ft. 29
2 ti ■'
Prele
tlBKDNISTVO, UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK:
LJUBLJANA, FUOCSNIJEVA ULu 5 »ELEPON fiT. 31-22, 81-23. 31-24, 31-25 bi 31-26.
PONEDEIJSKA IZDAJA MJiTRAM
IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PONEDELJEK* IZDAJA >JUT&Ac
FeindangriSe in đer Nonnanđie zusammen
gebrochen
ErSolgreiche Atrvvehr bolschewstischer Durcbtoruclisver-suehe — Hefitig tobende Schlacht in Mittetttafien
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 16. Juli.
Das Obeikommando der Wehrmacht gibt
bel:annt:
In der \ormandie brachen heftige briti-sehe Nachtangriffe gregen eine deutsche Hohenstellung suduestlich von Caen unter selnveren Verlusten fiir den Gegner zusam-men. Ein voriibergehender Einbruch wur-de im sofortigen Gegcnstoss bese^tigt.
Starke amerikanisehe Angriffe scheiter-~en bei St. L.6, Pont Hebert und an der Strasse Carentan—Periers unter Abschuss zahlreicher Panzer. An einer Einbruchs-stelle westlich der Vire dauern die erbit-terten Abwehrkampfe noch an. Im West-teil der Halbinsel Cherbourg \vurden meh-rere Vursto^se gegen unsere neucn Stel-lungen abgew^e>en.
Kampf- und Schlachtfliegerkrafte grif-fen feindlirhe Truppeiiansammlungen und belegte Orte souic Flugpliitze im Lande-kopf irit giitcr VVirkung an.
In den Kampfen um Caen haben sich die 9. SS-Panzerdivision »Hohenstaufen« unter Fiihrung von SS-Standartenfiihrer Stadler und die 10. SS-Panzerdivision »Fruiul>berg« unter Fiihrung von SS-Ober-fdhrer Harmel zusammen mU Truppen des Heeres durch besondere Tapferkeit ausge-zeichnet. In Abwehr und Angriff fiigten beide Divisionen dem Feind hohe A'erluste an Menschen und Material zu. Dabei wur-den durch diese Divisionen zusamlen 140 Panzer abgeschossen.
Das schucre Fcuer der »V 1« auf London daucrt an.
Die grosse Abvvehrsehlacht in MittelUa-lien tobte gestern mit besonderer Heftig-keit im Raum von Peccioli und Arezzo. Naeh erbittertem Ringen setzten sich unsere Truppen hier auf neue Hohenstellun-gen ab. Am Tiber scheSterten mehrere feindliche Vorstosse, \vahrend im Gebiet von Sassoferrato der Gegner durch erfolg-reiche ortliehe Unternchmungen unserer Gebirgstruppen empfindliche Verluste er-litt.
Kampffahren der Kriegsmarine beseha-
digten im Seegemet der Arno-Mundung mehrere britisebe Schnellbootc.
In den Kampfraumen von Tarnonol und L uz k schlugen unsere Divisionen die durch starke Panzerkrafte unterstutzten Angriffe der Bolschewisten ab. Im Gegenangriff vvurden einzelne Einbracbsstellen unter Vernichtung zahlreicher Panzer beseHigt oder eingeengt.
Zwischen Fripjet und NJemen sowie bei Grodno vereitelten unsere Truppen in hef-tigen Kampfen Durch bruch>ver>uche des Feindes.
\Vestlich VVilna scheiterten Vorstosse so-ujetischer Aufklarungskriifte. Im Seegeblet siidlich der Diina brachen bolschewisti-sehe Angriffe unter hohen feindlichen Verlusten zusammen.
Nordlich der D«na wiesen unsere Truppen in erbitterten Kampfen zahlreiche Angriffe der Bolschewisten ab und fiigten dem Feind hohe Panzerverluste zu. An einer Einbruchsstelle halten die schuercn Kam-pfe an.
Schlachtfliegergescbwader fiigten dem Feind hohe Verluste an Menschen und Material zu.
Im Mittelabschnitt der Ostfront wurden bei Tag und Nacht 83 sowjetische Flugzeu-ge vernichtet.
Leichte deutsche Seestreitkraffte versenk-ten im Ostteil des F^nnischen Meerbusens ein so\vjetisches Minensuchboot, schossen ein weiteres in Brand und beschadigten zwei Bewacher.
Vor der nordnorwegischen Kiiste ver-senkten Sicherungsfahrzeuge eines deut-seben Geleits z\vei sow jertsehe Schnell-boote und brachten Gefangene ein.
Ein nordamerikanischer Bombe r ver band flog gestern vormittag nach Rumanien ein und warf Bomben im Gebiet von Ploesti. Deutsche und rumanisehe Luftverteidi-gnngskrafte verntehteten 12 feindliche Flugzeuge.
In der vergangenen Nacht warfen einzelne britisehe Flugzeuge Bomben im Raum von Berlin und im rheinisch-westfalischen Gebiet.
Poulični hoji po zasedbi Cherbourga
Berlin, 16. jul. Kakor potrjujejo sedaj francoski begunci, so se razvili v Cherbour-
g~u po zasedbi mesta po Američanih pravi poulični boji. Gaullisti so pričeli z divjim lovom na vse ljudi, ki so med nemško zasedbo nadalje obdržali svoje službe. Proti
tem zasledovanjem, ki so bila večinoma osebna maščevanja, so se odločno postavili v bran Petainovi pristaši. Razvili so se ogorčeni poulični boji, ki so trajali več dni ter so se končali šele, ko so posegle vmes ameriške čete. — Kakor nadalje poročajo francoski begrunci. je izrabil to splošno zmešnjavo nek zamorski mešanec, ki je odpri vrata ječ v Cherbourgxi. S tem je hotel ojačiti g-aullistične pristaše, ki jih je bilo v mestu zelo malo. Izpuščeni roparji, morilci in drugI zločinci pa so izrabili svobodo za nove zločine. Plenili so po mestu ter napadali ženske, tako da so morali Američani ustanoviti   neko   posebno  skupino policije,
ki naj bi lovila te zločince, vendar se jim je posrečilo ujeti le del teh kaznjencev, do-čim je večina zbežala na deželo, kjer sedaj strahujejo   kmečko prebivalstvo.
Luka Cherbourg brez koristi
Berlin, 16. jul. Po 18 đnevih angloameričke zasedbe Cherbourga je luka še zmerom brez koristi za sovražnikovo preskrbo. To je ugotovil ameriški sodelavec mednarodnega poročevalskega urada, potem ko si je sam 15. julija iz letala ogledal luko. Videl' je. da se nahajajo pred cherbourško luko ladje manjše tonaže ter nekaj izkrcevalnih čolnov, ki očividno izkrcavajo predmete, ki so nujno potrebni za očiščenje te luke. Toda tudi ta malenkostna izkrcavanja niso možna ob popolnoma porušenih pomolih. Močna izkrcavanja na prosti obali zapadno izliva reke Orne potrjujejo, da luka Cherbourg- še za dogledno dobo ne bodo mogli uporabljati za večja izkrcavanja.
Le po centimetrih
Madrid, 16. jul. Američani pridobivajo v Normandiji ozemlje le centimeter za centimetrom, piše list »Alcazar« ter navaja iz-
redne težkoče, s katerimi se morajo boriti
angloameriške čete, v Normandiji. Vojaški poročevalec lista vlnformaciones« piše: Slavohlepni invazijski načrti Angloameričanov v Normandiji se zmerom bolj zmanjšujejo.
Ameriške pravljice
Berlin, 15. julija. V berlinskih političnih krogih izjavljajo, da so ameriška poročila, ki jih je prinesel tudi stockholmski časopis »Aftonbladet«, češ da nameravajo Nemci v Normandiji napadati zavezniške čete z nekimi posebnimi »vražjimi sredstvi« navadna ameriška pravljica, ki se o njej ne izplača govoriti. Pri teh namernih lažeh mislijo na neke sladkorčke, ki da so napolnjeni s termitom ter da so jih raztrosili po Normandiji Nemci, da bi z njimi morili angloameriške vojake.
Nemci so pametni
m spretni vojaki
ženeva, 16. jul. Italijansko bojišče gotovo ni mesto za amaterje, pravi britanska revija >News Review«. Celo mladi nemški vojaki se bore tam kakor veterani, tako, da imajo zavezniške čete zelo težak položaj. Nemci so tudi zelo iznajdljivi in uporabljajo zmerom nove vojne zvijače. Borijo se odlično tako v obrambi kakor v napadu, zaveznikom pa delajo največ preglavic mine. Čim se umaknejo Nemci tudi samo za korak, že raztrosijo po vsem ozemlju veliko število min. Poročilo končuje: Nemci so in ostanejo pametni in spretni vojaki.
Pred novimi presenečenji
Beograd, 16. jul. Pod naslovom »Pred presenečenji« piše list »Obnova«, da bo uporaba novih nemških orožij pripravila sovražnikom Nemčije še veliko presenečenje, ki ne bo imelo posledic le na bojiščih, ampak tudi na političnem polju. Na vsak način se pričenja sedaj najzanimivejši del te vojne.
„če bo držala Japonska zaveznike v šahn..."
„Cavalcađe" Izraža pesimizem glede angloameriške
strategije
ženeva, i6. jui. Angleški tednik »cavai-       Hud udarec amer ske*T-u
kade« piše: Anglija in Združene države de- ***<tzml**%M m*»
lajo proti lastnim koristim, če se preveč ICMrtilVU na
zanimajo za evropsko bojišče ter pri tem pozabijo na težak položaj čungkinške Kitajske. Po dolgih letih vojne je čungkinška Kitajska gospodarsko izčrpana. Cankajšek vidi, da mu Japonci odvzemajo vedno več, in to najbolj dragoceno kitajsko zemljo. Preskrbovalni položaj v čungkinški Kitajski je nepopisno slab. V deželi vlada inflacija in strokovnjaki izjavljajo, da nista Anglija in Amerika z dolgim političnim premišljevanjem napravili čungkinški Kitajski nobene usluge. To je sramota in bi se angloameriški finančniki morali tega tudi zavedati. Zapadne demokracije vidijo, da stoje pred krizo, ki prav tako ovira njihovo strategijo kakor takratni zlom Francije. Za njih je predvsem važno, da ostane Kitajska tako dolgo v vojni, da bodo An-gloameričani prodrli japonsko blokado. Ta naloga je zelo nujna. Za Angloameričane bi bila katastrofa prvega reda, če bi lahko Japonci držali zaveznike v Pacifiku v šahu, tako da bi ti končno morali prositi za Ddc.
Šangrhaj, 16. jul. Po japonskih pmoči'lh z bojišča je japonsko letalstvo 12 julija uničilo na vleh 51 letal v uničujočem udarcu proti važnemu severnoame i:kemu letalskemu oporišču Cakiangu, ki leži 300 kilometrov od Hongianga, na ^padu pokrajine Hunan. Cikiang je sevornoamerl-ško letalstvo uporabljalo poleg Kveilina in drugih krajev, ki leže zapadno od proge Kanton—Hangkau, kot dobro oporišče. Severnoameriška letališča vzhodno od železniške proge v pokrajinah Kiangsi in Cikiang so bila tako praktično nevtralizirana. Poročilo ugotavlja končno, da je japonsko letalstvo s težkimi udarci onemogočilo mrzlična prizadevanja, da bi bilo severnoameriško letalstvo pojačeno iz Indije.
Hentot živ in zdrav
Pariz, 16. jul. Več pariških listov demantira danes vest o smrti Eduarda Her-riota in javlja, da je njegovo zdravstveno stange odlično.
Proslave za Poglavni-kov rojstni dan
Zagreb, 16. jul. V Zagrebu so včeraj slovesno praznovali Poglavnikov rojstni dan. V cerkvah različnih veroizpovedi so bile zahvalne službe božje, katerih so se udeležili tudi vsi člani hrvaške vlade, vojske, ustašev ter diplomatskega zbora. Zvečer je bila v zagrebški Operi ob prisotnosti vseh hrvaških dostojanstvenikov in v Zagrebu zastopanih odposlanstev prijateljskih držav proslava, na kateri je govoril zagrebški okrožni vodja dr. Musa ter izjavil  Poglavniku zvestobo.
V Normandiji so se zrušili sovražnikovi
napadi
boljSeviSklH pgmhojnili poizkusov — Silovita bitka v srednji Italiji
Rooseveltova krivda za vojno
Bukarešta, 15. jul. Krivdo Roosevelta za to vojno opisuje dnevnik 2>Universul«: v nekem sestavku, v katerem kaže na spremembe severnoameriške politike. Notranjepolitično se kaže ta izprememba v četrti kandidaturi Roosevelta za predsednika, zunanjepolitično pa v odpovedi Monrojeve doktrine. »Ta razvoj,« podčrtava list, »je do-vedel do teg~a, da so Američani sedaj na tem, da prevzamejo odgovornost tudi v mednarodnem in medcelinskem življenju, ki zgodovinsko presojano meče novo luč na politiko Zedinjenih držav. Njim lahko pripisujemo • zakasnenje triumfa mednarodne solidarnosti in s tem jim lahko pripisujemo krivdo za današnji svetovni konflikt.
Nazadovanje angleške
plovbe v Južno Afriko
2eneva, 16. julija. Angleški list »South Avrican« navaja poročilo južno-afriškega oskrbovalnega ministrstva, ki pravi, da je v poslednjem času močno nazadoval britanski ladijski promet v Južno Afriko in da tudi ni nobenega upanja, da bi se položaj kmalu kaj zboljšal. Nasprotno pa Zedinjene države še v večjem obsegu vzdržujejo ladijski promet z Južno-afriško zvezo. Za omejitev britanskega ladijskega prometa je merodajnih več stvari. Predvsem primanjkuje ladij, delovnih moči in pogonskega goriva. Predvsem pomanjkanje pogonskega goriva je merodajno za zmanjšanje uvoza britanskih izdelkov v Južno Afriko, ker v Angliji sami nimajo dovolj pogonskega goriva, da bi prepeljali robo v luke.
Iz nekega poročila o stanju južno-afri-škega gospodarstva je razvidno, da je bilo v poslednjem času preko morja uvoženega v Južno Afriko le zelo malo blaga, medtem ko postaja preskrbovalni položaj Južne Afrike zaradi izrabe zalog vedno slabši. Poleg tega je bila tudi žetev v Južni Afriki zelo slaba. Koruze ie bilo letos 20°. o manj in krompirja 35% manj kakor normalno.
Smrt bivžega francoskega ministra Mandela
Pariz, 15. jul. Kakor poročajo pariški listi, je umrl bivši minister Georges Mandel na poti v neko francosko taborišče za in-ternirance. Vest poroča, da je bil Mandel predan po nemških oblasteh francoskim kazenskim oblastem v Parizu. Na poti v taborišče je bii napaden voz, v katerem je sedel Mandel. Ob tej priliki je bil Mandel ubit. Preiskava je v teku. Dnevnik »Cri de Peuple« dodaja vesti, da je možno spoznati vlogo, ki jo je igral ta židovski politik, poslušen angleški finančni politiki v letih med 1918 in 1940 v Franciji. Ta smrt je napravila konec njegovemu političnemu gang-strskemu življenju.
Židovski teroristi napadli jeruzalemsko policijsko zgradbo
Vigo, 16. jul. Kakor je razvidno iz nekega Reuterjevega poročila, je napadla neka židovska teroristična skupina v Jeruzalemu v petek tik po polnoči policijsko stražnico v sredini mesta, odvrgla več bomb, napadla straže z brzostrelkami ter potem zbežala. Vrsti eksplozij je sledil velik požar, tako da je bilo štirinadstropno poslopje močno poškodovano. Nek stražnik je bil ubit. več nadaljnjih britanskih stražnikov pa ranjenih.
Ostavka Konstantna Fjtica
Stcckho'm. 16. jul. Po R°ute: jevem poročilu iz Washm£rtona je v patek ods'o il »veleposlanik« jugos'ovan^ke begunka vlad? v W?6hinstonu, Kcn-tantin Fotič. Svoj odstep je utemeljil s tem. da ne more priznati nove »vlade«, ki je bila sestavljena na pritisk iz Moskve, ker ->ne zastopa koristi jug slovanskega naroda«.
Fotičevo zadržanie je zanimivo v tol:ko, ker so člani nove vlade oolitiki, ki so jih v Moskvi izrecno potrdi i.
Usječen £03      ~ fr*svasem na Balkanu
JBer&t, 15. jul. Na seveTr.ozapadnem B Ika-nu je bilo v enem semeni dnevu ubitih 4S0 telev "jev. 100 na ujct;h. I^teca dne se jim Ntmci zanlenili 4 odkfb ^k'adišla. uniči' eklad::čc etre'iva ter sc tr:lU-; 2 sr~r žn: letali.
V Dalm?cji so v ?auii:'"h dneh izvedli dve očiščevalni akciji. Južne vzhodno od Spl:t.i je do 1330 meLrov visoki Mosor sedaj pcpo'n&ma oči^č-Ti tolovaiev. ki so bili uničeni v borbah. Tudi neki etek pred srednjo Daimacjo je bil popolnoma očiščen toovajev. pri čemer je bilo potopljenih 42 sovražn'h čolnov.
Iz ujetništva se vračajo
Berlin, 14. jul. Kakor poročajo, je moralo nedavno v bližim Jagodine v Srbiji zasilno pristati nemško prevozno letalo, ki se je razbilo in zgorelo. Prebivalci vasi so naglo prihiteli ter so posadko rešili- Ko so jih vprašali, kaj si žele za nagrado, so prosili za izpustitev petih domačinov, ki so bili kot bivši jugoslovanski vojaki v vojnem ujetništvu. Nemška oblastva so gornjih 5 Srbov ze Izpustila ter so že na poti domov.
Fuhrerjev glavni stan, 16. jul. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V Normandiji so se s težikimi izgubami nasprotnika zrušili močni britanski nočni napadi proti neki nemški višinski postojanki juznozapadno od Caena. Nek začasen vdor je bil s takojšnjim protinapadom odstranjen.
Pri St. Ix>-ju, Font Hebert u in ob cesti v Carentan-Periers so se izjaloviti močni ameriški napadi ter so bili uničeni številni oklopniki. Na nekem mestu vdora zapadno od Vire ogorčeni obrambni boji še trajajo. Na zapadnem delu polotoka Cherbourga je bilo odbitih več sunkov proti našim novim postojankam.
Bojne letalske sile so napadle sovražnikova zbirališča čet in z dobrim učinkom obstreljevale kraje in letališča na predmostju.
V bojih za Caen sta se skupno s četami vojske s posebnim junaštvom odlikovali 9. SS oklopniška divizija »Hohenstaufen« pod vodstvom SS-Standartenfuhrerja Stadler j a in 10. cklopniška. divizija »Frundsberg« pod vodstvom SS-Oberf iihrerja Harmela. V obrambi in napadu sta prizadeli obe diviziji sovražniku velike izgube ljudi in gradiva. Pri tem sta ti dve diviziji uničili skupno 140 oklopnikov.
S težkim ognjem »V 1« obstreljujemo nadalje London.
Težka obramba bitka v srednji Italiji je divjala včeraj s posebno silovitostjo na področju Pecciolija in Arezza. Po ogorčenih bojih so se naše čete odmaknile tu na nove višinske postojanke. Ob Tiberi so je izjalovilo več sovražnikovih sunkov, medtem ko je utrpel sovražnik zaradi uspešnih krajevnih podvigov naših planinskih čet na področju Sassoferrate občutne izgube.
Manjše oborožene ladje vojne mornarice so poškodovale na morskem področju pred izlivom reke Arno več britanskih brzih bojnih čolnov.
Na bojnih področjih Tarnopola in Lučka so odbile naše divizije z močnimi oklopni-škimi silami podprte boljševiške napade. S protinapadom so bili odstranjeni ali zoženi posamezni vdori ter uničeni številni oklopniki.
Med Pripjetom in Njemenom ter pri Grodnu so naše čete v ogorčenih bojih preprečile sovražnikove poizkuse proboja-
Zapadno od Vilne so se izjalovili sunki sovjetskih izvidniških sil. Na jezerskem področju južno od Dvine so se z velikimi izgubami sovražnika zrušili boljševiški napadi.
Severno od Dvine so odbile naše čete v ogorčenih bojih številne boljševiške napade in prizadele soA-ražniku velike izgube oklepnikov. Na nekem mestu vdora težki
boji še trajajo.
Jate bojnih letal so prizadele sovražniku velike izgube ljudi in gradiva.
V srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo podnevi in ponoči uničenih 83 sovjetskih letal.
Nemške   lahke pomorske edinice   so v
vzhodnem delu Finskega zaliva potopil« sovjetski Iskalec min, zažgale nadaljnjega ter poškodovale dve strazni ladji.
Pred severno-norveško obalo so potopile zaščitne ladje neke nemške spremljave dva sovjetska brza bojna čolna in zajele ujetnike.
Ameriški bombniški oddelek je priletel včeraj dopoldne nad Kumunijo in odvrgel
bombe1 na področju Ploestija. Nemške in rumunske zračno-obrambne sile so uničile 12 sovražnikovih letal.
V pretekli noči so odvrgla posamezna britanska letala bombe na področje Berlina ter v rensko-vestfalskem ozemlju.
K položaju na vzhodnem
bJflšču
Berlin, 16. jul. Kot važen vojaški dogodek na vzhodnem bojišču označujejo v berlinskih vojaških krogih pričetek pričakovane sovjet.ske ofenzive na južnem odseku vzhodnega bojišča. Sovjetski >unki, ki so bili izvedeni z več diviziiami, so naperjeni proti področju Tarnopola in Lučka. Nemške čete so odbile vse napade. Pri tem so utrpeli Sovjeti visoke izgube. Računajo, da SO ti boji uvod v pričakovano veleofenzivo na južnem odseku vzhodnega bojišča, tako da bo verjetno nastalo novo težišče bojev. Z oMalih bojiščnih odsekov ni v glavnem nič novega poročati. Na severnem krilu vdornegr« področja na srednjem odseku niso dosegli Sovjeti nobenih nadaljnjih uspehov. Le proti področju Dvinska so izvedli več težkih napadov, kj pa *o bili vsi odbiti.
Boljševl'ki napadli finska vas
He'-sinki, 16. jul. Kal:or je izvedela finska poročevalska služba z uradne strani, je vdrla neka boljševska tolpa 80 mož v petek popoldne v neko zakotno vas občine Sodanklyla (severno »k! Lappianda) ter napadla brezbrambno civilno prebivalstvo. Tolovaji so umorili 19 vaščanov, ranili nadaljnjih 7 ter požgali večino hiš v vasi.
Angloameričani prepuščajo Finsko sovjetskemu srdu
Lizbona, 16. julija. »Angloameričani so prepustili junaško Finsko samosebi ter sovjetskemu srdxw piše Cerreia Markues v časopisu »Voz«. Mnogo važneje pa je, da terjajo Angloameričani od Finske, da se sama izroči sovjetskemu maščevanju. Pod temi okolnostmi je seveda razumljivo, če s€ Finci nadalje upirajo, zvesti besedi, da
je bolje pasti v boju kakor napraviti samomor. Correia Marques navaja potem številne ameriške časopise in revije, ki v^e zahtevajo od Finske to žrtev, ker je v napolju pri napadu na Nemčijo. Zaključno ugotavlja Correia Marques: »Resnica je, da izročajo angloameriške sile, ki navajajo, da so demokracije, in ki trde da se borijo za demokracijo, plemenit, pošten ter junaški demokratičen narod strašni sovjetski autokraciji.
Bonomiju odvzeta skoro vsa pooblastila
Prehranjevalni položaj nadalje obupen — „Times": Sonorni jeva Italija se mora sama preskrbovati
Milan, 16. jul. Po poročilih iz Južne Italije so odvzela zasedbena oblastva Bono-mijevi vladi skoraj vsa pooblastila. Vse področje °b tirenski obali vključno luko Neapelj je bilo postavljeno pod nadzorstvo angloameriških oblasti, Sicilija bo dobila baje avtonomno upravo, in Sardinija je pod ameriško vojaško kontrolo. Zaradi tega ^>sme« Bonomijeva vlada »upravljati« le nekaj provinc južno od Rima.
Tako torej izgleda zahvala angloameriških »osvoboditeljev«! Iz nekega anonimnega pisma časopisu »New Statesman and Nation« je razvidno, kakšen je prehranjevalni položaj v zasedeni Italiji. Ta očividec iz vrst britansko-ameriških okupacijskih čet lakonično ugotavlja, da je prehranjevalni položaj v Italiji nadalje obupen ter da predstavlja izredno neugodno propagando za zaveznike.  Cene na  črni borzi
so se grozovito dvignile. Nemogoče je dobiti kakršno koli stvar izven črns borze. Zaradi tega — tako piše dobesedno — »je nastopila neke vrste demoralizacija ter izguba zaupanja v vsako vlado«.
Londonski »Times« pa skušajo prevaliti prehranjevalni problem z angloameriških pleč na Bonomijevo vlado. Londonski časopis lakonično ugotavlja, da z rešitvijo ali nerešitvijo prehrane v Italiji stoji ali pads Bonomijeva vlada; zavezniki da so Italijo opozorili, da bo morala sama skrbeti za svoje potrebe. Ce tega ne more, potem bodo pač morali nadalje zmanjšati obroke hrane na italijanskem polotoku.
To si torej drzne izjaviti londonski časopis, kljub temu, da so že danes obreki v ozemljih, ki so jih zasedli Angloameričani, tako majhni, da mora večina prebivalstva močno stradati.
An^lsška grožnja
Ženeva. 15. jul. Znani angleški gospodarski in finančni »trokovnjak sir Walter Lay-ton je izjavil v nekem govoru, da bo treba v primeru zavezniške zmage Nemčijo kaznovati in izolirati. Kazen mora biti tako os'ra in težka, kakor je le mogoče. Končno je de:al. da bi bilo treba ustvariti v Evropi položaj, ki Nemčiji ne bi dopustil nikakega vzpona več.
Ve^uo ve5 zamorcev tudi rasd a» jTfcSfcTini strahovale!
Ženeva, 14. jul. »Te cgiaph« odkriva, kdo so 'T-^rr r^n^'erji, ki na povelje Roosevelta in Cherch Ta bombardirajo evropske samostane, (•strm vni-ke okraje ter kulturne sipomenike. V Stanku namreč beleži, da mora Anglija je-rr>:tt; v letalstvo tudi domačine iz svojih kolonij, da nadoknadi ylsc&e izgube letalskega kadra Tako je sedaj prispela v Anglijo skupina Rabom3cov iz zandno-indijskih otokov, ki jo bedo sedaj izvežbali za letalsko službo. Bivši zamor=ki eužnji iz zapadne Indije smejo sedaj na povdje plutokratskih »crsrcčevaJccv človeštva« z dinamitom in ognjem uničevati evropska mesta.
Mobilizacija stavbnih delavcev
Amsterdam, 15. jul. Britanska poročevalska služba javlja: Ko je bilo sedaj iz londonskega mestnega področja evakuiranih 133.000 žena in otrok, se bodo pričela očiščevalna dela. Večina Lcnd&nčanov spi v zakloniščih, ki eo po hišah ali izven njih. Kakor pričakujejo, bo do konca tedna evakuiranih 170.000 ljudi, v tej
vojni doslej največje število. Medtem so pcfcli-cali v London ogromno število gradbenih, pa tudi mornariških in letalskih delavcev, da bi pomagali pri popravljanju poškodovanih hiš. Uradno objavljajo, da bodo vpoklicali do 60. leta vse moške, ki so izurjeni v stavbnih delih.
Nova libanonska vlada
Adana. 14. juL Bivši libanonski ministrski predsednik Biad el Sulh je sestavil novo libanonsko vlado- Poleg ministrskega predsedništva bo vodil tudi notranje in oskrbovalno ministrstvo.
Iz stare vlade sta bila izločena le notranji minister Šamun, sedanji libanonski poslanik v Londonu, ter oskrbovalni minister Oseran, ki sta ju nadomestila Ha-mid Frandža kot finančni mjnister ter Mohamed el Bad kot minister za trgovino in industrijo. Prvi je zelo priljubljen v rodno-arabskih krogih, drugi pa izhaja iz južnega Libanona ter je Sit.
V Kolumbi}*
Madrid, 14. jul. Agencija EFE je razširila vest iz Bogote, da kljub osvoboditvi predsednika Lopeza, ki so ga prijeli uporniki, skupina upornikov še vztrajajo v mestih Bucaramangi, Bagati, BaguechJci ter Tclimi. V Bagu so ubili poveljnika   tamkajšnje   posadke polkovnika
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Stran 3
Stev. 29
Ferdo Vesel
Nov razpored protikonmnističiiih predavan)
Sredi velike vihre današnjih dni je prispela, z Dolenjskega v Ljubljano novica, da je na svojem gradu Grumlofu pri št. Vidu biizu stične umri nas najstarejši mojster
palete Ferdo Vesel. Zadnji čas smo pozabljali na tega našega znamenitega mojstra, Poslednjič smo se ga spomnili, ko je 18. maja 1941 praznoval SO letnico. V Mirni dobi bi bila tako visoka obletnica enega naših najpomembnejših umetnikov gotovo dala povod za primerno počastitev, za veliko retrospektivno razstavo in za izdajo spominskega albuma. Tako pa ostajajo vse te častne naloge prihranjene za poznejšo dobo, v kateri se bo pred širšo javnostjo šele prav uveljavil mogočni lik mojstra Ferda Vesela,
Ferdo Vesel, ki se Je že pred desetletji umaknil v dolenjsko zatišje, jo seveda rad oproščal, če se kronika ni dovolj brigala zanj. Bil je vse življenje živo in zgovorno nasprotje sleherne paradne slovesnosti in javnega proslavljanja, še celo pa takega, ki bi imela stika z njegovim življenjem ali delom. V tem je bil Ferdo Vesel vselej živo nasprotje z onimi, ki so zrasli v malomeščanskem okolju. Odmaknjen od dogajanj, ki s čisto umetnostjo nimajo neposrednega opravka, je ostal zvest svojemu Grumlofu nad Radohovo vasjo, sredi gozdov in valo-
vitih gričev, med polji in vrtovi pa ob tihih potočkih, ki so umetniku neštetokrat vzbudili odmev. Ta slikoviti slovenski kraj, ki
je Ferda Vesela držal *e dolga desetletja v
oblasti, je po starosti najkulturnejši. Ferdo Vesel ga je razumel do jedra. Hkrati ko
je uklepal njegovo lepoto v čudoviti čar barve, je izkopaval iz njegovih nedrij starodavne priče keltskih in rimskih kultur, ki
jih tudi danes Dolenjska še mnogo hrani. Ni bilo nič čudnega, da Vesel nikdar ni imel želje po ljubljanskem malomeščanskem življenju, ko ga je čudovito nastrojena krajina okrog njegovega romantičnega gradič-ka po svoji površini in vsebini povsem zavzela.
Po rodu pa je bil Ljubljančan. Ko je dovršil realko v domačem mestu in akademijo na Dunaju, je odšel 1884 v Miinchen, kjer je drugoval mojstru Ažbetu. Leta 1890. pa se je priključil družini naših slavnih impresionistov. Leto dni je bil učitelj risanja na realki v Ljubljani, nato pa je šel v beli svet in je prepotoval Anglijo, Francijo in Italijo. Nekaj časa je živel v Kamniku, potem pa je kupil ob ugodni priložnosti Grumlof in se tu utaboril za vse čase. Ni samo slikal, bavil se je tudi s kmetijstvom in z najčudovitejšimi poizkusi. Razstavljal je prejšnja leta v znamenitih središčih evropske umetnosti. Mnoge njegove umetnine krasijo javne galerije kakor tudi zasebne salone, a nedvomno velika je tudi dediščina, ki jo je zapustil na Grumlofu. Bil je svojevrsten, čudaški mož. širokega duha in originalnih navad. Komur je kdaj bila dana prilika, da se je zbližal z Veselom, in še zlasti, da ga je spoznal v njegovem pristnem življenju na Grumlofu, mu ne bo ta mogočni lik nikoli zbledel v spominu.
Ni ga med našimi umetniki katere koli panoge, ki bi vse svoje življenje tako iz-trošil zgolj za umetnost, za iskanje in dognanje tistih vrednot, ki edine morejo voditi k večni lepoti. V tem svojem doslednem vztrajanju za čistim umetniškim izrazom se ni utegnil mnogo zanimati za majhna vprašanja, ki sicer tako rada razburjajo naše ljudi. Sam ni nikdar imel poželenja ne po akademiji, ne po članstvu v društvih, živel je sebi, to se pravi, svoji umetnosti. Razmere zadnjih časov so pa tudi njega hudo prizadele. Prej izredno čvrst je v zadnjih treh letih opešal in zdaj spokojno zatisnil oči. Truplo počiva v ljubljenem kraju, iz vihre današnjih dni pa se bo pozna leta blestelo ime Ferda Vesela.
Okrog ljubljanske nedelje
Ljubljana, 16. julija Ljubljanski kopalci smo ob letošnjih poletnih nedeljah precej občutno prizadeti. Ne samo zaradi kislega vremena, marveč še prav posebno zaradi omejitve kopališč. Toda razmere zahtevajo nujno potrebne omejitve. Prepoved kopanja ob Trnovskem pristanu, ki je bila včeraj objavljena v dnevnikih, je prizadela široke plasti Ljubljančanov, ki so navajeni zlasti ob nedeljah taboriti po ondotnih tratah. Sicer jim je to še nadalje omogočeno, tudi prha je pri roki, samo v vodo ne smejo. Ne dvomimo, da jih je objava o prepovedi kopanja prepričala, da je ondotna voda zdravju nevarna. Zato bodo voljno upoštevali svarilne napise ob Trnovskem pristanu ter navzočnost nadzornega organa.
Imamo pa letos v Ljubljani za kopalni sport izdatno nadomestilo in to je kolesarjenje. Naše ulice in ceste so ves ta čas,
odkar je kolesarjenje spet dovoljeno,
zelo poživljene, še prav posebno živahen promet pa je seveda ob sobotnih popoldnevih in ob nedeljah. Kolesarstvo je v Ljubljani domala tako udomaćeno kakor na Danskem. Samo da je pri nas nekoliko manj discipline, kakor tam gori. Policijske prijave pričajo o tem, prav zgovorna pa so tudi dnevna poročila o poškodovancih, ki se morajo zaradi kolesarskih nesreč zateči v bolnico. Zadnje čase se je v Ljubljani razvilo živahno trgovanje s kolesi, ki so poskočila v' ceni. Temu primerno se pa tudi množijo tatvine koles. Kot ku-rioziteto je zabeležila kriminalna kronika pretekli teden, da je bila prijeta prva kolesarska tatica v Ljubljani. Res, prvič v zgodovini ljubljanske kriminalistike se je primerilo, da se je mlada ženska spravila na krajo kolesa. Mladoletna Danica, ki je že dalje časa brez pravega cilja pohajkovala po mestu, se je v Ilirski ulici poslužila priložnosti in je iz neke veže odpeljala
nezaklenjeno moško kolo. Nato se je pridno vozarila po mestu in je bila tako drzna, da se je pojavila na kolesu celo pred policijsko stražnico v Mostah. Tamošnji stražniki pa so postali brž pozorni na Danico in so jo vprašali po kolesarski izkaznici. Danica je seveda ni imela, zatorej so zaplenili njo in kolo. Danica ie morala na varno, kolo pa je bilo vrnjeno lastniku, ki je obljubil, da ga bo odslej zaklepal.
Nedeljski sprehodi med ljubljanskimi vrtovi in njivami nudijo zdaj pestre slike. Sadje lepo dozoreva, manj razveseljiv pa je pogled po tistih vrtovih in njivah, kjer je nedavno neurje povzročilo, da je polegla zelenjava in žito. Marsikatero nevšečnost prinaša letošnje poletje. Zdaj so posebno na delu naši sadjarji, ki se trudijo, da zatro škrlup. ki se je pojavil posebno na jablanah in na hruškah v taki meri kakor le redkokdaj. S poletnim škropljenjem ob koncu julija ali v začetku avgusta bodo obvarovali sadje pred novimi okužbami po škrlupu.
Ljubljanski živilski trg je tudi to soboto nudil dokaj razveseljivo sliko, tembolj, ker so bili na razpolago sami domači pridelki in to v zadostni meri. Med uvoženim blagom ni bilo tokrat na prodaj skoraj nič drugega, kakor čebula. Obilje poletnih pridelkov je nekoliko znižalo cene. ki pa so vendar še tako visoke, da zadostuje povprečni zaslužek uradnika ali nameščenca komaj za zelenjavo.
Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva je spet pokazal zadovoljivo sliko razvoja te naše velike socialne ustanove. Za občni zbor so bili sestavljeni obširni in natančni zaključni računi za leto 1943 in sicer v pogledu višjega zavarovanja. Članstvo višie-ga zavarovanja se deli v člane bolniške blagajne TBPD. člane zavoda za socialno zavarovanje ljubljanske pokrajine, člane krajevnih Bratovskih skladnic in člana samo TBPD, ki kot redni člani plačujejo mesečni prispevek 15.20 lir, ter v člane Delniške podporne zadruge nameščencev Mestne občine in Mestne hranilnice ljub-
ljanske, ki kot izredni člani plačujejo mesečni prispevek 3.80 lir in imajo pravico do uporabe sanatorija »Šlajmerjev dom« proti plačilu 50 lir za oskrbni dan v drugem razredu.
V preteklem letu je bilo rednih članov 4226. izrednih pa 185, vsega skupaj 4411. Ob koncu leta 1942 je znašalo članstvo v višjem zavarovanju 3840 članov ter je v letu 1943 poraslo za 571. Račun bilance sanatorija »Šlajmerjev dom« izkazuje 4.790.873 lir aktive in pasive, račun izgube in dobička pa 1,472.196 lir Statistika sanatorija dokazuje, da se je v preteklem letu zdravilo v »Šlajmerjevem domu« 1751 oseb in da je bilo 21.555 oskrbovalnih dni. Povprečna dnevna zasedba je 59 do 60 oseb.
Smrt blage g:$pe
Umrla je gospa Nada V e 1 e p i č roj. Šir-celj. Pokojnica je bila blaga žena. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Njen pogreb bo v torek 18. t. m. ob petih popoldan iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Plemeniti rajnki časten spomin. Žalujočim naše globoko sožalje!
Potrošnikom kuriva
Trgovci s kurivom so dobili za razdelitev na potrošnike tudi velenjski premog. Po oblastveni odredbi dobijo potrešniki za mesec julij in avgust za domaćinstvo kategorije A 60 kg, B 100 kg. C 150 kg in D 30 kg trboveljskega premoga na julijski odrezek in v enaki izmeri velenjskega na odrezek za mesec avgust.
Razdelitev obeh vrst premoga, ki se je že pričela, se vrši po možnosti sočasno.
Nikdo nima pravice odkloniti prevzem velenjskega premoga in bo vsem strankam, ki velenjski premog odklonijo, ustavljena tudi dobava trboveljskega premoga.
Sindikat trgovcev s kurivom.
Grob za grobom se vrsti
V ljubljanski bolnici So umrli: Prosen Mih., 75 let, uradnik drž. žel. v pek., Ped mil Jakova ulica 39; Gsčnik Ivan, 47 let, dninar. Bruna vas-Mokrcnc^; Jugovec Ivana, 63 let. dnina-rica. Vič 10; Podobnik Anton, 2 meseca, sin mestnega uradnika. Pod Ježami 9; G liha Ema, rej. Bcrthold. 37 let. žena inž., Tavčarjeva 13; špehar Franc. 45 let. kovin estrugar, Hradecke-ga cesta 38; Polajnar Ana, 50 let, gostilničarja; Zvan Anton. 72 let, davčni uradnik v pok., Rimska cesta 12; Kumelj Jožefa. 80 let, zaseb-nica<, Kogojeva ulica 8: Prijatelj Valerija. 20 let. šivilja. Poljanski nasip 40: Msjhenič Jože, 45 let. pleskarski mojster, Cegnarjeva ulica 2; MašČe Dra^oslav, 24 let. neznanega bivališča; Vukušič Marija, 36 let. Dubrovnik.
V Ljubljani so umrli od 7. do 13 julija: Mo-horič Marija, rej. Stembal. 78 let. zasebnica, Japljeva ulica 2: Žitnik Helena, 88 let. poljska delavka. Vidcvdanska cesta °; Keber Leopold. 64 let, strojevodja v pok.. Vidcvdanska c. 9; Jenko Frančiška, rej. JclJouscheg, 80 let, za-scbn:ca. Vidovdanska c. 9; Koščak Jože. 29 let, posestnik. Notranja gorica; Permc Marija, roj. Topolak. 80 let, vdova po krojaču. Vidovdan-ska c. 9; Abe Ivana. roj. Tičar. 72 let. Žabjek št. 6; Christof Jes:p. 80 let, šolski ravnatelj v pok., Pov^etova ulica 33a: Kregar Ferdinand. 60 let, mesarski pomočnik. Jap'jeva ulica 2; Masek-Dvcrak Drsgo. 68 let. domobr. podpolkovnik. Prijateljeva ulica 1; Terdan Marija, 43 let, žena lesnega trgovci in gostilničarja, Zsloika cesta 18; Kramar Marija, 45 let. poljska delavka. Vidovdanska cesta 9; Istenič Frančiška, roj. Mule. 40 let. žena hlapca. Vidovdanska cesta 9; Kek Uršula, roj. Gram, 61 let, žena želez, zvaničnika. Vidovdanska cesta 9; Možina Ivana, roj. Zupan. 80 let, posestnica in gonilni čarka, Sv. Florijana ulica 24.
Za trgovino, obrt, Jndvstrijo
S 17. julijem 1944 stopi v veljavo nov razpored protikomunisticnlli predavanj za trgovino, obrt, industrijo in strokovno-nadaljevalne šole. Od tega dne dalje se bodo protikomuntstična  predavanja  vršila na
vsakih štirinajst dni enkrat in ne veC vsak teden enkrat kakor doslej.
Razpored predavanj v posameznih panogah je naslednji:
1. Obrt in trgovina: v tednu od 10. do 15. julija so predavanja; v tednu od 17. do 22. julija so predavanja; v tednu od 24. do 29. julija ni predavanj; v tednu od 31. julija do 5. avgusta so predavanja; v tednu od 7. do 12. avgusta ni predavanj — itd.
2. Strokovno-nadaljevalne šole: v tednu od 10. do 15. julija so predavanja; v tednu od 17. do 22. julija ni predavanj; v tednu od 24. do 29. julija so predavanja; v tednu od 31. julija do 5. avgusta ni predavanj; v tednu od 7. do 12. avgusta so predavanja — itd.
3. Industrija: a) tovarne in industrijski kraji: Tobačna tovarna. Štora, Eifler, Vidmar, Bonač, Zmaj, Cemažar, šumi, Ljudska tiskarna, Avtomontaža, Delavnica P. T. T., Kolinska tovarna. Tovarna za klej, Kemična tovarna, Kune. Opekarna Vič, Slamič, Union. Indus. Hribar. Jelačin. Eka, železniška sekcija. Mestno cestno nadzorstvo. Kolodvor Ljubljana, Kurilnica Šiška, Sa-turnus, Elektrarna, Logatec, Lazar, Učl-
lm strokovno nadaljevalne iole
teljska tiskarna, Vevče, Mestna vrtnarija,
Opekarna Brdo, Mestna plinarna in Vrhnika imajo predavanja v istih tednih kakor obrt in trgovina (glej točko
b) Podjetja in industrijski kraji: Blas-niK, Reich, Zalog, Dolenc, Belgijska vojašnica, Delavski dom, Električna cestna železnica. Triglav, Dolničar & Richter. Topniška vojašnica, Miklič. Mizarska produktivna zadruga Vič, Platno, Naglas. Zakot-nik, 2elezničarska nabavljalna zadruga. Garnizijska bolnišnica, Jakša, Kurilnica Ljubljana gl. kol.. Pismonoše. Merkur. Hrovat & Co., Lana. Rižarna, Bratje Turna, Kos. Mestna pristava. Mestni gasilci. Opekarna Mestni log, Lazaret Studenec, šara-bon, Sp. Hrušica in Fužine, Borovnica, Schneider & Verovšek ter Narodna tiskarna imajo predavanja vedno isti teden kakor strokovno-nadaljevalne šole (glej točko 2.).
Vsa ona podjetja, ki prisostvujejo predavanjem v posameznih prej naštetih podjetjih, naj se ravnajo po razporedu podjetij, v katerih so predavanja.
Dnevi in ure predavanj ostanejo nespremenjeni, v kolikor ne bomo posameznih podjetij o tem drugače obvestili.
Vsa prizadeta podjetja, šole in osebe vabimo, naj se tega razporeda točno drže in naj se polnoštevilno udeležujejo predavanj.
Informacijski urad pri prezidentu Pokrajinske uprave
Ljubljančanov umira več, kakor se jih rodi
Na liro umrllli prebivalcev se je rodil3 96 živili otrok
Stevilc ljubljanske.ua prebi valstva bi nazadovalo, če bi število vseljencev ne bilo tako visoko; Ljubljančanov umira več. kakor se jih rodi. odnosno prejšnja leta je bil naravni prirastek tako nizek, da je število prebival-tva zaradi njct?a le malenkostno naraščalo.
Značilno za malo življenjsko s-ilrj ljubljanskega prebivalstva jc. da je nara\n; prirastek prebivalstva v desetletju 1021-31 znašal le 8S0, v desetletju 1931-4! pi I33& Ljubljansko prebivalstvo je v de^tlctju 1931-41 naraslo v glavnem zaradi vključitve okoliških cbčin v ljubijaniiko občino in zaradi .^elitN-enuga presežka. Selitveni presežek je znašal 10.081, dejanafa prirastek pa 33.870 prebivalcev.
Se bolj jasne sJiko o gibanju števila ljubljanskega prebivalstva nam kažejo demografski indeksi Ljubljane. Predvsem nas zanima nataliteta in umrljivost Ijabifanskega prebivalstva. Umrljivost je sorazmerno n zka. tako da je treba Ljubljano prištevati v splošnem med zelo zdrava mesta, a mnogo manj razveseljivo je, da je tudi nata'itcta (ki je v nas'ednjih .Številkah izraženo kot Število živerojenih na 1000 prebivalcev) zelo n:zka. Lani je umrljivost celo presegla nataliteto. Na 1000 prebivalcev Se je lani rodilo v Ljubljani 11.46 otrok, rrcbiva'cev pa je umrla 11.94. Naravnega prirastka torej nj bilo: mortaliteta je presegala nataliteto za 0.48 Drugače to lahko izrazimo tako: vitalni indeks ljubljanskega prebivalstva je znašal lani 95.98: to se pravi, da sc je redila na 1<K> umrlih prebivalcev le 95 98 živ;h otrek. Vitalni indeks za več posameznih let nam pokaže, kdaj je razmerje med nat-i!:teto in umrljivostjo najugodnejše. Lani je bi'o v zadnjih desetletjih naj^abše. Toda še slabše s-o bile razmere po prvj svetovni vojni. Najnižji jc bil vitalni indeks lctei 1918. predvsem zaradi nizke natalitete. Tudi umrljivost jc bila tedaj velika. Nataliteta leta 1918. je znašala 8.22, umrljivost 15.09 in vitalni indeks 54.5. Naravnega prirastka torej ni bilo. kajti umrljivost je preiscgala nataliteto 6.87. Najvišji je bil vitalni indeks leta 1938.. in sicer 131.4. Tistega leta je znašala nataliteta 12.82, umrljivost 9.75 m naravni prirastek 3.07. Nataliteta je bila v več posameznih letih po prvi svetovni vojni precej višja, a zato je b-ila večja tudi umrljivost. Najvišja nataliteta je bila leta 1924.. ko je znašala 15.93, a tistega leta je znašala umrljivost 13.03, tako da je znašal vitalni indeks le 122 2.
Značilno je. da je umrljivost presegala nataliteto tudi med sveto\no gospodarsko krizo, in sicer leta 1934.. ko so se razmere začele že počasi izboljševati. Tedaj je umrljivost presegala nataliteto za 0-34, tako da je vitalni indeks znašal 96.7.
Pesek je nenadomestljiv za gašenje
Marsikdo se še ne zaveda dovolj dobro, da je pesek za gašenje celo bolj potreben kakor voda. Pri požarih, ki jih zanetijo zažigalne bombe, se najbolj obnese pesek. V mnogih primerih je pesek nenadomestljivo sredstvo za gašenje. Ljubljaxićani tega še ne vedo, ker nam je bilo doslej z napadi prizanešeno. Toda prav zaradi tega bi ne smeli biti lahkomiselni. Dobro bi se morali seznanit? z vsemi izkušnjami drugih mest, kjer niso imeli takšne sreče kakor Ljubljana ter so se, žal, morali učili v nesreči.
Tako se je izkazalo pri mnogih letalskih napadih v drugih mestih, da lahko preprečimo mnogo škode, če začnemo gasiti ob pravem času požare, povzročene z zažiga *-nimi bombami, s peskom, Zažigalne bombe se navadno razletijo in posamezni drobci zažigajo na številnih krajih, tako da nastane več žarišč požara. V začetku, ko so še zublji majhni, je mogoče takšna manjša žarišča kmalu pogasiti s peskom. Zato pa moramo imeti tudi vedno v zalogi dovolj peaka in* tako blizu, da v pnmer-i požara ne tekamo šele za njim. Z vodo ne moremo gasiti zažigalnih bomb, za'o je pesek nenadomestljiv. Čeprav je voda tudi potrebna, in sicer za omejevanje požarov, jt pesek vendar še bolj potreben, ker le z njim lahko naglo zadušimo žarišča nastajajočega požara. Ljudje pač menda ne vprašujejo več, kje naj dobe pesek za gašenje. Za pesek je dobro preskrbiieno po vsem mestu. Za to ^krbi mestno župin..tvo,, poskrbelo je, da je pripravljeno na več krajih v mestu dovolj pesk.i. Tam ga dobite brezpačno, a seveda ga smete vzeti le za gašenje, ne pa, da bi ga rabili tudi za kakšne druge namene in da bi ga pri igranju razmetavali otroci.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek 17. julija: Zaprto. Torek, 18. julija, ob 17.50: Mar>ja Stuart. Red Torek.
OPERA
Ponedeljek 17. julija: Zaprto.
Torek, 18. julija, ob 18: Favst. Red B.
Kaj predvajajo
kinematografi
Tednik ni dospel.
Kino Union: »Gasmann«. Veseloigra s Heinzem Riihmannom v glavni vlogi. Namesto tednika teče kulturni film Spomladanske šege v avstrijskih pokrajinah«.
Kino Slog-a: »Ob devetih pride Hara'd«. Napet kriminalni film. Nastopajo: Irene Mevendorff, Anneliese Uhling, Hans Niel-sen. VVerner Fuetterer.
Kino Matica: »Brez tebe ni življenja«. Film iz umetniškega življenja. V glavnih vlogah: Willy Birgel, Marianne Hoppe, Fita Benkhoff, Paul Dahlke.
Kino Moste: »Moja hči na Dunaju«. Veseloigra s Hansom Moserjem.
*
Kino Moste predvaja v tekočem tednu do vključno četrtka zabaven film »Moja hči na Dunaju«, v katerem nastopa slavni dunajski komik Hans Moser. Film je poln zabavnih in veselih domislic, ki v prijetnih in lahko dojemljivih slikah vzbujajo pri gledalcih salve smeha. Za uvod k temu filmu si je uprava kina Moste tokrat oskrbela barvni film, ki v predigri prikazuje veselo življenje žuželk • Zlasti mladini priporočamo ogled tega zabavnega filma.
Od četrtka dalje bo kino Moste predvajal film »Srček moj . . .« Zaradi ugodnih tramvajskih zvez ob večerih priporočamo obisk kina Moste tudi obiskovalcem iz mesta, saj se uprava kina Moste trudi, da vnaša v svoj redni program le kakovostne filme.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča- Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili. §e mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti* da je čimprej v zaklonišču.
V posameznih zadnjih vojnih let;h so /navali demografski indeksi v Ljubljani: leta 1939 je znašala nupcialiteta (število porok na 1000 prebivalcev) 11.44. nataliteta 12.45. umrljivost 9.87, naravni prirastek 2 57 in vita!ni indeks 126.1. Leta 1040., ko pri nas sicer vojne nismo Te občutili neposredno, se jc naravn- prirastek žc zmanjšal: znaš;l je 1.77. Nupcialiteta jc /.našala 12.18, nataliteta 12.02. umrljivost 10.24, vitalni indeks 117 3. Nataliteta sc v zadnjih le-t'h ni mii^<K> znižala. 1. 1942 sc jc cc'o zvišala, raj je znašala 1304. L. 1941 jc znaVa 12.16. Toda povečala se je umrljivost. Čc bi umrljivost ostala tako nizka kakor prejšnja leta pred \ojno. bi bil naravni prirastek prebivalstva sorazmerna lep. Leta 1941 je znašala uramrlji-vost 11.07. V desetletju 1931-41 je bila umrljivost večja !e meJ gosTx;t!arsko krzo 1. 1932, k c jc znašala 11.26. Predlanskim se it umrlji-vešt še p(.veča'a ter je znižala 12.65 Medtem ko je zn?ša' naravni prirastek leta 1941. se T.09 fvita!n: indefos 10984). je znašal predlanskim samo 0.39 (vitalni indeks 103 13). Predi, n-'kim jc bilo tud: število porok zelo ni/ko: nupciali-teta je zna'ala le 6.65. Nataliteta je nedvomno v tesni zvezi z nupeialitcto. Toda n'zka nupiali-teta vpliva na nataliteto šele v prihr.dnjih letih. S tem 9i 1'hkii de'n'> pojasnimo tudi, zakaj je bi'a nataliteta lani nižja. Leta 1941. sj je povečala nunvialiteta v primeri z letom 1940. in prihodnje leto, predlanskim, sc je tud' povečala nataliteta. Potem se je pa prcd!an>k;m nupci. litct.i zelo znižala in !ani jc bila nataliteta nižja kakor predlanskim Znašala je 11.46. V zadnjem desetletju je bila nataPtcta nižja kakor lani ramo leta 1935.. ko jc znašala 11.21, in 'eta 1935., ko je zna*ala samo 9.9.
Rekli smo. da je bila nupcialiteta pred'an-skim nizjka (6.05). V absolutnih številkah povedano: predlanskim je bilo le 621 porok, medtem ko jih je blo leta 1941. 1231. Toda lani je bilo še manj porok: 576; nupcialiteta je znašala le 6 53. To je najnižja nupcialiteta v zadnjih desetletjih. Najvišja jc bi'a nupcialiteta leta 1901. ko je znašala 17.82. Izpod 9 ni znašala nupc:aliteta v nobenem letu po prvi svetovni vojni.
Zanima vas Še. bofiko prebi valjev šteje Ljubljana. Nepoučeni mislijo, da Ljub'j na šteje že 100.000 prebivalcev. 1. januarja lani je Ljubljana štela 93.392 ^t.dnih prebivalcev. Med letom je števi!-? prebivalcev naraslo po vseljeneih in rojstvih za 3934, a umrle 2287 prebivalcev. Izseljencev je bilo 1152. Selitveni pre ežek je znašal lani 1695 Ob kencu leta (31. decembra) je znašalo število prebivalstva v Ljubljani 95.049.
Dobra knjiga
O knjigi Jana VVelzla »Na zlatem severu«, ki jo je pripravila svojim naročnikom Dobra knjiga kot svojo publikacijo za mesec julij, je pisal ob izndu z.nani češki pi-» t^atelj Karel Čupek: Prebral sem že dobršno vrsto a rkt ičnih potopisov, v katerin
so polagale svoje znanstvene in heroične račune ponosne in tragične polarne odprave;   toda  nobeden   izmed  nj'b  ni bil
zame tako poučen in odkritelj.-ki kakor zgovorno kramljanje strička VVelzla. Nobeden mi ni tako dobro povedal, kakšne čudne barve imajo lcdr.iki, knko detonira z^mrzujoče morje in kako žive ljudje tam zgoraj. Noben Jack London bi ne mogel bolj nazorno orisati psihologije polarnih zgubljencev, ki se streljajo zaradi zebo-bola. ki so blazno zaljubljeni v bolo go->podično s plakata o milu, pren.A.iio pa trpljenje, ki se zdi, da ni več za človeka, a se vendarle znova vračajo na ledeni sever, ko jih je kako naključje prineslo nazaj med omikiine ljudi. Med potovan j< m in življenjem je velik razloček, Eskimo \Velzl pa predobro pozna svoj gevec, pozna ga takt) dobro, da bi >e najbrž niti ne spomnil pripovedovati to razkošna množico mikavnih in intimnih stori i. ko bi moral sam pisati svoje opomine. Na ^rečo pa pisanje ni njegova stroka: tako se j9 našla dvojica radovednih in okretnih mož ki sta ga umela vedecno vpraševati; Kako pa je, sKiček Welzel, tam sgoraj na severu z ženskami? In kaj je tedaj, če človeku zmrznejo prsti? In kaj počenja takle polarnik, kadar je polarna noč? Samo tako je mo-Ia nastati m edinstvena knjig 'i ki je vprav zaba-ana S prikupno in surovo življenjsko izkušenostjo; knjiga, o kateri ne dvomim, da pojde po svetu.ee — Prerokovanje, ki se je kmalu Izpolnilo. Sedaj   dobivamo     delo  polarnega estrička
"VVelzla tudi Slovenci
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK 24. JULIJA:
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—000; Jutranji pozdrav. Vmes 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v ncmš.ini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Etermelj. 14.00—14.U>: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Pi.-ano polje, daj zidane volje! 18.45—19.00: Segave besede — Zupane Lojze: O pričeskah in novi slikariji. 19.00—19.30: Srame] »Veseli Kranjci . 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45— 20.00: Aktualno predavanje (prenos), 20.00 —20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.15: »Iz opernega svota« — RacKj&kj orkester vodi D. M. Sijanec, pojejo: Manja M.ejni-kova — sopran, Pranja Golobova — alt, Julij Betetto — bas. 21.15—22.00: Za vsakega nekaj. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Glasba za lahko noč. 23.00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj.
Kemika sborožStev dohiteva
Berlin, 14. jul. Omembe vreden je član« k o nemški oborožitvi, ki ga je napisal znani novinar Schwarz van Berk pod naslovom »Dohitevajo« v tedniku ; Das Reiclw. Za hudo borečimi se frontami, piše med drugim, stoji že dalje časa druga fronta, ki postaja vedno bolj važna. To je fronta oborožitve. V gorečih mestih in med majajo-čimi tovarnami se bije duhovna bitka in ves narod je izpostavljen veliki preizkušnji potrpežljivosti. Sedaj pa pošilja to drugo bojišče svoje prve šifrirane pozdrave sovražniku. Težek pozdrav so prinesli sovražniku nočni lovci, ki povečujejo izgube sovražnikovih bombnikov. Tudi V 1 je zelo težka in neprijetna zadeva. To je povsem nova stvaritev nemške oboroževalne industrije. Poslednje dni se naenkrat močno potapljajo sovražnikove ladje v Rokavskem prelivu. To je bojno sredstvo« naše mornarice, ki je prav tako zagonetno. V domovini pa se pripravljajo še vse druge stvari, ki silijo sovražnika, da neprestano razširja svoje letalske napade, ker sumi. da se te stvari izdelujejo na mnogih mestih. Pri tem tipa v temi, ker niti ne sluti, na kakšne razdalje in s kakšnimi pogonskimi sredstvi delujejo te stvari. Ko smo tesneje stisnjeni v trdnjavo Evropo, ustvarjamo sedaj nova daljnosežna sredstva. Kdo pravi sovražniku, da ta sredstva ne bodo dobila strateškega in taktičnega pomena? Kdo mu zagotavlja bitko v dosedanji obliki? Ali ni morda možno, da se bo izpremenil ves način bojevanja? Oni, ki še dvomijo, da smo ustvarili povsem nova orožja, bi morali tik pred invazijo potovati skupno z vekkim admiralom Donitzom ob atlantski obali ter doživeti nekaj dni med njegovimi častniki in mornarji. Vojaki namreč ne dajejo praznih obljub. Dvomljivcem bi lahko tudi ponudili sedež na poslednjem oboroževalnem zasedanju ali pa dovolili obisk pri tajnih oborožitvenih industrijah, da bi videli, kaj vse je ustvarila nemška oboroževalna industrija.
Veleposlanik Pa p en ni odpotoval iz Turčije
Berlin, 15. jun. Na vprašanje izjavljajo na VVilhelmstrasse, da se veleposlanik v. Papen nadalje zadržuje v Turčiji in sicer v letnem bivališču nemškega veleposlaništva. Tu ni ničesar znanega o k-kšni vožnji Papena v Nemčijo. V berlinsk h krogih označujejo potovanje turškega veleposlanika v Ankaro kot oficielen obisk.
De Gaulle zopet v Alžiru
Amsterdam, 15. jul. Kakor poroča britanska poročevalska služba, se je De Gaulle v četrtek zvečer vrnil v Alžir s svojega obiska v Zedinjenih državah in Kanadi.
Prraz tolovajev v Slavoniji
Berlin, 15. jul. Med čiščenjem, ki ga izvajajo v Slavoniji oddelki kozakov, so napredovale edinice nekega kubanskega polka na področje Pleternice in uničile močne tolovajske skupine. Bežeči ostanki tolp so bili v deloma ogorčenih bojih uničeni. Tolovaji so izgubili 630 padlih.
Težka železniška nesreča pri Neaplju
Milan, 14. jul. Pri Neaplju se je pripetila težka železniška nesreča. Na progi Torre— Annunziata sta trčila skupaj dva vojaška vlaka. 22 potnikov je bilo ubit h ter nad, 100 težko ranjenih.
Sfer.
*SCOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, IT. juttja 1344
Stran 3
Disciplinirana enotnost
Ponosno se dviga nad Vrhniko St Jost, ki je postal simbol vztrajne, uspešne protiboljševiške borbe. Pred dvema letoma je vzkliki tukaj prva vaška straža na naših tleh. Ob drugi obletnici ustanovitve prve vaške straže in prve protikomunistične borbene postojanke je bilo preteklo nedeljo pri Št. Joštu pomembno ljudsko zborovanje. Svoj obisk je namenil tej junaški postojanki tudi prezident general Leon Kupnik, ki je hotel na ta način izraziti hvaležnost vsem onim hrabrim članom šentjoške varnostne straže, ki so prelili svojo srčno kri v borbi proti komunistični strahovladi. Po izpodbudnih govorih poročnika Bastiča, sedanjega poveljnika domobranske posadke pri Št. Joštu nad poročnika Kompareta. prvega poveljnika šentjoške vaške straže in na d poročnika Kavčiča je, viharno pozdravlsen od zbranih ljudskin množic, spregovoril prezident general Kupnik, ki je zajel v svojih izvajanjih osnovne misli slovenskega narodnega programa v težkih vojnih časih, ki je označen z duhom protiboljševiške narodae enotnosti.
»Ko bo nekoč naša zgodovina pisala o borbi, ki smo jo Slovenci v teh strašnih letih vodili proti neslovenskemu židovskemu boljševizmu« — tako je dejal prezident Kupnik — »bodo tam v zlatih črkah blestela imena krajev St. Jošt. Rovte, Polhov gradeč, Horjul in Ilotedršica in imena s temi kraji zvezanih junakov in borcev stotnika Vošnerja, mučeniškega slovenskega duhovnika Malovrha, Bastiča, Kogovška. Fortuna. bratov Zakelj. župnika CveJbarja, poročnikov Jožeta Kavčiča ter Franceta Kompareta. V neomajni zvestobi, kakor so trdni ti vaši prelepi bregovi, ste
šli sami od sebe v službo slovenskega naroda, kateremu še danes zgledno služite. V isti zvestobi so vaši mrtvi soborci s s\'ojo krvjo napojili zemljo, katero so vaši pradedje gnojili z znojem. S tem so vašim prelepim bregovom vrnili zvestobo za zvestobo.  Taka zvestoba naj sedaj in v
bodoče neločljivo druži ves slovenski narod z domačo grudo.  Vaše domoljubje je
napravilo čudež. Vzkipelo in razvilo se je tako. da ni bil kmalu osvobojen komunističnih tolp samo ta vaš prekrasni gorski svet, temveč večji del Notranjske. Duh vašega domoljubja, ki je vodil vašo prvo vaško stražo, je šel preko meja vaše ožje domovine, ker je slovenski narod povsod, kjerkoli pač biva. po svoji naravi pošten, bogaboječ in marljiv, ter tako že po svojem značaju protiboljševiški. Ta duh je takrat, ko je bila stiska največja, na moj poziv združil vse prepričane protikomunistične borce v borbeno pripravljeno enotnost, ki je ustvarila naše Slovensko domobranstvo, ki sedaj v borbah dosega svoje največje uspehe.«
Ko je prezident Kupnik s temi svojimi besedami poveličal čudež, ki ga lahko v najtežjih trenutkih napravi goreče domoljubje, je napovedal, da bo s božjo pomočjo vsa naša pokrajina kmalu povsem očiščena komunističnih tolovajev.« Tedaj pa naj iz tega ozdravljenega in zgledno enotnega jedra gre borba naprej do vseh meja našega življenjskega prostora, da bo povsod, kjer bivamo, boljševizem enkrat za vselej iztrebljen. Tako bodo dani pogoji, da bomo v disciplinirani enotnosti lahko risali obrije naše lepše bodočnosti. Pri izpolnjevanju naših dolžnosti, ki jih imamo do svojega naroda, nas ne sme v resnici prav nič ovirati, da ne bi gojili in ohranjali protiboljševiške nacionalne enotnosti, katera je lahko v veliko pomoč našim domobranskim borcem.
Ta skrb in ljubezen za usodo in blagor našega naroda pa more biti po preziden-tovih besedah tako velika, da je ni nesreče. kr\/.Q, politične stranke in klike z vsemi boljševiškimi in salonsko komunističnimi ter špckulantskimi prišepetalci. da bi nas lahko odvrnili od začrtane poti, ki smo o njej prepričani, da vodi v lepšo bodočnost slovenskega naroda. Mogočen odmev je imelo po teh povdarkih zatrdilo prezidenta Rupnika. da se bomo tudi vnaprej ramo ob rami z nemškim vojakom borili v vseh okolnostih proti boljševizmu in vzdržali, delali in se borili za srečnejšo bodočnost v novo urejeni Evropi.«
Toda delo in borba ne more zadoščati. Zaradi tega je prezident Kupnik v sklepnem delu svojih znamenitih nedeljskih izvajanj omenjal posebno poslanstvo, ki je v današnjih dneh namenjeno Slovenskemu domobranstvu, ki mora storiti še mnogo več nego je samo delo in borba. Natančno in nedvoumno je epredelil vzvišene naloge Slovenskega domobranstva s sledečimi globoko zajetimi smernicami:
»Ce hoče Slovensko domobranstvo slovenskemu narodu priboriti čim lepšo bodočnost, se mora notranje prekvasiti z ideološko podkovanostjo in z vsemi krepostmi, ki delajo pravega vojaka — junaka, viteza in resničnega čuvarja svojega naroda. Vsa na nas meječa Evropa, vsi naši sosedje in posebej nemški narod — prav posebno pa naš slovenski narod — naj vedo, da je slovenski domobranec v borbi salamensko strumen in neodjenljiv, da je pa tudi sicer strogo discipliniran, poslušen in brez graje ne samo v svoji dmači vasi. ampak tudi povsod drugod, kamor ga vodstvo postavi, da brani svoj narod pred boljševizmom. Poleg tega pa je tudi pošten, značajen in dober človek, ki rad pomaga povsod, kjer more pomagati, ker vidi v vsakem poštenem Slovencu svojega brata. Spoštuje predpise in zakone in se bori za njih spoštovanje in veljavo. Nič ga ne more vreči iz tira, nobena neugodnost ga ne zbega, ker ve, kaj hoče. Temu vojaku je prepovedano krasti, ropati, zreti, pijančevati in se vlačiti, kar je tolovajem dovoljeno. Slovenski domobranec je veren, bogaboječ kristjan in vsem svojim vojakom zgled brezgrajnega zadržanja. Da, takšen mora biti domobranec. Na takšne vojake bomo vsi ponosni in se bomo s ponosom sklicevali nanj, ko bomo pri ustvarjanju novega reda stavili svoje zahteve. S takšnimi domobranci se bomo najhitreje rešili tolovajev. Ves slovenski narod .tudi oni. ki mu sedaj še gospodujejo komunisti, bo tedaj svoje domobranstvo spoštoval, cenil in ljubil ter mu bo povsod pošteno in brez pridržkov pomagal, se k njemu zatekal in ustvaril za njim ono potrebno enotnost, ki nam bo ustvarila pogoje naše bodoče sreče.«
Svoja pregramatična izvajanja je zaključil general Kupnik s sklepnim pozivom, da pričnejo šentjoški in okoliški domobranci s prav istim duhom kakor pred dvema letoma z borbo tako sedaj z oblikovanjem naše efite, ki naj vznikne iz slovenskega
„Prečišćeno ozračje"
Leteče bombe »V 1« švigajo brez prestanka nad Londonom ter južno Anglijo in prinJšajo povračilo za razdejanja anglosaških uničevalcev nad Nemčijo. Churchillova zva;anja pred spodnjo zbornico niso mogla n"kogar zadovoljiti. Bila so »brutalno prostodušn-«. kakor jih je sam označil. Londonsko časoprsje piše. da je »ozračje prečiščeno« — gotovo pa ne pred maščevalnim ognjem leteč/h bomb. Toda več nego Churchillov govor povedo ukrep- angleškega notranjega m'n istra, ki je še *sto noč odredil cele vrste posebno globoko urejenih podzemeljskih zaklonišč. ležečih ped železnškinv podvozi. T? prostori So bili dos.ej namenieni ;zključno vojaškim štabom in oblastvom. Toda njhov sedež je bil po več m premeščen iz Londona. /Množice londonskega prebivalstva so terjale te prostore zase. VHada ie morala popustiti in otvoriti omenjena zaklonišča, saj so mali zašč'tni prostori po ulcah spričo usodnh učinkov letečih bomb popolnoma odrekli.
Dokaz za nervoznost in vznemirjenje, ki ga je povzročila nemška iznajdba »V 1« \ an«lo-ameriilcem taboru, lahko povzemamo z radijskega sporočila nekega ameriškega novinarja, ki je izrazil v tem poročilu svojo domneve, da n? izključeno, da se bodo nova nemška tajna orožja uporabila rudi proti New Yorku in pro-t" vzhodni cbali Zedinjen h držav ameriških. Obenem svari preb'valstvc USA. da bi se v tem pogledu udajalo kakršnim kc-T lahkomisel-n:m iluzijam. Nem>ka tehnika je prpravila v tej vojni že tolika presenečenja, da b bilo prav. če b: računali tudi z neposrednim napadom na Zed:njene drža\e ameriške.
O vznemirjen ju pričajo tudi londonski časniki. k: prinašajo poleg čiste vojaških poročil predvsem vesti k; so v kakršni koli zvezi z novim nemškim orožjem Tudi dop's^ londonskim časnikom eo v znamenju VV 1«. Tako piše neka žena iz Južne Anglije dnevniku »N"e\vs Chromcle«: »Prosim, pr-zanašajte nam z večnim alarmom Nam nervoznim gospodinjam prhaja znak končanega alarma kakor odrešenje po stalnem razburljivem prisluškova-vanju. kdaj 6e bodo spet sirene oglasile.
Neka dnjg-a gospodinja pa pravi: »D oči m so oči in ušesa neprekinjeno obrnjena k nebu, moramo onravljati svoja gesipodinjska dela -n držat: Svojo deco v neposredni bližini zaklonišč. To večno prisluškovanje proti nebu. ta večna pažnja nas silovito vznemirja«
Pod naslovom »Bombe in B.bcs« priobčuje list »Nevv Leader« članek, v katerem navaja, da so angleški socialisti svejčas protestirali proti anglosnierišk m terorističnim napadom na nemška mesta. prot; uničevanju stanovanj, strahotnemu uprepaščanju ter požiganju po-habljanju nemških mož, žena !n otrok. Glavni ♦♦♦•••♦•••♦»♦•»♦♦♦»•♦••»♦»>»•♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦«
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
dopisi v borzi padaja
urednic omenjenega časnica je. ob najhujšem
času teh terorstičnih napadov poskusil objaviti protest v nekem angleškem dnevniku. Toda ni ga bilo časnika tudi glasila angleških socialistov ne. k; bi bil pripravljen ta protest objaviti. Sedaj pa povraćaj o Nemci Angležem ono, kar so jim bili prizadeli brezobzirni anglo-amcrišk; terorističn letalci.
Angleško civilno prebivalstvo je zarad: nemoči v obrambi prot letečim bombam si!no razkačeno. Londonska vlada si ni \edela drugače pomagati, kakor da je objavila otvoritev prvih rczervrrh globokih zaklonišč za 40 000 eseb. Razen tega je skuhala angleška vlada po-m riti londonsko prcb'va lstvo za naznanilom, da
je letalsko poveljstvo z gosto balonsko zaporo in pritegnitvijo velik h formacij lovskih letal južno Londona ust var ia domnevno učinkovito »neprodorno zaporo« Kdo naj b> verjel londonski radijski oddaji, kt je toiaž la Angleže z zatrjevanjem, da sc pripravljajo povračilni ukrepi preti severni Franciji s tako imenova-n mi »potresnimi bombam«i in povečanimi ru-šiinm- bombami stanovanjskih blokov, težkih do pet in pol tone. Toda vsa ta propagandna zatrjevanja angleške agitacije ne morejo biti tako dolgo preprčljiva. dokler ćuti prebivalstvo južne Anglije in Londona na sivojem telesu, ksko presneto malo zaležejo vsa dosedanj: prot'ukrepi angleških pristojnih obLastev.
Odmevi povračilnih napadov z letečimi bombami »V 1« segajo tudi na skrivnostno pod-
toda ne pred V l
ju V 1 — Delnice na londonski
ročje londonske borze. Ddnxe padajo, ker je treba računati z znatnim skrčenjem dohodkov raznih poslovnih kapital srčnih družb, če b se napad: z letečimi bombami nadaljevali v dosedanjem obsegu. V resn nevarnosti je vrednost delnic razn h kinogledal'ščn h in b'agov-nih družb ter delnice raznih javnih ustanov. Iz poročila organa angleškega poslovnega in gospodarskega življenja »Financal Times« razberemo, da je borzno poslovanje na londorrk borzi nazadovalo na 18. del prejšnjega povprečnega obsega. Tako je bilo n pr. dne 17. junja sklenjenih na londonski borzi še 37.614 kupčij, dne 28. junija jih je bilo se samo 2317 Toda rudi v poslovanju raznih pokrajinskih borz so n-s*ale motnje. Omenjeno 21 avlo pristavlja celo. da ni mogoče trditi, da b;. london-ka berza sploh še poslovala. Član borznega načelstva je izjavil, da ogrožajo s tem Nemci »eno najbogatejših in najvplivnejših ustanov vsega sveta«. Toda važnejša nego ta izjava bogataškega predstavnika je misel, da je londonska borza ena izmed trdniav svetovne plutokracije, ustanova mednarodnega židovstva, oboroževalnega kap ta!a in vojnega hujskaštva Po večini žMovski borzijanci in oderuhi ne kažejo niti najmanjšega veselja, da bi tvegali svoje lastno življenje, in da bi tudi oni kaj žrtvovali za Anglijo. Velika borzna poslovalnica ima namreč stekleno kupolo, ki bi se nedvomno razletela na vse strani čim b1* leteča bomba »V 1« priletela kamor koli v njeno bližino.
Londonska borza
Plutokratični bratci
med seboj
Premoč ameriških petrolejskih mogotcev na vzhodu, kjer s? že skoraj popolnoma izrini
kapitaliste
V Iranu je bila pred pričetkom sedanie vojne skoro vsa proizvodnja nafte ter petroleja v rokah angleške petrolejske družbe Anglo Iranian Oil Co., družbe britanske admiralitete. Poleg te družbe je poslovala tudi družba Kermansah Petroleum Co. in družba North Iranian Oil Co. Tudi delnice teh družb so bile v angleških rokah. V Iraku je delovala samo petrolejska družba Irak Petroleum Co., pri kateri so bili soudeleženi Angleži s 47,5r/e, dočim so razpolagali Američani in Francozi z 23.75"'o vse delniške glavnice. Petrolejske koncesije v ostalem delu Iraka so si zagotovile izključno britanske družbe in sicer v severnih predelih družba British Oil Develop-ment Co., v južnem delu pa družba Bas-rah Petroleum Co. Na otočju Bahrein je bila sicer prizadeta neka ameriška petrolejska družba Bahrein Petroleum Co., pri kateri pa je bil soudeležen tudi angleški kapital. Razen tega je bilo postavljeno delovanje te družbe z zakonitimi ukrepi pod nadzorstvo britanskih nadzornrh org.nov. Slične so bile tudi prilike v Saudovi Arabiji ter v Egiptu, kjer so obvladovali Angleži preko Shellove skupine vso pelrolej-sko proizvodnjo.
Tako so bili Angleži seudeležepi pri proizvodnih petrolejskih družbah Bl:ž^jega vzhoda z 80rc celotne glavnice, dočim so se morali Američani zadovoljiti s pičlimi 159o.
V sedanji vojni pa je nastal na tem področju temeljit, prevrat. Ameriški kap'tal je prevzel delnice v Saudovi Arabiji in na otočju Bahrein, ki so bile doslej v angleški posesti. Tudi delnice družbe Irak Petroleum Co. so prešle v last ameriškh kapitalistov. Ni mogoče točno doznati, če niso nastale slične posestne spremembe tudi v družbi Anglo-Irinian Oil Co. Na podlagi izjav znanih severnoameriških petrolejskih magnatov smemo sklepati, da tudi ta petrolejska družba ni ostala obvarovana pred vdorom ameriških delničarjev. Dejstvo je, da se je morala dosedanja angleška gospodarska premoč na Bližnjem vzhodu umakniti pred pritiskom in navalom ameriškega kapitala.
Toda ta razvoj še ni končan. Na nedavni petrolejski konferenci v Washingtonu je bilo vprašanje petroleja in petrolejske proizvodnje na Bližnjem vzhodu v središču razprav, saj je nedavno napovedal petrolejski komisar Ickes uresničenje orjaškega načrta za izgradnjo celotne petrolejske industrije na Bližnjem vzhodu. Po tem načrtu nameravajo Zedinjene države potro— jiti petrolejsko proizvodnjo na Bližnjem vzhodu. Temu primemo se bo izgradila
domobranstva, ki nas bo vedno in povsod vredno zastopala za dobro in sredo vsega na^e^a dobrega in ljubljenega naroda. Ova-ki so sledile načelno važnemu preži-JJ^tovemu govoru, so potrdile odziv preži-dentovih misli v dušah in srcih šent joških zborovalcev
tudi rafinerijska industrija in se bo uredilo omrežje petrolejskih vodov. Ker je potrebni kapital za izvedbo teh načrtov izključno ameriškega izvora, ni težko napovedovati nadaljnjega razvoja v razmerju gospodarskili sil na Bližnjem vzhodu. V Londonu so sprejeli izjave petrolejskega komisarja Ickesa s precejšnjim negodovanjem. Pristojni angleški krogi so se čutili prizadete predvsem  zaradi   napovedi, da
bodo Zedinjene države ameriške tudi vojaško zaščitile te svoje naprave. Nekateri načrti, kakor n. pr. gradnja sporednega voda iz Kirkuka v Haifo ter ureditev rafinerij v Haifi in Abadanu pa zvenijo kakor vojna napoved konkurenčnim angleškim obratom, kolikor jih je še ostalo.
Tako je borba za oblast nad petrolejskim! področji Bližnjega vzhoda prešla v novo fazo. Kakor čez noč je ostala Anglija in z njo vred vse angleško gospodarstvo brez moči, brez vpliva in brez samoobrambnih možnosti nasproti nenasitnim petrolejsko imperialističnim ameriškim ekspanzijam. Bližnji Vzhod nam nudi najsvetlejše dokaze o tem, kako se plutokra-cijski bratci in zavezniki med seboj razumejo. Drug drugemu pripravljajo skrivaj in po nekih čudnjh podtalnih kanalih pasti in zasede, ki prinašajo sedaj globoke razpoke v dosedanjo gospodarsko oblast angleškega imperija.
S Francijo na beraško palico
Nezaslišane judovske nakane z invazijsk'm denarjem, ki naj popolnoma upropasti prihranke francoskega varčevalca in malega človeka
Znana je zgodba o invazijskem denarju, ki so ga prinesli na zasedeno francosko ozemlje v Ncrmandiji angleški ter ameriški vojaki. Piebridka je ta zgolba za Francijo, njen denar in njene varčevalce, časnik Pariš Soir* označuje ta postopek z invazijskim denarjem kot nezaslišano judovsko goljufijo. Na teh invazijskih bankovcih ni sploh označeno ime kakšne države ali banke. Tudi podpisa ni nobenega na njih. Na teh bankovcih vidiš samo natisnjene številke, ki naj predstavljajo njihovo nominalno vrednost v frankih. In s tem ničnim papirjem plačujejo angleški in amerišik vojaki francoskim trgovcem ter obrtnikom. Omenjeni pariški list vzporeja te angleške bankovce z nemškim okupacijskim denarjem v Fi anciij, ki ga je izdala nemška Iržava in zanj tudi jamčila. Razen tega je bilo na časten način urejeno gospodarsko finančno razmerje med obema državama. Toda pri Eisenhovverje-vem denarju ne prevzema nikdo odgovornosti. Gre za satansko sredstvo, da se na ruševinah Francije uniči in upropasti še ono, kar je še ostalo, da se z ničvrednim
ienatjem "pokupi ~še ono malo, kar je še na razpolago.
*Paris Soir« pa opozarja tudi na drugo kruto okolnost. Z one druge strani so zasnovani peklenski načrti, da se za zmerom otresejo neprijetnega bodečega konkurenta. Temu so že pokončali njegove tvornice, njegove hiše in električne naprave. Uničili so del železnišhega omrežja in drugih ureditev. Likvidi:ali so francosko brodovje, ugrabili francoske kolonije, ki jih sedaj izžemajo d:> nezaslišanega obsega. Tako so preostali še samo prihranki francoskega malega človeka, kolikor jih še ima. In ti prihranki pre Istavlajjo za plutokracijske načrte novo nevarnost v povojnem času. Treba jih je upropastiti, da se prepreči poznejša morebitna francoska obnova. S*edstvo za ta poslednji usodni udarec, namenjen Franciji ter francoskemu narodu, pa so iztuhtali Judje v obliki novega invaziiskega denarja, ki so ga pripeljali angleški in ameriški vojaki v množinah s seboj in ki naj zrahlja ter razmaja sleherno finančno veljavo Francije ter njenega gospodarstva.
»Daj nam danes naš vsakdanji kruh«
(Dopis iz Novega mesta)
Ta naša vsakodnevna prošnja v očenašu je danes, ko že celo murnčki po travnikih in poljih pojejo svoj »Kri. kri<r, bolj upravičena kot kdaj koli poprej. Ali ni res že dovolj prelite nedolžne krvi po naši lepi domovini? Morda pa murni pojejo sedaj: »Mir, mir?« Človeštvo je sito krvi in si želi miru, miru in poštenega dela!
Po dolenjskih travnikih je zazvenCala kosa. Seno sladko diši v junijski noči. Ce se ne bi včasih tam za Gorjanci, nenadno in zlevešče zasvetlikalo ali pa čule zamolkle detonacije in eksplozije granat in min, bi se človek lahko s polnim srcem predal čaru poletne noči, ko na pokošenih travnikih dišijo v noč senene kopice, k a. t ere obletava roj iskric — veselih kresnic, ko opojno dehti cvetoča lipa, ki se ponoči ne more najti pokoja, ker ji kratijo nočni
počitek roji marljivih čebelic, ki se ne morejo odtrgati od presladkega medu, ki ga hočejo nabrati i za tebe i za mene.
Kakor kaže do sedaj, se obeta na Dolenjskem zelo dobra letina. Kot da bi Bog in narava hotela težko preizkušenega človeka vsaj nekoliko odškodovati za vse prestano gorje in žalost, sta mu naklonila detoro žetev — kot spravni dar. Važno pa je vprašanje, kje dobiti ljudi za delo na polju, po travnikih, senožetih in njivah. Obilno in enakomerno pomladansko deževje je izvrstno koristilo travnikom. Trava je naravnost bohotno uspevala ob taki medi. Na travniških kaduljah, rumeni detelji in drugih cvetlicah so zopet pridne čebele prišle na svoj račun.
Tudi ječmen in pšenica kažeta odlično. Ječmen že zori, a njemu bo kmalu nato
sledila pšenica. Upajmo, da bodo imeli mlini ob slikoviti obali Krko in njenih pritokov kmalu dosti dela, Če ne bo takrat zastoj v obratu zr.radi izsušenih potokov ali pokvarjenega električnega voda. Opaziti je. da so nekateri — letos že diugp leto — posejali italijansko pšenico, katero bi mogli vsem priporočati, ker kaze tudi letos odlično. Dognano je. da d& en mernik psovka naše pšenice 7—8 mernikov pridelka, medtem ko ga da italijanska pšenica tudi 12 mernikov ali celo več, seveda na dobro obdelani in gnojni zorniji.
Tudi krompir in sploh vse kaže do sedaj, da bo odlično po kvaliteti in kvantiteti.
Kljub hladnemu junijskemu vremenu — pravijo, da je letos hroščevo leto — a brez hroščev — (morda -bledica splošnega uničevanja hroščev pred 4 leti ali pa umetnih gnojil, ki ne prijajo hroščevim ličinkam), zorijo češnje in se veselo smehljajo poželjivim očem naših malih, ki bodo letos prišli na svoj račun. Na trgu jih je v ogromnih množinah vsake vrste — od belih do rdečih brusniških hrust a vk kilogram po 10 lir. Tudi borovnic je že precej — 8 do 10 lir za liter ter rdečih gozdnih jagod po 15—18 lir liter, graha po 14 lir kilogram, kumare po 20 Ur kg. ko-Jerabic po 1—1*£ Ur glavica itd. Upajmo, da nam ne bo julijska suša. prinesla toče, ki bi uničila ves ta s trudom in znojem pridobljeni uspeh.
Požgani in porušeni samevajo naši domovi, izropane so nekdaj bogate kmetije in okoli praznih vaških hiš raste plevel in osat. Dokaj je pustih in neobdelanih njiv, ker roke, ki so jih nekdaj z ljubeznijo jn skrbjo obdelovale, trohne nekje v senci košatih gozdov. Mrtve so danes, nekoč cvetoče slovenske vasi. utihnilo je prijetno zvončkljanje vračajoče se živine » pašnikov v domači hlev in zvonik, v katerem je zvon pel večerno A ve Marijo, po-ftgan in črn od dima. štrli samotno v zrak kot nema priča teh težkih in grozotmu dni. A narava in čas, dva trda in neizprosna sovražnika, obenem največja dobrotnika ubogih Zemljanov, gresta neovirano svojo pot naprej. In zopet bodo vzcvetela drevesa in oživele vasi. zopet bo Klenkal zvon ob »žegnanju« in se oglasila
vesela harmonika in klarinet, zopet bo za-donela vesela pesem čez hrib in dol! Da bi le že kmalu, kmalu ...
Vsak izgovor je dober
2e od nekdaj je znano, da da najmanj tisti, ki ima največ. Ta resnica se je uveljavila tudi pred nedavnim, ko je bilo treba priskočiti na pomoč dobrodeln.m ustanovam, v prv* vrsti »Zimski pomoči«, prvi taki ustanovi večjega obsega pri nas. Priznali se mora, da velik del naših denarni-kov ni odlašal s primernimi prispevki, prav tako pa je neizpodbitno dejstvo, da so bili tudi nekateri, ki so odlašali, kar se. je dalo In so se na vse mogoče nai ine izgovarjali. Poleg že znanih izg<iv;irov, da imajo med vojno veliko izgubo, da nimajo blaga, da nimajo denarja, da ni kupcev —-skratka, da sploh nimajo — so si izmislHU ie en izgovor, ki bi bil verjetno otipljivcjši in bi tudi dosegel svoj namen, če bi ne bila spoznana njegova prozornost. Namreč prav tisti ljubljanski bogataši, ki so s tako vnemo hiteli podpirati OF in se hkrati n.t vse pretega prilizovali badoljevcem. prav oni so se izgovarjali, da bi merah, če bi hoteli prispevati za »Zimsko pomoč« ali kako drugo sorodno ustanovo, ali pa, če bi hoteli podpirati obubožane zasebnike, odpovedati službo večjemu številu svojih uslužbencev, češ da jih v »teh težkih, strašnih časih komaj plačujejo...«
Da so take trditve v celoti iz trte izvite, menda ni treba posbej poudariti. Kes je sicer »da so časi težki in strami«, toda ne za to »Izbrano« gospodo, temveč za tisti del našega naroda, ki so ga prav oni do kraja izmozgavali in pahnili v nesrečo samo zato, da bi si povečali imetje in s'i napravili ugodne in preskrbne tud; tako resne dneve, kakršni so med vojno, ko r.-:ra biti vsakdo vesten In pošten na sve/tm mestu in z marljivim delom vršiti sv o.u dolžnost ter dajati vzgled drugim. Izgovor, da bi morali zaradi nekaj tisoč lir. ki bi jih po vsej pravici morali   prispevati l ti,
odpovedati službo delu uslužbcn Iva, je spet prazen In nepošten, ker ne slede na to in ono je zaslužek teh gospodov v vojnih letih tako velik, da deset, dvajset ali tudi sto tisoč lir res malo pomeni. Saj je tudi z druge strani jasno, da bi si ne mogli mnogo pomagati, če bi odpustili nek." v.>-jih bedno plačanih uslužbencev, saj bi to dalo le malekostno, res neznatno v: to v primeri z dejanskim dobičkom in pi množenjem.
Za te ljudi je namreč značilno nekaj: da morajo zmeraj in povsod škoiiovati skupnosti in sicer za to, da koristijo s"bi. Oni ne dajo za Zimsko, odnosno Socialno pmoč, ker ne morejo dati; če bi hcU'li dati, bi morali odpovedati službo delu svojega uslužbenstva; prav tako tudi ne morejo dati drugim podpornim ustanov m in zasebnim prosilcem. Oni bi torej da Ti enim na škodo drugim. Pomagali bi gotovemu številu potrebnih, istočasno pa bi pahnili gotovo število ljudi v bedo! To se r-avl, da ne bi prav nič pomagali, ker bi, i drugimi besedami povedano, desetim ljudem pomaga H, desetim pa škodovali... Oni, »dobrotniki«, pa bi ostali pri svojem.
Tak nečuven egoizem je v naših dneh, ko so prav za prav vsa življenja v negotovosti, nerazumljiv. Neizpodbitno dokazuje, da so ti izkoriščevalci naroda še vseš več, kakor pa samo kratkovidni. Dokazuje, da nimajo ne srca, ne vesti ter da so poslušni hlapci tujega kapitala tidcvskega izvora. In dokazuje še nekaj: da je samo eno sredstvo, s katerim bi se jih pripravilo do tega, da bi prispevali za skupnost, kar bi morali po človečansklh zakonih prispevati, in sicer ogroženje njihovih ž.vi jen j. Dejstvo je namreč, da so doslej poilpirali samo tiste, od katerih so se čutili ogrožene in ni dvoma, da bi morala biti taka ne-socialnost, da bi moral biti tak egoizem kaznovan! Strogo kaznovan v skladu z resnostjo časa In potrebami ljudstva, ki je čez mero trpelo pod komunističnim jarmom in njegovimi posledicami in ki si je zaslutilo nekaj več, kakor pa bedo In zapostavljanje. Edino na ta način bo tudi ta del naših denarni kov spoznal, da je njegova sveta dolžnost podpirati dobrodelne ustanove, ki so v največji meri odvisne od zasebne pobude. vr.
Naročite se na romane „Dobre knjige"
739375^9458^^^^05601349248094990579044901692^0
t
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek, 17. julija 1944
cev. 2^
^tradicija (prelernovtfk Uavno&ti
med dunajskimi v&euciCiicni&i
VeHkcduSno dejanje Slovenijanov, izkazano Ani in Ernestini Jelovškovi v
sirom ažtvu
Wicner Universitat — Dunajsko vseučilišče
Kulturno zrel narod ceni svoje znamenite sinove, jih časti in spoštuje. Sredi našega rodu in kulturne sredine se je v temnem razdobju rodil orjak duha in misli dr. F. Prešeren- Pregnal je temv> in razsvetlil naša obzorja. Od vsega začetka je naš rod zaslutil v njegovih oblikovno in snovno izklesanih pesniških umotvorih snovanje lastnega genija. Klanjal se je pred njim v priznanju, hvaležnosti in od-dolžitvi. In to je bil eden najmočnejših povdarkov slovenske narodno kulturne zrelosti. Toda Persernovo ime ni bilo po-veličano in slavljeno le v oži i slovenska domovini. Proslavljali so ga povsod, kier-koli jo donela slovenska be?eda. kjer koli so se našli drobci naše rodne skupnosti.
Tako odkrijemo tudi mod našo tedanjo vseučiliško  mladin.", ki  je študirala na
r*unaju. prisrčne niti, spajajoče idealno di-jaštvo s Prešemo\-im imenom in spominom. CVrednie žarišče te hvalevredne po-budnosti, dostojne službe proslavljanja enega največjih predstavnikov naše kulturne tvornosti, je bila tedaj »Slovenija*«, nedvomno najmočnejša postojanka našega vseučiliškega dijaštva na Dunaju, ustanovljena pred 75 leti dne 26. maja 1869, t. j. v letu. ko je bilo minilo 500 let. kar je prestopil prag dunajskega vseučilišča prvi slovenski dijak in kar je za.-edel prvi slovenski učenjak stolico cerkvenega prava na dunajskem vseučilišču.
V toplem zavetju prijateljskega društvenega in družabnega sožitja so se porajale številne koristne, plemenite pobude dunajskih Slovencev. Toda najlepša, na j pri šTČne j ša  jo  ona.  ki  je  povezana z
dunajsko tradicijo Prešernovih besed in slavnosti. Prvi sledovi iskrene domoljubne, kulturne zai-zetnosti segajo nazaj v leto 1844, ko so se pričele besede dunajskih Slovencev z narodno prosvetnim po-vdarkom. Pomembno ločnico v kulturrrh
prizadevanj i h dunajskih SI ivencev pa je prineslo 1. 1S64. ko so prvič proslavili Prešernov god z večjo slavnos-tjo. ki je postala odtlej tradicionalna. Ta koristna zamisel Prešernovih besed je živela dalje pod okriljem »Save«, ki je priredila Prešernovo slavnost v decembru 1867. pa tudi sredi društvene družinice »Juga«, ki je nadaljevala to svetlo tradicijo z organizacijo velike Prešernove besede v Josipo-vem dne 2. decembra 1868. Nad 300 Slovencev, Hrvatov. Srbov. Cehov in Rusinov se je udeležilo slavnosli. pri kateri je sodelovalo 30 slovenskih pevcev. Tudi Poljaki so se odzvali vabilu, potem ko jim je tedanji minister Potočki toplo priporočal, naj se udeležijo Prešernove besede.
Se globlje je pognala misel Prešernovega češčenja z ustanovitvijo »Slovenije«, saj je bila delavnost našega dunajskega dijaštva z njo najtesneje povezana. Tako se je. kakor pripoveduje zgodopis akad. društva >Slovenija<v na Dunaju, ponatisnjen v ^Spomenici ob petindvajsetletnih akad. društva »Slovenija* na Dunaj i« (sestavil jur. Janko Venca j z), pričelo že 6. novembra istega leta delo za slavnost v čast Prešernu, ki je bila dne 2. decembra v dvorani »Pri treh angelih« in ki je izkazala zelo povoljen gmjoten u&peh. S to počastitvijo Prešernovega spomina se je hotelo društvo predstavita dunajskemu občinstvu. Prešernova tradicija dunajskih Slovencev je prešla na ta način na krog požrtvovalnih Slovenijanov, ki so ohranili tej plemeniti tradiciji ljubezen in zve-
stobo. Dne 26. novembra naslednjega leta (1870.) je bil ustanovljen poseben društveni odsek za tradicionalno Prešernovo slavnost, ki mu je načeloval fil. Suklje. Leta 1871. je dozorela nova pametna mi-seL Zgodopis Slovenija« navaja namreč 4. novembra 1871, da je tedanji predsednik Suklje zbral tri SI oveni jane v odsek za financiranje bodoče Prešernove slavnosti potom subskripcije. Tako je bilo nabranih 137 glcL Gmotna stran slavnosti je bila s tem zagotovljena.
Polagoma se je znatno poglobila družabna pomembnost Prešernovih besed na Dunaju. L. 1872. se je namreč vabljenje
na slavnost precej razširilo. Vzrok je bil utemeljen, saj je bil čisti pribitek namenjen »ubogim stradajočim bratom na Kranjskem«. Revni slovenski vseučilišcni-
ki na Dunaju so sredi napornega študija in rrorecih vsakdanjih gmotnih skrbi mislili na svoje rojake doma. na njihovo nboštvo in žalostno stanje. Kako močno se je zarasla mksel Prešernovih besed v življenje in snovanje našega dunajskega vseučiliškega dijaštva. nam kaže društvena kronika z zapiskom 9. novembra 1872. Tedaj je bil namreč izvoljen za predsednika jur. Ferjančie. In prvi zborov sklep je bil pod njegovim vodstvom posvečen prihodnji Prešernovi besedi.
Toda Sloveni janom je bilo namenjeno, da so svojo ljubezen do Prešerna in njegovih umetnin lahko izpričali z velikodušnim dejanjem, ki bo za zmerom z zlatimi pismenkami zapisano v zgodovini njihovega društvenega življenja in delovanja. Pričevanje o tem važnem dogodku
nam dajejo predvsem društvena kronika, pa tudi poročili v »Slovenskem Narodu«
dne 24.  novembra  in  17.  decembra 1874.
V društvenem zgodopisu beremo namreč med zapiski 4. novembra 1874. sledeče prezanimive vrstice:
»Ob volitvah v 12. tečaju ni bilo najti kandidata za predsedniški stol: Vse se je branilo in že izvoljeni jur. Gogola je odklonil čast. Nato se je dal voliti jur. Sla-nec. Novi predsednik je podal skupščini o Prešernu in njegovih ljubih zanimivo poročilo, o katerem poroča zapisnik:
Ana Jelovškova
»Srce se nam je topilo radosti, ko smo culi zgodbo, da je h g. Pogačniku (dr. Ferd. Pogačnik, po rodu iz Kranja, odvetnik na Dunaju. Op. ur.) prišla ženska, rekoč mej drugim: »Jaz sem žena Vašega največjega
slovenskega pesnika Prešerna. Ti ženi se pravi Ana Jelovšek. rodila je Prešernu dva otroka: Franceta in Eroeatino. Franceta je uže v 8. letu smrt loči i a od matere in sestre, ki še živita na Dunaju v popolnem siromaštvu, a ta skrivnost ni se vedela do dandanes. — Prsa so se nam ro-dosti širile, ko smo našli dragi Prešernov zaklad. Rudolf (dr. Anton Rudolf, odvetn k v Ljubljani. Op. ur.) je bil otrokom oskrbnik. Gosp. predsednik nam je tudi prebral doslej še nenatisnjeno Prešernovo pesem za Kastelica.« Društveni kronist pristavlja še zborov sklep, da se ta vest začasno zamolči. Toda prodrla je v javnost z izčrpnim poročilom »Slov. Naroda* o pripravah za slavnost, posvečeno blagotvorni pomoči Frešernovim dragim.
Te priprave za najlepšo Prešernovo besedo na Dunaju so bile zelo temeljite Pevovodja jur. Gross se je mnogo trudil s pevci. »Slovenski Narod« je v dunajskem dopisu z dne 20. novembra 1874., ki je bil objavljen v št. 24. novembra, opozarjal slovensko javnost na to pomembno Prešernovo besedo, katere odmevi so odjeknili po vsej domovini, pa tudi na njen dvojni namen. Hkrati je prekinil molk o njenem stvarnem ozadju z objavo, da so čisti dohodki te koncertne prireditve, ki se bodo. ako vsi Slovenci in dosti južnih in severnih bratov h koncertu pride, na kake 200—300 gl. nabrali, posvetili — ubogim, revnim — Prešernovim dedom« (Dedičem).
Kakor svetel žarek je posijala na dunajske Slovence Prešernova slavnost 12. decembra 1874, ki je značilno prerasla svojo tradicijsko osnovo, o čemer pričata velikopotezno izpeljana organizacija slavnosti ter njen svečan p^tek, ki sta mu vtiskala .tvoj pečat bogati, sijajno izvajani spored ter številen odziv našega življa na Dunaju. V duhu pa je prisostvovala tej
slavnosti vsa slov. javnost, kar dokazujejo pozdravne brzojavke iz nairazldčnejš'b krajev naše domovine. Prešernova slavnost 1874. pomeni vrhunec v zvestem, vernem izpolnjevanju tradicije dunajskih proslav, posvečenih Prešernovemu spominu in geniju. J. Stritar, ki je tudi prisostvoval slavnostni besedi, je njeno veljavnost še povzdignil s svojo »Prešernovo oporoko . nalašč napisano za to priliko. Priobčena ie v »Slovenskem Narodu« 17. decembra 1874. Pereč povdarek slavnosti je zajel pesnik v posebni kitici, ki je objavljena v okviru omenjenega dunajskega dopisa ločeno od ostalih kitic, natisnjenih na naslednji stranu
Slavnost je imela predoien uspeh. Uoe-ležili so se je vsi slovenski državni poslanci, zastopniki vseh akademskih društev, domovina pa je poslala nad 20 brzojavnih pozdravov. »Slovenski Narod« pa poroča med drugim v svojem dunajskem dopisu z dne 13. decembra o tej pomembni slavnosti:
»Tukajšno študentovsko društvo ^Slovenija^ si sme dan 12 decembra z rudečimi čerkami v svojo kroniko zabilježiti; k nekdanjim siavnoznanim Preširnovim besedam tega društva pridružila se je po dolgem času zopet ena. ki sme ponosno stopiti v vrsto prejšnjih Vendar se razlikuje letošnji »Preširnov koncert« od >be-sed<* nekdanjih let in sicer nekaj po namenu in nekaj Po občnem značaju. Prvi namen je bil besedi, kakor naravno slavljenje prvega mojstra slovenskih strun; ta namen je dajal slavnosti značaj, na katerega so se ozirale skoro vse točke mno-gobrojnegea programa Z vzvišenimi čuti je bilo občinstvo navdano in Prezirnu dajal je slavo vsak navzočnih. Poleg tega pa je imel ta koncert tudi blagotvorni namen Izvedelo se je namreč, ka živi tukaj na Dunaji hčer našega pesnika, kciega spomin se ravno po Slovenskem Česti, in Katerega je tudi -Slovenija- čestiti nameravala, in ka ta hčer ne živi v na i veseli-ših okoliščinah. Slovenski diiak: tu k Ti sc smatrali za svojo dolžnost, svojo hvalež-nost do Preširna pokazati s tem. ka revni hčeri vsaj po svojih «lab;h močeh sfanie olajšajo Prilika se je ponujala pri nameravani Preširnovi besedi, in študentje ^o jo porabili tako. ka so namestu be-°de napravili koncert z vstopnino, katera hi se naj Preširnovi bčeri i7ročJla Na ta namen meri zadnja kitica Str;ta*-ieve nalašč za to slovesnost npprnvljene lepe pesmi-vPreširnova oporoka«. Pesem ie tiskana v Ljubljani (glej -Listek«. Ur.) a brrz omenjene k tiče za to jo sem postavim:
Se eno prošnjo: svetu nepoznana
Srota bo jokala r.a menoj;
7/vel a v tuji zemlji bo, prognana —
Moj rod! na mestu mojem ti ji stoj!
Sirota tebi je v zavetje dana.
Saj brez sadu ves trud nij bil ti moj.
Solze o'.iraj revi zapuščeni,
Kar nji storiš, — siorieno lwi> meni.« Učinek slavnosti je bil ta. da ie Erne-stma Jelovškova prejela lep znesek 225 gld. in so kr Najlepše spričevalo daje »Sloveniji* oko'i..' na. da društveni odbor pri tem ni niti paimani mislil na društvene potrebe Navzlic sijajni slavnosti je stalo namreč društvo v gmotpom pogledu
na zelo slabih nc^gab, saj je imelo 14 gld. — dolga!
Tfiko si je društvo spletlo v svo ih vzvišenih, p'emervrtih prizadevanjih morda najlepši venec Pomaga"« ie os?bi. ki je bila Prešernu najbližja, pa jo je žalostna usoda pahni'a v siromaštvo.
44
Knjine novosti:
Te dni je izšel v okviru znanstvene knjižnice zdložbe »Klas« - knjigarne J. Zužei prvi del napovedanega dela »Narodopisje Slovencev«. Knjiga je izredne pomembnosti,  obsega   349  strani, priredil jo je naš
znani etnografski strokovnjak dr. Rajko Ložar ob sodelovanju pokojnega ravnatelja dr. Antona Breznika, prof. dr. Ivana Gra-fenauerja, prof. dr. Franca Kotn;ka. ravnatelja Franca Marolta, Borisa Orla in dr. Sergija Vilfana. Gre za teme" j it in izčrpen prikaz celotne naše ljudske kulture, ki spada med poglavitne naloge našega narodopisja. V predgovoru pravi dr. Ložar, da je namen dela pokazati bralcu, kaj je narodopisje in še posebej slovensko narodopisje kot znanost, Zaradi tega lahko smatramo to delo kot uved v etnografijo. Delo bo tudi omogočalo presojo vrednot, ki jih ustvarja ljudstvo in ki so neobhodno potrebna podlaga visoko standardnega narodnega življenja.
V svoji prvi razpravi obravnava dr. R Ložar ime in pojem narodopisja, njegovo bistvo, naloge in pomen. Pri tem razjas-nuje pojem naroda ter ljudstva. Pri tem ugotavlja, da je človek iz ljudstva naturni človek, oni iz naroda pa kulturni človek. V okviru te svoje prve razprave razmo-triva tudi o narodopisju kot znanosti in navaja pomožne vede narodopisja, ki ima svoj narodoslovni in svoj socialno narodni cilj. Prof. dr. F. Kotnik podaja pregled slovenskega narodopisja. Razpravlja o protestantskih piscih, I. V. Valvasorju, razsvetljencih, rornantrkih, o Novicah, Slovenski bčeli. Slovenskem Glasniku, Zori, Vestniku in slovanstvu, Kresu in Gregorju Kreku, Matiji Murku in prelomu z romantično strujo, Karlu Strelci ju. Časopisu za zgodovino in narodopisje, Zbirkah narodnih pripovedk  in  pravljic  ter o narodopiscih v
Ljubliani. Sledi razprava dr. R. L >^v a c n?.r^ jih in zerr jišču. o vrsiah naieij, o obijah zemljiške razdelitve ter o naseiju in zemgišču v luči narodopisja. Isti pisec obravnava za tem kmečki dom in kmečko hlŠO ter v zvezi s tem hišne tipe na Si' -
venskem in sestavne dele slovenske kmrč-ke hiše. Naslednja razprava je namenjena problemu Dr: dobivanja hrane ter gospodarstvu Napisal jo je tudi dr. Rajk > Ložar ki razmoiriva v okviru te^a dragocenega doneska o nabiranju rastlin «n sade/.ev, o lovu in ribolovu, poljedelstvu, živinoreji, planšarstvu in pustirstvu, ljud-tkemu čebelarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. O ljudski hrani razpravlja dr Ložar v naslednjem prispevku. Dr. Sergi1 Vilfan podaja očrt slovenskega pravnem narodopisja, Boris Orel pa je zbral podatke o slovenskih ljudskih običajih s posebnim ozirom na tri mejnike v človeškem življenju, t. j. porod in krst, ženitovanje smrt in pogreb ter na leto, njegove čase in praznike (zgodnja pomlad, pomlad, poletje, jesen in zima).
Delo je za nas Slovence izrednega pomena. V njem bo našel vsakdo, če-ar išče in Česar potrebuje. V okviru posameznih razprav je navedena obširna literatura o obravnavanih vprašanjih. »Narodopisje Slovencev« bo izvrstno služilo našemu šolniku, pa tudi dijaku in vsem pravim ljubiteljem slovenske knjige. V svojem bistvu je zelo koristen priročnik. Zato si moremo le težko misliti, da bi mogla katera koli knjižnica biti brez tega pomembnega dela. ki bo nedvomno izpodbudilo marsikoga, da bo sodeloval pri smotrnem nabiranju našega narodopisnega gradiva in pri sestavnem raziskovanju vseh vprašanj in poglavij, ki spadajo v okvir slovenskega narodopisja. Iz vseh teh vidikov moramo novo
delo najpnsrčneje pozdraviti. Hkrati želimo, da bi vsi slovenski izobraženci z ljubeznijo segali po njej ter jo vestno prebirali. To bo najlepše zadoščenje za založ-nišivc ki se ni balo ogromnih £t~oail v Knjiq'>   ie   natisnila    Narom.!   tiskarna V
Ljubljani in jo odlično tiskarsko prired la. Knjigo zelo poživljajo številne, kia.no izdelane slike
V M
Sestanek na oglu
.«\kuar več iu ht.ir. Us / njim«  ie CrdločnO
rekli moja mlaji pnjatdhca n huda bliski ao
se krc>;i! \ menili lepih očeh »Ntkckst več! Danes stm  bi.*  /adnrkr.it.«   Uporno n.i->
hla hiepenccj osti n rtreaUi fc i glavo kakor mlad« levmfa da so H hujm kh *avalow po ramenih
•Sentai'« »em i< (■•pi.ucse' p:J n:vjarv,> pol zares »Ti na nisi od muh' Al ves" da se te .skf.rai b i iii?«
In /e *^ je znova mbliakalo v temo h očeh.
♦>Ttd ♦ .« ie planile >z nje »tud- ti se BO*-Čuješ m te^a   Ali n  b'l<» dmoh   tla *c mi je
po&mehovalc to44to znancev n /nmk?'«
Zasmejal sem se na elaa ■ takoj Wpd ires-n;l ker n*. ie v ničnih <eth nekaj /ak-keta>. Nekaj   kar jc dam slutit, na poplavo
»NTik k(-r ne«, tem k svečanim ijla^om Kosal /aie/ t nevarnost »Ji/ <!a h se ti posmehoval? N t \ glavo mi m pade!« In sem obmolkni], da b nc /ini! 6eša neminevv Napete me ir p<*j!cd:da. takoj sera ipocnal da ženske ni lahko ukan;ti Z to sem naglo vprašal:
»No povej vctjdai kako ie bilo stan M nra\ ? (""emu razburjenje m icn k tdravnj škodujeta?« Segel beni v lep n potegu 1 ei^a-
reto. Ker je njen pogled h\ vei na nji Idil pot$j*n*l c~e eno n ji jo ponudu
>("akila <-<'m ca« ie povsets vidno pi-nur-iena: >A' Gradišču pr Dani' kmalu p • d\ I-m:jsti N) p hotelo h t <;d nScoder! Pa lako se nr i«; mudilo ■
Krepko sva puhala sive oblačke k; h° aaja h:tro cbdali J;ati«.r umetna megla
•Čakala sem  in  ćak.i'.i   Pot  minut   r innde je že imel       Nič      Ba ti pr      mu     ,. m-rjaveia" Melamja in za vrelci da m ljudje sta'»: — O. gotpodir-na. nrate eratanck kaj
nc? Oh to jc nesramne/ da v,<s toliko časa čakati   O jaz hi        ne (.-.lka'.-i n t -Aun-
de. \'c. m»; nekundel S u pravim. danaSnil moJid .. — In odvihra dalje kafcof Čarovnica, ljudje bi sc bili najraje na |bn /.i mejah ... Pm je kakor da bi bosa vb pada po tm.h. Oicdam če morda prihaja — zaman! Najra e
h: hH:i kar ^la. tc/da trma n-«' ni pnsvtili. nala č
kaj komu m.ir'
— O ti norednica. Z<_!odai s  /uda — me
nenadno ogovori naš &osed - K d bi i mislil. Ta tako ned(.l/n;i s v det* Najrajši hi se biUt pogreznila v zemljo. Sc doma bo kaj
rekel! Spet b" joj! Oh da bi le hitro prSel \ ?c zmeraj ga ni. Tam pa prihaja moja prijateljica Vc: tista, ki s. rekel, da preveč tovori ... 7.q od daleč me jc sagledala in aače a kriČ iti:
— Zc spet ga čakaš! O ti. nesirecuica Ali pc r"  'zplača? .Jaz pa  nisem  t \<, neumna
Takme ie postalo <sr-Jin. da s al «m upi'la n'kfintc:' pcn'ltdat. \/ strahu. <!.» Kom eara<
sem biln nacnJcral rdeči kakor mak In <la W bi'a mera potna, je rjd nekod pri topil neznan
gr/d:'Vn in ae P" nudjl, da mi DO deUii dru ' O rianustn nezvo-tc-<4a .. K.u SApO tm ic- >r.ipr!<>. NJe \titi kai Ki b'la te^Iai »tor'la. Se K nc b:la
prav v Hatefn trmntku zanaziuv rji prihaia težko pričakovani. •2c gre;« scen olajšano ^komj /.ikrieala »2e
Prihajal ie počasi. n:e se rim it muddr. n n" mu b!o mar da se mi le t:ik,. mudi'o. da se:n morala prostati taksno sramoto zarad- njega, Ustavil sc,je pred mm«»i in skoraj h- n t ne hila mogla z nun «
Razumel sem da se njena pripoved približuje z ključ n u Tudi ciuareti sta izrforo.. . ?:rto m' je postalo nepr jetno.
»Nc bi mogla z njim?« sem -se začudi! »Z b-kaj? Al sj s cim ujezila? Sai bi moral vendar on tebe prosit'. .« Nisem dokončal stavka ker sem imel občutek da m vse v redu. Š roko me je pogledala n se od srca za-s mej 3la
»Tr-rcj. rudi ti! Ali sploh ve§, kooa sem ča-Ka.ar<r
»Koga neki"! Ljubčka vendar!«
Zaničljivo me je posedala.
•>Da če misFš s tem tramvaj Tram\aj raz-umeš. Tramvaj sem čakala celih dvajset minut . .'«
Ali niste pomislili, da drugim <i\irar» vstop v zaklonišče, će se postavite pred vhod z namenom, <la v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pn d letalskimi na|>adi, ker se ravno njim lah\o zgodi, da bodo bridko obžalovali SVOJm neumestno junaštvo in vsevednost.
^Gorenjski slavček44 pod K. Jerajevim
vodstvom
Proslavila predstava ob prof, K. Jerajevi 70 letnici — " uspehi „Slogine44 glasbene Sole
V>t>rami uprizarjajo po večini »Marijo Stuart«, >Kozarec vode« in »Dono Dianoc.
V Opero privabljajo nase Kulturno občinstvo »Faust«, »Paganini« in »Mrtve oči«. Najpomembnejši operni dogodek pa je bi-
la nedeljska prošlavna predstava »Gorenj. skeg*a slavČka« ob 70 letnici rojstva in 50-letnici glasbenega delovanja zaslužnega skladatelja, glasbenega pedagoga, dirigenta, violista prof. Karla Jeraj'a.
Težko si je misliti lepše počastitve, do-stojnejše proslavitve njegovih uspehov in dela ter umetnostnega hotenja nego v okviru zmerom privlačnega, zmerom mikavnega A. Fdrsterjevega »Gorenjskega slavčka«. saj slc-ni sedanja uprizoritev na K. Jerajevi tehtni glasbeni predelavi. In bi mar mogli najti koga, ki bi bil bolj me-rodajen, bolj verodostojen interpret te očarljive, čustvene in klasične glasbe hkrati, nego je prof. K. Jeraj? Ko je ob originalno izraženi dobrodošlici članov opernega orkestra in živahnem vzklikanju številnega občinstva stopil k dirigentskemu pultu, si lahko opazil, s kakšno zbranostjo notranjo zavzetostjo piičenja rojen glasbenik svoje interpretacijsko delo. Par zamahov s taktirko zadošča, da se prepričaš, kako vsestransko pozornost odmerja dirigent slavljenec vsem partnim delom.-Od Časa do časa čutiš, ko da dirigent soustvarja. Blagohotna očetovska kretnja'ne more vplivati na sodelujoče drugače, Ko da se odzovejo ljubeznivemu dirigentove- j mu znaku z najvišjo stopnje- toplo občute- I
ne izvajalnosti. Slavijenčev temperament očituje dve sestavini: Notranjo vzhičnost, ki je odsvit polnokrvnega glasbenega bistva, in zunanjo mladostnost, ki jo ohranjata neizčrpna ljubezen do glasbe ter neutrudna glasbena delavnost. S takšno svojo interpretacijo je vklesal celotnemu izvajanju pečat toplote, poglobljene domačnosti, nekega družinskega glasbenega vdušja, ki postanemo v njem vsi dobri, bližnji in prjateljski. Ljubljana, ki se je zbrala k proslavni predstavi, je te odlike
pravilno vrednotila in počastila glasbeni-ka-slavijenca s tisto iskreno, neposredno, otroško vdano hvaležnostjo, ki te navzlic slovesnemu trenutku gane in popolnoma prevzame. Simbol glasbe, ki mu je bil poklonjen, številni šopki in darila, so le skromen izraz hvaležosti, priznanja ter zvestobe. Nedeljska predstava »Gorenjskega slavčka« je doživela močan umetnostni uspeh. To je zmagoslavje K. Jerajevega dirigiranja, ki smo ob njem spoznavali njegovo veljavno, močno umetnostno osebnost. K Jerajevemu glasbenemu duhu so se podredili vsi sodelujoči izvajalci, igralci ter igralke, pevci in pevke, ki so se potrudili, da je bila umetnostna stopnja »Gorenjskega slavčka« na sporedni višini s proslavno prisrčnostjo. Omeniti je prei-*rsem M. Polajnar j evo, ki je po dalj. sem presledku zopet nastopila na opernem odru, prvič kot Minka. Po njeni posrečeni kreaciji se je še bolj ponujala vzpotedba a »Prodano nevesto« in z Marinko. Minka M. Polajnarjeve je polnoKrvno gorenjsko dekle, njeni spevi so razodevali polnost, prodornost njenega soprana. Dopolnjevati
so se z Uršičevimi in ustvarjali vtisk ubranega sozvočja.
Občinstvo je navdušeno ploskalo dirigentu in vsem nastopajočim. Prof. K. Jeraj je moral večkrat pied zastor in se občinstvu ginjeno zahvaljeval za iskreno, dolgotrajno vzklikanje.
Ob zaključku kulturne sezone 1943 44. je bil izpričan delež naše glasbene mladine, ki ga vsako lete- prispeva k rasti, napredku naše glasbene kulture. Glasbena akaiemija, SGS, matična glasbena šola oblikujejo mlade duše ter jih vnemajo za vzvišene glasbene vzore. Ne smemo pa pri tem pozabiti »Slogine« glasbene šole. Ne moremo mimo njenih uspehov, ki terjajo razumevanja, pozo n osti in pri. znanja. Tudi njeno poslanstvo je namreč v službi plemenite misli.
Uspehi celoletnega, sestavnega glasbeno vzgojnega prizadevanja so se pokazali tuđi na letošnjih treh sklepnih produkcijah. Produkcijski vzpon pa je nudila tretja javna sklepna produkcija, ki ji spričo kakovostnega sporeda in izborne izvedbe lahko priznamo koncertni značaj.
Najprej nas je prijetno presenetila An. gela Sancinova. Učinkovito je odpela pažev spev iz Mozartove »Figarove svatbe«, za tem pa ljubko meijimurSK0 narodno pesem »Hodi. da Minka« v štritofovi harmonizaciji. Glas A. Sancinove je poln,
svež in teži v mezzosopran. Z vnetim šolanjem dragocenega glasovnega materiala bo lahko žela še lepe uspehe. Je gojenka šole P. Lovšetove. Isti šoli pripadata tu-
di nadarjena sopi anistka Pavla Jezov-n i k o v a in Mitja Gr e g o r a Ć , ki razpolaga s prijetnim liričnim tenorjem. Lepo, sozvočno sta odpela znani dvoapev Mi-caela in Don J.seja iz Bizetove opere >Carmen«-. 2e zelo siguren violončelist je Marijan V o z e 1 j , kar je pokazal ob dobrem izvajanju Griecrove in Goltcrmanno-ve skladbe. V drugem delu prolukrij-skega sporeda je nastopil šolski godalni orkester, ki uživa skrbno glasbeno vzgojo v šoli Vinka Šusteršiča. Orkester je dobro Vigran in zmore tudi težje skladbe. Ig-ta z ambicijo in zbranostjo. Uspešno je spremljal Vladimirja Zelenka (Iz šole Irme Hladnikove), ki je v klavirski stroki že dobro izvežban. kar je pokazal z izvajanjem petega stavka Svetelovo Suite, nato pa še violinistko Miro Mlakarjevo iz šole V. šusteršiča. S toplim občutjem je izvajala precej zahtevno Vi-talijevo Ciaceono. V sklepni točki je sodelovala v spremstvu šolskega golalnoara orkestra tudi Branka Tancig, ki je pfl klavirju že čvrsto zasidrana. O tem smo se prepričali oh tehtno izvajanemu I. stavku Svetelovejra koncerta Marijan Vozel j je gojenec šole Milana Hafnerja, Vladimir Zelenko Irme Hladnikove, Mira Mlakarjeva Vinka šusteršiča, Branka Tancig paJadvige štrukelj-P o ž e ne 1 o ve.
Toplo puznanje občinstva ni veljalo samo nadarjenim, ambicioznim gojencem ter gojenkam, temveč tudi šoli. ki upravičeno uživa sloves solidnega glasbenega zavoda.
sTev. 29
«0944
Stran 5 ^
Za razstavo Anice Sodnikove vlada živo zanimanje
Podobe od! Jnc slovenske upcdab!jarke Anice Zupanec-Scdmkcve sc vzbud:le resnično Zanimanje v na;i kulturni javnosti. Z nc&po rečn:m znanjem in naravnim darom ustvarjena de'a. dss [naloštevilna, nudijo gledalcu pravi už.tek.
Razstava obsega scer samo 19 podob, većji del tih. /:t:j  v katerih fcc najmočneje i/ražajo
stvar tdjske vrline An'će Sodnikove. Pole« portretov ima najraj-i cveti čna t h<;z'tja. k: so, polna skrivnostnih zanimivosti in prava zs-kladnca barv. široko 'n hvulcžno področje za uveljavljanje n izživljanje nem me ter zmqraj iskajoče umetnikove d*uše. Morda največje veselje ima s pertretiranjem. Medtem ko kraji-. r j: v večji meri. Anica Sodnikova pa tud: di bro akvarel-ra in kipari. Zanimiva je razv( |na pot te naše odlične unodabljalkc. Spočetka ji je bil predmet motiv ki je njeno
notranjost razgibal in sprožil potrebo po upo-dabl i   tem   pa  sc  ji  j<T začela pora jati
najprej zamisel, osnutek k:'.kr--nc£fa koli motiva v.duhu n :-\ r- 'cm. kt, je podoba v donvš-?i i: /e dovršena. poišče motici da ob njem čim točneje obnovi naravne oblike. Ze od vse-r četka, ko ic začela kot otrok nsati najrazličnejši.- pod be. je Anica Scdnkma kazala naravni dar za slikarstvo :n vel:ko isprejemlji-vcf t zsj VSe kar je v zvezi s to lepo umetnostjo. Z, resnim ::ud:jcm je začela v 16. letu, ko
i: je oče priskrbel dobrega učitelja, akad. slile :: \i Petra Znvtlca. PchI njegovi"1 vodstvom se je mlada umetnica uvetlla v prve skrivnosti
sFkarske umetnosti. Spočetka je risala in slikala tih- žitja, kmalu nato pa tudi figure in krajine. Učiteljev vp!'v jc bil dclj časa opažen v njenih p» dobah, kj a& že takrat, v prvih po-čctklh. dali s!uf;ti, da hrani še velike stvari-fc^kc zmožn t:. ki lc čakajo- pravega trenutka, da sc Sjnrostt do resn-enega izraza. Ko je vstopila v ^Ikarsko m lo. kj jo je tiste dni vo-dr! mojster n;iš-L(:i irnpcriaPzma R:hard Jako-~:č, je vp!:\ prvega učitelja zbledel in ^zginil, ker se jc moral umakniti močni Jakopičev^ osebnosti. Pod Žmitk-vim vodstvom se je Anica Zurančcva naučila vestno r-sati in skrbno polagati barvn k barvi v Jakopičev! soli pa si. jc izbrusila p ;jlcd in poglobila smisel za barv-mc in sveti« bne vrednote ter za skladnost barvnih odtenkov.
Nada1'cvat: študij na Dunaju, kamor jo je vleklo, n: mogla, ker ni.^o .-prejemali žensk na umetni stno akadenrjo. Zato je ^la leta 1911. v M< nflkovo na umetnostno akademijo za ženike. Tam sc je v h:>t\u rudi odločila njena umctiii-ka p.:t. Na akademij-; je poučeval tudi veliki nem ki slikar Albert \Vcsgcrber. č*"gar umetne.-t je b la nadarjeni učenkj pravo razodetje. Postal ji je vzor resnično samoniklega, zre'cga in b' rbenega umetnika, njegova dela so ji s svojo oblkcvnc dognanostjo, prcstorn'n-sko jasnost jo in krepko čisto svojevrstno barvit« >t n va. neslutena pota. Zato je povsem r'.zumljivo. da si je od tega mojstra, ki je bi zelo m^cbeseden. ki ni skoraj nč poučeval in o^tro grajal pridobMa mnogo spretnost5 v kompoziciji in si še pcoMr'la čut za barvo. Če 9j ogledamo njena tedanja dela, epa z: m;', močan odsev uč-teljeve osebnosti. Slikana  so z ncme.k nimi   čistimi barvami ter
učirrkujejo s ploskvam: eno-ta-v-nih barvrrh vrvdnot in s preprosto, malce dekorat-vno kompozicijo, enostavno prisrčno toda močno. SI kala je že tedaj hitro, brez popravljanja in preslikavanja. Ko jc konec šolskega leta pr-rcdi!a akademija običajno razstavo, so dela An:ce Zupančeve terjala občo pohvalo. Tudi j^am učVtelj. dasi s-kop s priznanjem, jo je proglasil za svojo najboljšo učenko. Potem je študirala pol leta na umetnostni obrtni šoli v Prag ter končno na mednarodni umetnostni akademiji  v Firenci, kjer je po monakovem
dobila v svojem študiju na j j ač je 'zpodbude. Tam je poučeval kot profesor znani švicarski Italijan slikar Giovanni G'acometti. ki jc bil v tistih časih na vi:ku svoje moči, je bil v marsičem skoraj nasprotje od \Veisgcrbcrja. Bil je s:ccr tud" izrazit kolorist. vendar mnogo mehkejši, bolj umrjeru naturalistično usmerjen in manj dekoratven. skratka bliže življenju. Iz teh let izhaja več de!, slikanih z lopatico, k' pričajo, da jc bila Anica Zupančeva sprejemljiva in res nadarjena učenka.
Slike, ki jih obsega sedanja razstava so vse odlčne in le tekmujejo med seboj po dognanosti, dovršenosti in življenjski sil'. Tiho-žitja so pestra, zanimiva in plastična prav tako dovršene in učmkovitc pa so tudi »Madone«. stri po številu. Vse pozornosti jc vreden tudi motiv »Na paši«. svojski in učinkovit, das' smo na eni prejšnj'h razstav videli še en boljši tak motiv. Odlične so tudi »Per'ec<. Krajinska motiva »Omišalj« in »Pogled na Ljublj.:r%>« pedčrtavata globoko znanje Anice Sodnikove. Iz cvetličnih t'hožitij od »Poljskega cvetja«, •»Cinj« in »Tulipanov« pa do »Vrtnic«, »Magnolije« in »Kaktej« ter slednjič do »Spominov in drugih »Thožitij« pa sije pravo virtuozno obvladanje ban'.
Vrednost razstave slik Anice Zupanec-Sodnikove ni potrebno poudarjati ker se vsa dela najučinkoviteje sama priporočajo. —r.
?fFIgovcem"
rase nebotičnik.• .
V Lšubljasii ja 75S3 Wž — Največ nizkih hiš v šentpeterski
župniji
Za - t mesta je značilnejše število
prebivalstva, pa tudi število stanovanj kakor število hiš. Toda pravi značaj Ljubljane s: mo šole. ko vemo. da nase mesto štej' merno mnogo hiš in da
se razprostira na zelo veliki površini. To namreč kaže, da grostota ljubljanskega prebivalstva ni tako velika kakor v nekaterih večjih mestih. Upoštevati moramo, da mesto sestavljajo številni relko pozidani okraji, ki imajo šo predmestni značaj, razen teg-a pa tudi velik del stare Ljubljane ni smotreno zazidan. Marsikje sredi mesta naletimo Se vedno- na starinska dvoriščna poslopja in velika slabo uporabljena dvorišča in. pr. med \Volfovo in šelenburgo-vo ulico). Tu in tam se družijo velike nove hiše z nizkimi hišicami iz prejšnjih stoletij. Za rast in prerajanie Ljubljane je ena najznačilnejših slik pogled z Ajdovščine proti nebotičniku: V osprelju je značilni -Fkpvec , nad njim pa raste nebotičnik.
Ljubljana šteje mnogo hiš pač zaradi tega. ker prevladujejo majhne hiše. Tudi v novejšem času. ko je bilo sezidanih precej večjih h:š. je ostalo razmerje med pritličnimi in višjimi hišami v grl a vnenx nespremenjeno: pritličnih hiš je še vedno približno polovica. Pritlične hiše pa nudijo Ljubljani marsikje predmestni značaj.
dvoriftgna poslopja, fttevtto M* Je bilo ugotovljeno še večje kakor smo ga navedli: Vseh niš je bilo v Ljubljani 7580. Med nje so vštete tudi barake, hi jih, je bilo lani 209. I*ritlidnib. fajs" so našteli malo manj; vseh pritličnih hiš je 3698.   Zakaj je ta
razlika med podatki iz dveh virov? Najbrž v starejših številkah niso upoštevane nazidave pritličnih hiš in ne, da je bilo precej pritličnih poslopij v zadnjem desetletju podrtih. Enonadstropnih hiš so našteli 2508, dvonadstropnih 570, trinadstrop-nih 280, štirinadstropnih 72, petnadstropnih 21, šestnadstropnih in višjih 12, z ne-ugotovljeno višino 210.
Pri tej anketi so tudi ugotovili, kako so hiše porazdeljene na ljubljanske župnije. Razumljivo je, da šteje največ hiš šentpe-trska župnija, in sicer 1420. šentpetrska župnija je namreč največja in v nji je največ nizkih hiš. V tem pogledu je precej podobna trnovska župnija, ki se razprostira na velikem ozemlju daleč čez Barje. Stejc 1219 hiš. Na tretjem mestu po številu hiš je viška župnija, ki ima značilen predmestni  značaj in   š-teje   tuili precej
fcaaafidh hiš. Skupaj ima 928 hiš. Sledita (skupaj) draveljska. in zgornjesišenska župnija s 795 hišami, potem frančiškanska župnija s 715 hišami, šišenska 1,689 hiš), bežigrajska. (545), šentjakobska 544, mo-ščanska (491) in stolna (142). V ljubljansko občino spada tudi nekaj hiš ježiške župnije (90) in dve poljske (D. M. v Polju).
Ugotovili so tudi, kje bivajo hišni lastniki ljubljanskih hiš. Skupaj je 7276 lastnikov, torej nekaj manj kakor hiš: nekateri imajo namreč po več hiš. V Ljubljani biva velika večina lastnikov ljubljanskih hiš. in sicer 6884. V Ljubljanski pokrajini zunaj mesta biva 112 lastnikov, na bivšem ozemlju Jugoslavije. Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem. 86 posestnikov, v drugih krajih Jadranskega primorja 29, v drugih krajih bivše Jqg«v.lavije 61. v Nemčiji 15, v Italiji 4, drugje 32 in neugotovljenih primerov je bilo 53.
Ta pregled o lastnikih ljubljanskih hiš kaže. da je velika večina lastnikov domačinov, ne le po tem. da tu stalno bivajo, temveč tudi po narodnosti.
Sveta praprot
Kresne vraže m praprotjo — Zakaj je praprot kresna
Leta 1931 je Ljubljana štela 3477 hiš (po podatkih mestnega statističnega urada); od teh hiš je bilo 1664 pritličnih. Naslednjega leta se je število ljubljanskih bil povečalo na 3606: pritličnih je bilo 1708. kar kaže, da se je skupno število hiš povečalo predvsem na račun pritličnih stavb. Naslednja leta, do vključitve okoliških občin v Veliko Ljubljano se število hiš ni mnogo povečalo. Leta 1934 je bilo skupaj 3730 hiš (1740 pritličnih), leta 1935. po vključitvi okoliških občin, je pa število hiš naraslo na 6115. Z vključitvijo je mesto pridobilo predvsem pritlične hiše. Vseh pritličnih hiš je. bilo leta 1935 — 3635. Leta 1940 je skupno število ljubljanskih hiš naraslo na 6795: pritličnih hiš je r bilo 3815.
V zadnjih letih je število ljubljanskih hiš naraščalo precej počasi. Leta 1941 je znašalo 6897. prodlanskim 6916 (pritličnih 3S33> in lani 6948. Lani je bilo v Ljubljani 2280 enonadstropnih hiš. Vidimo torej, da prevlaiujejo zelo pritlične in enonad-stlopne hiše. Dvonadstropnih je bilo le 478. trinadstropnih 252. štirinadstropnih 65 in večnadstropnih 28.
Natančnejši so podatki, ki jih je zbral lani anagrafski urad. Po teh podatkih, zbranih na podlagi ankete, so vštete tudi
Neštete kresne vraže so v zvezi s praprotjo. Zanimvo pa bi bilo zvedeti, zakaj je prav praprot tako sveta kresna rastlina.
Gregor Krek (»Kres«. 1881) poudarja, da si narod pripoveduje, da »Praprot cvete brez cveta« (Tu^ek) ali v poljskem: »oj praproe k\vietnie ber k\v:atcczka« ali v malorusi-cm. kjer stavi rusalka uganko: kaj cvete brez cveta? in »se mu ne godi dobrot, kdor ne ugane! Iz tega pa vidimo, da slovanska tradic ja ne poudarja to, da praprot cvete brez cveta, ampalk da tudi praprot cvete, čeprav ni videti cveta, ker »naša sevem: bratje« (menda Cehi) poznajo še tole vero, ki je za našo mitologijo velevažna:
»Samo enkrat v letu cvete praprot, namreč okoli polunoči pred Iva-nj:m praznikom in tudi takrat prav kratko časa. ali cvet je kakor samo zlato in tako svetel, da sc vidi kakor po dnevi In ral-cu drohan. da sa moreš skriti za nohtom« (Krek).
N'ehore se spomniš na slovensko bajke o drevesu, ki vzcvete opolnoči, in .sacer v sveti noči. in je drevo vstajenja kralja Matjaža. Takole dobesedno pra\i bajka:
»Pred njegovo jamo v Pečici bo na božično noč zrasla zelena lipa. Od polnoči d cene bo tako sladko- cvetela, da napolni s prijetnim vonjem vso okel i cc. Cvetela bo pa eno samo uro in potem se posušila. Na to posušeno lipo bc obesil kralj Matjaž na dan svetega Jurija svoj ščit in tedaj oizelen; lipa znova. To bo znamenje boliših ča.sov« (Kclemma. Bajke, št. 6/1 V).
To je bajka o bojnem drevesu (Schlachten-baum pri Nemcih), ki mera postati tako močno, da b'. lahkrj nosilo jezdeca s kenjem. ker na njem se bo prikazal pričakovani kralj zlate dobe, torej kralj Matjaž. Po na^i tradiciji se bo prikazal in zmagal Matjaž, »kjer t r i -vršna smreka ras e«. N7a drugi strani pa je govor o posušenem drevesu (lipi), k; bo na Jurjevo ozelencla, koi bo kralj Matjaž obesil nanje svoj ščit. Očividno pa Davorin Trstenjak ni vsega natančno zapisal, ker kakcT ie lina opolnoči ozelenela in se razcvetel a, tako mora ozeleneti i n se razcveteti na Jurjevo in tudi opolnoči, ker narod je združil v tej prerokbi dvoje mnenj, namreč 1) da bo kralj Matjaž prišel za Božič in 2) da bo prišel na Jurjevo. Prvotni sflovenski prazniki so se v krščanskem koledarju zamajali. Prihod umrlega boga-kralja so eni praznovali na praznik rojstva Jezusovega, drugi o Jurjevem, češ. saj naš junak ne bo majhno dete. ampak mladenič, in tretji so ga pričakoval: na kresno noč.
Prvotna bajka jo torej bajala takole: V tisti noči ko bo prišel (al; se rodil) naš kralj, bo zeleno drevo (hpa, smreka, praprot) vzcvetelo, toda se tudi takoj o s u 1 o. A tudi ta domnevana verzija je morala nastati iz dveh mnenj:
1. ) suho drevo bo ozelenelc flrpa!); ?n
2. ) zeleno drevo bo v hipu vevetelo in cvetje se bo takoj osulc.
Ozelenelo suho drevo je »Zelen; Jurij — zeleno drevce*. ki ga nosijo okrog. Razcvetelega drevesa pa nihče ne bo videl, ker zjutraj bo že samo zeleno.
Evo, odtod svetost praproti, ker kakor tisto sveto drevo, ki se opolnoči, tisti »— nezaznaven hip ko sonce doc vete in se osu je«
(Župančič: Veronika Desenlška) praprot zacvčte in se tudi že osuje!
Čeprav nihče še ni videl praprotovega cveta, če ima »semena« (trose), je »morala« tudi cvesti — in cvela je torej ponoči, opolnoči, in tako je postala slovanska ašera. sveto drevo na grobu Kresnikovem kakor lipa na Matjaževem skalnatem grobu v gor:.
Se nekaj je treba omeniti, namreč, da je germanska a>era — tjko imenovani lmr.nsiil »veliki bteber« sumljivo podoben razvijajoči se praproti in jc torej kot kultni predmet prav mca*cča podoba -velikanske pr:"pr<;t: al: izsn: >!jene«_fa prapT<:tne«»a cre-vesa (Kletler. Deutsche Kultur, str. ;>$.). Slo-vanskj »veliki steber« v Stctinu. z zapičenim »kopjem  Julija  Cezarja«  (Helmoki), ali
steber v svetišču, na katerem jc bil obešert Svetovirov ščit, je isto sveto «* u h o drevo, ki bo enkrat opolnoči poznah* zelenic in
cvet prexl Matia2e\o jamo, na katero bo junak »tbesil svoj Sčftcl
Da bi na to čisto na>o versko predstavo vplivala legenda O Aronovi palici, kakor m'sli Grafcnaucr o slovenski bajki ,> orehu svetega Ivana (»Lepa Vida«, >tr. 2o.V) je rnogče. a samo zaradi podobnosti te pa! ca z egipčansko, torej pogansko ASCTO, ki jo suho drevo na OzirJ vem pobu (Vditcr).
T'Sti oreh je po Yalv,:sorju rasel V Lokvah blizu Senožeč. V krasni noč: je orehi \ o dr.-\ » ozelenelo.   se    ra/evetelo   in   nastavilo* sac!«-
lK.i/'<e. št. 115.) in t,> opolnoči Ce i ni misliti." da je v tistem drevesu §b val Lesi i duh al: Lesnik« (Kelenvr.a), to cvctCUJO opolnoči je pojfansk i nazor in z An»r, \ pa-\:co nima kaj opravit .
Ali nismo tako srečni, da b se nam < hranila risba »vellkena sKr-r.-.-c u i.in.i m.r.ie magnitudinis). kakor se je ohranila poi Irminsula (ime pomeni »velik steber*) Hi tako -imenovanem Fxtemste'mi. a prav verjetno, da bi na njegovem vrhu v.dV!1 upodobljene poganjaieče polžasto zavite H&tc pc&pvoti kakor pri Irminsulu.
Naš steber in IrminsuJ sta seveda le barb'.r-ska imitacija eg'pcanskp^grškegfl stebra z volu tam: rastočimi i / stebra, ali celo »drevesa ž i v 1 j e n j a« (\Yclvr. As&tri« sehe Kun>t. si. 16., pa eolski glavič 'z Neon-drije). Na mestu lotus •■. pahne, ak inta jo »evcla« na našem stebru slovenski palma — i veta praprot.
Kakur bo enkrat, tajno, da nifice ne bo vedel kdaj in kako. vzc\ctc!a n -v < *-::'a cš t IS tO uro — lipa na Matj. zevem grobu, tako C vete vsako kresno noč pranrot. k; ji nihče Se cveta ni videl (a Vendar enkrj* mora e\>st.l — n je zaradi te tainosti posta'a sveta!     a. m.
Tramvaj in k©Ici^r|l
Obnova kolesarskega prometa je znatna omilila naval na tramvaj, ki je lani prevezli 26 milijonov potnikov
V zadnjih desetletjih se je kolesarski promet izredro razvil; na ljubljanskih cestah so prevladovali kolesarji. Povprečno vsak četrti Ljubljančan je bil kolesar. Glede na številnost ljubljanskih kolesarjev so nekateri primerjali Ljubljano z veUkim: mesti na evropskem, severu. Vsekakor je Ljubljana spadala med mesta z najživah-nejšim kolesarskim prometom. Pred sedanjo vojno so postala pereča vprašanja V zvozi z živahnim kolesarskim prometom na naših cestah. Dokler se ni še močno razvil motorni premet, nismo čutili potrebe, da bi se pečali resneje z ureditvijo kolesarskega prometa. Prejšnje čase so gledali celo nekateri prometni strokovnjaki, na kolesarje kot na nepomemben prometni činitelj in jim niso hoteli priznati nebene posebne pravice na cesti. Caate so bile določene samo za avtomobile in vozove z vprežno živino. Po tem se je ravnala tudi širina cestišč. Celo pri najnovejših, modernih cestah v začetku niso mislili na kolesarska vozišča; to se je kmalu maščevalo in začeli so delati načrte za kolesarske ceste.
Ne giede na neugodne cestne razmere za kolesarstvo pri nas je število še vedno naraščalo. Tudi razvoj cestne železnice v Ljubljani ni vplival na kolesarstvo; tramvaj ni mogel zmanjšati števila kolesarjev. Z razvojem cestne železnice na naših ozkih, vijugastih ki slabih cestah so se pa prometne težave še povečale. Po sodbi nekaterih prometnih strokovnjakov bi b;lo najbolje kolesarstvo sploh odpraviti, češ da bi bil tako cestni promet v glavnem olajšan. Zato se tudi niso ogrevali za načrte, naj bi kolesarji debili na cestah svoje pasove, odnosno posebne ceste.
Da je kolesarstvo zelo potrebno že za samo prebivalstvo, ki živi na področju mestne občine, se je izkazalo v času ustavitve kolesarskega prometa, številni kolesarji So si skušali pomagati s tramvajem, ki pa ni •mogel nadomestiti koles, ker pač njegovo omrežje še ni tako popolno. Kljub temu je bil izreden naval na tramvajske vozove-Tramvajski promet je bil preobremenjen ln kljub vsem prizadevanjem osebja in uprave cestne železnice ni bila mogoča zadovoljiva ureditev. Potniki so večkrat zahtevali nemogoče in neprestano so se pritoževali nad razmerami v tramvajskem prometu. Da je bil vseh težav kriv le prevelik naval, se je izkazalo, čim je bil zopet obnovljen kolesarski promet.
Poslej je potovanje s tramvajem znosno. Vidimo torej, da kolesarstvo vpliva na tramvajski promet, medtem ko cestna železnica ne vpliva na kolesarski promet, če je kdo prejšnje čase mislil.'da se bo tramvajski promet poslej škodljivo zmanjšal, se je tudi zmotil. V resnici je potnikov mamj, vendar je premet še vedno živahen. Vozovi vo^zijo dovolj polni. Kaže pa tudi, da se mnogi bivši kolesarji še ne vozijo s kolesi. Mnogi so namreč razstaviti kolesa in jih še niso sestavili; nekateri so kolesa prodali: mnogi tudi nimajo pnevmatike. Upoštevati je treba tudi, da so se po.samezniki
tako navadili tramvaja, da tmli se sdaj kupujejo mesečno vozovnico. Zato ;e od časa do časa ira tramvaju še vedno huda gno«.-i.
V za.inj h letih ni moglo priti do kakanih bistvenih izboljšanj tramvajskega prometa v Ljubljani. Tramvajsko omrežje se Ili M £ podaljšalo, ni se pa tudi mnogo pov< število vozov. Eksploatac: jsk.i dolžina tramvajskega omrežja je ostala nespretne-njena cd leta 1931 do 1937; laiaAala le 15.575 m. Prejšnje čase je bilo on.i . go samo 5-200 metrov. Leta 1938 ^i1 le lipo-rahna dolžina omrežja podaljšala na 17.067 metrov. Poslej se dolžna omrežja i več spremenila. Sorazmerno z velikim \ ' • m potnikov in z malim številom vezov je omrežje kratko.
Vsi motorni vozovi, ki jih je b;!o lani ;n predlanskim v prometu 50, ima; i L706 sedežev in stojišč. V zadnjih letih BO pa MU večkrat tako napolnjen-, da bi b:Io treba to Številko najmanj podvojit i. Prikolic je zol0
malo v prometu. V prUcolice so predelovali stare motorne vozove. V sadoijln letih je v premetu le 6 prikolic, ki imajo skupno -07 sedežev in stoj:šč-
Število potnikov je v zadnjih letih silno naraščalo. Ko je bilo omrežje le 5200 m dolgo (leta 1930). je znašalo število potni, kov (število izdanih vozovnic) 3.173.760. Naslednje leto so je število potnikov povečalo na 5,447.719. Leta 1937 je Stevflp potnikov doseglo že 7,077.031. leta 1939 se je
pa dvignilo na 9,236.140. Poslej je Število potnikov naraščalo skokoma. Leta 1010 jo znašalo 11.116.887. leta 1941 12.830.52S, pre.dansk:m 18.473.313 in lani. ko je najbrž doseglo rekord. 26.122.807. Ni verjetno, da bi bilo letos število potnikov se večje, ker se bo pač moral pokazati vpliv k lesarskega prometa.
Tudi število prevoženih vagenskih kdo-metrov se je lani p:veeaio. kar je par zumljivo pri tako visokem številu prev nih potnikov. Vendar je bilo največ kilometrov prevoženih 1939. 'n s eer 2.005.47S. Predlanskim jih je bilo 1,721.075 in lani 1.949 069.
Ali niste pomislili, da drugim ovirat« vstop v zaklonišče, če se postavite pred vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zaklonišče.
Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja.
Zavedajte se, da če v devet indevtitde>»etib: primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, dav bo zares. Zato ne Izzivajte usode in držitu se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonišče!
Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te je n£^K>til v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, ni^i škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi, da sebi.
Dr. Fran Vatovec:
12
Ob zori slovenskega
novinstva
Ob stoletnici Bleivveiisovili »Novic«
V primerih, ki se je ob njih izkazala pomanjkljivost slovenskega izrazja, priporoča B1eiweis prvenstveno izposojanje hrvat s.k i h besed. To svoje stališče tudi primerno utemeljuje: »Horvat je so naši bližnji bratje; njih književni jezik je zlo omikan in olikan in če nam besed manjka, si jih moramo nar poprej pri Jugoslovanih izposoditi in če jih tukaj ne dobimo, potem moramo še le dalje na posodo iti.«"1*
Bleivveis je uvedel nekako jezikovno šolo v okviru listnice uredništva, ki v njej deli najrazličnejše jezikovne nasvete Novičnim sodelavcem in dopisnikom ter jim priporoča, haj pišejo po domače in v duhu našega jezika. Tako polaga na srce nekemu »A. Drag. P. na I«, naj piše po domače, naj misli po slovensko, naj piše v kratkih stavkih, ne v dolgih periodah, naj se preveč ne poslužuje samostalnikov, naj uporablja poleg tujih izrekov in rekel domače slovenske. »Vaš dopis kaže«, — tako se oglaša Bleivveis v svojem očetovsko patri-jarhalnem tonu«— da ste sposobni stopiti v vrsto slovenskih pisateljev; le lotite se spisov, ktere ste nam obljubili, samo poglavitne reči ne zabite: pišite po domače, to je, v duhu našega jezika, pa ne ptu-jega; mislite po slovensko, pa pišite ne zavito v
dolgih perijodah, ampak v kratkih stavkih, prosto in lahko razumljivo; ne rabite preveč samostavnih. imen (Hauptw6rter), posebno abstraktnih, se varite kakor živega ognja; glagoli naj nadomestujejo sa-mostavne imena; namesto ptujih rabite domače slavenske izreke, prislovice, usklike itd.7 ki jili še veliko v narodu živi, pa se žalibog še preveč pogrešajo v naši pisavi. Vsak jezik ima lastnosti svoje; teh se držimo, pa se ogibujmo ptujih.«ao Žal se je Bleivveis v praksi nemalokrat sam pregrešil proti lastnim jezikovnim priporočilom in nazorom.
Od vsega začetka se drži Bleiweis v jezikovnem pogledu izključno slovenskega okvira. Zavzema se za jezik, ki je razumljiv večini Slovencev. Novice naj ne bodo po njegovem mnenju ;samoljubne Krajnice«; pač pa naj "ostanejo le Slovenke. V povabilu na naročbo Novic za 1857 utemeljuje namreč potrebo večini Slovencev raziirnlji-vega Novičnega jezika; >Ker pa hodijo Novice po vseh slovenskih okrajnah, si morajo prizadevati, da govore jezik, ki je večini razumljiv; nikar naj se tedaj ne terja od njih, da bi bile zgolj le samo-Ijubne Krajnice; nasproti pa naj se jim tudi to dovoli, da ostanejo le Slovenke in da ne segajo dalje.«31
Ta osnovna jezikovna načela s sklicevanjem na večina naroda so prožila Bleiweisu kot uredniku Novic primeren naslon, kadar koli ga je tista nemirna žilica, ki je v njem nedvomno tičala, zanašala na kočljivo, opolzko področje obravnavanja raznih jezikoslovnih odtenkov. Tako je n. pr. v vprašanju pravilnosti določenih predlogevnih oblik
opozarjal na izgovorjavo večine slovenskega naroda. V opazki pod črto iz leta 1S79 razmišlja o predlogo vnih oblikah »med«, »mej« in »mezi«: ..Menda nam ne boste zamerili, da smo namesti mej zapisali med, ker naše pravilo je bilo zmerom to. da pišemo, kakor večinoma narod slovenski, a ne kak posamezen pisatelj izgovarja besede. Neizmerna večina naroda razločno govori in je govorila med <zwischen) in le malo kje se čuje mej ali mezi. Priča temu nam je Janežičev »Popolni ročni slovar«, ki »mej« celo ne pozna ne; isto tako tudi Cigaletov »Deutscli-slow. vVorterbuch« ima med in le med srpkoma stoji mej. Zato: medzidje, medpotje, Medvode itd. Celo Babukičev »nirsko-nemačko-italijanski rečnik^ ima med in medju za »zvvischen«. Stvar sama po sebi je malenkost, al čemu tisti j celo tam vrivati, kjer ga narod ne pozna! Vred.«32
Hkrati spoznamo ob tem, s kakšno samozavestno merodajnostjo posega Bleivveis, dasi brez prave kvalifikacije v drobna jezikoslovna vprašanja in s kakšno avtotaritivnostjo, ki si jo prilašča v urednikovi funkciji, odloča o njih pravilnosti.
Bleiweisov osnovni jezikoslovni nazor se je od Dočetka opiral na stvarni jezik, ki se v svojem samorastju oplaja ob neizčrpnem izraznem bogastvu ter oblikovni dognanosti ljudskega jezika. To organično načelo je vzklMo iz zdravih korenin. Zato Matija Majar, ki je bil med prvimi No-vičnimi sotrudniki, leta 1844 upravičeno sodi. da Novični jezik lahko vsak Slovenec razume: »Kar se tiče jezika u teh novicah, ga lehko zastopi vsak Slovenec per nas, samo ako brati znade, ako pa ne
znade ,pa niso tega Novice krive, ampak on sam, da se ni naučil kako valja.^*1
Toda težko bi bilo vzdržati Majarjevo sodbo po 1. 1860, ko se opaža vNovičnem jeziku preobrat, ko bledijo načela o izključni pravilnosti ljudskega stvarnega jezika in ko mrgolijo po Novičnih stolpcih srbohrvatske izposojenk e.51 V Blei-vveisovem miSljenju se je nekaj prekucnilo. Počasi pronica nazor o enotnem knjižnem jeziku za jugoslovanske dežele. Zasledimo ga v Bloi-v/eisovem pismu Matevžu Hladniku 26. novembra 1. 1860, ki mu Novični urednik ,v njem dopoveduje, da za slovenščino in pisatelje, ki hočejo kdaj s svojimi knjigami brez dnarne škode izhajati, ni druge pomoči, kakor da se izcimi za jugoslovenske dežele edini književni jezik. Kaj črno mi s svojo pohlevno slovenščino terdovratni biti. To ni sedanjemu času več primerno, ker je napredek potreben in smo brez napredka pogubljeni... Edina abeceda utegne kedaj le cirilica biti. 35
29 Novice, 1849, str. 237.
30 Novice 1862, št 2.
31 Novice 1856, št. 98. s« Novice 1879, str. 418.
Novice 1844, št. 3.
34 Dr. A. Breznik, Jezik naših časnikarjev in pripovednikov. Priredil Jakob šolar. Cvetje iz domačih in tujih logov 19. Str. 82-83.
35 Dr. I. Prijatelj, Levstikov politični list »Naprej«. Razprave Znanstvenega društva za hum. vede *II.t 197« — dr. A. Breznik, ibid., str. §3.
Stran g
»STOVENSTI   NAROD«, ponedeljek, 17. Jurrja 1944
Stev. 29
Beseda o filmskih igralcih
ženskih src. Z Lili a no Harvey sta veljala dolgo let kot idealni tip filmskega lju-bavnega para Posebno s filmom »Kongres pleše« sta žela izreden uspeh. Tudi Gustav Frohlich, malce resncbnejši in bolj povdarjeno moški je dosegel izredno priljubljenost. Hermann Thirnig je šarmantni ljubimec, kateremu pa pristojajo bolj lahke, komične vloge.
V vrsto mlajših ljubimcev pa spadajo: Wolf Albach-Retty, Viktor de Ko\va, Hans Holt, Albert Matterstock, Hans Sohnker, Kari Schonbock, Hannes Stel-zer. Vrsta ljubimcev pa ne bi bila popolna, ako ne bi imenovali še dveh in to sta vedno šarmantni kavalir Georg Alexan-der m plahi Heinz Ruhmann, ki pa je že bolj komik. Izrazita komika sta pa Paul Kemp in Theo Lingen.
Dunajsko okolje in toplino srca posebno značilno predstavlja Paul Horbiger. Na popularnosti enak mu je Hans Maser, ki je ustvaril pač popolnoma orginalen filmski lik. — Prihodnjič si pa ogledamo igralke.
Nič ni na svetu bolj minljivega od filmske slave, ki jo lahko imenujemo enodnevnico nesmrtnosti. To velja za poedino filmsko stvaritev kakor za filmskega igralca. Koliko blestečih »zezd«, ki so včeraj še žarele na filmskem nebu, občudovane od stotisočev, koliko imen, ki so šla od ust do ust po vsem svetu, je danes skoraj že docela pozabljenih! \Valdemar Psvlander, Asta Nielsen, Erna Morena, Budolf Valentino, Ramon Novarro, John Gilberl   Greta Garbo. Douglas Fairbanks,
Rudolf Valentino
Mary   Pidcford,   Lon   Cnaney; Norma
Shearer, JLAlian G isti, Jeaai r!arlow, Gloria Swanson.  Horold Llovd,   Buster Keaton,
Pat & Patachon... Kdo se jih še spominja? Ta m oni starejši obiskovalec kina morda še, mladina jih ne pozna, niti po imenu! Pa izmed nemških filmskih igralk polpretekle dobe, imena kot Fern Andra, Mady Christians, Xenia Desni, Erika Glassner, M i a Mav, Lia Mara. Hella Moja, Ossi Osvvalda. Brigita Helm, Lia de Purti. Magda Sonja, Hanni Weisse. .. ali se še kje pojavijo na filmskem platnu, ali se sploh še kje imenujejo? ...
Pri igralcih je prehod v zrelejšo dobo lažjL Emil Jannln^s. Vverner Krauss, Paul \Vegencr. Heinrich George so še dacn.es hrbtenica nemškega filma Paul Hart-mann, Willy Fritsch. Gustav Frohlich. Ivan Petrovič, Georg Alexander, H. A. Schlet-tow. Frit^ Kompers, Johannes Riemann štejejo še vedno k značilnim pojavam filmskega platna. Izmed igralk starejše generacije so se obdržale na površju Lil Dagover, Olga Cehova Pola Negri, Henny Porten in Liane Haid.
Poglavje zase in dostikrat tudi katastrofa za poedinega filmskega umetnika je bil prehod od nemega k zvočnemu filmu. Najznačilnejši tak primer je bil primer Johna Gilberta, partnerja Grete Garbo v vAni Karenini« in drrigih filmih.. Ta svoj čas eden najbolj priljubljenih ameriških fČrnskih ljubimcev je imel namreč za mikrofon previsok, pretenak glas in vsa njegova prizadevanja, da bi se tudi pri zvočnem filmu uveljavil, so bila zaman. V Nemčiji je bil tak in ne edini primer elegantni Bntno Kastner, za časa nemega filma tako priljubljeni ljubavnik nemškega filma- Ko je prišel -zvočni film, je prišel na mah iz mode.
VV. Fritsch
Preglejmo na kratko, katere igralske moči so danes nemškemu filmu na razpolago. Dobrih igralcev je vsekakor dovolj, a velikih je vedno premalo. Vsem na čelu stoji Emil Jannings, ki je v treh desetletjih ustvaril toliko pomembnih filmskih likov, da bi se že lahko ob samem njegovem delovanju napisala zgodovina nemškega filma. Njemu se pridružujejo Wer-ner Krauss, Paul Wegener, Heinrich George. Eugen Klopfer. Vsak markantna osebnost zase. Poseben položaj zavzema Gustav Grundgens, Kot igralec in režiser hodi vedno svoja pota. »Značajni junak« in tkzv. »težki ljubimec« je Willy Birgel. Z njegovim  zadržanim načinom igre in
umerjeno energijo si brez velikih gest ustvari veljavo in predstavlja sodobni tip moža. Ta opredelitev velja tudi za Carla Lud\viga Diehla, ki je. združujoč v svoji osebi podobne vrline, enako priljubljen filmski igralec. Končno spada v te skupino še Paul Hartmann, ki ni le izvrsten gledališki igralec, temveč si je tekom let pridobil tudi pri filmu nedelj enih simpatij.
Demonsko-elegantnega svetovnjaka pooseblja Rudolf Forster. Tip zmagovitega junaka je Hans Albers, ki nastopa v zadnjem času z uspehom tudi v resnih karakternih vlogah.
V vrsto pravih ljubimcev srednjih let pa spadajo predvsem Gustav Frohlich, Willy Fritsch in Willy Forst. Slednji je igral prvič glavno vlogo v nemem filmu »Cafe Electric« (leta 1927) kot partner Marlene Dietrich. > Dvoje src v tričetr-tinskem taktu« in »Atlantic« sta ga napravila na mah splošno znanega in priljubljenega. Leta 1933 je pričel delovati
tudi kot režiser. Tu in tam pa še vedno prevzame   kako   vlogo,   ako   mu posebno
dobro leži. Willy Fritsch je dosegel v zvočnem filmu nekako isto popularnost, kakršne je bil deležen za časa nemega filma Harrv Liedtke. V dolgi vrsti filmskih operet je bil Fritsch neodoljivi osvajalec
S. Petrovič
Glasba
KramOlc Luka. Pesem mladine. Izšla je te dni lična zbirka narodnih pesmi in koračnic za slovenska šotsfco mladine, ki jih je priredil
naš priznani odličnj glasbenik prof. Luka Kra-molc. Pesmi so zelo posit-čeno nanizane. Sve-čanostnim pesmim (Vaprej zastava Slave. Pobratim ija, Slovenska zemlja in Zcfeavca) sledijo rajalne pesmi (.Marko skače: Pleši, plesi
črni ko»; Rinsjaraja: Sonce sije, dižej £Te; Vse kai lazi po tem sveti; zajčki so skakljal m Žabja svatba): nato še Koračnice m narodne. Pesmi so namenjene šdsJri miadhv in bedo zelo koristno služile pri šolskem pevskem pouku. Ob pnmcm transpoziciji se lahko vse pesmi pojo tudj enoglasno. Vsi ljubitelji rn. prijatelji mladnske pesmi bedo z veseljem in ljubeznijo vzeli dragoceno knj žico v roko. Zelo okusna oprema jc delo arh. Vlada Gajika »* * *........*^it*4.v*AAA^..>tttt 111 n n t u
O kihanju
Slovenci imamo kihanje za dobro znamenje in smo prepričani, da so besede, ob katerih pripovedovalec ali poslušalec kihne, resnične. Posebno dobro pomeni kihanje na tešče. Vsak dan ima svoj pomen in sicer kihanje v nedeljo — darilo, ponedeljek — pismo, torek — potovanje, sredo
— denar, četrtek — l.uibezen, petek — Žalost, soboto — veselje.
Drobne zanimivosti
Po napoleonskih vojskah je bila kuharska umetnost v Franciji na svojem višku. Sladokusci so trdili, da po okusu mesa je-rebičje noge spoznajo, na kateri nogi sto j i med spanjem Počivajoča noga je bila fi-nejšega okusa, kakor ona. na kateri je poljska ptica stala.
Na neki japonski trgovini je bil napis: »Naši nameščenci morajo biti z vsemi odjemalci tako ljubeznivi, kakor oče. ki išče za svojo hčer bogatega ženina pa ji ne more dati dote.«
ilovnato posodo, v kateri prodajo indijski mlekarji mleko drugovercem. po uporabi takoj razbij ejo. da se ne bi Hindu pregrešil nad nečistostjo posode.
Za časa biedermeierstva je avstrijski cesar vsem uradnikom s posebnim odlokom prepovedal, da bi se pudraLi in pordečili ustnice.
V Dobrovicah na Češkem so do vejevja Obzidali 1200 let star hrast, ki je 28 m visok isn obsega 17 m. Za ohranitev tega drevesa so porabili dva vagona opeke in
po en vagon apna. peska in cementa.
Deset zapovedi
o vede«afii v zaklonišči 2>
L. Ohranite mir In red!
2. Vsak naj bo pripravljen, da pomaga drugim.
3. Kajenje je prepovedano.
4. Vedno je treba imeti obzir do mater z majhnimi otroki, do starejših in bolehnih oseb.
5. Živali ne smeš jemati v zaklonišče.
6. Otroške vozičke pustite zunaj zaklonišča!
7. Vsakdo naj ima pripravljeno žepno svetilko.
8. Ne pozabite zaklonišč ne prtljage.
9. Odredbam rediteljske službe se mora vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se zoper-stavlja, bo zapoden iz zaklonišča, oziroma
kaznovan.
10. Pravdno vedenje vsakega posameznika varuje občestvo pred škodo.
Pesek za gašenje za primer letalskega
napada vzemite brezplačno iz deponij ob cestah. Te deponije so označene z napisom »Požarni pesek«
Ina Slokan:
Posmrtmca
Bil je vdan, dober, zvest in pošten, kajti ni bil človek, ampak samo pes. Ko je prišel k hiši, je bil še zelo mlad, imel je smešno Velike Šape in glavo in zelo rad se je igral. Vsakovrstne norčije je počenjal, toda nikoli ničesar takšnega, da bi komu Škodoval.
Potem je zrasel v psa-orjaka, njegova živahna igrivost se je unesla, ker je bil inteligenten pes žlahtne krvi in se je zavedal, da se to zanj več ne spodobi. Postal je čuvar doma svojih gospodarjev. Ljubil je ta dom. kakor je ljubil svoje gospodarje in skrbno ga je varoval, že od daleč je s svojo pasjo tenkočutnostoj skrbno presodil in pretehtal vsakega prišleca. Dobrodošlega je pozdravil z mahljaji repa, nedobrodošlega z zloveščim renčanjem. In nikoli se ni zmotil.
Svoje gospodarje je ljubil čez vse in rad je storil, kar so zahtevali od njega. S košarico v gobčku je ho-dil namesto gospodinje na trg. v trgovino in trafiko, da, ce-lo k mesarju in zvesto in skrbno prinesel vse, kakor najzanesljivejši posel. Nikoli se ni potepal z drugimi psi, ni lajal brez potrebe, ni se ustavljal in ovoha val vsak hišni vogal .In nekoč je rešil Človeško življenje.
Neko dekletce je pallo v vodo. Dosti ljudi je to videlo. Kričali so, se prerivali na bregu in niso vedeli, kaj bi storili. On pa je to takoj vedel, ker ni bil človek, ampak samo pes. Skočil je v vodo, se z zobmi zagrizel v dekličino obleko in jo srečno prinesel na breg. Tamkaj je ves moker in srečen legel peleg male onesve-ščene stvarce in jo s svojim velikim hrapavim jezikom parkrat prijateljsko obliz-nil po obrazu.
Najbrž bi bil še dolgo živel in storil še marsikaj lepega in junaška t*l, saj je bil še mlad, zdrav, močan in inteligenten, da bi ne bilo te nesrečne vojne in živilskih kart. On je bil velik in rad veliko jeiel. Njegova skledica zdaj ni bila nikoli več
zvrhano napolnjena in tudi jed. ki jo je zdaj debival, ni bila takšna kakor prej. Ni bilo rumenih žgancev, ne kosti, ne konjskih pljuč. Njegove lepe razumne oči so se dostikrat z nemim očitkom zazrle v gospodarja: Zakaj me ne hraniš več kakor prej? Kaj ti nisem dovolj zvest in vdan in te ne ljubim nad vse?! Rebra so mu močno izstopila in njegov kožuh jc pO-stal grl in m labav.
Gospodar bi mu rad pomagal in mu dopovedal, da je vsega kriva vojna in da on zato ne more več jesti žgancev, ker nima krušne karte. Bolel ga je pogl?d na stra. dajočo žival in končno se je hude nerad odločil za edino možno pomoč; Prišel je mož s puško.
Ko se je bližal hiši. je pes zaienčal in zamolklo zalajal, nato je vstal in hotel skočiti v tujca, tola gospodar mu je ukazal, naj miruje. Ubogal je. čeprav nerad. Nato mu je gospodar ukazal, naj sledi tujcu. Pes je okleval. Gledal je gospodarja. Začudenje, žalost in prošnja je bila v njegovih zvestih pasjih očeh. Toda ubogal je. saj je imel gospodama nad vse rad in
raje bi tisočkrat umrl. kakor pa da bi se mu uprl. s povešenim rep~m in globoko
sklonjeno glavo je sledil tujcu.
Pri vrtnih vratih pa ie postal, kakor da ga je preblisnila nenadna misel. Ozrl se je in videl gospodarja, ki je še vedno stal pred hišo. Pes je stekel nazaj k njemu, dobrikajoče zacvilil m mu s svojim hrapavim jezikom parkrat prijateljsko obliznil roko. Tako se je posle vil od njega, ki mu ie bil na svetu najvišje in najljubše bitje. Nato je brez ukaza odšel in nikoli več se nista videla.
V gozdiču za hišo sta kmalu nato odjeknila dva strela.
Zla j je njegova pasa utica prazna. Pred njo leži prevrnjena bela skledica. Tudi veriga je še tam, ki pa so jo le redko uporabljali. On sam pa leži v jami v gozdiču za hišo in njegovo zvesto, vdano pasje srce, ki je bilo bolj pošteno, vdano in zvesto od marsikaterega človeškega, — polagoma trohni.
Za smeh in dobro voljo
ZA LEPOTO
3>Naočnike bi rad.« ^-Daljnovidne ali kratkovidne ?« » Vidne.«
DANTE
Ko je senat v Firencah imenoval Danteja za poslanika v Rimu, se Dante ni mogel odločiti, ali bi šel ali ne, in je rekel s samozavestjo:
»Kdo bo ostal tukaj, ako grem, in kdo bo šel. ako jaz ostanem?«
TISKOVNA NAPAKA
Tajnikovo poročilo: s-Finžgarjev »Divji novec' je napolnil našo prazno blagajno.^
NISEM VREDEN
Ko je Henrik IV. nekemu plemiču pripenjal red sv. Duha, je plemič, kakor je bila navada, izgovoril evangeljske besede: >Go-spod, nisem vreden ...«
>Vem, da nisi vreden, toda tvoj stric me je prosil ...«
NAVIHAN EC
Neki gospod je vzel v službo fanta, o katerem je bil glas, da je »malo tako«. Nekoč se je gospodar hotel pošaliti in je rekel fantu: »Tu imaš denar, pojdi na trg in mi kupi dvajset jajc in za pet lir trave .Ojoj'.«
Fant je šel, kupil in se vrnil s polno košaro.
»Ali si prinesel vse?«
>Vse in prav. Sežite z roko pod prtiček in se prepričajte!«
Gospod je to storil in za vpil: »O joj! Ojoj!«
»No, vidite gospod, najprej sem kupil jajca. poten% pa koprive, in to je trava ,Ojoj'.«
OTROŠKE
Oče je prebral brzojavko in rekel svoji sedemletni hčerki:
»Pomisli, štorklja je danes teti Lenki prinesla deklico.«
»Očka, zdaj. pozimi? Jaz sem pa mislila, da je štorklja ptica selivka.«
MIROLJUB
Stotnik: »Fantje, zdaj pa le pogum- Prišel je trenutek, ko nasKcčite mož na moža!«
Vojak: »Gospod stotnik, ali bi mi ne pokazali mojega moža — morda bi se pobotala?«
UŠESA
V neki družbi je bil tudi fizik Lichten-berg, ki je imel opazljivo velika ušesa. Nadut bogataš mu je to kazljivo zadevo omenil.
»Prav imate,€ je pripomnil učenjak, »za človeka so moja ušesa res prevelika, vi pa mi ne boste oporekali, da so vaša ušesa vsekakor premajhna — za osla.«
CE KDO VSE VE
Pokojni avstrijski pisatelj HerrrK.nn Bahr (1863—1934) je bil sijajen poznavalec svetovne književnosti, imel je pa tudi to napako, da se je imel za pravega vseveda.
Nekoč je v podlistku nekega dunajskega časopisa izšel članek s temle stavkom:
»To je eden najlepših in najgloboko-umnejših izrekov velikega Hareusa, ki ua po pravici štejemo med naj genialne j še in največje sodobne pisatelje ...«
Dunajski literarni krogi so bili izredno začudeni. Kajti nihče izmed njih ni ;e nikoli slišal za velikega pesnika in filozofa Haresuo. Iskali so po vseh leksikonih, spraševali vseučiliške profesorje —-vse zaman.
Drugi ponedeljek je pisatelj Hermann Bahr v svojem tedenskem pregledu tole napisal: »Nad vse je hvalevredno, rj X. Y. v svojem članku spomnil tudi Ha-resue, velikega japonskega filozofa, ki | jateljem zmerom pripovedujem o njem in ki ga cenim in spoštujem že od mladih let.«
Drugi dan je dobil pa pismo s temle sporočilom:
^Beseda Haresu v mojem članku je bila tiskovna pomota. Pravilno bi se imelo glasiti Hamsun.  S spoštovanjem X. V.-
Križanka štev. 28
Vodoravno: 1. nočna ptica; 4. športni čoln; 7. v kraju bivajoči; 14. premikati se; 15. v starem veku slovito tržišče, mesto- ob obali Prednje Azije; 16. samostalniško rabljen nedoločni zaimek; 17. \praialna členica; 18. naslednik, otrok; 20. zvok, glas; 21. bolezen; 22. oblika pomožnega «1 a gola; 23. pokrajina na Balkanu; 24. sorodnik: 25. Noetov sin; 26. planinsko zavetišče; 27. nedoločni zaimek; 28.
reka v Srednji Italiji, pod Ancono; 30. sveto-prtvemska oseba; 32. blago; 33. deli roke; 35. crgan eneg.>. 'zmecl čutov: 36. nada; 37. žensko ime; 39. pregovor; 40. domača žival: 42. razum; 43. trata livada; 44. znak za kemično prvino; 45 znak za kemično prvino; 46. področje, predel; 47. umetna pesem; 48. domača žival; 49. prometno sredstvo; 50. roman »Dobre knjige«: 51. grška črka; 52. tobačni odpadek; 53. vrhovno oblastvo v državi; 55. mesto v Slavoniji; 56. toaletna potrebščina; 58. pridelek; 60. stara oblika veznika; 61. cerkveno opravilo; 62. domača žival; 63. portugalska kolon:ja ob Malabarski obali; 65. poljski prdelek; 68. del voza: 69. raeionirana začimba: 70 vas pri Domžalah: 71. egipčanski in sirijski sultan (1171—1193] zavojevalec Jeruzalema: 73. podredni vczn'k: /4. mesto v Crni gori; 76. nerabljena, pravkar izdelana; u. trdnjava v Mcseniji v starem veku; 78. tečajen, severni; 79. pomanjkanje; 80. ne nam ne vam.
Navpično: 1. morska riba; 2. rtK>ko ime: 3. mesto v Beli Rusiji; 4. delokrog, področje cbla; 5. as po srb ; 6. predlog; 7. reka v Rus ji: 8. predlog; 9. zdravilišče in mesto na Tiro'lskem; 10 svetopisemska oseba; 11. vrednostni papir: 12. veznik; 13. glavno mesto Južne Amerike; 15. žensko ime; 16 stara mati po primorsko: 17 kulturna rastlina, spada v družino metu'jnic; 19 cerkveni dostojan-st\enk: 20. osebni zaimek; 22. del stanovanja; 24. v tla zabit tram; kip; 25. poziv k skoku, 26. del  telesa: 27. mesto v Rusiji; 29. pijača
iz kokosovega mleka: 31. alkoholi:a pijača; 32. del obleke; 33. del sobe. hiše; 34. sveta podoba; 37. gozdna drevo; 38. oporišče osnova; 41. reka na Hrvatskem; 42. glej 36. vodoravno; 43. pristanišče; 44. oblika pomežne-ga glagola: 46. poganjek, kal; 47 bog vetrov; 48 mesto v lta!:ji: 49. kemična prvina; 50. ndustrijski kraj pod Pohorjem: 51. zver; 54. listnato drevo; 55. brezpravni podložniki; 56. obrtnik; 57. skupina brazd; 59 pritok Donave; 61. vladajoči okus v noši; 62. orodje; 64. predlog: 66 okrajšano žensko ime; 67. pokrajina v Zapadni Indij.; 69. kos lesa: 70. kratica za enoto evropske valute; 71. večja posoda; 72. reka v južni Grčiji; 74. podredni veznik; 75. ni dovolj: 76. nihaJnica.
Rešitev križanke štev. 27 Vodoravno: 1. si, 3. durak, 7. knuta, 11. Mg, 13. Lap, 15. dur, 16. kk, 18. Oro, 19. kar, 20. okus, 22. monologi, 25. Dore, 26. vodik, 28. Nevada, 29. devon, 30. Eme-rik, 32. lisa, 33. neroda, 34. Ner, 35. mol,
36. ni, 37. roč, 38. red, 39. cn, 40. Dob, 11. Baku, 43. sak, 46. Manila, 48. Št., 50. dok, 52. pavoia, 53. in, 55. Rut, 57. oni, 58. as, 59. sonata, 62. Aca. 64. Ob. 66. lavina, 6«?. la, 70. ata, 72. Buda, 75. ena, 76. sv, 77. Ida, 79. Iri, 80. mi, 81. sli, 82. ule, 83. vazali, 85. menu. 87. Evalit, 89. omika. 90. kitara, 92. enako, 93. veja, 94. veterina, 96. Ezav, 97. Ela, 98. top, 99. na, 100. Aso, 102. Ate, 103. co, 104. bazar, 105. amidi, 106. in.
Navpično : 1. Slovence, 2. lakomon, 4. ud, 5. rum, 6. Aron, S. nogii, 9. Uri, 11. to, 11. maroder, 12. grenadir, 14. puder, 10. kovina, 17. klasik, 19. Kovor, 21. sir, 23. nel, 24. oda, 25. der, 27. kimono. 29. dot ad, 31. kobila, 33. nos, 40. davica, 41. Ba, VI. uš, 44. Korana, 46. mana, 47. laso, 49. Tis.i, 51. kuta, 52. po, 54. novele, 56. ta, 60. Ni-nive, 61. slivovec, 63. Atila. 65. bh, 66. la. 67. svetoven, 69. Adamrlo, 71. ari, 73. umeten. 74. Dinara, 76. slikati, 78. A^.ij.i, S.:, ulaza, 84. Aka, 85. mit. 86. Uri, 88. Ane, 90. kopa, 91. Anam, 94. voz, 95. asi, 98. ta, 101. od.
Zlogavnica št. 29
a — ba — be — blej — nri — nro — bus
--ca — ci — cl — can — čur — da —■
di — di — dra — ga — ga — glo — ha — ja — ja — je — je — ji — ka — ka — ka
— kle — ko — ko — la — la — li — lo
— ma — me — me — mo — mu — na —-na — na — na — ne — ni — no — o — pal — par — ple — pre — pri — ra — rab —-res ■— ro — ro — sa — aa — sko — sra
— sve — šlin — šu — ta — ter — tli — tr — tuš — va — vor — zo — ze — že.
Iz teh zlogov sestavi 26 besed s pomenom: 1) mesto v Prednji Indiji, 2) okrasna drevo, 3) jezerc na Gorenjskem, 4) gledališka igra, 5) mesto v Iraku, 6) mesec (slov.), 7) vas v Beli Krajini, 8) mesni izlelek (tuj), 9) slovenski pisatelj (u. 1905), 10) poldrag kamen, 11) del angleškega imperija, 12) obrtnik, 13) pomladanska cvetka (lat), 14) samostan na Dolenjskem, 15) majhna evropska država, 16) gorice na štajerskem, 17) država V Severni Ameriki, 18) moška oseba v narodni pesmi, 19) narod v Aziji in Afriki, 20) mehko vezana tiskovina, 21) mesto v Švici, 22) zemljepisno nazorilo, 23) naslovna oseba Cankarjeve povesti, 24) mesto V Ljubljanski pokraijni. 25) slovenski črkopis, 26) mesto v Srednji Italiji.
Tretje in četrte črke vsake besede, zvr-stoma brane, povedo citat jz Prešernovega Soneta nesreče.
Rešitev zlogovnice št. 28
1. Blegoš. 2. Dante. 3. estemihi, 4. Ople-nac, 5. Anže. 6. inzulin, 7. advent, 8. Evsta-h'*j, 9. Trdina, 10. aren. 11. eldorado, 12. Riukru, 13. glive. 14. Taranto, 15. Prisojnik, 16. Japodi, 17. Venera. 18. epsilon. 19. rdeče-kožci. 20. čriček.
»Bedne tolaži zavest, da še drug/ trpijo Y nesreči.«
Schrif tlel ter - Urejuje: Budolf Ozim«_Fttr »Narodna tiskarna A. G^t ate Druckstelle • Za »Narodno tiskamo (L d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Far den InseratenteU veraatwartUct> • Za Inseratnj oddelek odgovarjaš
Ljabomtr Folđo