SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
/
V združenju je moč!
LETO—YEAR VI.
Slovenski delavci pozor!
Proč od države Colorado in Michigan! V Coloradu štrajkajo premogarji, v Michiganu pa rudarji v bakrenih rudnikih. Noben pošten slovenski delavec ne sprejme dela kot stavkokaz!
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
— Močno je učinkoval govor
delavskega ministra Wilsona na zborovanju “Ameriške’ delavske zveze” v Seattlu, Wash., ker je ohole kralje bakra posvaril, da naj ne napenjajo preveč strune, ker so se nazori o lastninskih pravicah spremenili v Združenih državah. Hudo jih je zabolelo pri srcu, ko so čitali, da je delavski minister govoril kakor kakšen “rdeč puntar” in jim še poleg o-čital ogromni profit, ki so ga izsesali iz svojih delavcev.
Takoj je zašumelo v kapitalističnih listih. V čigavem imenu je govoril delavski minister? Kdo mu je naročil, da naj tako govori? Ali je govoril,v imenu vlade itd.? Tem vprašanjem, so sledili dolgi komentarji, polni jokavosti in groženj.
Najznačilnejše v teh kapitalističnih jeremijadah so grožnje. Ljudje, ki niso nikdar zaslužili, bodi si z umskim ali ročnim delom toliko, da bi preživeli eno mravljo, si upajo groziti. Gospodje so popolnoma pozabili, da ne živimo v sedemnajstem stoletju, ko je angleška krona ali pa kateri njenih valptov ukazoval Ame-rikancem, kako naj vodijo svoje posle v naselbinah. Danes živimo v dvajsetem stoletju in se borimo proti zadnji formi suženstva —■ kapitalizmu, ki najbrž ne bo preživela tega stoletja.
Gospodje so tudi pozabili, kaj se je zgodilo v državljanski vojni. Nihče ni vprašal takrat, koliko so sužnji vredni, ki so tvorili za suž-nodržce neprecenljiv zaklad. Kongres je izrekel odločilno besedo: “Svobodni so “in bili so svobodni. Kar se je zgodilo s prejšnimi sužnodržci se lahko zgodi z današnjimi. Kakor je imel kongres pravico konfiscirati imetek sužno-držcev — sužnje in jih osvoboditi, ravnotako ima pravico konfiscirati tudi vse rudnike in vrniti ameriškemu ljudstvu, kar je njegovega.
Ali so mogoče kralji bakra, njih očetje ali prapradedje dali bakreno rudnino v zemljo? Ali jo je tam skril mogoče kateri' človek in kraljem bakra prodal lastninske pravice do nje? Noben človek ni nikdar položil bakrenih plasti pod zemljo. Ustvarila jih je narava potom dolgoletnega procesa. Zato so tudi lastnina vsega ljudstva, ne pa kraljev bakra. Ako bi Združene države podržavile bakrene rudnike in jih izkoriščale v dobro ameriškega ljudstva, bi storile le svojo dolžnost.
“Jimmy”, glavni valpt kraljev bakra”, se silno jezi, ker je delavski minister povedal, da je ena sama družba v 42. letih napravila skoraj dve sto miljonov čistega dobička ,dasi je imela? obratnega kapitala le en miljon in en četrt miljona dolarjev. Ako bi se ta o-bratni kapital preiskal do dna in bi se izvedelo, koliko je bilo vode, potem bi še le ameriško ljudstvo strmelo, ko bi izvedelo čisto resnico, kako izkoriščajo kapitalisti deželo. “Jimmy” je seveda odgovoril na očitke delavskega ministra, ali njegov odgovor je tako šepav in slab, da ne drži. Bolestno vprašanje, zakaj se je delavski minister v svojem govoru o razmerah v michiganski stavki o-piral le na dve točki in ni odgovarjal na vsa vprašanja, ki so bila na vprašalnih polah, razposlanih
baronom bakra. Samposebi se razume, da je delavski minister za podlago svojemu odgovoru vzel dve glavni točki, ker potem odpadejo vse druge. Glavno točko tvori vendar le profit, ki so ga kralji bakra v kratki dobi izsesali iz svojih delavcev. “Jimmyja” boli, da je vsa javnost izvedela, da je družba, katere trobilo je on, iz-prešala iž delavcev 200 miljonov dolarjev, mejtem ko so njeni delavci in njih deea stradali in prebivali v bornih kočah. Vso pozornost zasluži tudi točka, ki dokazuje, da hoče družba še vbodoče tako nesramno izkoriščati svoje delavce, kakor do sedaj, ker je e-nostavno odklonila ponudbo vlade za posredovanje.
Ako “Jimmy” in njegova družba nočeta, da ju pere vsa ameriška javnost, potem naj svetuje svojim tovarišem, da se naj pobotajo s svojimi delavci. V nasprotnem slučaju se lahko dogodi, da se bodo besede delavskega ministra spolnile preje, kot pričakuje Jimmy in vsa kapitalistična drhal. Kedar se plaz v gori utrga, ga ne vstavijo slabotni borovci!
Minoli teden je stal pred porotnim sodom štrajkujoči rudar Vlasil Kneževič, rodom Hrvat. Obtožen je, da je napadel slovenskega pastirja skebov Ivana Gazvodo z namenom, da ga poškoduje-
Ljudje a la Gazvoda, so krivi, da ameriški delavci zahtevajo, naj se naseljevanje iz Avstrije in južne Evrope omeji.
Tukaj postanejo ponižni hlapci kapitalistov, izdajalci svojega naroda in ameriških delavcev.
Konjeniki so minoli teden prijeli 18 žen, češ, da so kršile sodno prepoved. Izpustili so ^jih takoj in njim naročili, da morajo pred sodnika 0’Briena v Houghton dne 24. t. m.
Vsaki dan se vrše veliki pohodi štrajkujočih rudarjev, ki se ne brigajo za slabo vreme, sneg ali mraz. Povsod vlada najlepša sloga med njimi v Calumetu in okolici, Ameeku, Dodgevillu, Isle Royale, Quincyju, Balticu, Winoni itd. Složni so ne glede na narodnost in versko prepričanje. Dobro vedo, da se borijo za en cilj, za eno stvar, in da jih do zmage povede le sloga.
Pred sodnikom Fischerjem sta dne 17. novembra bili Anica Kle-menčeva in Katica Junkova, obe Slovenki, članici naše jednote in nevstrašeni boriteljici za delavsko stvar. Izid obravnave nam še ni znan.
Dne 13 t. m. so v Isle Royale prijeli 117 štrajkarjev in žen, ko so paradirali. Zapisali so njih i-mena in jih izpustili.
Inozemstvo.
— Avstrija. Na Dunaju so zaprli Samuela Altmana, agenta Ca-nadiian Pacific družbe radi kaz-njivih dejanj, ki jih je odkril iz-selniški škandal. Izpustili so ga na svobodo, ko je postavil $150.-000 varščine. Državno pravdni-štvo bo odločilo O' tem, ako se naj proti njemu vstelvi kazensko postopanje.
Radi izselniškega škandala so tudi aretirali nekdanjega državnozborskega poslanca Szpon-derja, ki je bil tudi agent Cana-dian Pacific družbe. Szponder je skušal izvršiti samomor. Ali predno je izvršil dejianje, so ga držale policajske pesti. Pri hišni preiskavi so našli v podstrešni sobici tri mlada dekleta. Izpovedale so, da so jih pregovorili, naj se izselijo, preje so pa izvršili napad na nje. Z drugimi dekleti se je ravno tako postopalo. — Srečna Avstrija, ki imaš “ljudske za-
Chicago, lil., 21. novembra (November) 1913.
\
stopnike” ki se pečajo z belim suženstvom. Tvoji “ljudski zastopniki” so v lopovščinah nad-krilili vse druge kapitalistične države na svetu!
Onken, ravnatelj potniškega oddelka pri Austro Američani, se ni odzval vabilu preiskovalnega sodnika,, marveč je svojo kožo odnesel na varno v inozemstvo.
— Nemčija. Nemškega cesarja tarejo hude družinske skrbi. Najprvo je bil v opoziji prestolonaslednik, ker je svaka zadnjega potomca Velfov dvignil, na braunschvveigski prestol. Prestolonaslednik se sploh mnogo ne briga za pridige svojega očeta in hodi svojo pot. Zato ga je oče pregnal na deželo. Zatem se je vrnila njegova edina hči takoj po poroki brez moža na očetov dom. Komaj se je združila zopet s svojim soprogom, ga je vznemirila nesrečna vest, da jo je soproga njegovega druzega sina, ki jo je iz državnih razlogov obesil leta 1906 Zofiji, vojvodinji Oldenbuirški, popihala v Ameriko. Ako to ni smola, potem neverno, kaj bi imenovali smolo !
— Francija. Francosko ministrstvo- je sklenilo na predlog finančnega ministra, da se izda obveznic zia, $260,000.000, od katerih se bo plačevalo obresti tri od sto. Davek na dedščine bo pomnožil dohodke za $1^,000.000. Ta vsota se bo- porabila za plačevanje obresti in kupovanje obveznic.
To so velikanske žrtve vojnemu molohu. Vsa Francija ječi vsled blaznega oboroževanja. Ali kapitalistična v-liada se ne ozira na ljudsko gorje. V interesu kapitalizma množi obrambno silo in naklada ljudstvu vedno- nova bremena. Kapitalisti v Franciji so pozabili na zgodovino svoje republike in plešejo- kankan krog zlatega teleta, dokler bo šlo.
—Mehiko. Tz republike samo-držstva. nasiljev, umorov in požiga prihajajo nasprotuječe vesti. Zdaj se glase vesti, da je Huerta pobegnil tali da hoče odstopiti, takoj zatem pa poročajo, da hoče Huerta vztrajati. Iz vesti je le toliko posneti, da je krvolok in morilec Huerta v hudih škripcih in če- bi -se vstašem dovolil prost uvoz orožja iz Združenih držav,da 5i s krvolokom kmalu obračunih. Huerta ima na svoji strani le klerikalno stranko in tisto pest kapitalistov, katerim je dal speciel-ne koncesije za izkoriščanje mehi-kansk-ega ljudstva.
V varstvu temne noči je 7000 vtsašev pod poveljstvom generala Maucha Ville še pred solnčnim vzhodom naskočilo Juares, važno postojanko ob mehikansko-ameriški meji. Bitka je bila vroča in -sredi bitke >so se pričeli puntati vladni vojaki in bežati na ameriška tla ali pa v vsta-ški tabor. Kroglje so frčale preko meje in nekatere so udarile v okna ameriške poštne postaje.
Ko je pričela bitka je bila takoj alarmirana ameriška posadka, ki je zasedla mejo, da ne bi 'bil ustreljen ali ranjen kateri Američanov. Vstaši so po hudem boju zasedli mesto. General Villa je dal ustreliti nekaj vladnih častnikov.
— Indija. Ponovilo se je zopet barbarstvo izza dni Cliffa in Warren Hastinga pri eksekuciji 9. zarotnikov proti življenju afganistanskega, emirja. Pred očmi krvižejnega -občinstva, v Kabulu, glavnem mestu te napol barbarske dežele, so privezali devet zarotnikov pred žrela topov in jih raztrelili na kosec. Fevdalni trinog, emir Habibullaha Kan je hotel “svojemu” ljudstvu pokazati, kaj pričakuje vsakterega, ki se je zarotil proti svojemu “o-četu” — vladarju. Volil je te
vrste kazen, ki je bila v navadi pri starih mogulih pred več kakor 150 leti in katero so izvrševali tudi Angleži, da so ostraši-li in ložje podjarmili domačine.
Deyet zarotnikov, ki so dobro vedeli, kaj jih čaka, so prignali sredi vojaškega štirikota na vojaško vežbališče, kjer so topničarji imeli pripravljene topove, da iz vrše smrtno- kazen. Zarotnike so privezali pred žrela topov. Na povelje častnika so zapalili topove. Zrak se je napolnil z dimom in k-o-si mesa — in baraba emir, ki pravi, da je oče in vladar “svoje-ga” ljudstva, je oži-vala nepopisno veselje, ko so delci njegovih nasprotnikov frčali po zraku.
Nekoč so Angleži na enak način pošiljali -domačine, ki niso bili zadovoljni z angleškim tri-noštvom, na drugi svet. Ruski slikar Verestčagin je barbarizem angleških nasilnikov uvekovečil na platnu.
Anglija. Angleška vlada je izjavila po- ameriškem poslaniku Pa,-geju v Londonu, da se ne bo ume-šavala v mehikanske homatije.
Sufražetke bojnega oddelka, v Angliji so se izkazale- hijene. Z bombo so razdejale “Katkushou-:se” v parku Alexander v Manchestru, v katerem je bila dragocena zbirka v rednosti $50.000. Zapalile so- tudi cvetličnjake “Bowling in Tennis” kluba v Catfordu, južno-vzhodnem delu Londona. Kdor se bori za dobro stvar in se obnaša kot Vandal, škodi stvari in ji- ne koristi.
Jamesa Larkina, voditelja stavke transportnih delavcev v Dublinu na Irskem, ki je bil obsojen na sedem mesecev ječe, so izpustili na svobodo.
Larkin je izjavil, da bo posvetil vse svoje moči, da se proglasi generalno stavko.
— Argentinija, Ruzvelt, naš nepozabljeni Dor če in najsposobnejši kandidat za albanski prestol, zdaj straši v Argentiniji, ko se je naveličal govoriti v Braziliji. Kamor pride, takoj njegovi bistri možgani izslede, kaj manjka državi, da postane jaka in silna. V Buenos Airesu je povedal Argentincem, da jim manjka še ene pa-robrodne črte med Argentinijo in Združenimi državami, da postane Argentinija dežela, po kateri se bodeta cedila med in mleko. Potem je zapel slavospev Lambert & Hold parobrodni družbi. Priporo-, čal je tudi ustanovetev ameriškin bančnih filijalk v Argentiniji.
V au-li univerze v Buenos Airesu je predaval o resnici in polresnici.— Res, prava snov za političnega kričača, in hlastava po diplo-matičnih učinkih!
— Peru. V južnoameriški se sterski republiki je potres zahte val v Abancayju nad: dve sto člo vešk-ih življenj. Nad tisoč oseb j brez strehe. Nekatere majhne vas so po-polnoma razdjane in v raz valinah.
Ameriške vestt.
— Ekspresni vlak, štev. 6. Santa Fe železnice je v Jolietu zavozil % odprto gibališče. Stroj, ten-der in voz za prtljago so skočili raz tir. Strojevodja je zadobil nevarne opekline, kurjač Edvard Thompson pa lahke poškodbe. Od potnikov ni nihče ranjen.
— Sodnik Ben Lindsay pri mla
deniškem sodišču v Denver ju, je izjavil, da je vsled rudniških nezgod postalo tekom zadnjih štirih let 662 sirot. Štiri sto sirot so napravile nezgode v rudnikih “Colorado Fuel & Iron družbe”, ki je lastnina Rockefellerja.
Izjava-sodnika pove jasno, kako moré vboge premogarje v rudnikih in oropajo majhne otročiče
njih očetov, ako niso premogarji organizirani.
— Rev. Milton Littlefield, brok linski pastor, je v W-a-shingtonu,
D.	C. izjavil pred občinstvom, da mnogo današnjih cerkvenih himen niso druzega kot cenene cunje.
— V Philadelphiji so uvedli preiskavo proti bogatemu borzi-ancu W. A. Wrightu, ker se je sleparilo pri prodaji zemljišča v Coloradu, v katerem so rudnine, iz katerih se dobiva radij. Zemljišče je vredno $52.000.000.
— V New Havenu so zaprli zdravnika dr. John F. Hacketta in Victorja Broada. Zdravila sta bolnike na distanco. Hachett je oglašal, da ozdravi vsako bolezen.
— Iz Caldivella, O. poročajo, da je vsled eksplozije v rudniku Belle Valley en rudar mrtev in osem zasutih.
— Trgovsko ministrstvo je podalo izjavo, da državni dolg vseh držav na svetu znaša $42,000.000.-
000.	Tekom desetih let se je pomnožil za 20 odstotkov. Za ta dolg morajo narodi plačevati privatnim kapitalistom ogromne obresti.
— Ako umrje mesarski kralj in zapusti svojim dedičem 25 mitjo-nov dolarjev, katere je osredotočil v kratki dobi v svojih rokah, potem vemo, zakaj plačujemo visoke cene za meso.
— V Vilmingtonu, Del. so zaprli 23 mornarjev z jadrnice “ Manga Reva”. Med njimi je tudi drugi krmar. Obtoženi so, da so napadli kapitana Towsenda in prvega krmarja in osvojili jadrnico.
— Ko je bil prvi dan odprt lov na srne v državi Wisconsin, je postalo deset oseb žrtev lova in neprevidnih lovcev, ki bi znali gotovo bolje sukati metljo kakor puško.
— Indijanci rodu Pottawatomie so uložili pri zveznem okrožnem sodišču v Chicagi odškodninsko tožbo za 30 miljonov dolarjev. Zemljišče je široko 100 čevljev in se razteza ob jezeru Michigan od Evanstona do So. Chicage. Indijanci trdijo, da je po pogodbi z Združenimi državami to zemljišče njih lastnina. Toženi so mesto Chicago, Illinois Central železnica, komisijonarji parkov na južnem delu mesta in Lincoln parka, “Illinois Steel Corporation. Michigan Central železnica, Cleveland Cincinnatti Chicago & St. Louis železnica in St. Paul Ste. Marie železnica.
— Višje sodišče v New Yorku
je razsodilo, da šolski svet zopet nastavi go. B. C. Peixetovo kot učiteljico. Šolski svet jo je odslovil, ker je Peixetova postala mati. Lepi svetniki so v šolskem svetu, ako jih mora sodišče učiti spoštovanja do materinstva.
—	Za farmarje. 200,000 akrov sveta v Montani, ki je prilagodno za poljedelstvo, je sedaj odprto naseljevanju. Svet je bil toliko časa zaprt naseljevanju, ker je vlada preiskala svet radi premogovih plasti.
Nadalje se bo odprlo 58 miljonov akrov sveta naseljevanju, kakor hitro bodo zvezni inženirji preiskali svet glede rude in premogovih plasti.
—	V Sheboyganu, Wis. je pogorela shramba za živila, v kateri so bile shranjene velike množine sira .Požar je napravil škode za približno $100.000.
—	V New Yorku so bili pred zveznim okrajnim sodiščem spo-
ŠTEV.—NUMBER 47.
znani krivim Samuel Lemberg, Roza in Viljen Klas, da so neizkušena mlada dekleta, ki so prišla še le v Ameriko, skušali prodati kot bele sužnice v hišo sramote.
— Predsednik Wilson je naznanil, da bo svojo letno poslanico 'osebno prečita! v kongresu.
— V Rawlinsu, Wyo., so obesili v ječi J. W. Jenkinsa, ker je s kolom ubil svojo ženo.
— Pri železniški nezgodi v bližini Montgomeryja, Ala., na Georgia Central železnimi je dvajset oseb izgubilo svoje življenje in 160 oseb je pa ranjenih. Vlak je bil prenapolnjen z izletniki. Nezgodo so povzročile slabe tračnice.
— Iz Terre Haute, Ind. poročajo, da je razstrelba v premogovniku Higgins Martin pri Pine Ridgu zahtevala življenje treh rudarjev.
— Sodnik Creighton v Springfieldu, 111. je proglasil odškodninski zakon za delavce z leta 1911 protiustavnim. Razsodbo je podal v pravdi Joseph Kätscher proti Chicago, Wilmington & Vermilion premogovni družbi. Družba je J. Katscherju ponudila za poškodbe odškodnino, katero je pa Kätscher odklonil, ker je bila vsota prenizka. Tožil je družbo, da se dožene, ako je zakon ustaven.
— Nevidni žarki strašno orožje. William Burr, 25 let star, stanujoč v Shenectadyju, N. Y., je po večletnih poizkusih izumel tok nevidnih žarkov, s katerimi se lahko v zrak požene največjo dred-notko ali pa, zrakoplov, v katerem so, bombe. Žarki učinkujejo na daljavo petih milj.
Aparat, ki je tako lahak, da ga lahko nosi en sam človek, je sedaj v posesti zvezne vlade.
Strokovnjaki, ki so delali poizkuse z aparatom, trdijo, da poseduje nepopisno razdejalno silo. Narod, ki ima, tak aparat, lahko tekom enega dneva razdene sovražno brodovje na morju in v zraku. Drednotka se vsled eksplozije svoje smodnišnice razleti na kose. Nevidni, nadvijolioasti žarki prodro skozi vsako kovino, izvzet je le svinec.
Stroj je enostavne Konstrukcije in sestoji iz zaboja z dvema oddelkoma. V enem je električna bločnica, ki služi kot sila. V drugem so leče iz kvarca, in sedmo-barvene pletenine, ki absorbirajo vse barve spektruma, izvzemši svojih nad vijoličastih žarkov, ki učinkujejo na veliko daljavo.
Žarki učinkujejo na ta način, da povzročijo molekularno delovanje in drgnjenje v smodniku. Drgnenje povzroči vročino in vro čina povzroči, da se vname smodnik in eksplodira.
— Iz New Yorka poročajo, da
bodo na rudniški šoli Kolumbia univerze uvedli praktičen poduk v rudarskem delu. Univerza je vzela v najem rudnik železne rude ma: farmi nekega E. W. Hodga, v Roixbutryju, Conn. Rudnik je precej obsežen; odprli bodo stare hodnike in uvedli nove iznajdbe v rudokopstvu.
— V New Orleansu je umrl socialist Louis F. Cnanute. Svoje premoženje $50.000 je zapustil socialistični stranki za razširjenje socialistične literature.
—V New Yorku so socialisti prvič v zgodovini izvolili enega zastopnika v občinski svet. V Virginiji so postali druga najmočnejša stranka v državi in imajo sedaj pravico do sodnikov in pisarjev v volilnih komisijah. Kapitalistični listi v državi prinašajo o tem dolge komentarje in so zelo izne-nadeni.
DOPISI.
Pueblo, Colo.
“Proletarci vseli dežela, združite se!” Te besede so mi prišle na misel v “Colonial Theatre” ■zadnji četrtek zvečer, dne 13. novembra. Prirejen* je bil shod od voditeljev štrajka v južni Colorado Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. Glavna govornika stta; bila N. T. Hickey, tajnik delavske zveze za državo Colorado in Fr. J. Ilayes, podpredsednik od U. M. W. of A. unije, ki vodi stavko v Coloradu. Močan pevski zbor, sestoječ iz šestnajst pevcev-premogarjev iz okraja La Veta, ki so bili opravljeni v premogansko obleko s pre moganskimi svetilkami na čepicah, je zapel par pesmi, zloženih od premogarjev, tako precizno, tako navduševalno, diai kdor je bil navzoč, mora priznati, da takega pe tja še ni slišal v nobenem oper nem gledališču. Namen shoda je bil ljudstvu povedati resnico o pretnogarski stavki.
“ We are coming here to win, and we will fight the strike to the end”, so bile značilne besede Hayes-a v dveurnem govoru. Gromoviti aplavz občinstva je večkrat prekinil govornika. Malo je govornikov, ki bi govorili tako prepričevalno, tako navduševalno, ne s frazami, ampak z dokazi. Njegove besede so iz srca, prepričujoče da današnji delavec je mezdni suženj, ki se ne more rešiti kapitalističnega jarma le potom organizacije, združenja vseli delavcev.
“Boys and girls”, je govoril Hayes, “mi stavikamo ne samo za večjo mezdo, mi stavkamo, se bojujemo za prostost, za izobrazbo. Mi se bojujemo tudi za vas in vaše otroke, naša zmaga, vaša zmaga”. Velikansko odobravanje je sledilo tem besedam. Ljudstvo simpatizira s štrajkarji. Colorad-ski štrajk ni izgubljen — bode dobljen v prid premogarjem.
Delavci, prijatelji, sodrugi, nikar v Colorado za delom, dokler ni štrajk končan. Tovarna v Pueblo skoro popolnoma počiva v sle d pomanjkanja premoga, Td je last C. F. and Iron Co. To je ista komp-anija, ki sedaj s svojimi šest sto deputi-šerifi strelja pre-mogarje v stavkovnem okraju V mestu Pueblo je bila dva dni razstavljena. koča John Uretiai, štraj-karjia, ki je vsa preluknjana od krogel iz strojne puške. 270 krogel je padlo v kočo.
Delavci, tako delajo najete barabe kompanijske z nami, ako vprašamo za boljše delavske raz mere — ako jim povemo, da nočemo biti sužnji; streljajo na nas s strojnimi puškami, kot da smo največji lopovi na svetu, in ven dar produciramo vse, vse za ele veško družbo in n.ien obstoj.
V stavkovnem okrožju je tisoč dve sto milice. Governor Amons do sedaj še ni dovolil uvažati ske-bov. Kaj bode prinesla bodočnost 1 — Deluje se tudi na to, da naj bi država podvzela operacije premogovnikov.
Delavci, člani S. N. P. J., vsak delavski boj je boj za nas in naše potomce — podpirajmo jih v njih boju — zai njih pravične zahteve !
Zadnjo sredo, 12. novembra, sta «e poročila Anton Starc, član društva “Orel”, doma iz Struge, ih Nežka Južina iz Relokrajine. Naše čestitke!
Jos. Hočevar.
dva in dvajsetega novembra t. 1. veselico v Baumanovi dvorani, (car stop 117, Shore line.) Začetek točno ob štirih popoldne. Cisti prebitek te veselice je namenjen štrajkujočim rudarjem v Michiganu !
Slovenci in Slovenke v Collin-woodu in sosednih naselbinah! Vsi na veselico dne 22. novembra!
Nihče naj ne ostane doma, ki ima človeško srce in se mu smilijo otroci delavskih trpinov, ki bijejo eno najhujših bitk s trdosrčnimi kapitalisti za vesoljno delavstvo. Vsak groš, ki bo potrošen na tej veselici, bo pomagal, da
Na prihodnji seji se volijo novi odborniki; zatorej pozor, da se udeležite seje vsi, in si izvolite sposoben odbor za prihodnje leto. Opozarjam pa tudi vse člane, da naj redno plačujejo svoj ases-ment. Vsaki član, ki ne plača svoje meseenine do petindvajsetega v mesecu, ni opravičen do podpore. Skrbite da ne bodete zaostali z mesečnino, in če bodete redno plačevali vaše prispevke, ne bo se treba “Kranjskemu Janezu” truditi v svojem lističu, da nočejo člani S.N.P.J. obiskovati svojih bolnikov. Zapomnite si, da niste deležni podpqre, ako se ne
zmagajo delavci in bodo tepeni | ravnate po pravilih. Če vpošteva-kapitalisti. Vsak nikel pomeni hle! te pravila, potem društvo skrbi bec kruha za nedolžne otroke j za vas in opravičeni ste do pod-štrajkujočih rudarjev, ki morajo pore.
že v najnežnejši mladosti prena-| Nekateri tajniki društev S. N. sati trplenje in gorje, ker so se P. J. še zmiraj pobirajo asesment rodili kot otroci sužnjev —- delav- od elanov, ki živijo v Butte in o-cev.	količi. Opozarjam krajevne tajni-
Dne 22. novembra vsi tukajšni ke, da opozorijo take elane, da je in sosedni Slovenci in Slovenke v Butte, Mont. društvo SNPJ., h na krov, da pomagamo sotrpinom kateremu naj prestopijo z presto-v boju z našim najbolj krutim pnim listom.
sovražnikom po svojih močeh! | Na svidenje vsi na prihodnji Na svidenje dne 22. novembra seji dne sedmega decembra t. 1. v v Baumonovi dvorani!	novi dvorani 110 East Park Str.,
D. B. Butte, Montana.
.—Peter M. Barich, tajnik.
Moon Run, Pa.	——
Cenjeni urednik!—V tukajšni |	Murray, Utah.
naselbini prav vrlo napredujejo ' Dne 10. t. m. je po mučni bolez-podporna društva. Povsod se opa- ni preminul naš brat Frank Hoff zujejo vspehi dobro smotrene agi- man v bolnici Salt Lake. Žal mi tacije. Pa tudi ljudstvo se je pri- je, ker se vsled svoje bolezni ni čelo zanimati za državljanske sem mogel udeležiti njegovega pravice. To je zelo hvalevredno, sprevoda k zadnjemu počitku. Kdor ni državljan, nima volilne Njegovi soprogi Mariji Hoffma pravice in ne šteje nič v politic- novi in vsem njegovim drugim nem življenju. Z volilnim listkom sorodnikom izrekam svoje soža-si lahko spremeni ljudstvo živ- Ije.
Ijenskc razmere. Najhujše in naj- Vse elane in članice našega dru boljše orožje v rokah delavskega štva Edinost, štev. 12, opozarjam ljudstva je volilni listek. Z njim na sejo, ki se vrši dne osmega de-odloča, kakšna bo vlada in kak- cembra, to je na plačilni dan. Se špi bodo zakoni v korist delav- ja je zelo važna, ker bomo na tej stvu. Vsakdo, ki še ni državljan, seji volili odbor za prihodnje le-in ima pravico vzeti drugi držav- to. Vsled tega je nujna potreba ljanski papir, naj postane držav- da se vsi člani in članice udeleže ljan, da bo soodločeval pri zako- te seje in da ne bo kasneje nepo-
Chisholm, Minn.
V	San Franciscu, Cal. so zložili meščani 7 in pol miljonov dolarjev za svetovno razstavo v letu 1915. V isti namen je določil mestni odbor 5 miljonov dolarjev, državna legislatura pet miljonov in nabralo se je še posebej 4 in pol miljonov. —Ali imamo priliko, da pojdemo pogledat svetovno razstavo ?
Panamski prekop stane $400,-000,000. Od te vsote se je porabilo $20,000,000 v obrambne svrhe. — Stric Sam se pripravlja za spor in sicer za kapitaliste.
V	zadnjih 55 letih so Združene države desetkrat obvarovale panamsko železnico pred bankrotom. — Stric Sam je včasi zelo u-smiljen človek.
Več kot 60 tovornih parnikov je sedaj v delu v Evropi, ki so namenjeni za prekomorske črte skozi panamski prekop. — Seveda, tam delajo delavci po ceni.
Najboljši rokodelci so morali biti pri gradnji panamskega prekopa državljani ameriške repnbli ke. Dobivali so mezdo, kakeršne se ne plačuje nikjer na svetu. I-meli so tudi brezplačno zdravniško pomoč, mezdo so dobivali mesečno in vsako leto šest tednov dopusta s polno mezdo.
Velika kapitalistična družba je ponudila stricu Samu, da zgradi za $15,000,000 parnikov za prevoz skozi prekop, na katerih naj vihrala ameriška zastava, ako se jim dovoli svobodno plovbo skozi panamski prekop. — Seveda ni omenjeno, kdo bo plačal prevozninske pristojbine.
Panamski prekop —največje in najpotrebnejše delo—je izvršilo domoljubi je za povzdigo prometa in za druge. — Da, stric Sam je človek in si noče ukvarjati svoje možgane z biznisom. Najrajše stori, kar hočejo drugi ... To je !
trebnega kikanja.
Venceslav Branisel, pred.
nodaji.
Društvo “Dobri Bratje”, štev.
88, je priredilo dne 25. oktobra
veselico v korist štrajkujočim mi-	Indianapolis, Ind.
chiganskim rudarjem. Vreme je Dne 3. novembra smo imeli veli-bilo slabo in deževalo je tako mo- ko veselico, združeno z razvitjem eno, da človek ni mogel skoraj iz zastave. Omenjenega dne je draš-hiše. Vzlie temu je ostalo $29.71 tvo “France Prešeren” razvilo prebitka od veselice. Dne 9. no-J svojo zastavo v navzočnosti vseh vembra smo nabrali med člani o-jtukajšnih slovenskih ' društev.
menjenega društva $6.04. Skupno vsoto $35.50 smo odposlali na določeno mesto. Pet in dvajset centov se je porabilo za denarno nakaznico in znamke.
Bratje raznih jednot in zvez, podpirajte svoje brate v Michiganu, da izvojujejo zmago, ki bo koristila njim in nam.
M. Jerala.
Collinwood, Ohio.
Cenjeni urednik! — Razmere, v katerih se nahajajo michiganski štrajkarji, so privedle vse zavedne delavce do razmotrivanja, kako naj se njim pomaga v njih opravičenem boju zoper kapitalistične krvosese, katerim pomaga duhoven Luka kot glavar skebov, katerih tudi nočejo v peklu za kurjače najnižje vrste, ker bi tako zasmrdelo, da bi vsi vragi všli iz njega. Gospod Luka naj to pove svojim skebskim ovčicam, da bodo vedle, da jih tudi po smrti nočejo nikjer. Tako je prav. Tisti, ki pomaga zatirati vbozega delavca, ki se bori za boljše razmere, ne zasluži niti tega, da bi ga vragi pekli na ražnju, ali pa da bil njih najnižji sluga.
Dne 2. novembra so se sešli vsi zastopniki collinwoodskih društev z namenom, da se nekaj stori za zatirane štrajkarje v Michiganu. Sklenilo se je, da se priredi dne
Cumberland, Wyo.
Z delom gre še precej dobro, vendar pa ne svetujem rojakom, da bi sem hodili za delom, ker se delo zelo težko dobi. Hudo je za rojaka, ako pride v tuj kraj in ne dobi dela. Zato je najboljše, da da se vsakdo poduči o delavskih razmerah v naselbini, v katero je namenjen, predno se poda na pot. Marsikateri rojak se je kesal, ker se je nepremišljen podal v kraj, v katerem je težko dobiti delo. Porabil je svoje pičle prihranke, dela pa seveda ni dobil. Previdnost je mati modrosti!
Drugo nedeljo v mesecu decembru bo obdrževalo društvo “Bratje Svobode”, štev. 26, svojo letno sejo. Na tej seji bomo izvolili odbor za bodoče leto. V interesu društva in jednote je, da se te važne seje udeleže vsi člani. Zelo važno za vsako društvo je tudi, da se elani vseh sej udeležujejo redno. Na vsaki seji se vrše važne razprave v korist društvu in jednoti. čim več članov se udeleži stvarno takih razprav, tem popolnejši in boljši so predlogi, ki jih društvo osvoji.
Zunanjim članom našega društva priporočam, da naj redno po-
lisem, ki so se udeležili slavnost nega razvitja zastave, posebno pa kumu in kumici izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Društvo “France Prešeren prav dobro napreduje. Skoraj na vsaki seji se število društvenikov pomnoži.
Dne 31. oktobra so zaštrajkali tukajšni uslužbenci ulične železnice. Dne 8. novembra je bila sta vka končana, vendar pa še m sklenjena pogodba med družbo in uslužbenci, ki se ima skleniti še le 8. decembra. Ako se ne sklene do omenjenega dne pogodbe, potem bo pričel boj z nova: uslužbenci bodo prenehali z delom. Seveda so kapitalisti zahtevali, da naj pride milica. Ali milica ni prišla, "dokler niso veliki “biznisma-ni” položili varščine, da bodo trpeli troške za milico, ker niso hoteli sami zadeti puške na ramo ali se pa oborožiti s samokresi in čuvati skebe. Milica je prišla, ko se je štrajk, že nagibal h koncu.
Dne 4. novembra je bil izvoljen županom demokrat.Kedaj bo tiste delavce srečala pamet, ki še danes služijo kapitalističnim strankam za privesek?	A. M.
Weir, Kansas.
Ker se nihče ne oglasi iz naše naselbine, sem se odločil, da spo roeim javnosti o tukajšnih raz merah.
Kar se tiče dela, gre še dobro ker delamo sedaj s polno paro Poleti smo delali 3 do 5 šihtov v tednu. Zaslužek je različen in je odvisen od prostora. Zunanjim
rojakom ne svetujem, da bi sem šiljajo asesment. Vsled primanjlc- prišli za delom, ker se delo težko ljaja v bolniškem skladu je bil a- dobi.
sesment za bolniški sklad povišan za 50c. Ta povišek se plača dva-
Dne štirinajstega decembra bo društvo “Popotnik” obdržavalo
krat in sicer 25e v oktobru in 25c je|-no sej0j prične točno ob de
v novembru t. 1.
Bratji in sestre, vsi na sejo drugo nedeljo v decembru!
J. Raspet.
Butte, Mont.
Poživljam vse elane društva za društveno življenje, ne more “Slovensko Hrvatska Sloga”, št. društvo napredovati.
207, da se udeleže prihodnje seje | Torej vsi na letno sejo dne 14 v dvorani “National Bar”, 110 decembra!
Ekst Park Street, Butte, Mont.	Anton Potisek, tajnik.
setih dopoldne. Na dnevnem redu je volitev društvenih uradnikov za leto 1914. Vsem bratom pripo ročam, da naj se seje udeleže v polnem številu, da ne bo kasneje pritožb. Ako se elani nezanimajo
li dostojen pogreb, kateri se je vršil dne 31. oktobnai na katoliškem pokopališču v New Salernu, Pa. Pogreba se je udeležilo tudi več občinstva iz tukajšne kakor tudi iz sosednih naselbin . To dokazuje, da je bil pokojni med tukajšnjim občinstvom splošno priljubljen. Doma je bil iz vasi Vrh štev. 2. na Dolenjskem pri Višnji Gori.
Tem potom tudi opozarjam vse člane, društva “Slovenski Delavec, štev. 85, da se naj zanesljivo udeleže glavne letne seje dne sedmega decembra. Kdor se ne u-deleži seje brez tehtnega vzroka, bo plačal en dolar v društveno blagajno.
John Volk, tajnik.
udeležil brat glavni predsednik S. N. P. J. Jakob Miklavčič iz Wil-loka, Pa.
Ker je brat Jakob MikLaučič vedno pripravljen ob takih prilikah spregovoriti nekaj jedrnatih besedi, bilo bi želeti, da pridejo bratje in rojaki v mnogem številu na to veselico, da bodo slišali iz ust preprostega delavca, kje je is"kati krivdo glede sedanje mize-rije. Torej vsi niai plan dne 26. novembra !
Frank Smolej, tajnik.
Naznanila in vabila.
Livingston, 111.
Tem potom se naznanja vsem članom društva “Bratje vsi za enega”, da se naj od prvega do zadnjega udeleže celoletne seje v mesecu decembru. Seja se vrši prvo nedeljo v mesecu sedmega decembra: ob desetih dopoldan v istih prostorih, kot do sedaj. Društvo je na zadnji redni seji sklenilo, da vsaki elan (ica), ki se omenjene seje ne udeleži, plača 50 c v društveno blagajno ; izvzeti so le bolni člani.
Na dnevnem redu imamo poleg drugih točk, volitev novih društvenih odbornikov za, leto 1914.
Toraj vsi na sejo !
Ant. Woučko.
W. Mineral, Kans.
Odb.o-r društva “Orel”, štev. 19 apelira: na vse člane društva, da se naj udeleže prihodnje seje, ki se vrši sedmega decembra, ker so na dnevnem redu zelo važne točke za društvo. Obenem je tudi dolžnost vsakega člana, da: se udeleži te seje, ker je na dnevnem redu tudi volitev društvenih u-radnikov za leto 1914.
Seja je važna in nihče naj ne poiziaibi, da se vrši dne 7. decembra.
ODBOR.
ponos!
Stric Sam je na pasu panamskega prekopa vstanovil hotele za samce, ki so plačali za prve vrste obed 30c . . . Gotovo ni mislil na profit, ker navadno stane obed prve vrste en dolar, da zadosti primerno osebi.
Vseh delavcev pri zgradbi panamskega prekopa je bilo 65,000, izučenih pa le 5000. Vsi so bili preskrbljeni z izvrstnimi spalnicami in vsemi potrebščinami za delavce.
Čudil bi se, ako bi stric Sam prišel v Minnesoto kopat železno rudo. Delavci tukaj potrebujejo dobre domove, ki naj bi bili preskrbljeni z vsemi potrebščinami za delavce . . . Pričakujemo ga .. dobili ga bomo! Anton Mahne.
Cleveland, Ohio.
Vsled sklepa društva “Lipa”, štev. 129, z dne 12. oktobra t. 1. opominjam vse hna.te in sestre, da se naj zanesljivo udeleže razvitja zastave samostojnega pevskega društva “Edinost”, ki se vrši dne 27. novembra- (Zahvalni dan) v dvorani -br. P. Kogoja. Ker se je omenjeno društvo udeležilo naše veselice in z izbornim petjem pripomoglo do lepega vspeha, je torej naša dolžnost, da se tudi mi pokažemo, da znamo ceniti lepo slovensko petje in posetimo njih sliaivnost v polnem številu. Zberemo se ob pol dveh popoldne pri Kogojevi dvorani. Pridite vsi!
Charles Penko-, tajnik.
Moon Run, Pa.
Članom dr. “Dobri Bratje”, štev. 88, naznanjam, da je društvo na seji dne 9. novembra zaključilo, da vsaki član, ki se ne udeleži seje dne 14. decembra, to je glavne seje, plača 50 c v društveno blagajno. Bratje vsi na sejo-, ker je na dnevnem redu volitev uradnikov za leto 1914. Pridite na sejo, da ne bo pozneje oporekanja, zavoljo kazni; ka-zni so izvzeti samo bolniki.
Mihael Jerala, tajnik.
Chicago, 111.
Naše društvo ‘Slovenski Dom’, štev. 86, je sklenilo na zadnji redni mesečni seji, da novi kandida-tje plačajo v mesecih december, januar in februar le po $3.50 pristopnine. To je vsota, ki gre jednoti. Na podlagi tega sklepa o-pozarjam brate in sestre našega društva, da imajo ugodno priliko za agitacijo. V letošnjem letu je slovenski narod v Chicagi pokazal, da hrepeni in želi postati e-nak drugim naprednim narodom. Seveda je ta cilj še daleč. Ali cenjeni bratje in sestre, ne strašimo se! Pogumno naprej na delo! Vsaki pridobimo enega novega člana, pa bomo veliko dosegli v blagor naroda.
Gotovo, bratje in sestre SNPJ. nam bodo sledili in naša mati S.N. P.J. bo imela podvojeno število bojevnikov proti narodnemu poginu, tužni borbi in izsesevalnemu sistemu slovanskega proletariata. Zatoraj naprej. Nevstrašeno naprej ! Vse, kar slovansko čuti, giblje, naj se združi! Naše geslo bo di: “Od Urala do Triglava, živi v slogi narod majke slave!
Bratom in sestram SNPJ. srčne pozdrave in kličem; Naprej pod praporom sloge!
Josef Goričan, tajnik.
Orient, Pa.
Članom S. N. P. J. in širši javnosti naznanjam žalostno vest o smrti rojaka Josipa Jelnikarju. Omenjeni je bil član društva “Slovenski Delavec”, štev. 85. Orient, Pa. S. N. P. J- Dne 28. oktobra se je podal zdrav in vesel na delo. Nekako ob treh popoldne se je utrgala nad njim plast pre moga: -s kamenjem vred, ter ga Dodsula. Zadobil je smrtne poškodbe, za katerimi je drugi dan v bolnišnici “Uniontown” umrl. člani -društva “Slov. Delavec”so spremili -pokojnega in mu priredi-
Frontenac, Kans.
Društvo “Celje” poživlja vse cenjene društvene člane, da se naj udeleže prihodnje seje, ki se bode vršila prvo nedeljo v decembru. Na dnevnem redu je volitev društvenih uradnikov za leto 19-14. Preskrbeti je tudi treba dvorano in druge potrebščine za prihodnje leto.
Član, ki se ne bo udeležil omenjene -s-eje, bo plačal 25 c v društveno blagajno.
John Kerne, tajnik.
Kenosha, ,Wis.
Članom društva “Ilirija”, štev. 38, naznanjam sledeče in jih o-pozarjam na zaključek november-ske društvene seje, da vsak član, ki se ne bo- udeležil seje dne 3. decembra! brez tehtnega vzroka, pla ča 50 c v društveno blagajno. Tudi sestre o-pozarjam, da naj se u-deleže decemberske seje, ker imate ravno take pravice, kot moški.
Bratje in sestre! Vi bodete odločili z glasovnico, kakšen bode društveni odbor za leto 1914, zatorej vas opominjam, da se polno številno udeležite seje, dia: ne bo potem nepotrebne kritike.
F. Zerovec, tajnik.
Girard, Ohio.
Naznanjam članom in članicam -društva “Ljubljana”, štev. 49, da se vrši na mesečni seji dne sedmega decembra volitev društve-neag odbora za leto 1914.
Se.jiai je važna in zato se jo naj elani in članice udeleže v polnem številu. Seja se vrši pri br. Fer-d i nan du Kramberger ju.
Jernej ečrne, tajnik.
Virden, 111.
Članom društva. “Grozd”, štev. 74 se naznanja, da se je nia: zadnji seji sklenilo, da naj se vsi člani udeleže -dne sedmega decembra seje, ker bo glavna sejiai in volitev društvenega odbora za leto 1914. Član, ki se ne bo udeležil seje, bo plačal 50 c v društveno blagajno.
Ant. Roban», tajnik.
Morgan, Pa.
Naznanjam vsem članom društva “Bratstvo”, štev. 6, da se bode vršila; volitev o-dbora za leto 1914 dne sedmega decembra; začetek seje točno ob dveh popoldan v navadnem prostoru na Sy-ganu.
Opozarjam vse elane, da se naj polnoštevilno udeleže te važne seje. Toraj vsi na. sejo, da ne bode pozneje nepotrebnega zabavljanja.
John Pleteršek, tajnik.
Arona, Pa.
Članom društva “Složni Slovenci in Slovaci”, štev. 199, pripo ročam, da se naj -polnoštevilno u-deleže seje dne -sedmega decembra 1913. Na dnevnem redu imamo volitev društvenega odbora za leto 1914. Člani, ki se ne bodo udeležili te seje, plačajo en dolar v društveno blagajno; kazni so izvzeti saiino elani, ki so na bolniški nakaznici.
Fabijan Cividini, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Vsem članom in članicam društva “Vodnikov Venec”, štev. 147 S. N. P. J. naznanjam tem potom, diai je društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 2. novembra, da bodo prihodnjo sejo dne 7. decembra volitve novega odbora, za leto 1914. Obenem se je sklenilo, da plača vsakdo, kdor bi se ne udeležil te seje 25 c v društveno blagajno. Člani naj upoštevajo ta zaključek in pridejo v kolikor mogoče velikem številu, da ne bo potem kakšnih pritožb.
Frank Česen, tajnik.
Presto, Pa.
Vsem bratom in rojakom naznanjam. da se bo veselice, katero priredi društvo “Slap Peričnik”, štev. 166 dne 26. novembra, tudi
Manor, Pa.
Uljudno poživljam elane in članice društva “Zveza”, štev. 78, da se naj udeleže glavne seje prvo nedeljo v mesecu decembra. Na tej -seji se bode volil odbor za prihodnje leto. Kdor se ne bo u-deležil omenjenega dne seje s posebnim vzrokom, bo plačal v društveno blagajno en dolar; tako se je sklenilo na seji dne 2. novembra.
Louis Binach, tajnik.
Wick Haven, Pa.
Članom društva “Lunder Adamič”, štev. 165 naznanim, da1 se vrši seja dne tridesetega, novembra mesto prvo nedeljo v decembra. Mnogo članov ima dva društva, ki zborujeta na prvo nedeljo v decembra. Sejia1 dne 30. novembra je glavna letna sej.a in kdor se seje ne bo udeležil, bo plačal 50 c v društveno blagajno.
V smislu zaključka z dne 2. novembra priredi naše društvo veselico dne sedem in dvajsetega novembra v korist društvu. Začetek veselice ob desetih do-poldne. Igrala bo slovenska godba na pi-
halia> iz Collinsburga. Za. sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel odbor.
Na veselico vabimo uljudno vsa sosedna društva, čisti prebitek ,je namenjen za dober namen. Spomladi hočemo graditi svojo dvorano, da ne bomo več odvisni od milosti drugih ljudi.
Na svidenje dne 27. notvembra!
F. Dernovšek, tajnik.
Bishop, Pa.
Članom in članicam društva “V boj za svobodo”!, štev. 203, se priporoča, da naj se udeleže v polnem številu seje dne štirinajstega decembra, ker bonm volili odbor za leto 1914. Kdor se ne bo udeležil seje in ne opravičil s tehtnim vzrokom, bo plačal 50 c v društveno blagajno. Udeležite se seje vsi, da ne bo nepotrebnega kikanja.
Mihael Hočevar, tajnik.
Sharon, Pa.
Društvo “Slovenski Dom”, štev. 31, je sklenilo na zadnji seji, da morajo biti dne 14. decembra! navzoči v dvorani vsi člani opoldne. Kdor ne bo v pošte val tega sklepa in se ne opravičil z važnim vzrokom, bo plačal 50 e v društveno blagajno. Omenjenega dne se bo volil tudi odbor za leto1 1914. Bratje, vpoštevajte ta sklep. Vsakdo lahko pride k Fr. Vode-niearju, 112 North Water St.
Frank Stanisha, tajnik.
Herminie, No. 2., Pa.'
Ker so bile do sedaj vse seje zelo slabo obiskane, se obračam do članov društva “Avstrijski Slovenci”, štev. 200, da se naj seje dne sedmega decembra udeleže v polnem številu.
Prihodnja seja ima rešiti mnogo važnega! dela in volili bomo tudi odbor za prihodnje leto. Nihče ni tako oddaljen, da bi se radi slabega vremena ne mogel udeležiti seje. Ulična kiara tudi v slabem vremenu pripelje vsakega na pravo mesto. Ako je pa g. Muller naredil pretrde klopi, naj se mu pa za. enkrat oprosti.
Ciril Furlan, tajnik.
So. Chicago, 111.
Društvo “Delavec”, štev. 8, priredi v soboto devet in dvajsetega novembra zabavni večer v društveni dvorani. Razprodali se bodo listki za tekmo gramofona. Ob desetih zvečer prične tekma. Vsaki član ali članica plača v korist blagajni 25c. Čisti prebitek je namenjen našim bratom, ki so na štrajku in ne morejo plačevati asesmenta. Povabljeni ste vsi, ki imate blago srce za naše brate sotrpine, ki se že tako dolgo bojujejo za svoj kruh. Najuljudneje vabimo tudi vse tiste, ki se bodete udeležili tekme za gramofon. Srečni zmagovalec bo priobčen v “Glasilu”. Za izvrstno godbo, dobro pivo, unijske smotke, dober prigrizek in vsakovrstno zabavo bo skrbel društveni odbor.
Začetek ob sedmih zvečer. Za odbor	Frank Špan.
Cleveland, O.
Članicam društva “Napredne Slovenke”, štev. 137. S. N. P. J.! Na seii dne 2. oktobra se je sklenilo, da se korporativno udeležimo razvitja zastave društva “Edinost”, ki se vrši dne 27. novembra. Zbiramo se ob eni popoldne s. č. v P. Kogojevi dvorani'.
Sestre, ta dan se nam nudi kras ni dan razvedrila in zabave; podarile bomo tudi krasni trak v znak hvaležnosti,ki smo jo dolžne skazati tako vrlemu društvu.
Fanny Hudovernik, tajnica.
Lincoln, HI.
Opozarjam vse člane društva “Zagorski Zvonovi”, štev. 116, da se naj polnoštevilno udeleže seje sedmega deeebra t. 1. Na dnevnem redu imamo volitev novega odbora ze leto 1914; in več drugih važnih točk bo treba rešiti na tej seji. Kdor se ne udeleži te seje brez tehtnega vzroka, plača 50c v društveno blagajno.
In opozarjam vse tiste člane, ki imajo nalog obiskavati bolnike, da jih redno obiščejo in da na prihodnji seji naznanijo o bolnikovem stanju. Tajnik ne more vsega nadzorovati, in tudi ne bo nobenega kikanja, ako vsak spolni svojo dolžnost. Kdor ne obišče bolnika zapade kazni v smislu pravila. Tako je sklenilo društvo na seji v mesecu februarju tega leta. Na svidenji dne 7. decembra
Joseph Tičer, tajnik.
Ladysmith, B. C.
Opozorjam vse člane društva “Orel”, štev. 109, ki bivajo v tu-kajšni okolici, da se udeleže de-cemberske seje, to je drugo nedeljo v mesecu. Razpravljali bomo o važnih točkah. Volili bomo tudi društveni odbor za leto 1914, in potreba je, da se vdeleže te vele-važne seje vsi. člani, ki so se preselili od tukaj naj vzamejo prestopne liste, da ne bo potem kakšnih neprilik zaradi bolniške podpore.
Jos. Pečjak, tajnik.
Akron, Ohio.
Društvo “Dolenjec”, štev. 170, je sklenilo na redni seji dne 2. novembra, da priredi plesno veselico dne 27. novembra. Začetek točno ob dveh popoldne v dvorani štev. 91. Nord Casse Ave. East Akron. Opominjam društvenike, da naj se zabave vsi udeleže. Član, ki se ne udeleži zabave, plača: $1 v društveno blagajno; izvzeti so samo bolniki.
Želi se, da se člani udeleže polnoštevilno te zabave: Na veselico vabimo tudi vsa. sosedna slovenska društva.
Vincenc Zorc, tajnik.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila 21. oktobra v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov; navzoči so vsi. •
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Razpravljati se prične o združenju jednot in zvez. Razprave se udeleže vsi navzoči bratje, na pod lagi katere se zaključi, da se po,-zove gl. odbornike podpornih organizacij, ktere so se izrekle za združitev, da naznanijo svoje skle pe in zastopnike, da se jih lahko uradno povabi na skupno zborovanje. Drugi zaključek pa je, da se naj sestavi dnevni red ter pred loži prihodnji seji.
Predložena je zadeva g. Boleta, kateri želi pristopiti v S. N. P. J., a ima eno oko poškodovano. Prečita se tudi priporočilna izjava zdravnika. Po razpravi je bil sprejt predlog, da se ga odkloni.
Predložena je prošnja društva “Novi Dom”, štev. 28, v kateri prosijo, ako jim je mogoče pomagati v toliko, da bi ne bili suspendirani ali črtani, ker jim ne zadostuje za izvanredni asesment. Po razpravi se sklene, da se jim pomaga, v kolikor se more.
Predložena je zadeva društva “Prosveta”, štev. 66. Omenjeno društvo ima samo štiri člane, ki vprašajo, kaj nai sedaj storijo? Po razpravi se sprejme predlog, da naj še v bodoče obdrže društvo, mogoče se čez čas zopet oživi.
Predložena je ponovno zadeva društva “Prostomisleci”, štev. 87. Prečita se pismo društva in brata Kausa, kateri pojasnuje celo zadevo. Po razpravi se sprejme 'predlog, da: se prejšni predlog ovrže.
Predložena je zadeva brata Ser-vajskija, člana društva “Slovan” štev. 55. Omenjeni brat je prejel že celoletno podporo in želi dobiti odpravnino. Po razpravi je bil sprejet predlog, da naj predloži zdravniške izjave.
Predložena je zadeva brata Kuclerja, člana društva “Sloga”, štev. 14. Omenjeni brat je poškodovan na roki ter prilaga tudi obris poškodovanih1 prstov. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu ne more izplačati po pra vilih nobene poškodbinske vsote.
Predložena je zadeva brata Raz potnika, člana društva “Bratska Ljubezen”, štev. 134'. Omenjeni brat je bil bolan in se ni ob času bolezni zadržal po pravilih. Prečita se poročilo društva, v katerem tudi svetujejo, da se ga naj kaznuje za nekaj podpore, ker so ga obiskovalci našli pijanega. Po razpravi je bil predlog sprejet, da še ga kaznuje za $10.00 podpore, to je od časa, ko so ga dobili v salonu.
Brat tajnik predloži nameravano prošnjo brata Zupančiča, člana društva “Lilija”, štev. 95. O-menjeni brat je nameraval nositi pri društvih za podporo. Ker se je iz zanesljivih virov izvedelo, da brat Zupančič ni v toliki potrebi, da bi mogel prositi, se po razpravi sprejme predlog, da se mu ne dovoli prositi podpore.
Predložena je zadeva brata Bžežnija, člana društva “Bratst-
vo”, štev. 4. Prečita se poročilo društva, v katerem tudi nasvetujejo, da bi se mu izplačala posmri ninai Ker ima omenjeni brat sumljivo bolezen, ki navadno izhaja iz bolezni, za katero ne dopuščajo pravila podpore, je bil po razpravi sprejet predlog, da se ga da preiskati po zdravnikih, če ima res to bolezen i npotem se nadalje ukrepa.
Predložena je zadeva brata Intiharja, čliina društva “Bratska Zveza”,*štev. 140. Omenjeni brat je bil bolan, a ga obiskovalci nikoli niso dobili doma. Prečita se tudi poročilo društvenega predsednika. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se mu ne izplača podpore.
Predložena je zadeva brata Goloba, člana društva “Rožna Dolina”, štev. 92. Omenjeni brat se nahaja v bolnišnici za umobolne. Ker ne more plačevati svojega asesmenta, ga je društveni tajnik suspendiral. Po razpravi je bil predlog sprejet, da naj društvo plačuje za njega asesment in po-tem se pa društvu povrne za asesment iz bolniške podpore.
Briat urednik nasvetuje, da bi bilo dobro priobčiti v “Glasilu” tako imenovani “Mans akt.” (Manova postava), katera bi bila dosti koristna za javnost, ker bi vsi tisti, ki zapeljujejo žene in dekleta, vedeli, kaj jih čaka, ak<? pridejo v roke stricu Samu. Zapeljevanje omoženih žen je postal že pravi škandal. Vsaki dan skoraj vidimo slike zapeljanih žen v raznih slovenskih listih. Ako bi dotični, ki zvodijo ženo ali dekleta iz ene države v drugo v nemoralne svrhe, vedeli, da jih čaka kazen od enega leta do deset let, potem bi se mogoče zapeljevanje nekoliko omejilo. Po razpravi je bil predlog sprejet, da se nabavi zakon, ako ga je mogoče dobiti, in priobči v “Glasilu.”
Jos. Kuhelj, zapisnikar.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
—	Zblaznel in utonil. V potoku Božna poleg jezu Božnove žage so našli 261etnega kajžarjeve-ga sina Valentina Sekia iz Polhovega gradca. Šek je prejšnji dan zblaznel. Kljub temu, da so ga domači nadzorovali, je neopažen odšel z doma. Zabredel je najbrže v deroči potok in utonil.
—	Napad. 541etni posestnik Jakob Skok s Pristave se je vračal pred kratkim iz neke gostilne v Terzinu ob 11 ponoči. Šel je v spremstvu svoje žene in hčere. Naenkrat ga je napadel s kolom posestnikov sin Franc Starin iz Terzina • in ga udaril večkrat prav močno po glavi. Skok se je zgrudil vsled tega nezavesten. Na glavi ima več prav nevarnih ran, tudi desno oko je močno ranjeno in pri padcu so se mu pretresli možgani.
—	Požar v Zagorju na Pivki.
Nakrat je ponoči začelo goreti pri Faturju — Anderjošu. Gasilno društvo je bilo takoj na licu mesta in je ogenj omejilo. Tudi knežaško društvo je kmalu prišlo. Kakor rečeno, je ‘bil o-genj vsled marljivosti domačega društva omejen. Kastelčeva hiša se je že vnela, a so jo rešili. Pogorelo je zgoraj omenjenemu posestniku hiša in gospodarsko poslopje z vsem orodjem in vsemi pridelki. Zgorela je tudi ena k ra: Via. Ostalo živino so s težavo iz gorečega hleva rešili. Zavarovalnina. znaša 3300 K. a škoda je štirikrat tolika. Ljudstvo je bilo vse zbegano. Lahko umljivo, saj ni bilo že čez 20 let nobenega požara v vasi.
—- Ogenj v Krtini. V Krtini je pogorela pri Gašperniku hiša, hlev, šupa, svinjak in del kozolca. Škoda je velika, ker so pogoreli skoro vsi letošnji pridelki.
— Smrtna nezgoda na progi južne železnice v Ljubljani. O-
sebni vlak je povozil na progi južne železnice v Lattermanno-vem drevoredu za Wetachovo vilo delavca brzojavne sekcije Ivana Miandiča, ko je obrezoval živo mejo ob progi južne železnice tam, kjer se meja dotika brzojavnih žic. Ko se je pripeljal osebni vlak št. 73 na Brezovico, so pa s postaje Brezovica telefonirali železniškim čuvajem, diq naj ta-
koj progo preiščejo, ker je kurjač osebnega vlaka zapazil, a» je stroj pahnil v jarek poleg proge nekega moža. Železniški organi so takoj hiteli preiskovat progo in so našli nekaj korakov proti postaji glavni kolodvor Ljubljana od kilometerskega znamenja mrtvega Ivana Mandiča. Ležal je v jarku vznak, z lica mu je kapjala kri, brada in levo lice je bilo razbito, leva roka je zio-mljena. Kako se je zgodila nesreča, nihče ne ve, ker nesreče nihče ni videl, in je tudi kurjač šele zadnji hip, tam je namreč močan ovinek, mogel videti, da je stroj vrgel v jarek človeka. Mandič je bil zelo trezen človek, zanesljiv v službi. Osebni vlak št. 73 je ravno ob desetih 15 minut dopoldne vozil tam, kjer se je zgodila nesreča, proti Trstu in se je tam križal z tovornim vlakom št. 858. Ko je odpeljal tovorni vlak, je stonil Mandič na tir, med tem je pa' pripeljal osebni vlak, katerega rajnik na ovinku ni mogel videti in je oplazil po glavi Mandiča. Močan zračen pritisk je: vrgel Mandiča v jarek. Osebni vlak najbrže zato ni takoj obstal, ker je bil vlak že daleč od kraja nesreče, preden je mogel kurjač strojevodjo o nesreči obvestiti. Policijska komisija je mogla samo še konštatirati Mandičevo smrt. Rajnika so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zapušča ženo, ki je delavka, v tobačne tovarni, in dvoje otročičev. Vsi, ki rajnika poznajo. izjavljajo, da je samomor izključen.
. -— Nasilen fant. Pri zgradbi ceste v Rovtah je zaposlen dninar Alojz Škerlj s Primorskega. Zadnji čas je prihajal ponoči k neki bajti v Medvedjem selu, kjer so tri dekleta. Ker se dekleta niso odzvale njegovim 'klicem, je razbil okna in streljal z revolverjem. S tem nasilnim vedenjem je dosegel, da so ga pustila dekleta v hišo. Dekleta je nadlegoval s svojo ljubeznijo in jim pretil, da jih ustreli, če ga ne uslišijo.
1— Z nožem. Pretečeno nedeljo je prav težko ranil nek posestnik iz Preske pni Medvodah delavca Ivana Žlebnika. Sprla sta se bila in v teku prepira je osuval posestnik delavca z nožem.
— Kočevski gimnazijci štraj-kajo. Neka dunajska korespondenca poroča iz Kočevja: 22. oktobra so odšli vsi gimnazijci sedmega razreda od 8. zjutraj iz šolske sobe, ko je vstopil profesor Chmel, da poučuje fiziko. Prav tako so storili gimnazijci nekoliko pozneje, ko bi bil moral profesor Chmel predavati matematiko in te prizori so se nadaljevali tudi naslednje dni. Ravnateljstvo je vsled tega suspendiralo ves pouk v sedmem razredu. Štrajk je zbudil splošno pozornost in najrazličnejše govorice krožijo o povodu štrajka. Dijaki navajajo za vzrok štrajka to, da jih je minolo' šolsko leto profesor Chmel razžalil. Skoraj gotovo je pa pravi ¡vzrok klerikalna nestrpnost. Profesor Chmel, ki je protestant in ki je pred kratkim predaval na zabavnih večerih nrote-stantov, je zelo strog in pri dijakih nepriljubljen. To so uporabili klerikalci in s pomočjo mari-jine družbe so tako dolgo obdelovali dijake, da so pričeli s štraj-kom. Kočevski dekan je naprosil mestni občinski ziastop, naj podpiše vlogo na deželno vlado, ki jo je podpisalo že vse kočevsko duhovništvo, s katero protestirajo proti Chmelovemu postopanju.
— Nenavaden gost v Idriji.
Pred nekaj dnevi so zaprli pri idrijskem sodišču zaradi potepu: štva 281etnčgia Luigija Luchenija, bratranca onega Luchenija, ki je umoril cesarico Elizabeto.
— Izseljevalen agent aretiran.
V Lubljani so aretirali agenta Vrabca v trenotku, ko je hotel nekaj fantov, ki niso še prosti vojaščine, spraviti v Ameriko. Vrabec je “deloval” posebno v Beli Krajini, odkoder je mnogo fantov z njegovim posredovanjem šlo iz domovine. Vrabca so prepeljali iz policijskih zaporov v deželno bolnišnico. Vrabec ,ki je bil ves čas zdrav, da je letal po Beli Krajini za ljudmi, je nakrat postal bolan. Do opoldne v bol-
nišnici niso mogli konštatirati, kaj je Vrabcu, ki pravi, da "ima notranjo bolezen”.
— Požar v Beli Krajini. Ogenj je uničil dvema gospodarjema v Tribučah vse. Gospodarju Mihaelu Dragošu, ki je odšel komaj pred par meseci v Ameriko, je zgorel pod, četudi z opeko krit, hiša in vsa krma in vsi pridelki, ki so bil že pod streho, in 40 K. v gotovini. Zavarovan je bil menda za 1900 K. Juretu Cvitkoviču pa, ki je tudi v Ameriki, je pogorelo vse, hiša, hlevi, svinjak in Dod, vsa. krma in visi pridelki, ker je bilo tudi vse s slamo krito. Zavarovan je bil pri “Slaviji” zia-2400 K. Zažgal je petletni ¡sinček Mih. Dragaša, ki je zapalil slamo poleg stoga pri podu. Ker je ravno ta dan hudo vlekel jug, je bilo naenkrat vse v ognju, da ni bilo mogoče nič rešiti. Oba posestnika sta pogorela tudi že 19. marca 1899. Prvi pogoreleo ima doma ženo, hčer, staro 20 let, in še štiri miale otročiče, od katetrih je požigalec najstarejši. Drugi pa ima starše, ženo z dvema malima otročičema in sestro.
— S koso ga je zabodel. Ko je
na travniku blizu domače vasi kosil 181etni posestnikov sin Franc Gabriel iz Rodin pri Trebnjem, pride k njemu 171etni sosedov sin Franc Longar, s katerim sta živela v sovraštvu in sta se začela prepirati. V prepiru je Longar baje potegnil nož, nakar je Gabrijel zamahnil s koso proti njemu in ga tako globoko zabodel v hrbet, da se je Longar zgrudil in na mestu umrl. Gabrijel se je sam izročil orožnikom.
— Sirov soprog. Neki sirovi kmet v Bitnjah, okraj Kranj, je zaradi neznatnega vzroka vrgel svojo ženo, ki je bila noseča, po stopnicah. Žena je obležala in so težko ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Žena je nia-to povila mrtvo dete in sama u-mrla.
ŠTAJERSKO.
— Morilec alkohol. Iz Trbovelj poročajo: Rudar Matija Večernih, ki je bil strasten alkoholik, se je zopet močno napil. Ko je prišel domu, je zblaznel. Rjovel je kakor zver, pretil svojcem in se večkrat zaletel z glavo v steno. Potem se je zgrudil in se bil s pestmi po glavi, tožil je o groznih bolečinah in obležal slednjič nezavesten. Kmalu nato je umrl, preden so še priklicali zdravnika:, den so še preklicali zdravnika.
— Pazite na otroke! Iz Sevnice poročajo: llletni fant Anton Ferlin iz Presladola je šel z Marijo Suherjevo v gozd po gobe. Deček je nekoliko zaostal in kmalu nato je zaslišalo dekletce močan pok. Tekla, je k dečku in ga dobila ob potoku, ko si je zmival roke, ki so bile čez in čez krvave. Dekle je teklo domu in priklicalo ljudi na pomoč. Po rokah je imel deček strašne rane, meso mu je bar viselo z rok. Deček je dobil nekje dinamit, ga djal v skledo in užgal potem strelivo. Težko ranjenega dečka so prepeljali v krško bolnico.
— V gnojnici je utonil dveletni sin tovarniške delavke Amalije Plečkove v ormoški okolici. Pleč-koiva je bila v sobi, deček je bil pred hišo brez nadzorstva in je padel v gnojnico, kjer je utonil.
— Napad na orožnike. Iz Radgone poročajo:	V Lendovi na
Prekmurskem sta bila orožnika Hadosi in Bertalan pri patroliran-ju od neznancev ustreljena.
— Velika poštna tatvina v Celju. V Inomostu so aretirali poštnega oficianta Rud. Pivvonka, ki je 2. maja t. 1. pri poštnem uradu v Celju, kjer je bil nastavljen, u-kradel denarno pismo s 30.000 K. Dne 1. junija je namreč neka ban ka na Dunaju oddala denarno pismo na neko celjsko tvrdko, ki je pa brez sledu izginilo. Šele v zadnjem času so začeli sumiti, da je mogoče udeležen pri tatvini Pivvonka, ki je bil kritični dan v službi na celjški pošti. Pred kakimi osmimi dnevi je dobil Pivvonka na prošnjo tritedenski dopust zaradi bolezni. Odšel je v Gradec k svojim staršem in nato je odpotoval v Inomost. V Gradcu je živel zelo potratno, vsled česar je zbu-
| dil sum policije, ki jo izvedla hi-išno preiskavo pri njegovih starših. Policija je našla v dveh pisemskih ovojih 19 tisočakov in za 987 K stotakov in drugih bankovcev. Državno pravdništvo je odredilo, da zapro očeta, mater, sestro in brata Pivvonke, ki so o-sumljeni, da so vedeli za tatvino, istočasno so pa sporočili v Inomost, naj Pivvonko aretirajo. Očeta in brata Pivvonke, ki o tatvini nista bržkone ničesar vedela, bodo izpustili domov. Oče je zasebni uradnik in splošno spoštovana oseba. Pivvonka je rojen v Gradcu leta 1889.
GORIŠKO.
— Izpred goriške porote. Pred gorriško poroto se je vršila obravnava proti Ant. Merkijolu iz Tržiča in proti Ivanu Bertožu iz Červinjana, ki sta obtožena, da sta vlomila v prostore davčnega urada v Červinjianu. Vlom pa se jima ni posrečil. Bili so štirje vlomilci, ki so se splazili v poslopje skozi cestni kanal. Dva ulomilea sta ušla. Obravnava je trajala dva dni. Na podlagi pravoreka porotnikov je sodišče Markijola o-prostilo. Bertoza p® obsodilo na pet let težke ječe.
— Požar. Ogenj je nastal na podu posestnika And. Lombarja v Olšeivku okoli 10. zvečer, ki je kmalu vpepelil gospodarsko poslopje in hlev. Ker je bilo v gospodarskem poslopju nakopičene veliko živalske krme, je škoda zelo velika in se ceni na približno 9000 kron. Poslopja so zavarovana le za. 2800 K. Domačinom in vaščanom se je posrečilo ogenj o-mejiti na goreča poslopja to pa le vsled tega, ker je bilo ozračje popolnoma mirno in so domači ogenj kmialu zapazili. Vzrok požara ni znan.
TRST.
— Tržaška agentura kanadske
družbe “Canadian Pacific” ima tudi v Trstu izseljevalni urad in sicer v ulici S. Spiridine. Tržaška policija je na ukaz lvovskega sodišča izvršila preiskavo tudi v
j agenciji, obenem pa tudi v a-genciji P. Kristosidisa, ki je nameščen v poslopju hotela “de la Ville”, oziroma v njeni podružnici v ulici Campanije. Policija je zaplenila vse poslovne knjige v obeh agencijah in prostore uradno zapečatila. Oblast je ukrenila, da družba “Canadian Pacific”ne sme več sprejemati potnikov tretjega razreda; dovoljeno pa je sprejemanje potnikov drugega in prvega razreda.
— Zver v človeški podobi.—28-
letni Peter Rončevič iz Solita, brezposleni kurjač, je brez vsa/-kega povoda ubil z nožem dva in nevarno ranil dva tovariša. Stvar se je zgodila pred gostilno !de Banjaluka” v ulici Punta del Forno. Ob 11. zvečer je imel imenovani Rončevič pred gostilno “Alle Catene” v isti ulici mial prepir z nekim drugim pomorščakom. Ko je vzel Rončevič v roke nož, da bi z njim ranil nasprotnika, ga je ta udaril s pestjo, pa odšel. Rončevič je ostal nekaj časa kakor omamljen. V tem trenotku je pa prišlo iz gostilne “de Banjaluka” šest pomorščakov. Med njimi je zapazil Rončevič o-ne, s katerimi se je bil dan prej sprl v isti gostilni zaradi kuharice. Zadrl se je z vso silo vanje in sekal s 15 cm dolgim nožem na vse strani. Skušali so se ubraniti in odteči. Toda zaman. Enega je zabodel v srce, drugemu je prerezal vrat, in div® je težko ranil. Končno se je posrečilo Rončeviča aretirati in so ga odpeljali v zapor. Mrtva sta Anton in Simon Kapovič, doma iz zadrske okolice, oba kurjača na Lloydovem parniku “Vorwärts”. Ranjena sta pa Ivan Boškolič in Simon Radovič, tudi iz zadrske okolice in tudi kurjača na imenovanem Lloydovem parniku. Oba se nahajata v bolnišnici.
IŠČEM SLOVENKO, katero veseli hišno delo. Plača spočetka $4.00 na, teden, stanovanje in hrano; potem, ako je pridna, ji plačo povišam na $5.00 tedensko in več. Želi se žensko v starosti od 28 do 38 let, katero veseli naj se zglasi pismeno ali pa naj pride naravnost sem.
Naslov je: Mrs. Mary Šebenik, 1219 — 8th Street,
3x	Racine, Wis.
j------GLASILO ---------x
| Slovence Narodne j Podporne Jednote j
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NAKODNE PODPORNE JEDNOTE.
Uredništvo in upravnih vo:
2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Velja za vse leto $1.00.
ORGAN
of the
iimm NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY.
OFFICE:
*2821 SOUTH CRAWFORD AVE.
Chicago, 111.
Telephone Lanwdale 6139. Subscription, $1.00 per year.
3i
Neizprosen boj.
Čuditi se je, da se dandanes še med voditelji strokovnega gibanja dobe ljudje, ki verjamejo v harmonijo med delom in kapitalom, in ¡sanjarijo, da se dajo na-sprotstva, med delavci in kapitalisti odpraviti, ali pa vsaj ublažiti s poštenimi plačami. Vsakdanji boji med delom in kapitalom, kakor tudi živi jenske razmere, v katerih žive delavci, dokazujejo, da nazori o harmoniji med delom in kapitalom lahko dozore v glavah naivnih sanjačev ali pa navihancev, ki bi radi z bajko o harmoniji med delavci in kapitalisti podaljšati življenje kapitalizmu na škodo delavcev.
Kdor opazuje boje med delavci in kapitalisti v današnji družbi brez naočnikov na; očeh, ne opazi prav nič o toliko hvaljeni harmoniji med delavci in kapitalisti, marveč se seznani z resnico, da ta boj z vsakim dnem postaja bolj oster in odločen. Komaj so si delavci potom štrajka, mogoče zelo dolgotranjnega bojta,, priborili malo boljšo mezdo, takoj so kapitalisti tukaj, ki podraže živila, obleko, najemščino za stanovanja itd. Kapitalisti se niti ne zadovo-Ijijo' s tem, da bi podražili življen ske potrebščine le za toliko, za ko likor se je povišala mezda. Kapitalisti navadno vzamejo še enkrat . ako ne dvakrat toliko. N. pr. Ako so si delavci priborili desetodstotno zvišanje mezde, kapitalisti podraže življenske potrebščine najmanj za dvajset odstotkov ali pa še več. Kapitalist hoče imeti dobiček in vzame ga, kolikor gia more vzeti. Delavec pa zopet gleda na to, da proda svojo delavno silo za tako visoko ceno delodajalcu, kakeršno lahko iz njega iztisne. Iz tega sledi, da o harmoniji med delavci in kapitalisti ne more biti govora, da je harmonija med delom in kapitalom navadna prazna bajka, ki imponira lahko le ljudem, ki ne misljijo dlje, kakor sega njih nos.
Dober in popolen dokaz za to trditev nam dajejo vedno ponav-vljajoči boji ameriških železničarjev za boljše življenske razmere. Komaj so železničarji na iztočnih železnicah potom dolvotraj nih pogajanj dobili majhen priboljšek, prihajajo na dan železničarji na zapadu s svojimi zahtevami. V tem slučaju gre za 40.000 strojevodij in kurjačev, ki so u-službeni na desetih železnicah in zahtevajo, da se jim mezda poviša. Ravnatelji prizadetih železnic trdijo, da bi zvišanje plače pomnožilo izdatke na leto za 50 miljo-nov dolarjev. Ta zahteva ni prišla nepričakovano. Železničarji na vzhodnih železnicah so utemeljili svoje zahteve s tem, da dobivajo železničarji na zapadu višjo mezdo in da hočejo imeti z njimi enako mezdo. Advokatje železnic, katerih se uprave železnic poslužujejo pri pogajanjih s svojimi u-službenci, so takoj izrekli, da bodo železničarji na zapadu takoj zahtevali povišanje mezde, ko se ugodi uslužbencem na iztoku, ker je življenje dražje na zapadu kot iztoku. Ali komai bodo uslužbenci na zapadu dosegli svoje, se bodo uslužbenci na iztoku zopet o-glasili z novimi zahtevami. Na podlagi te argumentacije so advokatje svetovali upravnim železniškim odborom, da naj se zahteve na kratko odklonijo, ker se lahko razmere v toliko spremene, dia bo nemogoče kasneje odkloniti zahteve. Upravni odbori so poslušali nasvet svojih advokatov
in uprli so se z vsemi mogočimi, sredstvi proti zahtevam železničarjev. Odprto v tabor železniških družb je prestopil guverner države Massachusetts in grozil, da bo zakonitim potom prepovedal stavko železničarjem. Vse te grožnje niso nič izdale. Železničarji so glasovali za štnajk, in ko se je spor tako daleč razširil, da se je bilo treba bati stavke, so se ravnatelji železnic oprijeli zadnje bilke — razsodišča, ki pa je odločilo proti interesom železnic.
Ker so se železniške uprave na iztoku postavile po robu, nočejo ravnatelji na zdpadu priznati zahtev železničarjev. Temu odporu s strani železnic bodo skoraj gotovo sledila dolgotrajna pogajanja in mogoče tudi odprt boj. Sa-moposebi se razume, da bodo železniške uprave na iztoku zavoljo svojih lastnih interesov krepko podpirale železniške ravnatelje na zapadu.
Uslužbenci na zapadu pravijo, da mezda ni šla kviško percentu-elno z draginjo. Temu ugovarjajo zopet ravnatelji. Po uradnem železniškem izkazu zasluži sprevodnik $993 na leto. Drugo vlako-spremno osobje zasluži od $623 do $959 na leto, mejtem ko dobivajo drugi uslužbenci le od $550 do $727 letne mezde. Plača strojevodij in kurjačev ni navedena v izkazu. Plača ni briljantna, ako vpoštevamo današnjo draginjo in pa težko delo, ki je združeno z veliko odgovornostojo. Vsekakor je plača zelo nizka, ako računimo z dejstvom, da je od paznosti in strogega izvrševanja naloženih dolžnosti s strani železniškega o-sobja odvisna varnost za življenje potnikov.
Kljub temu, da se železniške družbe vpirajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, povišanju mezde, bodo morale končno le vgrizniti v kisld jabolko in priznati, kar zahtevajo železničarji. Seveda bodo družbe potem zahtevale, da se zviša voznina za potnike in tovore. Računile bodo po sistemu, katerega živ krst ne razume. izvzemši železniških ravnateljev, dobiček od milje in sprevodnika, da dokažejo izgubo v obratu.
Ta jokavost se pa železniškim družbam prav slabo poda, ako či-tamo v uradnem izkazu statističnega urada, da se je dobiček železniških družb tekom zadnjih treh let pomnožil od $940 miljo-nov na $970 miljonov. To dejstvo, katerega ne morejo utajiti ravnatelji vseh železnic, potrdi, da je bila meddržavna trgovska komisija v pravem, ker ni hotela privoliti, da bi se zvišala voznina za tovore radi sistematične nadkapi-talizacije — zvodenenja železniških delnic. Res je, da se vsled tega odloka meddržavne trgovske komisije lahko zniža dobiček, ako se ga računi po vlakovnih miljah. Ali to še ne potrdi, da bi železniške družbe ne mogle povišati mezde svojim uslužbencem, ako ne povišajo voznine za tovore. Dokler železniške družbe pobašejo čistega dobička $970 miljonov na leto, lahko pretrpe 50 miljonov na leto za povišanje mezde svojim uslužbencem, ki so s svojim delom zaslužili ves dobiček železniškim družbam.
Pred durmi je razstava v San Franciscu. Železniške družbe pričakujejo, da' ¡se bo' vsled te razstave pomnožil promet, kar pomeni zanje zopet več dobička. Mogoče bo to dejstvo vplivalo toliko na železniške ravnatelje, da bodo priznali zahteve strojevodij in kurjačev. Ali kakor hitro bodo privolili v zahteve, bodo odločno zahtevali, da se zviša voznina. Ka pitalistično časopisje jih že sedaj podpira in trobi v svet, da bo treba povišati voznino, ako se poviša mezda uslužbencem. Članki v kapitalističnih listih imajo na-namen, vplivati na meddržavno trgovsko komisijo, da bi privolila povišanje voznine. Ako se poviša voznina, bomo morali zopet dražje plačevati živila. Jasno je vendar, da ne bo noben trgovec plačeval diferenco iz svojega žepa, marveč bo železniški davek odložil na ramena konzumentov. Prizadeti bodo zopet delavski sloji, seveda tudi tisti, ki so dobili povišano mezdo. In če bodo hoteli izhajati, bodo morali zopet predložiti svoje zahteve ravnateljem, ravnatelji bodo povišali z dovoljenjem meddržavne trgovske komisije tovorno voznino, trgovci in tovarnarji bodo pia novo breme I zopet naložili na konzumente.
To se v kapitalistični družbi vedno ponavlja in ne velja le za železniške uslužbence, marveč so prizadeti delavci vseh strok. O harmoniji med delavci in kapitalisti ni torej govora, ker so interesi delavcev popolnoma nasprotni interesom kapitalistov. In ta nasprotstva se ne dajo spraviti s sveta, dokler imamo na svetu gospodarje in sužnje, ljudi, ki žive od dobička, in ljudi, ki se preživljajo s vojim umskirii ali ročnim delom. Med delavci in kapitalisti se bo nadaljeval neizprosen boj, dokler se ne strmoglavi kapitalizem in udejstvi socializem. Ni je sile na svetu, ki bi zadržala ta boj le za trenotek, ki bo in mora, končati z zmago delavstva — porazom kapitalizma' in zmago social izina.________
Današnja človeška družba.
Stanley W. Finch, zvezni specialni komisar za preiskavo o vzrokih prostitucije, je v začetku tega leta predložil vladi obširno delo o svojem delu :n preiskavi. V svojeri poročilu navaja dcslov-no:
“Od 15,00 do 25.000 deklet v starosti od 13 do 25. leta, od katerih je bila večina rojena v Ameriki, postanejo vsako leto žrtve trgovine z dekleti v Združenih državah.
Ta trgovin : s temi ženami se j c tekom zadnjih let tako razvila in se razširila preko vse dežele, da po konservativni cenitvi živi en četrt miljona žensk sramotno življenje v javnih hišah.”
Na nekem drugem mestu pov-darja komisar:	“Pri preiskavi
smo dognali, da so nizke mezde, ki jih dobivajo dekleta v velikih trgovinan za. prodajo na drobno (Department store’s), mnogo krive, da se jih toliko med njimi uda prostituciji, da zvišajo tako svojo nizko mezdo.”
Ako bi bil gospod Finch svojo preiskavo raztegnil tudi na druge delavke, bi se bil lahko prepričal, da ne dobivajo le dekleta v velikih trgovinah nizke mezde. Navadno so v vseh tovarnah, v katerih delajo ženske, mezde sramotno nizke. Delavski komisar za državo Ohio je navedel v svojem poročilu, da zaslužijo dekleta od dveh do treh dolarjev na teden, in ko jim odtegnejo denarno globo. jim morda ostane še 90 e. Ali take razmere niso le v državi O-hio. Šivilje, ki izdelujejo perilo, zaslužijo navadno od treh do petih dolarjev na teden.
Torej ni čudo, ako se armada prostitutk množi. Mejtem ko se nesrečna dekleta, ki so hčere siromašnih starišev, pogrezajo v močvirje prostitucije, se višjih deset tisoč valja v razkošju. Izmišljajo vsakovrstne pojedine, da zapravljajo na brezmiselen način denar, za katerega jim ni bilo treba potočiti ene same znojne kaplje. Posebno zadnjih deset let lahko opazujemo, kako se meče proč denar, ki je bil izsesan iz tisočev in tisočev delavcev. Neki bogat postopač priredi kosilo na konjih. Vsak povabljeni gost sedi na konju in pred seboi ima mizico, naloženo z jedmi in pijačo. Neki drugi bogat lenuh priredi pojedino beračev. Mesto da bi gostje prišli v fraku; cilindru in glalce-orokavica mi na rokah, pa pridejo oblečeni v raztrgano obleko in pokvečenim klobukom na glavi. Zopet drug bogat trot v človeški družbi priredi pojedino na čast svojemu psu, zopet drugi na čast svoji o-pici. Neki miljonar si je dal vdelati demante v svoje zobe. Takoj je našel posnemalko v neki vsega-siti miljonarki, ki je dala vdelati demante in bisere v pete svojih čevljev. Neki drugi miljonar je priredil pojedino, pri kateri so bile smotke zavite v bankovce, na katerih je bilo njegovo ime in tiskano:	“Papir za prižiganje
smotk”. Kmalu je tudi ta postopač našel posnemalca, ki je priredil obed, pri katerem so dajali gostom školjke, v katerih so bili pravi biseri. Najdejo se tudi postopači, ki prirejajo svojim psom in mačkom dragocene pogrebe in jim postavljajo nagrobne spomenike, ki stanejo po več tisočakov.
Mlijonarke se v razsipnosti prav nič ne ločijo od svojih stanovskih tovarišev. Za hišne oprave, obleko, hiše. bisere potrošijo včasi cela nremoženja edino le z namenom, da se lahko pobahajo, da imajo nekaj novega, kar dru-
gi še nimajo. V Parizu n. pr. izdelujejo za te bogate lenuhinje, ki niso prav za nobeno rabo pod milim solncem, obleke, ki se zgo-tove le enkrat. Bogata lenuhinja rada plača dvakrat toliko za monopol, kakor stane cela obleka, da se lahko pobaha, da še nobena drugih bogatih lenuhinj ni nosila in ne 'bo nosila obleke takega kroja. Obleke, ki jih nosijo bogate lenuhinje, kadar so med seboj, niso bile napravljene, da bi v njih šetale. Te obleke imajo e-dini namen, da bodejo v oči. Rav-notako skrbne so bogate lenuhinje v izberi oblek za svoje lakaje, ker menda hočejo dokazati s tem, da lakajem ni treba izvrševati produktivnega dela. Izbirčne so tudi v draguljih, biserih in nakitu. Vse mora biti novo in tako izdelano, da se loči od drugih.
Take so slike iz današnje človeške družbe. Na eni strani gledamo dekleta, ki garajo skozi ves teden za dva ali tri dolarje in če nočejo umreti gladu, se morajo podati v hišo sramote, na drugi strani pa miljonarke in miljonar-je— bogate lenuhinje in lenuhe, ki smatrajo vsako delo za sramoto in mučijo svoje možgane noč in dan, na kakšen razkošen način bi zapravili, kar so pridelale prid ne delavske roke.
Človeška družba, ki nam podaje take nasprotne in nesoglasne slike, mora pasti, še mora strmoglaviti, ker že nosi razpad v sebi. Njenega strmoglavljenja je ne-moogče odvrniti umetnim in nasilnim potom. Kapitalistična družba je s svojimi napravami, ki vstvarjajo take slike, podpisala sebi svojo smrtno obsodbo.
Zgodovina nam pripoveduje dosti jasno, da so se upropastili narodi, pri katerih se je neizmerno, bogastvo osredotočevalo v rokah posameznikov, širše ljudske plasti so se pa pogrezale v vedno večjem siromaštvu. Mogočno rimsko cesarstvo je razpadlo, ko višjih desettisoč ni vedelo kam z bogat-stvom in je sestradano rimsko ljudstvo kričalo po ulicah “pa-nem et circenses” — kruha in iger. Ravnotako bo pa napočil čas, ko se bo današnja kapitalistična družba pogreznila v svojem lastnem blatu in bo na razvalinah te gnile in trhle družbe vsklilo novo življenje, nova človeška družba, ki bo imela za svoj temelj socializem — srečo za vse ljudi na zemlji.
Tedenske beležke.
— Sila jeklarskega trusta. L.
D. Brandéis, bostonski advokat, je predaval pred “Ameriško akademijo za politično in socialno ve do v Philadelphiji o strašni sili 'osredotočenega kapitala. Brandéis je bil preje advokat za korporacije, zato so mu tudi povsem znane manipulacije trustjanov. Iz njegovega govora; prinašamo' naslednje :
“Največji argument proti tru-stom je ta, da. lahko razbijejo vsako formo delavske organizacije. Mejtem ko je jeklarski trust poleg lepega obrestovanja svojega uloženega kapitala izplačal še 650 miljonov dolarjev kot naidprebi-tek svojim delničarjem, so bili delavci v obratih trusta prisiljeni delati štiri in osemdeset ur v tednu.
Mezde neizučenih delavcev v obratih trusta so tako nizko odmerjene, če je tudi delavec delal sedem dni v tednu, vsaki dan petnajst ur in dva. in petdeset tednov v letu, da ni dosegel tako velike vsote, kakor pravijo združene dobrodelne družbe v Pittsburghu, da je neobhodno potrebna za; pre-hranitev moža, žene in treh otrok.
Za jeklarskim trustom, za vsemi trusti in za'železniškimi družbami je družba, ki vse nadzoruje in vlada, To je denarni trust. Denar in kredit sta danes tako osredotočena, da je danes v tej deželi nemogoče začeti ali obratovati kateri družbi kakšen obfat, ako ni s tem zadovoljno majhno število ljudi, ki vladajo na denarnem trgu.	______
Ta gospodarska, sila se hitro o-sredotočuje v rokah majhne peščice ljudi. Mi imamo v resnici državo privilegijev, v katero ne more noben tujec. To se lahko le na ta način konča, da nadomestimo traste z zadružnim delom in z demokratičnim sodelovanjem razvijemo vrline človeštva.”
Evropa ima svoje cesarje in kralje, ki vladajo. V Ameriki pa
vlada neomejeno kapital, ki uničuje vsako svobodno stremljenje in ljudsko gibanje za boljše življenske razmere. Socializem ima nalogo, da ustoliči zopet svobodo v republiki in osvobodi ameriško ljudstvo suženskih spon kapitala. To se pa lahko, le zgodi, ako bodo visi delavci pri volitvah glasovali za. socializem in ne za kapitalizem.
— Uvedba tovorne pošte dokazuje, da se vsak državni obrat izplača, dasinavnp imajo uslužbenci krajši delovni čas in boljšo mezdo kakor pri privatnih podjetnikih.
Vsa. dejstva govore, da bo tovorna pošta; prinesla Združenim državam že v prvem letu 30 miljonov dolarjev čistega, dobička, dasi so pristojbine za pošiljatve mnogo nižje, kakor so bile preje, ko je bil ves tovorni promet v rokah privatnih podjetnikov. Tovorna pošta je bila uvedena s prvim januarjejn t. 1. Računili so, da bo vrgla kakih 15 miljonov dolarjev dobička. Železniškim družbam leži ta dobiček zelo v želodcu in najrajše bi videle, da bi se razdelil med nje. Ali najboljše bi bilo-, da bi se podržavile tudi železnice in se tako. profita-lačnim privatnim železniškim pod jetnikom odtegnil ves dobiček.
— Na zborovanju prijateljev vode in temperenčnih pijač v Co-lumbusu, O., je George H. Hodge, governer v državi Kansas, prerokoval, da bo kongres kmalu sprejel k ustavi dodatek, ki bo prepovedal prodajo alkoholičnih pijač v vseh državah Unije.
Marsikdo misli, ki ne pozna razmer, da so naši tejnperenčniki pravi prijatelji vode in da se delajo temperenčni zakoni radi tega, da bi se ljudstvo navajalo k zmernosti. O tem ni duha ne sluha. N. pr. v Chicagi so gostilne odprte tudi ob nedeljah in redko je srečati pijanca na ulici. Popolnoma drugače je pa v temperenčnih gnezdih. Tiam se valjajo ljudje ob nedeljah kakor tudi ob delavnikih pijani v cestnem jarku. Temperenčne postave odpirajo graftu na široko duri. V vsakem temper enčnem mestu je več skritih pivnic, kakor bi bilo javnih gostiln, ako bi se smela izvrševati javno gostilniška obrt. Skrite pivnice pa tvorijo mastne dohodke za graftarje, ker jih graftarji trpe, dokler vlečejo od njih dohodke.. Temperenčno gibanje ali pravzaprav prohibicioniško, ne o-mejuje pijančevanja, marveč ga širi, obenem pa razjeda ljudsko moralo z graftom.
Kdor je prijatelj zmernosti, bo zahteval, da se poduk o škodljivosti opojnih pijač uvede že na ljudski šoli. Predvsem še bo pa bojeval, da se današnje družabne razmere do cela; spremene, ker oce pijančevanja je le kapitalizem, kakor je tudi povzročitelj vseh drugih ran človeške družbe.
— Na zborovanju “Ameriške delavske zveze” v Seattlu, "Wash, je delavski minister Wilson z o-strimi besedami ožigosal kralje bakra v Michiganu. Svaril jih je, da stopajo v jiavnost popolnoma novi nazori o lastninskih pravicah. Priobčil bo mezde rudarjev, njih delavni čas in razmere, v katerih so živeli. Poleg bo pa1 o-belodanil tudi profit kraljev bakra.
Wilson je pozdravil delegate kot brate in nadaljeval:
“Delavsko ministrstvo, kakor je danes organizirano, stremi za ciljem, da se družabni red »popolni. Radi tega podpira gibanje velikih strokovnih organizacij. Pred vsem posveča ministrstvo svojo pozornost blagostanu mezdnih delavcev. ’ ’
Glede štrajka michiganskih bakrenih rudnikov je rekel, da je bilo do sedaj v navadi, preiskati in obelodaniti mezde, delovni čas in delavske razmere. Ali sedaj se je odločil, da bo storil korak naprej in bo dal dognati profite prizadetih korporacij.
“Hočem vam zaupati in navesti eno primero za položaj. Največja rudniška družba za baker je bila, na, podlagi zakona v Michiganu ustanovljena; leta 1870. Glavnica je znašala $1,250.000. Od tega časa pa do minolega; leta, v dobi 42 let, je ta korporacija proglasila 121 miljonov dolarjev dividend na glavnico $1,250.000, poleg je pa 75 miljonov dolarjev vtaknila še v nova podjetja. To je skoraj dve sto miljonov dolar-
jev čistega dobička v 42 letih. Pri tem se lastniki rudnikov nočejo le pogajati s svojimi delavci, ampak odklanjajo trdovratno tudi vse poizkuse delavskega ministrstva. ki bi rado spor poravnalo.
Gospod Wilson je tudi obsojal pošiljanje ¡skebov potom privatnih posredovalnic za delo.
Gospod minister je povedal precej resnice. Ali dolžnost vlade je, da skrbi za to, da bi se ne pošiljalo vojaštva v stavkovne okraje.'! slučaju pa da se odpošlje vojaštvo, tedaj naj bi se v prvi vrsti razoborožile najete barabe v službi kapitalistov, ki povzročajo nemire in pretepe.
— E, H, Gary, glava železarskega in jeklarskega trusta. je rekel na sestanku železarskih in jeklarskih baronov v Blackstone hotelu
v	Chicagi, da je v Ameriki še veliko delavcev, ki radi delajo za poštene plače.
Mi sodimo, da je Gary svojo govoranco govoril na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobil v raznih peklih jeklarskega in železarskega trusta.
Zato bi se morala njegova govoranca glasiti tako-le: Delavce, ki jih imam v mislih, so pripravljeni delati za vsako še tako nizko plačo. Mi pazimo na to, da dobimo delavce iz najbolj temnni kotičkov sveta, kjer se jim niti ne sanja o kakšni delavski organizaciji. V Ameriki imamo najete posebne vrste agente, ki skrbe, 'da delavci ne pridejo do spoznanja in se jim ne odpro oči, da jih nesramno izkoriščamo.
$1.90 do $2.00 na dan za dvanajsturno delo pri sedemdnevnem delavniku v tednu ne more nihče imenovati poštene mezde. To bo priznal vsak delavec, ki misli s svojimi možgani.
Jeklarski magnatje grade spominske cerkve, učilišča, knjižnice, a svoje delavce in njih svojce pa puste umirati £ladu s $1.90 do $2.00 “poštene” dnevne mezde. Carnegie je zgradil mirovno palačo v Haagu. Bil je sam tam in poslušal slavospeve, ki so mn jih neli zastopniki kapitalističnih držav. Ali mi si ne moremo pomagati ! Spominjati se moramo Hom strada in drugih jeklarskih obratov v Pennsvlvaniji — delavcev, ki žive s slabejših razmerah kot indijski kuliji, ki se bore za zboljšanje svojega bednega položaja. Spominjamo se salv in krogelj, ki so v homstead.skem štrajku morite nedolžne delavske žrtve — na-ietili barab, pinkertoncev,	pen-
usvlvanjskih kozakov itd.	Spo-
minjamo se ječanja in prelite krvi delavcev v jeklarskih obratih,
vi	so postali žrtve profitarskega sistema.
V interesu jeklarskih in železarskih baronov, kakor tudi v interesu vseh tistih je, ki se senčijo v njih milosti, da delavci v jeklar skih in železarskih obratih ostanejo neorganizirani, da se jih tem ložje izkorišča. Naobratno je pa naša dolžnost, da te delavce bodrimo, jih učimo, da so močni v organizaciji, in da si lahko s pomočjo organizacije zboljšajo svoj tužni položaj. To nalogo borno dosledno vršili, pa če je to Carnegiejevim organistom všeč ali ne! . . . forsan et haec olim meminisse juvabit!
UREDNIŠTVU DOPOSLANE KNJIGE IN MESEČNIKI.
Prejeli smo enajsto številko 10. letnika socialistične revije “Naši Zapiski”, ki je prinesla naslednjo podučno in zanimivo vsebino : Abtitus: Politika in delavstvo. —■ H. Pajer, Praga: Inteligenca in politik». — Jakob Skr-bic, Dunaj: Zveza pekovskih delavcev v letu 1912. — Al. Hreščak, Lokev: ^Organizacija slovenskega učiteljstva. — H. Tuma, Gorica: Seksuelni problem. — Rudolf Golouh, Trst: Pred madono, Mariji Magdalenski. — Pregled.
Najvažnejše delo za delavstvo je izobraževalno delo. To delo pa vrše v polni meri “Naši Zapiski”. Toplo jih priporočamo vsem slovenskim delavcem v Ameriki. Naročnina za celo leto stane $1.30. V večjih naselbinah naj se trije ali- štirje skupaj naroče nanje. O prebranem čtivu naj se razpravlja, da se tudi v drugih indifirent-nih delavcih vzbudi veselje do znanstvenega čtiva.
Naročnina naj se pošlje: “Naši Zapiski”, Gorica, Goriško, Au-stria.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila
1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v dri. Illinoit.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, P*.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. Tripp Av. Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Racine ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, El. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
An tori Hrast, P. O. New Duluth,. Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. Crawford ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M.	A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se »majo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 So. Crawford Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi
Lodrisio se je glasno zasmejal, in na to je dejal: “In ona je vse verjela» ter ni ničesar sumila?”
“O, glede tega se lehko zanesete na me”, je odgovoril Pela-grua. 11 Če bi isti Ottorino dobil pismo v roke, bi stavil, da bi se tudi njemu jelo dozdevati, da ga je sam pisal’.
“In ona?”
“Ona je odgovorila, in Ottorino je zopet pisal. Ona v drugič, Ottorino pa tretjič, in tako gre stvar naprej, da je veselje. In da bi vi slišali, kake sladke, nežne besede mi piše! Da bi videli, s kako udanostjo odpira moja pisma, kako zopet spravlja lju-beznjivo list s svojima belima ročicama, ter si ga stavi v nedri a na to ga zopet jemlje ven, da ga z nova prebira in poljublja! Jaz uživam vsaki dian tolilko veselja, gledaje jo skozi neko razpoko v leseni steni, in prisezam vam, da mi ta igra že začenja ugajati”.
“O, ti staro strašilo! ti suhi farizejski gobec!” mu je dejal Lodrisio, ter ga za šalo lopnil po obrazu. Tako si se ti prav po otročje igral po poti, mesto da bi naravnost in skrbno naprej šel, in si celih dvajset dnij nepotrebno potratil”.
“Ne, popolnoma potratil jih vendar nisem. Nekoliko sem jo že začel pripravljati. Toda to je seveda le malenkost. Treba je tako rahlo in oprezno postopati ž njo, ker se boji vsake sence, in je tako nežne in občutljive nara ve, da se koj onesvesti ali pa dobi vročico”.
“Torej, povej vendar, kaj si ji dosedaj naj drzne j ega pisal?’’
“Začel sem se delati ljubosumnega; k temu mi daje povod dejstvo, da Miarko bi vedno govoril o njej, ter je nilkoli in nikakor ne more pohvaliti”.
“In ona?”
“O, lehko si tudi sami mislite: zatrjuje in priseza, da je le moja, moja do smrti! Vendar, saj
hvale!
vem zakaj, je upadla še bolj nego prej. Nece govoriti, joče neprenehoma, in se ne dotakne jedi... Ne vem, koliko časa se jo bo moglo še slepariti, (kajti skupaj danes, skupaj jutri, miri jo, zavijaj, popravljaj in obračaj, nazadnje bo morala kaj sumiti. In tedaj jaz ne vem, kaj mi bo početi, da jo utolažim, da se mi ne onesvesti popolnoma, in da mi ne ostane kar mrtva v rokah”.
“Treba je priti do kakega sklepa”, j edejal Lodrisio, “ker se je še nekaj dogodilo, česar ti niti ne veš. Lupo je ubežal
“Ubežal!” je zaklical Pela-grua prestrašen in odrevenel široko odprtimi očmi.
“Ubežal, da; videl sem ga sam z lastnimi očmi danes, ko sem se semkaj napravljal. Toda priporočil sem ga že dobro, in predno solnce zaide ... A pustimo to se daj; ko končam pisati v Lucco, bova še govorila, in se bo videlo, kaj se ima storiti”. Na to je Lodrisio pisal svoje pismo, in se pogovoril s Pelagruo o vsem, (kar je bilo potrebno. Proti večeru ga je oskrbnik peljal skozi neka skrivna hodiščia v temno sobo, od koder, gledaje skozi neke skrite ¡raznoke, se je moglo videti po vsi dvorani, kamor je Biče zahajala s svojo zvesto služabnico.
Sedela je tedaj Ottorinova soproga ma dragocenem naslonjaču, zdelana in trudna, podpiraje zbelo roko ves bledi obraz. Tenka, priprosta, snežnobela obleka se je rahlo ovijala okoli njenega života. Izpod njenih prostih gub so se že le malo več poznali lepi udje, ki so io prej polnili, tako so bili bujno zraščeni. Dolgi lasje, razdeljeni na sredi čela, so ji obrobljali obraz; vsled njih zlate boje je bila tem bolj razloč na 1 netoa mrzla, jednakomerna bledost, razprostrta čez vse obličje, na katerem ni bilo poznati nikakega sledu rudečice, razim na ustnicah, kateri ste bili tudi le bledo-rožasti.
Nekaj živahnosti so še podajale temu obrazu jedino le oči
mu oknu. Njena hoja je bila počasna in težavna. Naslonila je roki na okno, in nekaj časa molče gledala ven. Solnce, ki se je nagibalo k zatonu, in se je že napol skrivalo med najvišje vrhe nekega oddaljenega gozda, je razsvit-ljevalo obširno jednolično ravan, ki je bila vmes, z neko motno, sla bo svetlobo. Po močvirni ravani se je le tu pa tam dvigala kaka neprijazna vrba. Ozračje je bilo mrtvo, nobena sapica ni pihljala; slišalo se je le dolgočasno regij an je neštetih žab. Iz luž in močvir-jev, ki so pokrivali vso tisto ravan, se je med tem jela vzdigovati neka siva megla, katera je počasi popolnoma zakrila bolj oddaljene predmete in omračila tu-1 di tiste, ki so bili bliže. Početkom so še solnčni žarki nekoliko sijali skozi to mrzlo in gosto meglo, a, kmalu so bolj in bolj oslabeli kakor vid umirajočega človeka. Na-j zadnje, ko je megla postajala še edno bolj erosta, in tudi solnce zašlo, se je polagoma izgubila'vsa svetloba, kakor obda človeka tema, kadar "a smrt zadene.
Kako je bil ta solnčni zaton različen od tistega tako sijajnega, kateri je večkrat opazovala v svojih gorah! S -srčnim koprnen-' jem se je spomnila tistega kraja prejšne svoje sreče, odšla je od o-kna in sev rnla k mizici. Lauretta je bila ravnokar vžgala luč. Tudi ta je svetila z neko rudeč-kasto, motno svetlobo. “O moj Bog!” je dejala, spustivši se na-stolico, “moje muke so prevelike!”
Neikaj časa ste- stali obe tihi. Na to je zvesta služabnica Stopila oknu. da bi ga zaprla. Toda čuj — zaslišal se je glas tamburice ! Lauretta je zadržala roko na zatvornici. Gospodinja- je po-ožila prst na usta in jela pazno poslušati. Tisti zvoki so jim bili znani. Vstala je kakor na novo oživljena, šla z lehko nogo do do okna, ter pomolila glavo ven, da bi bolje ulovila vsaki glasek. ■ Na to- je rekla potihoma Lauret-. ti: “To je uvod “Lastavice”. To-j da tiho, ker začenja pesem!” In res se j, za-Uš;,! m-ki glas, osiab-] Ijen nekoliko od daljave, kateri se je pridružil turobnemu bren-1 aknju na tamburici ter pel nasled njo tožbo:
‘Lastavica, popotnica, na moje okno prihajaš ter mi vsaiki dan ponavljaš tužno pesmico! Kaj mi pač hočeš povedati, popotna lastovka?
Samotna, pozabljena, od svojega dragega zapuščeha, čutiš mor-' da iste srčne boli kot jaz, ti bedna vdovica? O le plakaj, plakaj po svoje, popotna lastovka!
Vendar si ti manj nesrečna. Na svojih krilih se spuščaš in letaš čez jezero in čez hribe ter vedno
veste, kako moč imajo	tiste velike modre oči, iz katerih
N,aj kdo tako seme vrže v zensko_______________________________;1.__
sice, sme biti gotov, ^ J30	; in angeljske čistosti, včasih od
ali kasneje kalilo, m tudi dopn-	______..--X.
m
nese sad. In tu ga ni razločka: in priproste, se vlovijo v tako past. Naj jih kdo hvali, in peklenšček jih potem že omami!” “No! ne moglo bi se ravno reči, da je nisi pogodil! Le to, da stvar neskončno počasi napreduje! Kaj vraga! gotovo preide leto, in ti ne boš na pol poti. Dragi bratec, čas hiti, in v kakih dveh mescih Marlko prav lehko pride; kdo ve! morebiti celo prej. — In sedaj, v kakem razmerju si s to sitnico?”
“Sedaj me pričakuje v dveh dneh. Moral sem se odločiti ,k temu. da bi jo s to nado nekoliko spravil iz strahu in žalosti, ki sta' se jo bila polastila pretekle dni, ko je videla, da je ni prišla obiskat njena mati, kakor ji je b^la
seval blisk goreče ljubezni; tiste oči, katere so imele v sebi zajed no z deviškim ponosom neko meh kobo in prijaznost, ki ste jim bili prirojeni, in o katerih se niso za vedale. Toda tiste sicer jasne oči udane in vendar žive— so bile sedaj zdelane, vglobljene pod če lom in so kazale neko utrujenost bolestnost in prestrašenost.
Pri. nelki mizici na nasprotni strani gospodinje je sedela Lau-retta, ki je imela opraviti z ve zenjem, katero je bila gospodinja malo poprej odložila..
Biče je držala glavo naslonje no na roko, ter gledala proti de kli, kakor da bi pazila na njeno delo; a v istini ni nič videla, ker njene misli so bile drugje. Neki skrivni strah je mučil njeno du
obečala. Ko je tisto zadnje pis-.so .
mo dobila, se mi je zdela vsa o-1 Ker je že dolgo tam tako sede življena, toda od včeraj, sam ne la, je vstala, ter šla proti odprte-
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače
vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N Warman Ave., Indianapolis, Ind
linijske smodke najfinejše ka-
Glavobol,
je nevarna neprilika, ki rabi hitro zdravljenje. Najhitrejšo olajšbo podaje
Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo
(Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia)
Takoj se bote bolje počutili. Pomagali vam bodo tudi na druge načine. Imejte jih eno škatljico vedno pri roki,
Cena 12 praškov je 25 centov.
Zapeko,
omotico, žolčnico, in enake jetrne neprileke lehko hitro odpravite, ako rabite
Scvcrovc
jetrne
krogljice
(Severa’s Liver Piliš)
kot navedeno. Milo delujejo ter storijo, da se bolnik bolje počuti. Vzemite eno ali dve pred počitkom in se bote zjutraj bolje počutili.
Cena 25 centov.
Naprodaj so v lekarnah. Ne vzemite nadomestitev. Recite izrečno, da hočete “Severova”. Ako jih nima lekarnar, naročite jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. IOWA
kovostl z znakom S, N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9 # od stržen« vsote grre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila te zvršujejo točno po C. O. D. Noroča »e ne manj kot 1000 smodk po 5c ali BOO po lOc.
I
| Podpirajte domače in bratsko podjetj'e! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Clair ¿ve., N. E Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
*ma vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojrafično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6J22 St. Clair Avenue.
CLEVELAND 0H10
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE
So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURATNE
MAURICE W. KOZMINSKI
Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearbom St., Chicago, Ul.
S EMIL BACHMAN, 1719 So. Racine Ave., Chicago, 111. S
TA	al<M7C nclra turtvnii»» vo RA.	^	TA
Na j več ja slovanska tvorni«» za ZA. Zl STAVE, REGALUE, ZKAKE, KAPE, J PEČATE itd. v Ameriki.
K Izdeluje zlate znake za vsa sloven # ska, hrvatska, češka, slovaška in srb-m ska društva v Ameriki.
A Pišite po naš veliki etmik ki je ti-^ tkan v vseh slovanskih jezikih in ka-
teremu so priložena zahvalna pisma od R poznanih društev.
K Lastnih je rodom Ceh, pi ^ in hrvateki in je član 8. N. P. J., odkar
>iše slovenski
se je ustanovila.
—JEBESSS333
A Pozor slovenski gostilničarji!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca [SjBl izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A> HORVAT, Jollet, 111.
10 Cigarettes
Kadite samo najbolje
KIEBO
1 V CORK TIP
CIGARETTES
Brez ednakostf najboljši
s
s
njega klicaje, uapolnuješ ozračje Hi
s svojimi tožbami. ..............'Hi
Oh, da bi mogla tudi jaz tako! je A meni ni dano, oditi iz te nizke, ||-ozke ječe, v katero nikoli ne po- |»» sije solnce, kjer sem oropana tu- S di zraku, odkoder komaj dospejo rC Ik tebi moji vzdihljeji.	j ¡5
Že se bliža jesen, in ti me kma-|5j2| lu zapustiš. Poletiš v dalnji svet, ¡H zrla boš nove gore in nova morja, * Hi katera boš pozdravljala polna ra- Hi dosti.	j Hi
Meni pa vsako jutro, ko bom Hi odpirala svoje oči k novemu jo- Hj ku, ko ho pri nas vse pokrito s in slano in snegom, se bo dozdevalo, j Jn da vedno če slišim tvojo pesem Jn ter da me ti pomiluješ.	Hi
Ako- se vrneš spomladi, ugle-j Hi dSs v teh krajih neki novi kriz. jjj Tedaj, popotna lastovka, prileti y“ zvečer nanj in po svoje zapoj mir^ moji duši!”
Sedemindvajseto poglavje.
“Tremacoldo je!” je zaklicala! Biče vsa razbnrjena, brž ko je Dotihnila pesem. “Spoznala sem njegov glas. Kdo ve, kaj mi misli naznaniti? če hi ga mogla videti! Če bi mogla videti kakega udanega človeka ter rešiti se teh dvomov!”
“Toda kake dvome imate? Za božjo voljo, zakaj ste tako vznemirjena? V dveh dneh bo vaš soprog tu! Saj vam je obečal, torej” . . .
“Tiho!” jo je prekinila gospodinja, polagje prst čez usta. Obe ste bili tihi še nekaj časa, nade-jaje se, da pevec zopet začne peti. Toda zaman, drugega ni bilo slišati nego neprijetno lajanje psov, ki so si odgovarjali iz samotnih koč, raztresenih po pustil ravani.
(Dalje orihodnjičd
Nerednosti prebave.
FITTER-WINE
thinerovo
Horré víno
h/ JOSEPH TRtNlR ‘■•-622 5.Ashland Av*-
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo- pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prehavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnico, kot vse druge neredno-sti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnico
Bolečine v črev ji	-
Glavobol	'
Slabosti	■:	!.	1	■	' v
Nervoznost •	‘	' ‘
Slabo prebavo Zgubo slasti
r Ujed	'	-
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pra vilno in ob pravem času, tedaj vedno oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite druzih.
Lfi	UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
Hi
I 1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Močan strujp.
Hrana, katero jemo, ni vedno popolnoma prebavljena in peka-teri delci iste ostanejo v telesu. Pri zdravili ljudeh, pri katerih vsak organ deluje regularno, so ti delci izgnani iz telesa. Če prebavni organi ne delajo tako kot bi morali, tedaj se neprebavljeni delci skisajo in segnijo, ki tvorijo močan strup, katerega kri raznaša po celem telesu. To pove zakaj postane vse telo tako težko, ko hitro so čreva zaprta. V takih slučajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino jako zane sljivo zdravilo, 'ker isto -popolnoma izčisti čreva in jih tudi obdrži čiste. Isto odstrani iz telesa vse nepotrebno materijo in izto-časno ojači čreva, tako da lahko opravljan svoja dela brez vsake pomoči. Isto je dobro pri vseh boleznih želodca, jeter in droba. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Za otrpelost mijsic in členov, za otekline in spiahljaje, daje T-riner-jev Liniment najhitrejšo odpo-moč.	(Advertisement).
NOVA SLOVENSKA NASELBINA
v Wisconsinu, prvi poljedelski državi ameriške Unije.
Med vsemi državami prostrane republike zavzema Wisconsin najodličnejše mesto, kar se tiče poljedelstva, živinoreje in sad j er e-je. V nobeni drugi državi ne živi farmar v tako ugodnih razmerah, kot ravno v tej napredni državi, katera tudi v marsičem drugem nadkriljuje ostale svoje sosestre. Wisconsin je država, katera po svojem zdravem podnebju, po svojih čistih, hladnih vodah, po svojih krasnih jezerih, po svojih bogatih loviščih itd., najbolj prija našim ljudem. Zato pa je tudi v državi Wisconsin toliko slovenskih farmarskih naselbin, kot v nobeni drugi državi Unije. Ljudje se trumoma naseljujejo na farme, ker vedo, da je le na farmah njih bodočnost in ker jih razuntega k temu takorekoč silijo že skoro neznosne delavske razmere po mestih (splošna draginja, vedna nevarnost brezposelnosti, slabe plače, naporno in nezdravo delo po smrdljivih tovarnah itd.).
Kar je bilo dobre farmarske zemlje, dostopne doslej Slovencem, se je vsled kričeče judovske reklame od strani raznih slovenskih zemljiških agentov večinom že vsa razprodala, tako da je sedaj, kar še ponujajo, le bolj dvomljive kakovosti in manjše vrednosti*
Wisconsin pa je obsežna dežela in še daleč ne tako obljudena in naseljem, kakor bi po svojih naravnih prednostih pred drugimi državami lahko bila. V Wisconsinu se še dobi dobra zemlja; vendar Slovencem doslej ni bila na ponudbo, pač pa drugim Slovanom, v prvi vrsti podjetnim Cehom, ki so priznano najboljši poljedelci med vsemi Slovani. Kjer se naseli razboriti Čeh, je to že samoobsebi zadosten dokaz, da zemlja tam ni slaba! —
Ta farmarska zemlja se bo po 31. decembru takoj podražila.
Podpisani naselbinski družbi se je po dolgem prizadevanju posrečilo, dia je dobila edino zastopništvo v svrho razprodaje te izvrstne farmarske zemlje med Slovence.
Ne bomo hvalili naše zemlje, kakor hvalijo svojo na vse prete-ge razni slovenski špekulantni a-gentje; — kajti stojimo na stališču, da se vsaka dobra stvar sama hvali, — pač pa Vam priporočamo le, da- nam pišete še danes po natančen slovenski, bogato ilu-strovani popis zemlje z dotičnim zemljevidom, ki ga na zahtevo pošljemo vsakemu brezplačno. V tem popisu najdete vse, kar želite zvedeti o zemlji, ki jo hočete kupiti.
Pišite nam še danes in mi Vam drage volje damo vsa potrebna pojasnila o tej novi slovenski naselbini. ,
Slovenska Naselbinska Družba,
198 First Ave., Milwaukee, Wis.
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ae, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri oas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Ceha v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. .er se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
(Advertisement.'
WEBBER’S PRIVATE HOSPITAL
V slučaju nesreče ali bolezni se priporoča slovenskemu občinstvu privatna bolnišnica. Dobra postrežba.
E.	E. Webber, M. D. First National Bank Bldg. Chisholm, Minnesota.
RAD BI VEDEL,
kje se nahaja fFranc Verhovc, ki je visoke, šibke postave, drobnega obraza in brez brk. V Ameriki je približno eno leto, po poklicu je krojač. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za. njegov naslov, da mi ga javi, zakar mu bom hvaležen, ali pa naj se mi sam javi.
Valentin Verhovc, Brilliant, O., B. 2.
Jefferson Co.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med Mew Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrij ski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vija ka: Kaiser Franz Josef L, Martha /ashington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi s-e grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o
brni na glavne zastopnike-
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
KAČU. (Cachoo)
Prašek, ki prisili vsakega kihati že iz daljave. Samo en ščip praška vržete v zrak in takoj bodo morali vsi kihati; kihali bodo, pa ne bodo vedeli, odkod to prihaja. Stem napravite v družbi veliko smeha in zabave in ne da bi opazili, kdo je to napravil. Popolnoma neškodljivo. Pošiljamo mai vse strani 3 za 25 e. ali pa 12 zavitkov za en dolar ($1.00) Pišite ponje:
Joe Leskovar,
640 High St.
4x	Aurora, 111.
V^Važno upraianje!
A mi opravi
JBtdf	najbolje in najceneje
Konzularne,
«F
starokrajske
sodnijske ¡n
vojaške207 Hanover St.
'4Aaiilraukec,Wis.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2501 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Vsem rojakom na znanja.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Delavci na prostem,
iz postavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma ' in nevralije, ako rabijo dr. Richter-jev “PAIN-EXPELLER”, kakor hitro počutijo prve znake bolečine.
To sredstvo ima za seboj 431etno zgodovino.
Uporablja se ga po celem sveitu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica.
Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih in v prsih, zobobolj, v ušesih in za krč v želodcu.
Bodite pazlivi ter izogibajte se ponaredb.
Pravi Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Izdelan
F. Ad. Richter,
78-80 Washington Street, New York.
Potovanje v staro domovino lotom Kašparjeve Državne inke je najceneje In naj-== bolj varno. =====
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskth cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K • $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo dralte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.	-:-
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
m
ZA BOŽIC IN
NOVO LETO
se -kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini
in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE «DENARJE; v tem oziru je najboljše, da
se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri
vse hitro in točno odredi.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVENUE, N. C., CLEVELAND, O.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naie podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaikhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-*e poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpeldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da ja pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
=r-—(ADVOKAT)---------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -;- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38
z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za........$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE !
T
f
f
f
t
f
❖
f
f
«ni
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Jive., Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. - Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO" in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::

Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas. Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991,
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.

SPREMEMBE
pri krajevnih društvih meseca oktobra 1913.
Slavija, št. 1. Zopet sprejeti: Alois Dobravec, e. 2617, Franca Dobravec, c. 8090, Jos. Stibernik, c. 12383. Prvi mesec suspendovani: Jos. Šimenc, c. 13701, Fr. Šimenc, e. 15006, Peter Pretnar, c. 10205. Drugi mesec suspendovan : Fr. Vouk, c. 8186.
Triglav, št. 2. Zopet sprejet: Ant. Zupančič, c. 10038. Prvi mesec suspendovani: Mary Livek, c. 6820, Fr. Livek, c. 1026. Drugi mesec suspedovan: Ant. Har-tel, c. 12045. Izobčen:	Mart.
Zupančič, c. 12944. Novo pristo-, pli: Ignac Novak, c. 17145, Matt Komočar, c. 17146, Andrew Slai-konja, c. 17147, Milan Vukušič, c. 17148, John Certalich, c. 17149.
Bratstvo, št. 4. Zopet sprejeti: Jul. Bugajevsky, c. 960, Jos. Gerzeti, c. 9179, Ces. Matuška, c. 5981. John Rodzinski, c. 1109, Fr. Steiner, c. 13495. Prvi mesec suspendovani:	Fr. Alič, c.
8298, John Figas, c. 12234, John Korček, c. 8832, Vlad. Rogozin-ski. c. 5861, Jos. Sajer, c. 8838.
Naprej, št. 5. Zopet sprejeti: John Zakrajšek, c. 6838, John Zorman, c. 8872, Joseph Pižem, c. 11107, Jak. Bukavec, c. 11904, John Košir. c. 15263. Prvi mesec suspendovani: Jos. Augustinčič, e. 2803, Jos. Ahlin, c. 6284, Jak. Požun, c. 7831, John Kerne, c. 9842, Ant. Nachtigal, c. 11725, Jos. Curl, c. 12051, John Podobnikar, c. 12053, Fr. Debenjak, c. 12550, Vali. Turk, c. 13325, Leo Rijavec, e. 15010, Fr. Rojer, c. 16616. Drugi mesec suspendo-van: Ant. Ceeelič, c. 12059. Izobčeni: Fr. Razinger, v. 11575, Fr. Stefančič, v. 16111. Novo pristopli:	Jos. Tersan, c. 17150,
Joseph Manc, c. 17151, Joseph Aš, c. 17152, Jos. Poeek, c. 17153, Jos. Klaužer, c. 17154, (Blaž. Žnidar, c. 17155 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Bratstvo, št. 6. Zopet sprejet: John Jerman, c. 10302. Prvi mesec suspendovan: Fr. Skender, c. 12062. Drugi mesec suspeudo-vani: Mike Bambič, e. 13123, Mary Bambič, c. 13125. Novo pristopli: Max Kramžar, c. 17156, Milan Kupresanin, c. 17157, Mike Kolesair, c. 17158.
Bratoljub, št. 7. Novo pristopil : Frank Rus, c. 17159.
Delavec, št. 8. Izobčeni:	Ig.
Hvala, c. 11731, And. Mihelič c. 7052. Novo prisippli:	Bartol
Klemenc, c. 17160, John Mrh, c. 17161, Ig. Zupančič, c. 17162, Karl Jakše, c. 17163, Victor Intihar, c. 17164.
Bratstvo Naprej, št. 9. Prvi mesec suspendovai: John Prečko, e. 6948, John Roijht, c. 15021. Novo pristopil:	Val. Sustarsich,
e. 17165.
Trdnjava, št. 10. Zopet sprejet: Steve Jacob, c. 12912. Prvi mesec suspendovan: Ant. Novak, c. 5027, John Rusold, c. 8375, Ig. Jež, c. 301. Drugi mesec suspendovan:	Ant. Završnik, c. 7835.
Novo pristopila/: Mary Jacob, c. 17166.
Sokol, št. 11. Novo pristopli: Matt Majnarič, c. 17167, (Anton Knazovič, c. 17168 sprejet ko predloži izkaz starosti.)
Edinost, št. 12. Zopet sprejeti:	Frank Eltz, c. 4682, John
Štraus, c. 7313, Matt Terčelj, c. 8011. Drugi mesec suspendovan: John Erjavec, c. 3401.
Edinost, št. 13. Zopet sprejeti: Dim Trbovee, c. 11581, Nick Vidnevič, c. 13719. Prvi mesec suspendovatni:	Mih Pintar, c.
2019, John Kumer, e. 14177. Novo pristopli:	Fr. Pavlovič, c.
17169, Mih Cesnik, c. 17170, Lud. Pavlinič, c. 17171, Louis Cesnik, c. 17172.
Sloga, št. 14. Zopet sprejeti: Matt Maček, c. 7161, Martin Brunet, e. 9671, Peter t8rmek, c. 10066, John Hladnik, c. 5713. Prvi mesee suspendovani:	John
Janša, c. 2163, John Podjet, c. 7441, Jak Matjaž, c. 9002, Fr. Debevc, c. 16121, Fr. Vertačnik, e. 15715. Drugi mesec suspendovani : And. Kaltimeger, c. 6960, John Šuštar, c. 15719, Val. Mule, c. 16122. Izobčeni: And. Zalašček, c. 8203, Fr. Peletič, c. 9409, Mihael Keržišnik, c. 15944.
Sloga, št. 16. Zopet sprejeti:, And. Golob, c. 7167, Ant.. Boh te, e. 9674, Mart. Stanisha, c. 57,
John Jankovič, c. 117jg, Ant. Mlakar, c. 12981, John 'dekan, c. 6370, Ana Trškan, c. 13342, Jak. Jovne, c. 1009. Prvi mesec suspendovani:	A.	Kolenc, c. 2347,
Joseph Povšič, c. 8699, John Sklander, c. 11735, Louis Zupatn-čič, c. 12566 John Retelj, c. 13338 Ant. Bajt, c. 8115, Ant. Žitnik, c. 2435, Fr. Berčan, c. 14120, Fr. Vo-lovšek, c. 0000, Jak. Novak, c. 15026, Jos. Stanič, c. 15723, Leo Zakrajšek, c. 1145, M«!x Koder, c. 16124," Ant. Kos. c. 16123, Mihael Urankar, c. 16636. Drugi mesec suspendovan: Jos. Sega, c. 11154, Novo pristopli: Frank Vidič, c. 17173, Louis Setinal, c. 17174.
Bled, št. 17. Prvi mesec suspendovan: Jak. Lavriha, c. 8562. Drugi mesec suspendovan: And. Bombač, c. 9863. Izobčen: Gregor Renuž, c. 5647.
Orel, št. 19. Drugi mesec suspendovan : Nik Krempuš, c. 5820.
Sokol, št. 20. Zopet sprejeti: John Marolt, c. 14344, Peter Mi-kulič, c. 14342, Ant. Sweiger, c. 9073. Prvi mesec suspendovain: Jacob Matek, c. 11643, Andrej Lah, c. 6416, Ant. Sadar, c. 2496, Ant. Jenko, c. 6513. Drugi mesee suspendovan: Matt Grum', c. 16377. Novo pristopil:	John
Movrin, c. 17175.
Orel, št. 21. Zopet sprejet: Ludvik Šporar, c. 13921. Prvi mesec suspendovalni: Anton Hi-bler, c. 2498, Fr. Nahtigal, c. 11020, Mih. Rožič, c. 13157, Louis Zupančič, c. 13922. Izobčen: Peter Kavšek, c. 8018.
Danica, št. 22. Zopet sprejet: Jos. Žitnik, c. 12745. Drugi mesec suspedovani: P. Movrin, c. 7854, Karl Filipčič, c. 9679, John Ručgi, c. 7147, Peter Jukanicii, c. 13512, Frank Žitnik, e. 16385, Lov Kree, c. 00000 Fr. Taucher, c. 4756. Izobčen: Jos. Radenšek, c. 5157.
Smaimica, št. 24. Zopet sprejet: Mar. Račič, c. 16644. Drugi mesec suspedovani:	Jos. Klanč-
nik, c. 15037. Novo pristopil: John Rovtar, c. 17176.
Bratje Svobode, št. 26. Prvi mesec suspendovani: Ant. Šinkovec, c. 13907, Jos. Bozich, c. 11603.
Celje, št. 27. Zopet sprejet: A. Kosmač, c. 9141. Novo pristopil: Jos. Mišič, c. 17177.
Novi Dom, št. 28. Zopet sprejeti: Peter Grzetič, e. 1183, Jak. Miloševič, c. 6606. Prvi mesec suspendovani:	Simon Miloševič,
e. 14356, Mary Brulal, c. 14358. Izobčeni: Joseph Geshel, c. 4140, Marko Paver, c. 11606, Sofa 0-brumski, c. 12088.
Domovina, št. 29. Zopet sprejet: Joseph Rajnar, c. 12262. Drugi mesec suspendovai: Tom. Plahutnik, c. 9317, Fr. Udovič, c. 11123, Aug. Meserko, c. 14144.
Popotnik, št. 30. Odstopli: Fred Raluser, c. 5621, John Ocepek, c. 4201.
Slovenski Dom, št. 31. Prvi mesec suspendovani:	John Jan-
okvič, c. 6903, John Maček, c. 12926, Tony Žnidaršič, c. 16225.
Sava, št. 32. Prvi mesec suspendovani: Ant. Vidmar, c. 5971, Alež Oman, c. 6068, Karl Knez, c. 14360. Novo pristopil: Mih. Majcen, c. 17178.
Naš Dom, št. 33. Zopet sprejeti: And. Plevel, c. 8579, Mato Ge-can, c. 1124, Geo. Prebek, e. 14812 Jos. Rendulič, c. 15506. Prvi mesec suspendovan:	Iz. Martinče-
vič, c. 11652. Izobčen:	Martin
Parkovič, c. 16136.
France Prešeren, št. 34. Novo pristopila: Anna Hren, c. 17179.
Zveza, št. 36. Novo pristopil: Jos. Wedenik, .c. 17180.
Proletarec, št. 37. Zopet sprejeti: Pai§. Saftič, c. 16396, John Kinkela, c. 16397, John Stanič, c. 16138. Prvi mesee suspendovani: John Mohorič, c. 16142, Alois Simčič, e. 3936. Novo pristopli: Jak. Nagode, c. 17181, Fr. Stipa-nič, c. 17182, Ant. Sepič, c. 17183.
Ilirija, št. 38. Drugi mesec suspendovan:	Jos. Škufca, c.
13524.
Narodni Vitezi, št. 39. Zopet sprejeti: John Križanič, c. 1927, Ig. Šmid, c. 3236, John Tršelič, c. 0000, Fr. Cech, c. 3238, Ant. Končata, c. 10725, Sil. Rešek, c. 2908. Prvi mesee suspendovani: Fr. Bahovec, c. 1910, Jera Bahovec, c. 2554, - John Cech, c. 0000, Mih. Knapič, c. 6978, Fr. Penca, e. 1911, Peter Porenta, c. 3051, Ant. Sevnik, c. 11474, Val. Vreček, c. 00000, Frank Vreček, c. 00000. Novo pristopli:	Tom. Taschwer,
c. 17184, Fr. Peterkovič, c. 17185, John Stebalj, c. 17186, Fr. Murn, c. 17187.
j Zvon, št. 40. Izobčen: Ant. Ružič, c. 5022.
j Slovenija, št. 41. Prvi' mesec ; suspendovan: Jos. Cimermančič, c. 14312. Drugi mesec suspendovan: Fr. Tonij, c. 14371. Novo pristopli:	Fr. Kadunc, c. 17188,
John Mahaj, c. 17189, Marija Ilepko, c. 17190.
Aurora, št. 43. Zopet sprejeti: Fr. Knatus, e. 15051, Alois Koste-lic, e. 12697, Mar. Nosan, c. 13354', J. Knep, c. 6981, John Bozich, c. 13000, Ant. Skrjanc, e. 16984, Matt Jugovich, c. 9068, Jak. Kr-marer, c. 9438, Matt Ferkovich, c. 10938, John N. Kostelz, c. 5729, Tom Shustar, c. 4850, John Rožanc, c. 4022. Prvi mesec suspendovatni: Joseph Koplenk, c. 2041, Fr. Zupančič, c. 5943, Fr. Tomažič, e. 6984, Lov Kostela, c. 8030, John Grahek, c. 8425, Fr. Cazan, c. 8587, Mih. Paučič, c. 13011, Nik Mazovec, c. 14830, And. Do-kožič, c. 15052, Fort. Shilc, c. 9053. Drugi mesec suspendovani: Fr. Filanovič, c. 8896, Fr. Zaljte, c. 8349, Jno Skrajner, c. 11242.
Gorenejc, št. 46. Izobčeni: S. Bukovnik, c. 6392, Fr. Bukovnik, c. 10538. Novo pristopil: Mihael Groznik, c. 17191.
Illinois, št. 47. Prvi mesec suspendovan :	Matt Klinc, c. 8055.
Novo pristopli: Jos. Benevol, c. 17192, Jos. Povili, c. 17193, Mart. Komočar, c. 17194.
Triglav, št. 48. Zopet sprejet: Tom Pavlič, c. 8900. Novo pristopli : Ant. Simčič, c. 17195, Paul Kovač, c. 17196.
Ljubljana, št. 49. Zopet sprejeti: Fran. Brajar, c. 15530, M. Bratkovič, c. 8027. Novo pristopli : Ant. Kostelic, c. 17197, Fr. Kogovšek, e. 17195, Jos. Vidergar, c. 17199.
Skala, št. 50. Zopet sprejet: Fr. Serven, c. 7756. Prvi me-sec suspendovani:	John Pavličič, c.
15323, Nada Pavlečič c. 15326, Blaž. Lomber, c. 4275, Steve Kan-daro, c. 6540.
Narodni Dom, št. 51. Drugi mesee 'Suspendovani: Ant. Lipovič, c. 10114', Jos. Miklaučič, c. 11341.
Zvezda, št. 52. Izobčen:	Ant.
Buda, c. 14635. Odstopil: Ant. Kozel, c. 10505. Novo pristopil: John Dolenc, e. 17200.
V B oj, št. 53. Zopet sprejeti: J. Zupan, c. 1782, Ant. Mafko, c. 11075, J. Travnikar, c. 12592, F. Mohorič, c. 14591, J. Avsec, c. 16165, V. Mabko, c. 16445. Prvi mesec suspendovani: And. Ulle, c. 3639, F. Blaznik, c. 4810) F. Svetina, c. 8542, M. Stanovnik, c. 8138, M. Ulle, c. 9244, F. Dobida, c. 17072, J. Anzich, c. 10348, J. Žnidaršič, c. 0000, F. Cimperman, c. 0000, J. Rožanc, c. 0000 J. Jaklič, c. 14835, J. Cvenkel, c. 13839. Drugi mesec suspendovani: L. Pernuš, e. 15061, F. Hiti, c. 11074. Novo pristopli: Andrej Ažman, c. 17201, John Lupsina', c. 17202.
Jutranja Zora, št. 54. Prvi mesec suspendovani:	Ant. Mirt,
c. 16419.
Slovan, štev. 55. Zopet sprejeti: Fr. Bogataj, c. 4193, Helena Bogataj, c. 11613.
Slovenija, štev. 56. Prvi mesec suspendovani: And. Jurkas, c. 60-17, Louis Andolšek, c. 3087. Drugi mesec suspendovan: B. P. Lakner, c. 11942.
Planinar, štev. 57. Zopet sprejet: Frank Slapnik, c. 13945. Pr-v imesc suspendovan: Gregor Mihelič, c. 13572.
Litija!, štev. 58. Izobčen: Fr. Medvešček, c. 16426. Novo pristopli: Ant. Štrukelj, c. 17203, Fr. Aubel, e. 17204, Fr. Peterlin, c. 17205, John Bolčič, c. 17206.
Zavednost, štev. 59. Prvi mesec suspendovan: John Paučnik, c. 2619.
Simon Gregorčič, štev. 60. Novo pristopli: Marija Stražišar, c. 17207, Gregor Fidler, c. 17208.
Sparta, štev. 61. Prvi mesec suspendovan: Blaž Hafnar, c. 11-349. Drugi mesec suspendovan: Jos. Spendal, c. 14'840. Novo pristopli : Jakob Mrkun, c. 17209, Mih. Naglič, c. 17210.
Bratska Sloga, štev. 62. Zopet sprejeti: Mih. Žalec, c. (???) Jos. Ropotar, c. 9872. Prvi mesec suspendovalni: Karl Fajon, e. 13549 John Weiss, c. 4776, Mih. Tornae c. 9717, John Mervič, c. 10132, Fr. Kocjan, c. 10560, Ant. Mušič, c. 11950, Paul Špehar, c. 12281, Blaž Verbanac, c. 13178, Fr. Čalsni, c.
13371, Steve Filipovič, c. 13373. Drugi mesec suspendovani: Rade Stanič, c. 9253, Fr. Tornae, c. 117-78, John Malenšek, c. 13750, John Prodan .c. 13749, Fr. Krasta, cert. 16432. Izobčeni: John Kasun, cer. 7771, John Frahkovič, c. 7908, J. Flego, c. 9250, Jak Banovec, c. 14-598, Mart. Novak, c. 14841, Jos. Jenič, c. 16177, Jos. Štiglic, c. 10-313, John z Puhek, c. 9251, John Gregorčič, c. 15336, Lov. Deržaj, c. 14600, Mihael Tomac, c. 9717.
Bistrica, štev. 63. Prvi mesec suspendovan: And. Dolinar, c. 13-751.
Slov. Zastava;, štev. 64. Zopet sprejeti: Fr. Sotovšeik, c. 16683, Fr. Kukavica, c. 7323. Novo pristopli: August Steban, c. 17211, John Steban, c. 17212, Matt Urbanija, c. 17213, John Vertačnik, c. 17214, Fr. Slapnik, c. 17215, Johana! Kontenti, c. 17216, Anton Mauser, c. 17217, John Pavliha, c. 17218, Jos. Slapnik, c. 17219.
Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejet : Matt Bernik, c. 5651. Prvi mesec suspendovani: John Malli, c. 5515, Jos. Ramšak, c. 15789. Novo pristopli: Fr. Maselj, c. 17-220, Annal Bednar, c. 17221, Frančiška Kurena, c. 17222, Matilda Polanšek, c. 17223.
Prosveta, štev. 66. Prvi mesec suspendovan: Jos, Štrukelj, c. 12-790.
Dolenec, štev. 67. Novo pristop-i: Frank Petrič, c. 17224.
Slovenec, štev. 68. Zopet sprejet: Frank Perme, c. 11736.
Napredek, štev. 69. Izobčen: Ig. Zabukovec, c. 8668. Novo’ pristopli:	Jos. Zupančič, c. 17225,
John Tomšič, c. 17226, Fr. Petrič, c. 17227, Mih. Sterbenz, c. 172-28, Jos. Lovšin, c. 17229, Geo. Movrin, c. 17230.
Spoznanje, štev. 72. Prvi mesec suspendovani:	Alois Kunstel, c.
10372, Peter Draksler, e. 1718. Izobčeni: Ant. Komar, c. 3207, Marija Komar, c. 14185.,
Prijatelj, štev. 76. Prvi mesec suspendovana:	Kata Skrabar, c.
10753.
Delavska Zveza, štev. 78. Prvi mesec suspendovani: Jak Derling c. 8911, Matt Derling, c. 13762. Izobčen: John Prebil, c. 6350.
Dobrodošli, štev. 79. Drugi mesee suspendovan: Jos. Burger, c. 5403.
Svoboda!, štev. 80. Noto pristop li: Jos. Gasperac, c. 17231, Antonija Starčevič, c. 17232, Anna Kovačevič, c. 17233, Marija Svob c. 17234.
Solnce, štev. 81. Prvi mesec suspendovan: Geo. Kružič, c. 5180. Drugi mesec suspendovani:	Geo
Gačič, c. 10963, Paul Si guruja k, c. 10975.
Triglav, štev. 82. Prvi mesec su spendovan: Carl Kespa, c. 13193.
Planina, štev. 83. Izobčen: Jos. Ivec, c. 12464.
Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesec suspendovani:	Matt
Bauer, c. 14865, Jos. Judeč, c. 14-724. Izobčen: Jos. Jalkšič, c. 139-53. Novo pristopli: Fr. Sprohar, c. 17235, Fr. Volk No. 2. c. 17236, Frank Volk, c. 17237.
Slovenski Dom, štev. 86. Novo pristopil: Martin Bartoni, c. 17-
238.
Proistomisleei, štev. 87. Prvi mesec isuspendovani: John Rikol-sky, c. 16200. Drugi mesec suspeil dovani: Fr. Stenico, c. 14871. Novo pristopli : Matt Hosner, c. 17-
239,	Florijan Pišek, e. 17240, Kornet Zoner, c. 17241, John Mihe-lich, c. 17242.
Dobri Bratje, štev. 88. Novo pristopli:' Jernaj Ulaga, c. 17243, Jožefa Ferme, c. 17244, Peter Slabe, c. 17245, Frank Vehar, cert. 17246, John Kerin, c. 17247, Louis Kolarič, c. 17248.
Glas Naroda, štev. 89. Zopet sprejeti: Ant. Grajšar, c. 1,343, Fr. Vrhovec, c. 15662. Prvi mesec suspendovan: Nik Vidaš, c. 14878. Novo pristopli: John Filjak, cert. 17249, Steve Randulič, c. 17250, John Langus, c. 1751.
Rdeči Pprapor, štev. 90. Prvi mesec suspendovani: John Miklaučič, c. 15364, M. Miklaučič, c. 13197; Anton Balant, c. 6379.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejet: And. Lenarčič, c. 3666. Prvi mesec suspendovani: Sil. Sti-mac, c. 13506, Albert Kos, c. Martin Golob, c. Novo pristopil: Ju-lijus Pirnat, c. 17252.
Zarja Svobode, štev. 93. Novo pristopil: Mart. Mirtell, c. 17253.
Triglav, štev. 94. Prvi mesec suspendovan : John Posega, cert. 13781. Novo pristopil: Mart. Zupan, c. 17254.
ssszssr^iT ..:i„ i	=	.v -- ■,■■■■
Lilija, štev. 95. Zopet sprejeti: And. Petrič, c. 1076, Karl Pirh, c. 79, Ant. Kaško, c. 8768. Prvi mesec suspendovani: P. Krajnc, c. 8081, John Levk, c. 11638, Jos. Kamnikar, c. 12134. Novo pristopli: Jos. Stefanič, c. 17255, Fr. Smole, c. 17256.
Bratje Vsizaenega, št. 96. Prvi mesec suspendovan: Frank Deželak, c. 7134.
Krim, štev. 97. Zopet sprejet: Matt Ružič, c. Prvi mesec suspendovani: Marija Marolt, Leo Pirnat, c. Drugi mesec suspendovan: John Krkin, c.
Sokol, štev. 98. Zopet sprejeti. Joseph Mauser, c. 5166, John Bratkovič, c. 4581. Prvi mesec suspendovan: John Fila, c. 10981. Novo pristopli : Marija Kralj No. 2, c. 17257, Anna Franlcovič, c. 17258, Marija Kralj No. 1, c. 17259, Jožefa Kotar, c. 17260.
Trdnjava, štev. 101. Zopet sprejeti: Ant. Dovgan c. 8089, Marko Brusinkovič, c. 15100. Prvi mesec suspendovani: Val. Margon, cert. 10408, Paul Foster, c. 12520. Drugi mesec suspendovan: Matt Sedmak, c. 6788. Novo pristopil: M. Slivšek, c. 17261.
Nada, štev. 102. Zopet sprejete: Marija Baskovec, c. 10986, Marija Jerman, e. 8098, Marija Cet, cert. 6801, Anna Voncovskv ,c. 11527. Prvi mesec suspendovane: M. Baskovec, c. 10986, M. Ceh, cert. 6801, M. Jerman, c. 8098, Kristina Namors v mesecu septembru suspendirane prvič na mesto zopet sprejete. Drugi mesec suspendovana: Kristina Namors, c. 11385. Izobčena: Frances Suhadolnik, c. 13785.
Jutranja Zora, štev. 103. Prvi mesec suspendovane: Marija Cr-talič, c. 2935, Anna Turk, c. 6804, Rozalija Alpner, c. 9482, Rozalija Turk, c. 10794. Novo pristople: Marija Brinovec, c. 17262, Franca Kovačič, c. 17263.
Studenček, štev. 105. Izobčen: Frank Benčan, c. 7578. Novo pristopil. Jak. Uršič, c. 17264.
Prostost, štev. 106. Novo pristopli: Jos. Tehovnik, c. 17265, Karl Poglodič, c. 17266, John Opeka, c. 17267.
Planinski Raj, štev. 107. Izobčeni: Frank Skubic, c. 10411, Fr. Turk, c. 8632, Val. Paulič, cert. 14896. Novo pristopli: Paul Marušič, c. 17268, Stefan Gašparovič, c. 17269.
Jutranja Zora, štev. 108. Novo pristopila: Ivana Sega, e. 17270.
Orel, štev. 109. Prvi' mesec suspendovani: Miroslav Grgič, cert. 2337, Antonija Grgič, c. 5044. Drugi mesec suspendovani: Nick Kur-stich, c. 11987, Nick Nikšič, cert. 13796, Ed. Fullo, c. 15382.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: F. Ambrožič, cert. 14912, Ed. Jakše, c. 14429, Ant. Jelen, c. 15596, Joseph Loušin, c. 11521, Val. Lešnjak, c. 14905, J. Ozanich, c. 13973, J. Rus, 9114, J. Vintar, c. 15757, John Oberstar, c. 14908. Prvi mesec suspendovani: Jos. Bukovec, c. 9573, Marko Briški, c. 10999, Fr. Čampa, cert. 12316, John Čampa, c. 12485, Matt Lunka, c. 10413, Anton Levstik, c. 7389, Fr. Košmerl, c. 15586, Tom Tlasš, c. 13215, John Paulič, c. 14221, Mart. Rokavina, c. 14087, Frank Sušenj, c. 14222, Anton Zbačnik, c. 16036, John Tanca-bella, c. Frank Scheringer, c. Fr. Novak, c. 10418, Matt Marincelj, 15590, Fr. Zupančič, c. 11339, Geo. Paulič, c. 16038, Fr. Serjak, cert. 15831, Joseph Špeh, c. 14435. Drugi mesec suspendovani: Matt Majnarič, c. 9575, Anna Majnarič, c. 9511, Anton Perko, c. 14903. Tzobčen: Frank Levstek, c. 13052. Novo pristopli: John Tancabel, c. 17271, Matt Kočevar, c. 17272, Mihael Tičak, c. 17273, Steve Medved, c. 17274, Joseph Tomažetič, c. 17275, Anton Moličnik, c. 17276.
Zvezda, štev. 111. Odstopila: Marija Turk, c. 8921.
Slovenski Sionvi, št. 112. Izobčeni: Frank Sterminsek, c. 11819, Anton Papež, c. 8942. Novo pristopil Andrej Skošir, c. 17277.
Mangart, štev. 113. Novo pristopli : Louis Železnik, c. 17278, John Kerstein, c. 17279.
Živila Tlirija, štev. 114. Zopet sprejeti: Geo Stefane, c. 13580, Jos. Krobat, c. 12831, Fr. Klanšek, c. 6312. Izobčen: Peter Stefane, c. 15115. Novo pristopil: Ferd. Šporar, c. 17280.
Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejeti: Jacob Jakša. cert. 14446, John Jelača, c. 1273, Jos. Brenčič, c. 15834. Prvi mesec suspendovani: Louis Mesojednik, c. 9756, Fr. Zupančič, c. 14853.
Novi Dom, štev. 117. Novo pristopil: Marko Peduzzi, c. 17281.
Moška Jednakopravnost, štev. 119. Prvi mesec suspendovana: Marija Zalar, c. 8507.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejeti: Seb. Pušar, c. 15395, Tom Matajčič, c. 10829, John Gantar, c. 15602. Prvi mesec suspendovani : Anton Tomac, c. 11660, Anton Škufca, c.
Zveza Detroitskih Slovencev, št. 121. Zopet sprejeti: Vin Černe, c. 11829, Ciril Stular, c. 14428, Nik Rettič, c. 14178, Jernej Polanc, c. 16227. Prvi mesec suspendovani: Jos. Ciger, c. 13592, Matt Cop, c. 11254, Andrej Horvoku, c. 8320, Fr. Močilnik, c. 13227, John Seme, c. 17011. Drugi mesec suspendovani: Joseph David, c. 13410, Anton Trinajsti, c. 12652. Izobčeni: John Told, c. 13411. Novo pristopil: Val. Stroj, c. 17282.
Vipava, štev. 123. Drugi mesec suspendovan: Blaž. Tadej, c. 8330.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Zopet sprejeti: Paul Zupančič, c. 8040, Ignac Perpar, c. 13597, Matt Kunčič, c. 14451, John Turšič, c. 14921. Izobčen: Steve Krajačino-vič, c. 16245. Novo pristopil: Jos. Pavšek, c. 17283.
Hibbing, štev. 125. Zopet sprejet : Frank Pintar, c. 12653.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti: Kovačič, c. 14231, L. Blatnik, c. 10218. Prvi mesec suspendovani: M. Lah, c. 8510, J. Leskovec, c. 11223, A. Smole No. 1 c. 13229, K. Kraševec, c. 13231, J. Petrič, c. 8949, A. Žagar, c. 16047, J. Avsec, c. 11218. Drugi mesec suspendovani: John Očevnik, c. 12332, Fred Cankar, c. 13069, Ev. Obelnar, c. 14005.
Narodne Slovenke, štev. 128. Zopet sprejete: A. Klemenc, cert. 8798, Katarina Junko, c. 8794, Rozalija Tirih, c. 8796, M. Cvetkovič. c. 9975, Pepa Rankar, cert. 10616, Fr. Crnkovič, c. 10617, Kata Mušič, c. 12499, Kata Tornetz, c. 12846, Ana Stempiher, cert. 14007, Danica Tornetz, c. 15841, Franca Žagar, c. 15843, Antonije Verderbar, c. 8795. Prvi mesec suspendovana: Fr. Zunich, c. 57-99, M. Šušteršič c. 15844. Drugi mesec susp.: B, Ozonec, c. 14382, J. Priston, c. 14681, F. Rački, cer. 15840.
Lipa, štev. 129. Zopet sprejeta: Aloisija Kavšek, c. 11411. Izobčen : Jos. Dremšek, c. 11028. Novo pristopil: Anton Sternard, cert.
17284.
Eleveth, štev. 130. Zopet sprejeta : Helena Čebul, c. 13422. Novo pristopila: Katarina Lovšin, cert.
17285.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejeti: M. Mladič, c. 25, Fr. Krže, c. 3094, Fr. Stonič, c. 41. Prvi mesec suspendovani: Fr. Savo, c. 1510, Fr. Besenič, c. 12344. Drugi mesec suspendovani: Fr. Bratkovič, c. 9783, Felix Seljak, c. 8972.
Slovenski Napredek, štev. 132. Zopet sprejeti: Fr. Kazine, cert. 13613, Tom Režen, c. 12851.
Balkan, štev. 133. Prvi mesec suspendovani: Mih Mišmaš, cert. 12852, John Skuffca, c. 9167, John Kinkof, c. 10453. Novo pristopil : Ant. Pernat, c. 17286.
-Bratska Ljubezen, štev. 134. Drugi mesec suspendovan: Victor Krasna, c. 13126. Novo pristopli: Matilda Sikič, c. 17287, Jacob Sikič, c. 17288.
Brooklyn, štev. 135. Novo pristopli: Jos. Kandus, c. 17289, Fr. Grabner, c. 17290, John Semanič, e. 17291. Luka Malnič, c. 17292.
Michigan, štev. 136. Zopet sprejeti: Peter Stimac, c. 9348, John Pintar, c. 10225, Peter Rozman, c. 1569, Marijan Markanovič, cert. 15853, Joseph Tomac, c. 13631, Matt Stimac, c. 12657, Joseph Marvar, c. 768. Prvi mesec suspendovani: Tom Obrstar, c. 1792, Steve Marold, c. 13627. Drugi mesec suspendovan: Joseph Abramovič, c. 8884. Izobčeni: Mih Marin-go, c. 15852, John Markanovič, c. 15615, Joseph A. Plese, c. 14687, Matt Briški, c. 14690.
Napredne Slovenke, štev. 137. Prvi mesec suspendovana: Ivana Krebelj, c. 15854. Novo pristople: Margareta Boldin, c. 17293, Anna Gaber, c. 17294.
Postojnska Jama, štev. 138. Prvi mesec suspendovani: Fr. Pel-har, c. 9382, Al. Florjančič, cert. 9390, Alois Novak, c. 12660, Karolina Florjančič, c. 13257. Drugi mesec suspendovani: Joseph Troha, c. 16516, Albert Rozman, cert. c. 12855. Izobčeni: Jacob Smerdel, c. 13248, Matt Jan, c. 12378. Odstopih Fr. Lisjak, c. 15143, Fr.
Svečnik, c. 11296, Mih Sirk, cert. 10512, John Zupane, c. 11295. Novo pristopit: John Maljevec, ccrt. 17295.
Tabor, štev. 139. Prvi mesec su-spendovan: Frank Škerl, c. 15857.
Bratska Zveza, štev. 140. Prvi mesec suspendovan: Peter Lakner, c. 10627. Drugi mesec suspen-dovani: Milan Konti, c. 12870, Peter Vej-derbar, c. 14474.
Brod na Kolpi, štev. 141. Zopet sprejet: Filip Ožbolt, c. 13439.
Mir, štev. 142. Drugi mesec su-sepndovani: John Bregar, cert. 15416, Lev Otrin, c. 15860. Novo pristopil: Leo Košir, c. 17296.
Slovenski Lovec, štev. 143. Drugi mesec suspendovani: John Bla-ževič, c. 12192, Karl Celarc, cert. 9600. Novo pristopli: Marija Murgelj, c. 17297, Marija Rupert, c. 17298, John Potišek, c. 17299, Fr. Matkovič, c. 17300.
Slovenci in Horvati, štev. 144. Prvi mesec suspendovani: Stani.o Krivakuča, c. 12886, John Brebe-i'ina, c. 12882, John Križan, cert. 14962. Drugi mesec suspendova-na: Mile Gačesa, c. 12518.
Slavček, štev. 145. Prvi mesec suspendovani: Pr. Obid, c. 13644, Fr. Markovšek, c. 13778, And. Turk, c. 16523, Matt Kalan, cert. 14040.
Kanarček, štev. 146. Prvi mesec suspendovani: Karl Harvan. cert. 9812, Marija Harvan, c. 11056. Vinko Grdič, c. 9817.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti: Jos. Mestek, c. 8004, Joseph Zupančič, c. 10021, Rud. Zupančič, c. 10466. Prvi mesec su-sj>endovani: Ant. Vehar, c. 10636, Joseph Smuk, c. 12020, Fr. Gornik, c. 13286, Alois Straus, cert. 14489, Anton Struna, e. 10478, Anton Gabrenja, c. 10478, Alois Vokač, c. 11257. Drugi mesec suspendovan : Fr. Sivec, c. 16056. Izobčen: Frank Susman, c. 10637.
Zavedne Slovenke, štev. 149. Drug imcsec suspendovana: Amalija Maloskini, c. 14490.
Bratje Edinost, štev. 151. Zopet sprejet: Ang. Grili, c. 13843. Prvi mesec suspendovan: John Bervar, c. 511. Tzobčen: Blaž Taučar, c. 3653. Novo pristopila: Antonija Porenta, c. 17301.
Slovenski Narod, štev. 153. Prvi mesec suspendovani: John Logar, c. 11553, Anton Drobnič, c. 10473. Tzobčen: Mihael Car, c. 11859. Novo pristopil: Imbro Jazbec, c. 17302.
Gorjan'*», štev. 154. Drugi mesec sus.iendovan: John Stanisba. c. 10487. Novo pristopila: C?i-stina C. Simčič, c. 17303.
Vrtnica, štev. 155. Novo pristopila: Jose fin a Kassa, c. 17304.
Kras, štev. 156. Prvi mesec suspendovan : Louis Ki ušnak, cert. 6863.
Bodočnost, št. 157. Zopet sprejeti: John Oblak, c. 12024, Andy Gaberšek, c. 14720. Drugi mesec suspendovan: John Feran, cert. 10674.
Zavedni Sosedje, štev. 158. Novo pristopila: Marija Uloga, cert. 17305.
Vseslovani, štev. 161. Drugi mesec suspendovan: Ant. Kočevar, e. 14721. Novo pristopli: Louis Zbačnik, c. 17306, Marija Hren, cert.
17307.
Valvazor, štev. 163. Prvi mesec suspendovan: Joseph Vidas, cert. 14491.
Spomladanska Vijolica, št. 164. Zopet sprejeta: Kristina Jarc, c. 12307. Izobčena: Loiza Kremžar c. 13095.
Lunder Adamič, štev. 165. Novo pristopli: Ferko Vugrniček, cert.
17308,	Mihael Jerman, c. 17309, Nick Vugrniček, c. 17310.
Slap Peričnik, štev. 166. Novo pristopli: John Oblak, c. 17311, Karl Levec, c. 17312.
Slovenske Sestre, štev. I67. Zopet sprejeta: Lucija Zuzel, c. 125-
30.	Izobčena: Tvana Zakrajšek, c. 11717, Anna Valič, c. 11703. Novo pristopila: Marija Mišič, c. 17313.
Sinovi Slave, štev. 168. Zopet sprejete: John Gostinčar, c. 156-54. Novo pristopil: Joseph Hiti, c. 17314.
Svobodomisleci, štev. 169. Prvi mesec suspendovan: Frank Smolnikar, c. 15162. Novo pristopli: I-gnac Petan, c. 17315, Ignac Ro-scher, c. 17316, John Marinč, c.
17317.
Dolenec, štev. 170. Zopet sprejet : Frank Malič, c. 12215.
Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopli: Matt Matko, cer.
17318,	Angela Sever, c. 17319. Dobri Prajitelji, štev. 172. Črtan: John Stolaš, c. 14054.
Slava, štev. 173. Zopet sprejeti: John Bradač, c. 13394, Frank Za-čnik, e. 14728, Ignac Femec. Prvi mesec suspendovan: Frank Tomažič, e. 12540. Drugi mesec suspendovan: Anton Potepan, e. 15170. Izobčen: Anton Godec, c. 15434.
Vrtni Raj, štev. 174. Tzobčen: Matt Hočevar, c. 7206.
McKinley, št. 175. Zopet sprejet: Anton Toniha, c. 13460. Prvi mesec suspendovan: Lousi Ercul, c. 15877. Tzobčen: Joseph Kadunc, c. 16095. Odstopil: Max Shustar, c. 12704.
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopil: John Železnikar, c. 17320.
Mars, štev. 177. Prvi mesec suspendovani : John Mazgen, c. 138-59, Frank Sulentič, c. 2463, Matt Dolinar, c. 800.
Jadranska Vila, štev. 178. Zopet sprejeti: F. Benčič, c. 12930, F. Matko, c. 12927, A. Srejnšček, c. 12927. T. Kuret, c. 13462, F. I-vančič, 13461, A. Novinc, c. 14280, R. Bolter, c. 14491. Pr^i mesec suspendovani: T. Roovere, c. 129-41, P. Smrdel, c. 12922, J. Ogrizek, e. 12925, F. Valenčič, c. 129-36, F. Lisjak, c. 14271, L. Pečenko, c. 14281, A. Sernej, c. 16562. Drugi mesec suspendovani: J. Milič, c.. 12942, F. Velikonja, c. 144-91. Novo pristopil: Frank Repar, c. 17321.
Dom in Svet, štev. 181. Zopet sprejet: Fr. Cvelbar, c. 15669.
Slovanski Rudar, štev. 182. Zopet sprejet: Mih. Rončevič, cert. 13315. Novo pristopil: Louis Marolt, c. 17322.
Planinski Raj, štev. 185. Zopet sprejeti: Elizabeth Črnko, c. 142-88. Fanny Malavašič, c. 15669. Prvi mesec suspendovana:	Ivana
Knafel, e. 13687.
Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejet: Anton Perše, c. 1270. Prvi mesec suspendovani:	Rok
Drolc, c. 13872, Anton Pekol, c. 14510, Frank Jaklič, c. 14509. I-zobčoni:	Anton Štepec, 15183,
Louis Lužar, c. 15670, Frank Novak c. 15885. Novo pristopil: John Prše, c. 17323.
Sesterska Ljubezen, štev. 187. Črtana: Anna Kenda, c. 15347.
Pobratimija, štev. 188. Novo pristopli: Karl Stogl, c. 17324, Luka Tadej, c. 17325.
Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Prvi mesec suspendovani: John Sapek, c. 1853, Margareta Šapek, c. 15542.
Abazia, štev. 191. Novo pristopli : Matt Puž, c. 17326, Frank Ružič. c. 17327 Marko Relič, cert. 17328.
.Boginja Svobode, štev. 193. I-zobčen: Jacob Krasna, cer. 14538.
Keevatin, štev. 194. Novo pristopil: John Debeljak, c. 17329.
Složne Sestre, štev. 195. Zopet sprejete:	Frančiška Klobučar,
cer. 14758, Mar. Ozanič, c. 16102.
Cvetko, štev. 196. Novo pristopli:	Frank Dolinšek, c. 17330,
John Jamnik, cert. 17331.
Ironton, štev. 197. Zopet sprejet: Steve Nikolič, c. 16578.
Složni Slovenci in Slovaci, štev. 199. Drugi mesec suspendovan: Anton Rujak c. 16323. Izobčen: Mihael Perzl, c. 15005.
Narodni Bratje, štev. 202. Izobčeni : Fr. Može, c. 15225, Matt De-hlich, c. 15216.
V Boj za Svobodo, štev. 203. Odstopli: John Zuipančič, c. 152-39, Anna Zupančič, c. 15234.
Kamnik, štev. 204. Prvi mesec suspendovani: Fr. Likan, c. 152-41, Simon Matjan, c. 15243, Jacob Balch, e. 15246, Rud. Paulitch, c. 15249, Fr. Poljanšek, cert. 15257, Paul Poljanšek, c. 15258. Novo pristopil: Ant. Zagorc, c. 17332.
Zvonček, štev. 206. Prvi mesec suspendovan: John Gruden, cert. 17093.
Slovensko Hrvatska Sloga, št. 207. Zopet sprejeti: ¥m. Kufner, c. 16108, Jos. Kufner, c. 16107, Ant. Cash, c. 9604, Ig. Pečjak, c. 10855, Ant. Ogolin, c. 12194. Novo pristopli: John Puhek, c. 17333, Joseph Stružnik, c. 17334, Frank Kamnikar, c. 17335.
Bratstvo, V Slogi je Moč, štev. 210. Prvi mesec suspendovani: Joseph Hotko, e. 16799, Steve Ca-fuk, c. 16801. Novo pristopli: Fr. Vučajnik, c. 17336, Joseph Krfo-gec, c. 17337, Peter Jaklevich, c. 17338, Martin Tkalčič, c. 17339.
Slovanska Družina, štev. 211. Novo pristopli: Leo Pavlič, 17340, Filip Tometič, c. 17341.
Novo društvo:	Notranska Za-
rja, štev. 216 v Verona, Pa. Pristopili so: Frank Krulc, c. 17342, Mihael Kovačič, c. 17343, Andrej Barbiš, c. 17344, Joseph Samsa, c. 17345, John Šircelj, c. 17346, An-
ton Krulc, c. 17347, John Troha, c. 17348, Rok Lesar, c. 17349, Martin Horvatin, c. 17350, Gregor Bergoč, c. 17351, Frank Volk, c. 17352, Peter Uk, c. 17353, Anton Barbiš, c. 17354, Frank Mivšek, c. 17355, John Verh, c. 17356, Joseph Barbiš, c. 17357, Frank Samsa, c. 17358, Anton Stemberger, c. 17359, Anton Grahar, c. 17360, Anton Knafelc, c. 17361, John Senkinc, c. 173Q2, Joseph Urh, c. 17363, Anton Martinčič, c. 17364, John Novak, c. 17365, John Barbiš, c. 17366, Anton Samsa, cert. 17367.
Novo društvo: Slovenski Gozdar, štev. 217 v Davis, W. Va. Pristopili so: John Novak, c. 17368, Joseph Kastelic, c. 17369, Frank Hreščak, e. 17370, Andrej Kocjan, c. 17371, Anton Stovanja, c. 173-72, Frank Čehovin, c. 17373, Ja-cob Lenarčič, c. 17374, Mihael Marinčič, c. 17375, Joseph Skuk, c. 17376, Blaž Lavrič, c. 17377, Marija Zigman, c. 17378, Joseph Može, c. 17379, Anton Kontel, c. 17380, Martin Hreščak, c. 17381, Leo Stovanja, c. 17382.
Prestopili so:
Od dr. štev. 1. John Šuštaršič, c. 1887 k dr. štev. 38.
Od dr. štev. '2. Max Zorko, cert. 9475 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 4. Martin Pirc, c. 480 k dr. štev. 54. Frank Steiner, c. 13495 k dr. štev. 107.
Od dr. štev. 5. Anton Babič, c. 15324 k dr. štev. 118. Fr. Alič, c. 16179 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 7. John Tušar, c. 6534 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 8. Rud. Sedlar, c 14547 k dr. štev. 1.
Od dr. štev. 9. Joseph Lubij, e. 15270 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 10. Andrej Zupančič, c. 12140 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 16. Mihael Lupožo-vič, c. 12213 k dr. štev. 159.
Od dr. štev. 20. Matt Peternel, c. 8991 k dr. štev. 43. Fr. Rupret, c. 8459 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 21. Alois Cesnik, c. 897 k dr. štev. 57. Louis Korošec, c. 8927 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 22. Matt Vinšek, c. 8215 k dr. štev. 46.
Od dr. štev. 23. Tgnac Omerzu, c. 15289 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 24. Alois Varment, c. 14883, Paul Varment, c. 1744 k dr. štev. 58.
Od dr. štev. 27. Frank ftifel, c. 10323, Frank Gognavc, c. 10092 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 29. John Mekinda, c. 9679 k dr. štev. 54.
Od dr. štev. 36. Alois Gluhak, c. 14816 k dr. štev. 176.
Od dr. štev. 38. Frank Škufca, c. 13523 k dr. štev. 143.
Or dr. štev. 39. Agnes Račič, c. 12096 k dr. štev. 102. John Lov-rin, c. 15513 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 41. Martin Jonek, c. 1986 k dr. štev. 88.
»Od dr. štev. 43. Stefan Mahnič, c. 9054, Frank Mahnich, c. 9227, Jacob Bučar, c. 11319, John Butala, c. 657 k dr. štev. 211. Frank Brate, c. 15521 k dr. štev. 69. Anton Jamnik, c. 15930 k dr. štev. 5.
Od dr. štev. 46. Louis Sharbach,
6.	15978 k dr. štev. 79.
Od dr. štev. 47. Joseph Kampuš, c. 4902, Frank Petan, c. 16406 k dr. štev. 209. John Žnidaršič, c. 10868 k dr. štev. 159.
Od dr. štev. 49. Matt Bratkovič, c. 8027 k dr. štev. 142,
Od dr. štev. 50. Marija Krajnc, c. 11339 k dr. štev. 131.
Od dr. štev. 51. Katarina Prus, c. 11769, Nik Prus, c. 7600 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 52. Jacob Košir, c. 9265 k dr. štev. 118.
Od dr. štev. 54. Lovrenc-Poljanšek, c. 10723 k dr. štev. ^6.
Od dr. štev. 57. Matt Kenda, c. 7247 k dr. štev. 79.
Od dr. štev. 59. Jacob Merčun, c. 2140 k dr. štev. 196.
Od dr. štev. 62. John Kosmač, c. 12989 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 64. August Korac, e. 14048 k dr. štev. 171. Frank Drenovič, c. 13850 k dr. štev. 169.
Od dr. štev. 65. Joseph Jaklič, c. 8196 k dr. štev. 9. Frank Selak, c. 1082 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 66. John Zupančič, c. 1814 k dr. štev. 114.
Od dr. štev. 69. Joseph Miklau-čič, c. 12454 k dr. štev. 43. Karl Ambrož, c. 9461 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 74. Urh Jagodič, c. 18007 k dr. štev. 196.
Od dr. štev. 80. Joseph Novšak, c. 5856 k dr. štev. 67.
Od dr. štev. 81. Joseph Ocepek, c. 8637 k dr. šte. 50.
Od dr. štev. 83. Martin Doltar, c. 10486 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 87. John Mlakar, c. 15363 k dr. štev. 106. Louis Maver, c. 5890. Jacob Svečnik, cert. 7629 k dr. štev. 200.
Od dr. štev. 88. Frank Perko, c. 14826, Andrej Bradei, c. 3243 k dr. štev. 13. Joseph Pajk, c. 826 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 89. Peter Perinič, c. 14707 k dr. štev. 145.
Od dr. štev. 90. Joseph Baver, c. 2455 k dr. štev. 89.
Od dr. štev. 92. John Rutar, c. 15568 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 95. Frank Koma-tar, c. 16467, Rudolph Komatar, c. 16468 k dr. štev. 16. Jphn Ravnikar, c. 2742 k dr. štev. 132. Fr. Selak, c. 1082 k dr. štev. 65.
Od dr. štev. 96. Fr. Deželak, c. 7134, Peter Lampreht, c. 7135 k dr. štev. 209.
Od dr. štev. 97. Andrej Bratkovič, c. 11377, George Franke, c. 16027, Frank Simončič, c. 16215, Tony Žnidaršič, c. 16221 k dr. št.
31.	Frank Černič, c. 9747 k dr. štev«- 199.
Od dr. štev. 98. Frank Boh, c. 3366 k dr. štev. 95.
Od dr. štev. 103. Marija Jane, c. 11715 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 108. Neža Slak, c. 11985 k dr. štev. 137.
Od dr. štev. 110. Joseph Košir, c. 3552 k dr. štev. 112. Ludvik Rigler, c. 11517 k dr. štev. 175. John Oberstar, c. 14908 k dr. štev. 161..
Od dr. štev. 112. Urban Mezek, c. 9710 k dr. štev. 57.
Or dr. štev. 114. Joseph Krobat, c. 12831 k dr. štev. 81.
Od dr. štev. 118. Albina Hočevar, c. 7154 k dr. štev. 192.
Od dr. štev. 121. Jernej Polanc, c. 16227 k dr. štev. 105. Frank Carli, c. 11255 kdr. štev. 34.
Od dr. štev. 122. Frank Cimperman, c., 10495 k dr. štev. 31.
Od dr. štev. 125. Joseph Zupančič, c. 14847 k dr. štev. 69. Louis Hren, c. 10216 kdr. štev. 161.
Od dr. štev. 126. Florijan Mesojedec, c. 9306 k dr. štev. 5. John Gaber, c. 12811 k dr. štev. 200.
Od dr. štev. 128. Katarina Pin-tek, c. 13810 k dr. štev. 212.
Od dr. štev. 131. Frank Podboj, c. 2127 k dr. štev. 44. Frank Jež, c. 9486 k dr. štev. 198.
Od dr. štev. 136. Anton Kralj, c. 7322 k dr. štev. 212.
Od dr. štev. 141. Joseph Jure-tič, c. 13263, Stepan Juretič, cer. 14476 k dr. štev. 115.
Od dr. štev. 144. Rihard Kel-man, c. 186 k dr. štev. 52.
Od dr. štev. 151. Matt Strmec, c. 4642, John Zaverl, c. 6487, Vencelj Gominsek, c. 9759, Joseph Kajtna, c. 16530 k dr. štev. 209. Jos. Turšič, c. 499 k dr. štev. 74.
Od dr. štev. 154. Joseph Doltar, c. 10489, Joseph Hrvat, c. 714 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 164. Neža Gognavo, c. 11265 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 165. Joseph Muha, c. 16768 k dr. štev. 101.
Od dr. štev. 168. John Vidmajer, c. 15872 k dr. štev. 86.
Od dr. štev. 169. Peter Jeglič, c. 16281 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 171. Leo Krničnik, c. 14049 k dr. štev. 64.
Od dr. štev. 176. Anton Guija, c. 10898 k dr. štev. 13.
Od dr. štev. 186. John Mirtič, c. 7136, Frank Dernač, c. 8926, John Melka, c. 11908, Frank Jo-ger, c. 14983 k dr. štev. 91. Louis Mesojedec, c. 13870 k dr. štev. 2. Anton Starina, c. 9449 k dr. štev. 151.
Od dr. štev. 193. Louis Vodlan, c. 14539 k dr. štev. 7.
Od dr. štev. 199. John Piškur, c. 14350 k dr. štev. 165. Frank Virt, c. 16324 k dr. štev. 171.
Od dr. štev. 200. Frank Drab, c. 15198 k dr. štev. 118. Joseph Ce-buly, c. 15554 k dr. štev. 181.
Od dr. štev. 205. John Jamnik, c. 15687 k dr. štev. 69.
Od dr. štev. 206. Frank Romih, c. 15894, Matt Span, c. 15905, Matt Gužič, c. 15906 k dr. štev. 92. Ignac Skodlar, c. 10509 k dr. štev. 9. —
9. Alois Glavač, e. 16337 k dr. št. Í42.	______
1913 — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar, ünijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert. P. Lakner, 1595 3rd ave., New York,
N.	Y.	(Adv.)
ROJAKI V CHICAGO
- obiščite -
Bernardovo Vinarno
POŠILJA PO POŠTI NA ZAHTEVO.
Ako živite izven Chicage, pišite po naš cenik za dobro vino in žganje, na:
inC RFDM ADII 1903 blue island avenue, O kJ« D JLi H. 1vi Al K. U9 (dept, z.) Chicago, Illinois!
I FRANK J. PETRU
«JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih io posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko etavbinnko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ogrnju pri najlx>ljših družbah.
Ustanovljen« leta 1900
potre dščine za in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošiUstno zastonj.
F. Kerže Co., 2711 So. MUM Are., Chicago, lil.
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prvo vrste.
VSE GARANTIRAN O!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in svss
frank stoinich,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40
F* E S INI -:-
3 mesece na poskušnjo 1.00 mesečno
izvrstne mednarodno govo-stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si Bami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj rekordami. Pišite še danes naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
---»lumnvNAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HUSTON ST.	DEP’T G.	NEW YORK, N. Y.