kamna (I. Gams, F. Lovrenčak in D. Plut) kaže, da je ta predel pri obstoječi posestni struk tu ri najprim ernejši za razvoj živinoreje. Oris prirodnih in družbenogeografskih značilnosti Bre- ginjskega kota sta prispevala F. Lovrenčak in D. Plut, m edtem ko je napisal I. Gams še pokrajinsko ekologijo krajevne soseske Soča. Povzetek vseh treh tu omenjenih raziskav je predstavljen v posebni študiji (Soča, Breginj in Kam­ no v pokrajinsko-ekološki prim erjavi), k jer je ugotovljeno, da različen delež in obseg ekoloških enot neposredno odsevata v km etijski izrabi zemljišča. In slednjič je objavljen v knjigi zanimiv poskus funkcijskega vrednotenja alp- skega sveta na prim eru doline Koritnice (k.o. Log pod M angartom), ki so ga prispevali D. Plut, A. Gosar in M. Klemenčič. Pisci ugotavljajo, da so naravne danosti izredno ugodne za ra st trav. Funkcijo km etijstva pa je treba vrednotiti tako z vidika proizvodnje kakor tudi z vidika vzdrževalca kulturne pokrajine. Knjiga Zgornje Posočje ni zajetna le na zunaj, temveč po vsebini objavljenih prispevkov. V njej se zrcali množica tehtnih prispevkov, ki p ri­ kazujejo »tradicionalna« in nova področja geografskih usm eritev in raziskav. Tudi to je dokaz, da naša veda ne stagnira, temveč išče in si u tira nova pota. Pohvaliti m oram o tudi slikovno in kartografsko oprem o zbornika. V njem je objavljenih 30 fotografij, ki so jih prispevali A. Berginc, J. Kunaver, F. Lovrejičak, M. Orožen-Adamič in I. Gams. Besedilo posameznih prispevkov dopolnjuje in ponazarja 25 celostranskih skic in kartogram ov te r 13 strani diagramov, ki jih je izrisal C. Vojvoda. Skrb za celotno opremo zbornika »Zgornje Posočje« je prevzela M. Kunaverjeva. Milan Natek Etnologija in sodobna slovenska družba. Izdala in založila Slovensko etno­ loško društvo in Posavski muzej v Brežicah. Uredila in oprem ila Janez Bo­ gataj in M itja Guštin. Brežice, 1978, 124 strani. Tudi današnja slovenska etnologija si čedalje vidneje u tira nova pota svojemu celotnemu raziskovalnemu delu. Viden razkorak med nekdanjim in današnjim pojm ovanjem etnologije je nastal z novo opredelitvijo predm eta njenega proučevanja. Po novejšem pojm ovanju je nam reč etnologija speciali­ zirana historiografska disciplina, katere poglavitni predm et je proučevanje načina življenja tistih lokalnih, socialnih in drugih skupnosti (in ne samo kmečkih kot je večinoma prevladovalo doslej), ki so značilne za to ali drugo etnično skupino v posameznih razdobjih. Spričo dejstva, da im ata tako so­ dobna geografija in etnologija prenekatera skupna stičišča, vsaka v okviru svojega lastnega predm eta proučevanja (npr. naselja, razvoj proizvajalnih usm eritev, socialna in zaposlitvena struk tu ra prebivalstva itd.), smo dolžni sprem ljati vsaj tiste tem eljne program ske usm eritve, ki se dotikajo vsebin­ skih razrešitev raziskovalnega dela. Rezultat novih, poglobljenih in razširjenih, s sodobnimi metodološkimi pristopi spoznanih in kritično ovrednotenih po­ javov in njihovih razvojnih teženj, so zbrani v knjižici Etnologija in sodobna slovenska družba. V publikaciji je objavljenih 21 referatov, ki se dotikajo skoraj vseh po­ glavitnih etnoloških problemov današnjega časa. Prispevki sestavljajo nam reč osnovno gradivo, ki je bilo predloženo v razpravo udeležencem 3. posvetovanja slovenskega etnološkega društva, in sicer 7. in 8. jun ija 1978 v prostorih Posavskega m uzeja v Brežicah. Da bi mogla današnja etnologija kar najbolj verodostojno prikazati (tudi) način življenja Slovencev v 20. stoletju in ob tem orisati vlogo in pomen posameznih socialnih slojev ali skupin, obenem pa tudi tvorno sodelovati pri reševanju različnih problemov v sodobnem življe­ n ju (npr. v urbanizm u, turizmu, družbenem planiranju), je pogumno pristo­ pila h kritičnem u ovrednotenju svojega dosedanjega dela. Izraz takih hotenj in delovnih usm eritev, ki so utem eljene z novimi metodološkimi pristopi k proučevanju posameznih pojavov, se kažejo tudi v sestavi in izdaji vprašalnic Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja. Naj mi bo dovoljeno, da pri predstavitvi knjige »Etnologija in sodobna slovenska družba« omenim le tiste prispevke, ki utegnejo zanim ati širši krog geografov. Med njim i vzbujata posebno pozornost »Etnologija in sodobna slovenska družba« (M. Ravnik) in »Je naša m etodološka usm erjenost ustrez­ na?« Prvi prispevek kritično presoja današnjo vlogo in pomen etnologije, njeno zavzetost in sploh njeno neprisotnost p ri opredeljevanju, osvetljevanju in strokovnem reševanju prenekaterih problemov današnjega časa. Izredno zani­ miv je tudi drugi prispevek, ki ga je napisal S. Kremenšek. V njem so raz­ členjeni osnovni koncepti, ki so usm erjali dosedanjo raziskovalno dejavnost slovenskih etnologov (npr. načela prosvetljenstva, rom antični koncept, v ok­