Leto 7. Štev. 9. PRILOGA ZA MLADINO. 1938. sept. 8.
življeNjeslA» òevicetóRije
(PÀceRe ßo2je nAšg Mlji«
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica :
Marija z Agrede.)	(Štrta kniga).
19. Marija i Jožef potujeta v Jeražalem, da prikažeta dete v svetišči i spunita zakon.
Približao se je štirideseti den, kda je mati, ki je rodila moško dete, morala priti v svetišče. Čeravno je sveta mati znala, da v njoj nega vzroka, zavolo šteroga obstoji ta ustanova, se je vseedno iz ponižnosti podvrgla zakoni. Tüdi Jezuš je želo, da se prikaže kak živa žrtev svojemi nebeskomi Oči. Kda sta se svetiva zaročnika poslovila od gostolübne gospodinje, sta obiskala štalico, v šteroj je včlovečena Reč zaglednola svetlost sveta. Marija preda dete Jožefi, se vrže na kolena i prosi Sineka, da jo blagoslovi i dopüsti, da sme potüvati peški i bosa, ar bo v svojem naroči nosila večnomi Oči posvečeno žrtev. Marija je navadno nosila konopne sandale, kak je bilo te v navadi pri siromaškom lüstvi. Sv. Jožef odgovori: „Najvišiši Sin nebeskoga Oče, šteroga držim na svojih rokah, ti je podelo svoj blagoslov, nego da potflješ bosa po toj zimi, toga ti on ne dovoli." Pre-sveta Devica se je ponižno pokorila zapovedi svojega zaročnika. Klečečki sprejme dete iz njegovoga naročja, se prikloni i se zahvali za vse milosti, štere je. zaslUžo za njo i za celi človeči
rod na tom mesti. Prosila je Boga, da bi verniki vsikdar častili votlino, i jo priporoči skrbi angela, šteri jo je čuvao. S svojov haljov je pokrila detece i se podala na pot. Sveti Jožef je pri-trdo na škrinjico, v šteroj so bile plenice, robačice i tisti deo darov svetih treh kralov, ki je bio namenjeni za svetišče. Angeli so obkolili popotnike. Zima je bila tak velka, da je dete trepetalo i jokalo. Materino srce je zavolo toga trpelo bole kak od lastne bolečine, štero njoj je prizadevala zima. Odločila se je, da z veseljom sprejme na sebe vse bolečine od Adama pa do tistoga dneva, če bi bilo to za rešenje liidi potrebno. Kda je sveta rodbina potiivala, je sveti Düh razsvetlo velkoga dühovnika Šimeona i pobožno dovico Ano, da sta spoznala, kak se včlovečena Reč na rokah svoje matere približavle Jeružalemi, da se tam prikaže. Dogovorila sta se i poslala višjega slugo iz svetišča k jeružalemskim vratom, skoz štera ide cesta iz Betle-hema, da sprejme popotnike i jih pripela v Šimeonovo hišo. Sluga spuni nalogo i pripela potnike v Šimeonovo hišo, kde so je jako lepo sprijali. Po želi presvete Matere je sv. Jožef šče tisti večer na tihom odneseo darove v svetišče. Ne so darüvali agnje-ca, ar so to delali samo bogatejši, sv. driižina je povsedi Čuvala svoje siromaštvo.
Simeon je po razsvetlenji spoznào vse skrivnosti včloveče-nja i odrešenja, štere so se mele spuniti nad Marijov. Zlasti je spoznao zedinjenje obeh naräv in skrivnost trplenja i smrti Od-rešenika. Spodobno razsvetlenje je mela tüdi Ana, hči Fanuelova, iz kolena Aserovoga. Ona ne je šla iz svetišča, nego je sltižila Bogi s postom i z molitvijov. Bila je prorokinja i proroküvala tüdi od božega Deteta. S svojim možom je živela sedem let, a v tistom časi je mela osemdeset štiri leta.
					\ •• , VL	
L'ARI				N	fADRC	Z
Naš pravi dom ni tu na zemlji!
Predraga sestra in brat moj!
Lepi so naši slovenski domovi, tako lepi, da se jih naše oko nemora nikoli dovolj nagledati. Kakor posejani so po naših slovenskih goricah in lepih ravninah. Zato jih tako ljubi naše srce in nam je tako težka ločitev od njih vselej, ko moramo vzeti od njih slovo. Kdor mora v tujino za zaslužkom, ta ve, kako težko in bridko je ločiti se od rodne hišice, — kdo živi v tujini, ta ve, kako mrzla je tuja ljubezen.
S kakim veseljem se vrača nazaj v svojo domovino tisti, ki je okusil bridkosti življenja v tujem svetu. Vsako srce, ki ljubi svoj dom, hrepeni po njem. — V njegovi duši se budi vroče hrepenenje in ljubezen, da bi še vsaj enkrat videl drago svojo
domovino. In ko posluša daleč proč od svojega domovja mili glas zvonov, se utrne v njegovem očesu solza, v njem se budi spomin na domovino in nehote vzdihne s trpko bolestjo v duši: „Le zvoni zvon iz temnih lin, — le vzbujaj mi na dom spomin!"
Predraga sestra in brat!
Kjer je naš dom, — naša draga domovina, tja hrepeni naše srce. — Kdor pa pozabi nä svoj dom i išče le sreče in užitka v tujini, — ta ni nikoli ljubil svoje domovine, v njegovem srcu je ugasnil slednji žarek ljubezni in hrepenenja po njej . . .
Dragi moji! Če gori v naših srcih toliko ljubezni do zemeljskega doma, — Če se počutimo nesrečni in zapuščeni, ako moramo živeti daleč proč od rodne hišice; oh povejte mi, predragi, kako velika in kako globoka naj bo potem naša ljubezen do naše večne domovine, — ki je v nebesih!
Vsi vemo, da je ta svet le dolina solza, — da je naš začasni dom, ki živimo na njem le od danes do jutri in vendar tako malo mislimo na svojo večno domovino. Vemo, kako je vse minljivo na svetu, — da je vse od danes do jutri — in ravno to, kar je minljivo, — tako vroče ljubimo, za vse tisto, kar bo trajalo večno, se pa niti nezmenimo. Dragi! Naša prava domovina, — naš pravi dom je v nebesih. Naš nebeški Oče bo zahteval nekoč od nas, ko bo prišla ura ločitve, strašen odgovor, — zahteval bo, da poravnamo dolg od našega hiševanja in On sam bo naš strogi sodnik. Predragi! S čim bodemo poravnali svoje dolgove, — kako bodemo stopili pred Njega, — ko nas bo poklical na sodbo? Saj smo vsi praznih rok. Kje so naša dobra dela, kako je naše zasluženje, kaj smo storili za Boga? Pomislimo, da vse, kar imamo, nam je On dal, — a mi se nikoli ne spomnimo tega. — Tako malo smo Bogu hvaležni za Njegove številne dobrote. K svojemu Stvarniku in Odrešeniku se bodemo povrnili, — v svoj pravi dom, vse kar sedaj tako ljubimo, bodemo morali enkrat zapustiti, pomislimo na to ločitev, — pripravimo se že sedaj na to slovo, — pripravimo se na pot v nebeško domovino z molitvami in dobrimi deli, z žrtvami in prisrčno ljubeznijo do bližnjega. Hrepenimo po nebeški domovini, po Jezusu in naši nebeški mamici Mariji, storimo v božjo čast vse, da bo naše plačilo tem lepše in obilnejše pri Bogu. Naše srce in naše misli naj bodejo vedno združene z Bogom, — z Njim začnimo vsako svoje delo in ga tudi dokon-čajmo, tako nam ne bo nikdar pretežka ločitev, ko bo prišla ura slovesa, saj bo naš mili Jezus sam naše bogato plačilo v nebeški domovini.	Vika Razlagova.
„Cum venerit Filius hominis, putas, inveniet fidem super terram?"
Ne postrašite se, prosim, latinskoga naslova, ga včasi prestavim: Ali Sin človekov, gda prijde, najde vero na zemli? Te reči, ki jih Gospod guči tisti pondelek pred Božičom, me že par let napunjavlejo s svetim strahom. So pa zakliiček Gospodove prilike od brezbožnoga sodnika:
„Povedao jim je tiidi priliko, da jim trbej vsikdar moliti i nikdar se nej na voliti. Pravo je: Bio je v nekšem varaši sodnik, ki se ne bojao Boga i ne brigao za liidi. I bila je v tistom varaši nekša dovica, ki je hodila k njemi govoreč: Pomagaj mi do pravice proti mojemi nasprotniki. — Nekaj časa ne šteo; nato je pa pravo sam pri sebi: Čeprav se ne bojim Boga i ne brigam za liidi, bom itak toj dovici, ar mi ne da mirii, poma-gao do prayice, da mi nede hodila neprestano zagliišat. — I Gospod je pravo: Poslušajte, ka pravi krivični sodnik! — I Bog nede do pravice pomagao svojim izvoljenim, ki kričijo k Njemi noč i den, i de odlašao pri njih? Povem vam, da jim bo hitro pomagao do pravice. Vendar, ali Sin človekov, gda pride, najde vero na zemli."
Stanovitna molitev izvira samo iz žive vere; takše žive vere pa Gospod malo najde med liidmi ob svojem zadnjem prihodi; zavolo hiidih stisk, ki te nastopijo, jih najmre vnogo odpadne. —
Skrivnosten tisti zadnji čas, na prehodi vere v gledanje iz lica v lice. — Pa brezbožni sodnik, pred prihodom božega Sodnika, zatirana dovica i skrivnostni protivnik ...	Cam plin.
Po vulicaj i cestaj.
2. Mladinski dom.
Či celo živlenje krščanskoga človeka more biti sveto, či vsi njegovi dnevi morejo biti namenjeni v božo čast pa službo, eden den v tjedni, nedela, pa zapovedani svetki pa so Bogi naj-bole posvečeni časi, ar si je Bog sam na poseben način te dneve za sebe zvolo pa človeki zapovedao, naj malo pozabi na sebe pa se spomni na diišo, naj malo pozabi na zemlo pa se spomni Boga, naj njemi te redke dneve posveti v čast pa v molitev.
Pa denok, što ne hodi po sveti s zapretimi očmi, liki rad malo pogledne okoli, ka liidje delajo, pa kak živejo, jako hitro pa lejko opazi, ka ravno po nedelaj pa svetkaj se najbole greši proti Bogi, pa se najbole po nekrščansko žive! Ne pitam zdaj, zalcoj se svet tak grdo pa nezahvalno obnaša, pa na kakše načine se grej dela; pravim samo, ka žalibog, se v istini tak dela!
Najbole pa človeka skrbi, gda vidi, kak se po nedelaj obnaša mladina, ta vesela, brezskrbna mladina. Koplejo se, sprehajajo se pošumaj pa po bregaj, ftiče preganjajo, bijejo se pa... grehe delajo, nedužnost pa milost božo zapravlajo ! Sveta meša? Katekizmuš? Včenje? To je vnogim dečkom samo deveta briga.
To vse je dobro poznao pa vido sv. Ivan Bosko, velki Iii— biteo mladine, šteroga smrti se to leto obhaja petdesetletnica; pa je skleno, da z božov pomočjov tomi žalostnomi položaji napravi konec. Zato je na svetek Marije Brezmadežne, 8. dee. 1. 1841, ustanovo to, ka je on z latinskov rečjov zvao Oratorij, t. j. kraj molitve, mi ga pa po slovensko lejko zovemo Mladinski dom. Sobočka mladina, štera se po nedelaj zbira v Marti-nišči, dečki z Dokležovja, Ižakovec, Bratonec pa v Veržeji, pa vnogi drügi ga dobro poznajo. Veseli kak ftičje smo vsakšo nedelo hodili v „klošter" v Marijanišče v Veržej. Tam v lepoj, pobožnoj kapeli smo meli sküpno mladinsko Mešo, nato smo se na dvorišči špilali, včili se krščanski navuk, meli igre, telovadbo, gledališče, itd. Na poti domo smo lepo zaspevali, včasi pa se pri Müri tüdi malo s Štajarcami prijatelsko naganjali... Dobri Salezijanski Gospodje pa so bili naši očevje, bratje, pajdaši, vučitelje, angeli čuvarje.
Takši mladinski domi, Oratoriji, so gnjes den po čelom sveti. Kamašte pride eden Don Boskov sin, eden Salezijanec, njegovo prvo delo je zbrati mladino pa ustanoviti mladinski dom, tüdi či ga doma nindri nega; naj bo samo malo prostoga placa .pod suncoml Sv. Ivan Bosko je meo svoj Oratorij dosta let na ednom travniki, pa šče s toga so ga vkrej pognali. Moji tovarišje v velkom amerikanskom varaši pa niti travnika nemajo za Oratorij. Zberejo deco na vulici, na vulici se špilajo, na vulici se včijo veronavuk, za mešo pa majo edno zapttščeno kapelico, ge ma plač kakših osemdeset lüdi, oni pa notri spravijo tristo dece. Gda pa nemrejo vse v kapelo porinoti, te pa prinesejo oltar na vulico, pa je meša na prostom. Pa v takšem mla-dinskom „domi" brez strehe, na cesti, se zbere vsakšo nedelo okoli pet sto dečkecov, zadovolnih, srečnih, za štere nega na sveti vekšega veselja kak je Oratorij, ki bi šteli, ka bi nedela bila nej ednok, liki trikrat na tjeden ... !
Kelko hasni, kelko dobrote dela mladim dtišam te mladinski dom, kelko src v nedužnosti ohrani, to samo Bog zna. Nekaj bi pa znali povedati tüdi vnogi stariši, posebno vnoge matere, šterim oratorij telko skrbi prepreči, telko skuz zbriše prie, kak bi je prelevale; stariši, šteri ne pozabijo, ka deca majo edno düSo za zveličanje, štero de Bog na račun zvao, šteri ne gledajo samo kak lejpi gvant so njim küpili, kelko herbije so njim prihranili, liki najbole, kak so je vzgojili, kak so je z seov proti nebesam napotili, ja, proti nebesam, k Bogi, — tej starišje znajo, ka je dom za mladino.
3. Mladinski doni.
Zgodilo se je na cvetno nedelo, po poudnevi, v velkoiii varaši Jiižne Amerike.
—	. . . Zobston me prosiš Lujzek! Ze sam ti pravila, ka v Mladinski dom nesmiš iti. Tam je nevarno, pa se ti lejko kaj pripeti.
—	Pustite me, mama! Vej gospodje pazijo na oratorijance, pa se šče ž njimi špilajo, zato pa se nikaj slaboga ne zgodi. Jez bi pa tak rad bio pri katekizmuši ... !
—	Nej! Tisti oratorijanci so razcotani pa zamazani. Ne spodobi se za tebe ta iti s tvojim novim gvantom. Pa tiidi moreš znati, ka ajtek nešče, — ka ti hodiš na veronauk!
—	Ah! Je tak, mama?!... te mi pa dajte peneze ka bom šou v „matiné" (t. j. kina v gledališči navadno za deco, po poudnevi).
Dobo je potrebne krajcare pa odišeo.
V gledališči je vse mrgolelo od dece. Ar večer idejo v kino starejši liidje, je navadno v toj popoldnešnjoj vöri samo deca, štera napuni dvorano. Lejko plača menje za vstopnino pa tiidi veseliški spored, je bole za male primeren. Notri nišče ne skrbi za deco, sama sebi je prepuščena; človek si lejko misli, kak se tam obnašajo, v krnici, zmešane deklice z dečkami.med kričanjom, fiičkanjom, smehom. Tisto, ka njim pa židovski filmi pred oči predstavljajo, je najbole sposobna stvar, da njim vzbiidi mlado domišlijo, da njim segreje glavo, da njim pokvari srce, da njim vrže v blato belo lilijo nedužnosti . . . Stariši največkrat to ne vidijo ali pa ne razmijo, ali pa se ne brigajo! Sin zapovedavle oči pa materi!
Lujzek je splezao po stubaj na višiše notrašnje balkone, zato ka spodaj nej bilo več placa. Vgasnili so posvet. Petsto parov oči se je vprlo v belo platno, „ekran", pa z navdiišenjom sledilo živim podobam pa prizorom: — . . . tovaj je vujšeo . . . skočo je na zrakoplov pa leti, leti ... ; žandar pa tüdi vstopi v eden zrakoplov, pa za njim: Visiko v oblakaj ga dojde; bijeta se: eden drügoga šče doj vržti . . . Deca pa gleda, se smeje, ruži, ffička, kriči . . . Što de zmagao? Što . . .? — Na ednok pa ... oj ! zrakoplova vküp vdarita ! — V temnoj dvorani vse tiho grata. Jezero oči se odpira, pa gleda, silno gleda ; cela düSa, celo živlenje je v očej ! — . . . vidiš? Eden zrakoplov se je vtižgao v zraki! Velki, rdeči plamen se pokaže pa zasveti v krnico. Velka tišina med gledalcami. V toj tišini pa . zakriči eden mali dečkec od zadaj: — Ogen! — Moj Bog! Što bi prevido posledice toga kriča? Mladi gledalci so se tak zaživeli v kino, ka so pozabili, ka gledajo kino, ka je ogen samo na kejpi, narisani; vsi so mislili, ka gledališče gori ! ... Velikanski, grozoviten straj je zgrabo deco. Vsi so skočili proti dveram pa šteli zbežati na cesto, to pa med nepopisnim kričanjom pa cvilenjom. Šteri so bili na balkonaj, so skakali doli po stubaj...
v krnici ! Aj ! Èden je spadno I drügi se je opotekno v njega .., tretji, štrti, deseti... Celi küp že leži, pa šče kaplejo, kaplejo, kak snopje, eden na drügoga! Strašen krič „ogen, ogen! gori, gori !" pa je odmevao že na vulici. Pridejo žandarje, gasilci, moški: Dveri se odprejo, sunčni žarki prinesejo svetlobo pa tolažbe. Lüstvo zadržavle pa tolaži razplašeno deco: Ne bojte se, nega nikšega ognja! Po mali se napravi mir pa red. Liki, notri . . . gledaj! Skoro petdeset malih tejl leži po stubaj, na pragi, nakli! Nešterni šče zdihavlejo, drügi pa se več ne giblejo! Prlbežijo matere, kričijo, jočejo, zovejo, iščejo svoje drage . . . Edna gospa! . . . „Lujzek, Lujzek, ge si? Ah! tü, moj sin? . . . ka se ti je pripetilo? ..." — „Ah, mama ! ste vi . . . ah! kak me boli tü na . . . glavi! Mama! . . . mladinski dom . . . ka-tekizmuš ... oh! ogen, ogen! Zbogom, ma ..." — Mati pa sin sta brezvestniva odnešeniva vö!
Ur'
V tistom trenutki sam jez v bližnjem Mladinskom domi včio katekizem male oratorijance. Sedeli smo na prostom, v senci pod smrekami. Bilo nas je kakših petdeset. Na konci san njim tak pravo: — Moji mali prijatelj, gnjes se začne velki tjeden, tisti tjeden, v šterom se spominamo na Jezušovo trplenje za nas prestano ... Oblübite Jezuši, ka v tom tjedni ostanete vrli, pa niti ednoga greha ne napravite. Iz lübezni do Jezuša pa sklenite, ka v tom tjedni nete šli niti ednok gledat slabo kino ! ... — Ob-lübimo! — so mi odgovorili vsi vküper. Nej smo šče končali katekizem, ka čUjemo od ceste glas dečka, šteri je odavao zadnje novine pa je kričao! „Novine! Velka nesreča v kini „Oberdan": mrtvih trideset eden dece pa edna ženska . . . Novine!"
I to je bilo na cvetno nedelo. Jeruzalemska deca je nekda spevala: Hozana Sini Davidovomi! Blagoslovlen ki pride v imeni Gospodovom . . .! Na cvetno nedelo po podnevi . . .
Slavko.
Večerna pesem
Zdaj smo delo že končali, bliža se že tiha noč.
Ljubi Jezus blagoslovi, daj nam svojo božjo moč, meni in vsem moji dragim, ljubi Jezus, lahko noč, meni in vsem mojim dragim, ljubi Jezus, lahko noč.
Še prisrčno te pozdravim: „Ljubi Jezus, lahko noč. Še prisrčno te pozdravim, ljubi Jezus, lahko noč.
Če sem danes te razžalil, se kesam obljubljajoč: Jutri bom ti zvesto služil, ljubi Jezus, lahko noč. Jutri bom ti zvesto služil, ljubi Jezus, lahko noč.
Zdaj pa več ne smem ostati, rad ostal bi še navzoč, pa še enkrat te pozdravim: „Ljubi Jezus, lahko noč, pa še enkrat te pozdravim: „Ljubi Jezus, lahko noč.
Bože reči za pokoró.
„Spokórite se i povrnite se, da se Vam odpiistijo vaši grehi." (Djanje apoštolov 3, 19>.
Delajte pokoro, ar se je nebeško Kralestvo pribliialo." (Evangelium sv. Mataja 4, 17).
„Poniiao se je i postao pokoren do krilne smrti." (Od Jezuša svedoči to sv. Diih v listi sv. Pavla apoštola do Filipla-nov 2, 8).
„Delajte pokoro i rešite se toga pokvarjenoga pokolenja." (Djanje apoštolov 2, 37-40).
„Ciitite svojo nevolo, laliijte i joilteJ Vaš smeh naj se v jot spremeni, vaša radost v žalost." (Sv. Diih Bog po sv. Jakobi apoštoli 4, 9).
„lovaj je, skopat je, pijanci, nečistnlki, roparje ne pridejo v nebeško Kralestvo." (Sv. Diih Bog po sv. Pavli apoštoli v 1. listi do Korinčanov 6-9).
Zakaj ne pridejo v nebesa? Zato, ka neso se spokorili.
V mladinskOm listi pišemo od pokore. Zakaj? Zato, ka jedino pokorno živlenje reši mladino zablode, pogiibe. Pokorno živlenje je najveselejše živlenje. Dečko i dekla, či živeta čisto, trezno, vživata v srci mir, kakšega svetne more dati po nikših svojih veselicaj, po nikšem svojem bogastvi.
Z lübezni do trpečega Jezuša i Žalostne Matere Marije, šteriva god obhajamo sept. 14. i 15., se zatajiti v pili, kadili, v nošnji, je vekša blaženost, kak pograbiti vse dike sveta. Po-sküsi to, draga mladina i spoznala boš, kak sladko je slüiiti Bogi, spoznala boš, da je pokorno življenja nikaj driigo ne, kak najčistejša radost, kak kralüvanje po rečaj svetnikov. Več-noga veselja rože cvetejo samo na poti pokore, nindri indri ne. Pokora je veselje, ar je sad lübezni do Boga, ki je večna radost.
Veličasten tabor slov. katoličanskih mladenk
Vršo se je 24. julija pri Mariji Pomagaj na Brezjaj, kde se je zbralo 12.000 dekeo. Na tabor je prišeo tüdi voditeo Sloven-cov, notrašnji minister dr. A. Korošec. Ljubljanski prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman je meo pred slikov Marije Pomočnice, štero so prenesli iz cerkve na oltar, ki je bio postav-leni odzvüna cerkve, cerkveni govor, v šterom je najprle omeno, da je bio na svetek Karmelske Matere bože v Rimi pri sv. Oči. Povedao je sv. Oči, da se bo tü zbralo v zavetji Marije pomočnice na Brezjaj na jezere slovenskih žen i dekeo, pa je vendar povedao za polovico premalo število. Sv. Oča njemi je naročo, naj vsem vdeleženkam sporoči, da bo te den v dühi Ž njimi. Nato je očrtao najvekše dužnosti slovenskih žen i dekeo, naj bodo verne Cerkvi i Bogi, naj stopijo v krepko četo, ki bo vsikdar ostala na poti, štero nam je pokazao naš Odrešenik. Naj
bo vsem zgled Marija, ki je najlepši vzor deviŠtva i materinstva. Po zgledi Marije naj si mladenke občuvajo čistost svoje diiše, ki je edina fundament za srečno živlenje. Marija pa je tüdi zgled ponižnosti i potrplivosti i po njenom zgledi si bo vsaka mogla olejšati medsebojno živlenje, ki v denešnjih težkih družabnih razmerah davle teliko prebridkih izkušenj, razočaranj i nevarnosti. Glavna naloga skoro vseh mladenk pa je, postati zgledna mati svojoj deci i po Marijinom zgledi naj ne pozabijo, da je poleg telovnoga tiidi dühovno materinstvo. Voditi diišo deteta v zdravom driižinskom živlenji, naj bo glavna naloga naših mater. S tem bodo napravile tiidi najbolšo podlago za bodočnost slovenskoga naroda. Da bi slovenske mladenke — tüdi v bodoče v tom smisli pomagale graditi fundament našoj na-rodnoj stavbi, naj nam pomaga Marija Pomočnica na Brezjaj.
Voditeo Slovencov dr. Korošec je meo sledeči govor na mladenke: „Mi, ki hodimo po taboraj i tüdi radi hodimo, smo vajeni velkoga števila navzočij. Gnes vas je pa tü kak listja i trave i vaših robčekov je zagvUšno vihralo nad 12.000. Veselimo se vsi, da ste se v tak velkom števili odzvale vabili svojih vo-ditelic i voditelov. Poslali so vas se na Brèzje vaši skrbni očevje i vaše dobre matere. Poslali so vas zavolo toga, da tü vidite Kralico nebes i zemle, ki je zednim tüdi Kralica Slovencov. Poslali so vas, da tü gučite z vašov Kralicov, da njej tü povete vse svoje žele, da njej predložite vse svoje prošnje.
ZagvUšno mate svoje osebne prošnje, svoje osebne žele. Jaz vas prosim, da je dnes zlijete v punoj meri pred Kralico, pa je poslühne. Vse, ka mate na srci, za svojo dobrobit, zlejte dnes pred Kralico Slovencov. Jaz pa vas še prosim, da ne pozabite prinesti pred Marijo Pomagaj prošenj za vaše drUžine, za vaše vesi, za vaše gorice. Jaz vas tüdi prosim, da dnes zlijete svoje prošnje za našo predrago Slovenijo, da jo Bog obvarje vse nesreče i da nas vodi, da povsod napredujemo.
Prosite jo dnes tüdi, da bo naša domovina edina. Mi ne-smo tisti, ki mamo radi svaje i bratske boje. Naša srčna žela je, da smo vsi edini, da idemo vsi edini za istimi dobrimi cili. Jaz vas prosim, da ne pozabite tüdi na našo širšo domovino, na našo Jugoslavijo. Vi znate, da dnešnji čas ne brez nevarnosti, da je v zraki puno elektrike i da se zdaj lehko vtrgne blisk i zagrmi pa vUžge zemlo ne vemo kak na šorko. Prosite, da Marija čuva Jugoslavijo vseh nesreč i da izprosi vnogo modrosti našemi vladari, našemi mladomi krali, prosite jo, da vodi kralico, ki je dnes zavita v globoko žalost, da dobro vzgaja i napravi krala za modroga i močnoga vladara.
Prosite tüdi za našega prelüboga kneza namestnika Pavla i kneginjo Olgo, ki mata teliko srca za veliko našo državo Jugoslavijo i drago nam Slovenijo.
Vse to vas prosim, da dnes predložite Kralici Slovencov i da v tom smisli zlijete svoje prošnje za dobrobit nas vseh, našega naroda, cele države i v teh mislih vas iskreno pozdravlam. Bog živi!
-št. 18, Recek Štefan št. 79, Horvat Štefan št. 86, Škafar Jožef št. 59, Horvat Matjaš št. 90, Hanc Martin št. 74, Kralj Martin št. 61, Čurič Treza št. 85. Hozjan Matjaš št. 76, Prša Ivan št. 80, Prša Ivan št. 50, Zerdin Vinko št. 49, Sobočan Ivan št.53, Fotivec Mihal št. 14, Godina Janoš št. 3. — Č r e n s o v c i : Gabor Štefan št. 78. Peterec Treza št. 14, Kolenko Ivan št. 140, Horvat Ivan št. 124, Ros Matjaš št 85, Kustec Matjaš št. 68, Vučko Ivan št. 49, Otroša Viktor št. 50, Kiizma Matjaš št. 191, Markoja Martin št. 127, Gabor Martin št. 69, Hozjan Ivan št. 132, Kolenko Štefan št. 91, Kovač Matjaš št. 150, Špiclin Roza št. 113, Cigan Ivan št. 25, Bedernjak Martin št. 24, Nerad Ivan št. 147, Plej Jožef št. 149, Žižek Marko št. 145, Hanc Štefan št. 141, Tompa Ivan št. 131, Kramar Ivan št. 58, Gjörek Jožef št. 142, Kocet Ivan št. 5, Hanc Štefan št. 141 — Gor. Bistrica: Donko Štefan št. 126, Kohek Marija št. 127, Tkalec Marija št 103.
—	Dol. Bistrica: Koren Jožef. — S r. B i s t r i c a : Horvat Martin št. 32, Lebar Jožef št. 30, Kohek Matjaš" št. 72, Vučko Anton št. 31, Vučko Martin št. 46, Otroša Jožef št. 2, Sabo Jožef št. 8, Skledar Verona, Kohek Matjaš št. 72, Tratnjek Jožef št. 10, Krapec Matjaš št. 63, Kolenko Franc št. 62, Marton Anton št. 62, Antolin Kata št. 37, Kreslin Ivan št. 59. — Bog povrni!
—	Odbor.	(Dale)
Rešitev vgank 8. snopiča.
1. Ka je potrebno za dobro spoved? Molitev, da si moremo vest prav izpitati, grehe nadnaravno požaliivati, iz vseh smrtnih grehov se spo-vedati, močno volo meti, da je več ne včinimo i za nje zadostimo.
Šterih grehov nam ne trbe pri spovedi praviti? Šterih ne smo vči-noli. Če mamo samo odpiistlive, male grehe, najbolše, najbole priporočlivo je vse povedati, a za valaynost spovedi zadostiije, če se bar eden pove i obžaliije, Dostakrat ne vemo ločiti med malimi i velikimi grehi, zato povejmo vse. Če mamo samo male grehe, ti se brez spovedi tiidi odpiistijo, če je prav obžaliijemo.
Rešili so:
Najlepše Cigiit Franc, dijak, Renkovci Etak nam piše: „Hvaljen Jezuši Častiti gospod uredniki Ne prihajam rad pred Vas s takšimi rečmi, ka vem, da mate jako vnogo dela pri vrejiivanji Vaših „listov", štere tak radi čtemo. Ve so Vaši listi edini zaistino dober tisk „Slovenske krajine". Vendar pa, čeravno Vas motim, Vam odgovorim na Vaše vganke, ki ste jih stavili v 8. štev. „Marijinoga lista": 1. za dobro spoved je potrebno; izpraš. vesti po-žaliivanje, trdni sklep i zadoščevanje. 2. Pri spovedi nam ne trbe praviti tistih grehov, šterih nesmo včinili. — Še dugo naj Vas Bog živi, da se böte vča-kali starih, starih dni. Bog živi." -- Lepo so rešili Gjörek Štefan, Bti-kovnica št. 30, p. Dobrovnik, Režonja Franc, Renkovci št. 99., zado-volno Jje rešo Litrop Štefan, Renkovci št, 82. i Glavač Štefan, Bükovnica hš. 14.
Vganke.
1.	Kak se more pred spovedjov dušna vest preglednosti?
2.	Pri smrtnih grehaj na koj moremo paziti pri zgrüntavanji diišne vesti.
3.	Če samo male grehe mamo, šteri greh moremo v prvo vrsto postaviti pri zgrüntavanji vesti?
Rešiti se more do konca septembra. Rešitelje vgank dobijo edno lepo reč, štere zdaj ešče ne ovadimo.
Sept. 11. pridite v Črensovce.
Ka bo v Črensovcih 11, septembra? Zahvalna boža služba:
1.	ka smo dobili versko sloboščino, ka se nam ne sili na škodo vere drügi jezik, šteroga ne bi razmeli, nego v milom slovenskom maternom jeziki se nam glasi boža reč v cerkvi i se vči v šoli;
2.	ka so se včakale naše Novine, ki so z ognjom krščanske lübezni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnice svojega obstoja ;
3.	ka je naš narod prišo v lastno državo, v šteroj je v 20 letaj več pripomočkov pridobo, kak prie v stotinaj let;
4.	ka je prišo po agrarnoj reformi do krüha i strehe;
5.	ka se je vrno živ i zdrav z strašnoga večletnoga boja, da si v miri vredi svoj skromni domek; zahvala za mir je globoka prošnja za mir;
6.	ka se je rešo strašne boljševiške oblasti;
7.	ka njemi je dober JezuŠ dao obilno duhovniških pozvanj ;
8.	ka so njegovi sinovje i njegove hčeri v misijonskih po-krajinaj glasitelje prave vere;
9.	ka so delavci naši dobili izseljenskoga dühovnika, ki je kak dober pastir vodi po poti zveličanja i varje vseh tak duševnih kak telovnih nevarnostih i nesreč; i
10.	za vse dobrote nam i našim skazane v duši, v teli, v poštenji i v vrednosti pa tüdi za vse križe, štere smo mirno i vdano i veselo nosili Bogi na čast i za zveličanje düS.
11.	Poleg zahvale pa se bo slovesna sveta meša sliižila za celo Slov. krajino, za ves njeni narod, naj ga Marija vzeme pod svojo obrambo, i njemi sprosi vse vremenitne, najbole pa vse ve-kivečne dobrote, da pride do svojega cila, do pravoga, živoga Boga i ga vživa vse večne čase. Te slovesno sveto mešo bodo slOžili prezv. g. dr. Tomažič Ivan Jožef, lavantinski knezoškof, apoštolski administrator Slov. krajine, ali če bi bili zadržani, njihov odposlanec.
Veren narod Slov. krajine, zberi se zato punoštevilno 11. sept. v Črensovcih že ob 8 i to v ogradi i na dvorišči g. Cigan Jožefa, cestnoga nadzornika, odkec idemo k cerkvi k slovesnoj sv. meši, štera bo viinej z predgov, ki do jo istotak držali prezvišeni g. knezoškof, ali njihov namestnik. Vsaki naj si napiči edno pšenično vlat na srce i jo ovijo z državnim träkom, šteroga pošlemo v vsako ves. Pridite i z nami vred zospevlite našo lepo pesem: „Slovenska Krajina mili moj dom", pri večernici pa Tebe Boga hvalimo. Meša je ob 10, večernice ob pol treh.
Po večernici telovadni nastop mladine, včlanjeno v FO i DK. v bližini cerkve. Sv. meše se začnejo sltižiti ob petih, ob pol šestih je sveta meša za širitele i dopisnike Novin i M. Lista, pri šteroj se ti vsi prečistijo.
V soboto, 10. sept. ob 8. vüri večer je odkritje spominske plošče na Našem Domi, širitelje morejo te te den priti i to večer do polšeste vüre se zbrati pri mosti poleg mlina.