87. številka. V Trstu, v sredo 31. oktobra 1888. Tečaj XI „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vnukn srede in soboto ob 1. uri popoludru*. „Edinost" stane: IR vso leto gl. izven Avst. 9.— pl. za polu leta , 'A.—; „ 4,50 za četrt leta „ 1.50; „ n 2 25 1'onHrnii'ne številke ne dobivajo v prodajal nieah tnbaku v Trstu pO nov., v Gorici in v Ajdovščini po u nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Vni dopini ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 2S. Vsako pismo mora biti frankorano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraeajo. Oglasi in oznanila raeune po T nov. vrstica v petitu ; za naslove debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi gft obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune pi> pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia 2S, Odprte reklamacijo so proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. »V «>linoit je moč«, Beseda našim rojakom v svarilo. Bridke in prebridko občutke budil nam je v srci pretekli teden prizor ob odpotovanji seljencev v Ameriko. Mej onimi nesrečneži, ki iščejo v daljnem tujem svetu srečo in novo domovino, bilo je žalibog mnogo naših slovenskih okoličanov. Nikdar bi ne bili verjeli, da se posreči onim trgovcem s človeškim mesom pregovoriti in premamiti toliko naših ljudi j, da dobrovoljno ostavijo rodno svojo zemljo, v kateri so uže oil prostarih časov živeli njih dedje, katero so v potu svojega obraza obdelovali ter se ob nje plodu pošteno redili, katero so ljubili in branili. Ne bi bili verjeli, da bodo naši rojaki radovoljno prodali to drago dedščino svojih očetov ter jo izdali tujcem v roko, da se ti širijo po svetej zemlji, katerej so bili slovenski naši očetje gospodarji. In zakaj neki so naši rojaki zgubili ljnbezen in spoštovanje do svoje rodne zemlje; kako se jim je zamerila in kaj jim obeta Amerika? Da se v Trstu kmetu ne godi predobro, je res, a pomisliti treba, da žive v našej dobi poljedelci v drugih deželah še v neugodnejših razmerah nego naši okoličani. Kar naši ljudje doma pridelajo, kaj lehko spravijo v denar ter po boljših cenah prodajo, nego kmetje drugod. Tudi delalei niso v Trstu še v tako neugodnem položaji, da bi se morali seliti. Kamor koli pogledamo, ▼ katerokoli deželo, povsod vidimo, da se delalei upirajo gospodarjem, da skupno puščajo delo, hoteč prisiliti gospodarje, da je bolje plačajo. Pri nas se to še ni zgodilo. Ne morda, da bi našim delalcem manjkalo v to poguma in eneržije, ampak ker k temu koraku nimajo še povoda. Pri nas je še vedno toliko dela, da si vsakdo, ki ima resno voljo, lahko toliko prisluži, da preživi sebe in svojo družino. Zakaj se je torej izselilo toliko ljudi v Ameriko? Ti nesrečneži pač nikdar niso resno in trezno pomislili kaj počenjajo. Dali so se na slepo pregovoriti ter mamiti brezvestnim agentom, ki so jim obljubljali onkraj morja pravi raj na svetu ; ostavili so tukaj stalno in sigurno življenje ter se podali v Ameriko, kjer je čaka negotovost, naporno delo, bolezen in nezgode v vseh strašnih oblikah. Agenti so ubogim ljudem pripovedovali o krasnej zemlji, katero dobe v Ameriki v last, obljubljali so jim podporo od strani tamošnje vlade, in Bog ve kaj še. Ljudje so jim verjeli, zbrali so kar so imeli, mnogo njih je prodalo celo svoja zemljišča ter se ukrcalo v Ameriko. Žalostno je bilo gledati množico nedoraslih otrok, katero so peljali roditelji z seboj; marsikatera mati nesla je dojenca na prsih v novo domovino. Bodo li ti prenesli težave dolge poti; koliko jih neki dospo v Ameriko? In ko dospejo tja, bodo li sami svoji, bodo smeli kamor bodo hoteli ? Nikakor ne. Ko priplujejo v Rio Janeiro, „prevzame" je kak vladen komisar ter je odpošlje v notranjo deželo, no kamor bodo izseljenci hoteli, ampak kamor bodo vlada velela. Tam dobe leseno hišo in kos zemlje, katero bodo morali obdelovati. Zemlja tam pa ni tako lahka, kakor pri nas, Delo bode neizmerno trudno in naporno, podnebje nezdravo; rumena mrzlica, najhujša mej vsemi mrzliškimi boleznimi je tam doma. Uže tamošnji rojaki ne morejo prenašati tega nezdravega podnebja, kaj pa še le naši izseljenci, navajeni na naš zdrav zrak, na našo mrzlo a zdravo burjo, kako bodo neki živeli v zadušili brazilski vročini in v močvirjih oni, ki so navajeni na naša skalnata tla? In recimo, da bi se kdo tudi vsemu privadil, ali si jo pa res zboljšal svoje materijalno stanje ? Večinoma bodo izseljenci zasajali kavo. Ta jim urodi še le čez štiri leta. O čem bodo pa ta čas živeli, s čim se bodo oblačili ter si nakupovali kar jim bode treba, živine in poljedelskega orodja ? Morali ho bodo zadolžiti. Vladi braziljski so uže sodu j dolžni za pot, katero jim je plačala sedaj sam1, s tem pogojem, da jej povrnejo denar, ko jim zemlja urodi. Ti nesrečneži pridejo torej uže v Ameriko zadolženi in prodno si tam urede domačijo, pokopljejo se v dolgove. Da se pa zadolžen kmet nikdar, ali zelo težko izkoplje iz dolgov, to vedo le predobro naši rojaki. To jitn pojdo tim težje v Ameriki, kjer jim bode vse tuje : jezik in obdajajuči jih narodi, tuje jim življenje, da tuja celo narava, v katerej bodo živeli. Ako premislimo vse to, vidimo, da so ti nesrečni izseljenci predani braziljski vladi na milost in nemilost; obsojeni so na mnogo mučnejše in težje delo, nego so je imeli v domovini. Vrhu tega pa so izvrženi vsem nevarnostim nezdravega vročega podnebja. Z eno besedo, ti reveži so prodali svojo prostost ter so, ako stvar na tanko premislijo — sužnji. In vendar imajo, kakor vemo iz zanesljivega vira, ti agentje uže zopet nad tisoč ljudi, katere odpošljejo v kratkem v Ameriko. Ta kupčija s človeškim mesom jim dobro nese, zato so razposlali svoje ljudi ne samo po okolici naši, ampak po vseh deželah, da mamijo reveže ter je vabijo v Ameriko. Videč, da so uže toliko naših dragih rojakov premotili in zapeljali, da so storili ta nepremišljeni korak, čutimo se obvezane, svariti vsacega pred takim početjem. Pomislite rojaki, kaj delate ! Kar smo vam tu povedali, niso pretirane prazne besede, ampak gola resnica. Izseljencem v Ameriki se godi tako in še hujše, kakor smo tu opisali. Redek, vrlo redek jo oni, ki se mu posreči ustanoviti si v Ameriki nov in srečen dom. Vsakdo ve, kaj ima tukaj ; kaj ga pa onstran morja čaka, mu ni znano. Preverjen pa naj bode vsak, da v Ameriki brez denarja, krepke volje, trdega in mučnega dela ter brez skrajne treznosti nikdo ne obogati. Baš nasprotno se mu lahko primeri, da kljubu denarja in mukam in varčnosti pride na beraško palico ter žalostno pogine. V Ameriki je navezan vsak sam na se ter no moro računati na podporo svojega bližnika. Čemu bi torej ostavljali svojo domovino, kjer ima še vsak svojo znance in prijatelje, ki mu v skrajni sili šo pomagajo. Bolje, da tukaj vsak podvoji svojo pridnost, da bolj trezno in varčno živi ter gleda na vso načine zboljšati in zagotoviti si bodočnost. Treznost in neumorno delo tudi pri nas še preredi moža; zatorej ro jaki, 110 zgubljate poguma ter se ne udajajto obupu. Ostanite doma; v naših deželah je še mnogo dela ter še vedno pomanjkujo pridnih rok. Ako doma ne dobite zaslužka, poglejte na Hrvatsko ali v Bosno ; v teh bratskih nam deželah dobite, česar nekateri iščejo v tuji in neprijazni Ameriki. Židovske agente pa, ki vas mamijo ter pregovarjajo v zlo, poženite, kajti tim ljudem jo do denarja, katerega dobo za vas, nikakor pa ne do vašo sreče. Delo si najdete uže sami ; iščite ga pa pred vsem v naših deželah, Amerike pa se ogibajte! Slušajte zatorej našo svarilo, kajti kdor se prepozno kosal, ne pomaga mu več niti stok ni jok ! Iz deželnih zborov. Deželni zbor isterski. (VI. seja dne 1. oktobra 1888.) (Konec.) Prvi spregovori posl. S p i n č i č, pred vsem k naslovu „štipendiji in podpore vseučiliščnim in gimnazijalnim dijakom". Omenja, da se jo po izvestju dež. odbora razdelila podpora devetnajsterim dijakom po 1000 gl. in med vsem tem samo dvema, katera bi mogla biti slovanske narodnosti. Razsvetljuje nadalje, kako so dele sploh štipendijo gimnazijalcem, posebno kar se tiče dijakov na pazinskoj gimnaziji. Dijaki italijansko narodnosti je dobe, Hrvati pa ne, ali vsaj v jako redkih slučajih. Lahko se je zatoroj posl. večine pozivati na izobraženost, itali janstva, ako se Italijane proti Hrvatom tako nerazmerno podpira. — K nislovu G. rubrike HI. „Morebitni troski za ljudski pouk, nepreviden v šolskem proračunu" stavi dobro utemeljen predlog, da se stavi k temu naslovu ritbr. III. dež. zaklade iznos 2000 gld. za podpiranje siromašnih občin o zidanji šolskih Jposlopij. Posl. dr. Ga m bi ni odgovarja v imenu dež. odbora, da jo dal štirim dijakom iz Reke podporo. Podpora daje se odličnim dijakom sploh. — Svota 2000 gl. za zidanje šolskih poslopij bila bi premajhna in ako bi se jo dovolil«, bil bi to slab precedons, ker bi se vedno več zahtevalo. Posl. dr. V o 1 a r i č podpira predlog Spinčieev, prav tako v dobro premišljenem svojem hrvatskem govoru posl. F I e g o. Poročevalec dr. C a m p i t c I 1 i se čudi, da posl. Flego prvi svoj govor ni izustil v italijanščini. Flego in Volarić govorita zidu, kajti večina ju ne razumi. Mogla bi so svoja pluča kje drugod vež-bati. (Sežaljiv smeh na Btrani manjšiue.) Glede predloga posl. Spinčiča omenja, da mu je uže odgovoril dr. Gambini. Vsekako je govornik monenja, da je svota 2000 gl. premajhna in ne mara, da so obterečuje deželna zaklada. Spinčieev predlog so odkloni, akoprav je bil stavljen in zagovarjan v italijanskem jeziku. Rubrika IV., „zdravstveni troški" v iznosu 71.460 gl. in rubrika V., „človekoljubni in dobrotvorni zavodi* v iznosu gl. 71.400 sprejtno so brez promene. Poročevalec jo pri zadnjoj točki posebno polagal dež. odboru na srce, da se ustanovi posebni zavod za blazne. O VI. točki, „javna zidanja* prepo-roča posl. 8 p i n č i č deželnemu odboru, naj da, ako bi mu prispelo prošnje, podporo občini Dolini, da so dovrše nekatero jako potrebne ceste. — Posl. dr. Gambini odgovarja v imenu dož. odbora, da za ta dela ni prispelo prošenj za podporo; deželni odbor pa da bode podelil podporo za umetna dela le tedaj, ako občina stori to, kar spada nanjo, posebno, da zaključi v občinskej seji, kaj se ima graditi ter ustanovi ob enem potrebne troško. Posl. Flego razjasnjuje, kako neredno se gradijo potrebno ceste v buzet-skem okraju, posl. dr. V o 1 a r i č pa iste razmero na otoku Krku, posebno kar se tiče gradnje vodnjaka. Omenja, da je Nj. Veličanstvo cesar poklonil v ta namen izredno podporo 800 gld. in da nima deželni odbor nobene pravice odrekati podporo samo zaradi toga, ker je bila prošnja sestavljena v hrvatskem jeziku. Posl. dr. Gambini odgovarja, da je dež. odbor za ceste na Buzeščini uže preveč trosil in sedaj da je predložil, naj se ji oprosti največji del dotičnega dol^a. Za šole na otoku Krku pa troši pokrajina več, kakor dobiva vsega nameta. V ostalem, kdor hoče kaj imeti, naj zahteva pri-stojnejšim načinom. (Dobro! na strani večine.) Predsednik prizna poslancu dru. Volariču, da se jo občini vrhniški odbila prošnja ros le zaradi tega, ker ni bila pisana italijanski. (Čudno, da je seda j predsednik kar naenkrat zopet razumil li r v a t s k i govor!) O rubriki VII,, „troški za poljedelstvo in javno gospodarstvo" (20.835 gld.) omenja posl. dr. L a g i n j a, da hrvatska stranka ne odobrava proračuna dež. zaklade, ker so tudi v gospodarstvenih vprašanjih povdarja vedno le italijanstvo pokrajine. — Posl. dr. Bubba predlaga na to koafre razprave. Predlog se sprejme in tudi dotični trošek. Sprejme so brez razprave rubr. VIII., „vojaški troški" (700 gld.); rubr. IX. „troški javne sigurnosti" (14.042 gld.) in rubr. X. Deželni dolg (1S.OOO gld.) O rubriki XI., „Razni, splošni troški" v iznosu 11.493 goldinarjev k naslovu „Zgodovina in statistika" (1000 gld.) predlaga posl. S p i n č i č, kar je bil v preteklih letih le preporočal, da se s tem iznosom ali delom to svoto urode spisi, ki se nahajajo pri deželnemu odboru in ki ae tičejo zgodovine pokrajine. Posl. dr. Amoroso odgovarja, da se je mogel predgovornik prepričati, da so liatine v redu, v zvezkih po letnikih, ali nimajo registra. Članovi odbora pa niso za to plačani, da urejajo arhiv. Posl. S p i n č i č ga zavrača rekoč, da je pred nekaterimi leti hotel pregledati listine, pa mu je baš dr. Amoroso odgovoril, da so v škrinjah . . , (dr. Amoroso upadajoč: „Naravno, ker ni bilo prostora; kamo jih zložiti") ... in da niso tako urejene, da bi se jih moglo rabiti. Moralo bi se iskati osebo, ki jih uredi ter jo plačati iz svote v nasl. 1., rubr. XI. proračuna. — Ostaje pri svojem predlogu. Poslanec dr. Volarić zahteva, da se so dovoli Krčanom in Cresanom letna podpora za pogozdovanje Krasa, kakor Lošinjcem. Med njegovim govorom bil je navadni št.ropot na galeriji. Zaradi tega reče posl. dr. Ti a g i n j a, da jo jako lepo, da ho dopušča občinstvu slušati razprave; nikakor pa ni dobro in lepo, ako so del občinstva tako ponaša, da ni mogoče slišati, kaj poslanec govori. Misli, da bi bila dolžnost predsednika to nedostojnosti uže enkrat odpraviti. Prod sodnik odgovarja, da je občinstvo užo opomenil, predno je prišel dr. Lagiuja v dvorano. On ni kriv, ako zgubi večina poslancev in občinstvo strpljivost ter ne more vsakemu posebpj korake odmerjati, kako ima po galeriji stopati. — Dr. Lagiuja moral bi njega toliko spoštovati, da ga pusti obavljati njegove poslove. (Bravo ! 11a večini). Rubr. XII. „glavnice za uložiti na obresti" in XIII. „Posojila" z 500 gold. sprejmo se brez razprave. — Poslanec dr. A m o r o s o predlaga, da so tu razpravi i trošek za poljedelski svet. Manjšina so lomu ustavlja in zato odkloni predsednik predlog, rekoč, da predmet ni na dnevnem redu. Rubrike pokritja sprejmejo ae po kratkih besedah dr. Volurića. — S tem predsednik sklene sejo. Deželni /bor kranjski. V. Beja dno 25. septembra 1888. (Dalje.) Vsprejmo so sledeči nasveti upravnega odseka: 1. Statut o cesarja Frana Josipa I. deželnih ustanovah za hiralco na Kranjskem so potrjuje. 2. Deželnemu odboru so naroča, da občinam naznani statut in ustanovitev ustanov. 3. Deželnemu odboru jo skrbeti, da se podelitev ustanov primerno razglaša. Poslanec dr. vitez Blehveis-Trsteniški poroča o proračunih bolniškega, blazni-škegaj porodniškega in najdeniškega zaklada. Bolnišni zaklad ima potrebščine 60.361 gl. 40 kr., zaklade pa 12.189 gl. 74 kr., zatorej primanjkljaje gl.48.171'75, ki je pokriti iz deželnega zaklada. Blaz-niški zaklad ima skupno potrebščine gld. 80.845*31 (mej istim za novo stavbe na Studenci 28.000 gl.) zaklade gl. 10.003*50, torej primanjkljaja gl. 70.841, ki je pokriti iz deželnega zaklada. Porodniški zaklad ima skupne potrebščino 5.038 gl. 05 kr., zaklade pa gl. 990*60, tedaj primanjkljaja gl. 4.047*45, ki jo pokrit iz deželnega zaklada. Najdeniški zaklad ima potrebščine gl. 4208-74, zaklade pa gl. 298*20, tedaj primanjkljaja gl. 3.010 54, ki se ima pokriti iz deželnega zaklada. Vsi proračuni se odobre in vsprejmo resolucije, naj dež. odbor deluje na to, da se za umobolne hirajoče v hiralnici pri sv. Jožefu, ker 9e bode istih število, katerih je zda j 3t>, potem ko so blazniški oddelek v Ljubljani upusti, izdatno pomnožilo, od 45 kr. za osobo na dan zniža na 40 kr., isto tako naj bi oskr-bina, katero plačujejo občine za njih bivajoče bolnike v tej hiralnici znižala od 50 na 40 kr., deželnemu odboru dovoli se potrebni kredit iz lansko leto dovoljenih gld. 6H.000 za popravo kopališča, železnih mrež in barvanje fasade jednoga poslopja na Studenci. Prošnja ranocelnika Jan. Bobka v Ribnici za povekšanje nagrade izroči se dež. odboru v rešitev. Poslanec Klun poroča v iinenu finančnega odseka o prošnji za zgradbo sirot-nišnice u Kočevji in predlaga glede na slabe deželno finance podpore 300 gld. Poslanec Dežman predlaga 1000 gl. Poslanec Višnikar povdarja korist in potrebo sirotišnice v Kočevji, bedo kočevskega okraja. Želeti bi bilo, ako bi vsaj v oddaljenih večjih okrajih ustanovili si take zavode in da bi se no vabili siromaki v Ljubljano, kjer jih tako no primanjkuje. Pokažimo Kočevcem, dano tudi nam na srci njihove težnje, njihova beda, odpravimo predsodke in mržnjo, katere morebiti goje proti nam. Govornik opozarja na to, da so sirotišnica v Kočevji namerava ustanoviti letos povodom 40Iet-nico presvetlega vladarja. Dovolimo Ko-čevcem za sirotnišnico del one nepovoljno prihranjene svoto, katero smo bili namenili za nameravano slavnost v Ljubljani, katera pa izostane, iu delali bodemo gotovo v intenciji Nj. Veličanstva. Govornik podpira predlog Dežmanov in stavi za slučaj, ko bi ta predlog ne dobil večine, eventuvalni predlog, da se za rečeno sirotišnico dovoli podpore 500 gl. Poslanec Pakiž toplo podpira predlog poslanca Dežmana, oziroma Višnikarja, ter živo obžaluje sklep družtva za zgradbo sirotišnico v Kočevji, da se bodo v ta zavod vsprejeruali samo Nemci, ko vendar v kočevskem okraji bivajo tudi Slovenci. Tudi poslanec Hren podpira rečena predloga. Za predlog g. Dežmana glasuje desnica in več poslancev levice, eventuvalni predlog g. Višnikarja vsprejme se z veliko večino. Poslanec prof. Šuldje poroča v iruenu finančnega odseka o ponudbi Frana Jarca, župnika na Mirni, da bi se n jegova zbirka denarjev za muzej Rudollinum, kupila za 800 gold. Najbolj merodajni razsojevalec Dežman je zapisnik zbirke pregledal, a določil, da ima muzej uže ogromno množino te zbirke, torej ne kaže, kupiti jo. Ponudba se odkloni. V imenu finančnega odseka poroča poslanec profesor Šuklje o prošnji „Peda-' gogiškega družtva na Krškem" za podporo. Poročevalec pravi, da družtvo želi podpore, da bi so pokril nedostatek družtvene blagajnice, kateri doslej iznaša uže 585 gld. To pa ne gre, kajti deželni zbor po svojem organu, po dež. odboru nima nikakega upliva na družtveno delovanje. Vsekako pa zasluži delovanje družtva priznanje, ker izdaje strokovne spise, posebno pa, ker jo delovanje razširilo po prirejeni učilski razstavi učnih pripomočkov na Krškem, o kiiterej poročevalec le obžaluje, da se ista ni priredila v toliko davršeni obliki v Ljubljanskem stolnem mostu, Poročevalec potem nasvetuje, da se dovoli pedagogi-škernu družtvu podporo za leto 1889. v znesku 150 gl. Se vsprejme. Dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o prošnji „Pedagogiškega družtva" na Krškem in učiteljev Postojin-akega, Kranjskega, Litijskega, Novomeškega in Kamniškega okraja za zboljšanje učiteljskih plač. Poročevalec opomni, da učitelji v svojih prošnjah naglašajo, da se z dosedanjo plačo letnih 400 do 500 gl. ne! more izhajati, da se je učiteljska plača j /boljšala po vseh deželah, posebno lansko' leto na Koroškem, kjer imajo učitelji po 700, 000, 540 in 480 gold. „Pedagogi&ko družtvo prosi nadalje, da so petletnico i odmerijo od plače, namreč po 10%. Po-; ročevalec pritrdi, da so učiteljske plač« j na Kranjskem res pičle, dasi tudi v drugih deželah, izvzemši Štajersko, Nižje- in Gor-nje-avstrijsko in Koroško, niso višje, nego na Kranjskem. Povsod jo najnižja plača 400 gl., ki se povzdiguje do 000 in 700 j gld. V bogati češki deželi imajo učitelji! tudi le po 000, 500 in 400 gld. isto tako' v Šleziji, na Solnograškem in v Galiciji. Štajersko pa nas je res prekosilo, ker je tam najnižja plača 500 gl. Kar pa zadeva Koroške, so res lani bile plače učiteljev tako urejene, da so zdaj štirje razredi po 700, 000, 540 in 480 gl. Toda 480 gld.Iza nakup vagonov in strojev za državne ni najnižja plača. Na Koroškem imajo se podučitelje, katere smo na Kranjskem uže odoravili in teh jr- 130 z letno plačo U60 gld. Vrhu tega dobivajo učiteljice le 80% učiteljeve plače, tako da je nad 40 učiteljic na Koroškem z letno plačo 400 do 380 gld., torej 170 učiteljskih služeb z manjšo plačo, nego znaša plača na Kranjskem. Deželni zbor kranjski pa je od lota 1873., ko so so prvič urejale učiteljske plače, storil uže več korakov naprej s tem. da je leta 1875. dovolil učiteljicam iste plače, kakor učiteljem, da jo I. 1879. odpravil podučiteljske službe na deželi iako, da učitelj precej pri ustopu v službe dobiva najnižjo plačo, da je 1. 1883. dovolil pravilne doklade tudi učiteljem na jednorazrodnicah, kar znaša na leto 0000 gld. Da pa so dosle ni moglo radikalnejo pomagati, zabranili so razvidno rastoči troški za šolstvo. Leta 1874., predno so bile učiteljske plačo urejene, donašala je dežela k normtilno-šolskemu zakladu le 27.000 gl., 1. 1876. uže 115.000 gld. Do leta 1880. so narastli stroški na 178.000 gl. vslod ustanove mnogih novih šol in za leto 1889. je proračunjenih 2G1.888 gl., ki se morajo pokriti iz deželnega zaklada. Ako dostejemo še 11.000 gl. za pokojnino, kažo so, da se za šolstvo potrebuje 19% deželne priklade. Toliko ne donaSajo davkoplačevalci ne na Štajerskem, še menj pa na Avstrijskem k šolskim potrebščinam. (Daljo prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Iz poslanske zbornice izstopil je grof Klani Martinic, ki je bil nje prvi podpredsednik. Izstopivši grof je bil član češkega kluba ter pristaš aristokratske fevdalno stranke češke. Sedaj se vsi klubi našega parlamenta pogajajo, koga bi volili na njega mesto. Nemška opozicija je predložila v to ime Chlumeckega. Poljaki so koj sklenili glasovati za tega liberalnega kandidata. Proti kandidaturi Chlumeckega se je bil v prvo odločno izrekel Liechten železnice. Svoj predlog utemeljuje a tem, da imajo naše železnice innogo manj voz in strojev nego ruske; zato treba izravnati ta nedostatek ter se preskrbeti za vse slučaje. Kako se znajo lagati židovski listi, priča nam Članek, katerega je prinesel „Budapesti Hirlap". Ta list si je do cela izmislil grozno vest, da so v slavonskih toplicah „Javonka" zborovali pred kratkem panslavistični agitatorji. Na zbor je došlo mnogo Rusov, posvetovalo so je pa baje pri zaprtih vraiih. Ti agitatorji so baje sklenili ustanoviti nov program svojemu delovanju ter prenesti ognjišče panruskega in panslavističnega agitovanja v Sriem in na Hrvatsko sploh. Zborovalci so upotrebljali celo tajno pismo za njih listine, tujci pa so neki raspolagali z ogromnimi denarnimi svotami. Ti srečni ljudje ! Da takim bedarijam ni treba komentara, vemo predobro ; mi te neumne in hudobne izmišljotine navajamo samo, ker so dunajski židovski listi tako hlastno segli po njih ter jo podajejo svojim vernim čitateljem, da tako popravijo malo javno mnenje v Avstriji. Stvar je pa prookorno osnovana, da bi mogla vplivati na razsodno občinstvo. Vnanje dežele. Ruska carska obitelj odpotovala jo ' iz Batuma, kjer jo bila po tamošnjem prebivalstvu kaj lepo sprejeta. Iz Batuma poda se najprej v Sevastopol, kjer si car ogleda črnomorsko mornarico, od tod se pa povrnejo vsi v Peterburg. — O priliki i SOletnega jubileja službovanja minister- j skega predsednika Giersa. poslal jo slav-Ijencu car sam jako laskav telegram iz Batuma, v katerem mu izreka svoje zaupanje ter zahvalo za njegovo domorodno in vspešno dosedanje delovanje. Uradniki ministerstva podarili so mu zlat tintnik z začetnicama njegovega imena v brilantih. Giersu na čast je bil tudi sijajen obed, katerega so se vdoležili vai tamošnji od-ličnjaki in zastopniki tujih držav. Došle so i mu čestitko tudi od nekaterih tujih vladarjev in ministrov, mej drugimi od kneza Bismarka. Kralju Milanu in njega državniškej premodrosti pojo peštanski in dunajski židovski listi slavo, ker je znal tako rezko steinov klub, a ker so jo zanj odločil iz-' roaiti pravdo proti kraljici ter tako lepo vršujoči odbor desnice, udala se je tudi ta 1 umiriti javno mnenje na Srbskem. — Kralj stranka ter bode glasovala složno s Če- j Milan je vso stvar res prav spretno na-' skim in Poljskim klubom za levičarskega , Peril» 11,1 j° občno pozornost, ki je bila I. podpredsednika. Za čast družeča pod-1 "brnena vsa izključljivo na njegovo osebo, podpredsednika. Za čast druzega pod predsednika sta dva kandidata iu sicer oba člana češkega kluba, gospoda Zeithainmer in Mattuš. Kakor vso kažo, odloči se večina čeških poslancev za Zeithammerja, ki bode potem tudi izvoljen. — i'rvi čas zasedanja bodeti samo po dvo plenarni seji na teden, da bode utegnil dotični odbor v kratkem zvršiti načrt novega obrambe-nega zakona. V ta namen je prišel tudi ogerski domobranski minister Fejervary na Dunaj. Zedinenje treh levičarskih klubov v eno samo mogočno stranko še ni dognano. Predsedniki vseh treh opozicijonalnih klubov so se nedavno posvetovali o vzajemnem postopanji proti vladi ter o osnovanji glasila zedinjene opozicije. V protislovji s tem je pa to, da jo nemški klub napeljal na drug predmet, ki tudi zelo zanimiva Srbe. Rešilna ta slama, katere se je kralj objel, je revizija ustave. Imenoval jo odbor 71 članov ter poklical v predsedništvo Ivana Ristica, Miljutina Ga-rašanina in Savo Gruiča, kakor vidimo, voditelje liberalcev, naprednjakov in ra-dikalcev. Tudi odbor je sestavil iz članov teh treh strank ter s tem, kakor trde gori pohvaljeni listi, tako osrečil Srbe, da so kar zaljubljeni v svojega milega kralja ter so popolnoma pozabili kraljice Natalije. No iz Notranje Srbije dohajajo nam vesti, ki so s temi trditvami popolnoma v opreki. Nezadovoljnost in agitacija proti kralju raste dan na dan in bati se je resnih ne- j mirov. Da bi se svojemu „ljubljenemu" , narodu še kaj prikupil, razpisal je kralj izvolil uže novo predsedništvo. Predsed-! volitve za 29. dan prih. m. ter je zadal nikom je voljen dr. Ileilberg; dr. Ilalhvich 1 kraljevo svojo besedo, da se bodo vr-in dr. \Veitlof sta pa namestnika. Skle- »ile svobodno. Kako svobodo misli s neno jo ob enem, da mora biti član klu-bovega predsedništva vselej en nemški poslanec Češke. To nam priča, da nemški klub nikakor ne misli složiti so z nemško-avstrijsko narodno zvezo in z nemško-avstrijskim klubom. Klub levega središča izvolil si je grofa Coroninija predsednikom, poslanca grofa Dubskega in Kovalskega pa namestnikoma. Državni zbor šo ni prav pričel svojega delovanja, a levičarji-atrankarji uže pridno napadajo vlado z interpelacijami. Pred vsemi treba omeniti interpelacije tem ljubeznjivi kralj, nam je porok „kapral" Hristio, ki neki prav trdno sedi na stolu ministerskega predsednika. — Skupština snide se 1. decembra. Princ K o b u r g je odprl v soboto bolgarsko „sobranje" ter se v svojem govoru hvalil, kako se jo utrdila bolgarska stvar. Rekel jo, da so odnošaji v deželi povoljni (?), finance v redu (?), z odprtjem železnico pa, ki se je sezidala s čisto bolgarskimi sredstvi, jo kneževina baje silno pridobila. Pohvalil jo tudi vojsko, katera je baje še na onej višini, na katerej je bila prej. Naposled se je pa zahvalil na dr. Fussa in drugov na novega ministra i prijaznem sprejemu, s katerim je narod pravosodja, grofa Schonborna. Povod k [ počastil njega in njegovo mater na vseh temu dale so jim konfiskacijo nekaterih < njegovih potih po notranje; deželi. A.ko opozicijonalnih listov. Pred desetimi leti bil jo še grof Schonborn sam v opoziciji ter jo ta čas napisal razpravo o 05 in 300 kazenskega zakonika tor s tem izrazil svoje nazore zvlasti o konfiskacijah. Inter-pelantje vprašajo ministra, ima li še danes iste nazore, kakor pred 10 leti. In ako je ima, kaj misli storiti, da tacih svojevoljnih in popolnoma neosnovanih konfiskacij ne bode več in da bode imelo tudi opozicjonalno časopisje pravo izražati svoje menenje ? Ta interpelacija je važna za avstrijsko časopisje, še važnejši pa bode odgovor. — Vlada pred smemo verjeti tem besedam, jo na Bolgarskem vso v najboljšem rodu, kar pa no moremo verjeti, čitajoč neugodne vesti v slovanskih neodvisnih listih. Vlada jo na R u in u n s k e m zmagala pri volitvah v državni zbor ter utrdila svoj položaj. Grški kralj je odprl državni zbor z manifestom, v katerem ae ozira na uspehe, katere jo dosegla Grška v preteklih 24 letih njegove vlade. Kralj javlja zbornici, da se jo prestolonaslednik zaročil z sestro nemškega, cesarja kar bodo povzdignilo veljavo Grško ter zadovoljilo zahtevam na- laga, da so letos dovoli 4,025.000 gld. več roda. Kralj slavi sedaj 25letuico svojega vladanja. O tej priliki so mu razne vlade in vladarji čestitali, v Atenah se je pa odprla narodna razstava v povečan je to slave. Nemški cesar je sprejel jako mrzlo deputacijo mesta Borolina, ki mu je izročila o r.jega povratu v prestolnico adreso vdanosti. Rekel je, da se nemško časopisju vpleta v čisto privatno rodbinsko razmere cesarske hiše, kar bi ne dovolil noben zasebnik, on pa kot cesar mora to trpeti. Nalagal je deputaciji, naj si prizadeva, da bodo tnkemu nedostojnemu počutju konec ter jo odpustil, ne da bi si bil dal predstaviti pojedine članove, ne da bi bil stisnil roko vrhovnemu županu. Papež se je izrekel o pohodu nemškega cesarja v Rimu, da jo prišel ta mladi vladar v Rim, da bi utrdil položaj njegovih (papeževih) nasprotnikov. Papež je cesarja sprejel z uljudnosti, kajti ves ta pohod v Vatikanu je bil samo čin udvornosti. Hotel je pač ž njim spregovoriti tudi o rimskem vprašanji ter o položaju katoličanov na Nemškem, a cesar je sicer pretrgal ta pogovor, pozvavši svojega brata, da ga papežu predstavi. Papež bi mu bil rad preporočil, naj so malo bolj ozira na zahteve katoliškega prebivalstva, katero šteje 15 milijonov. V Parizu so se vršilo te dni veliko demonstracije na čast Boulangeru. Njegovi pristaši so napravili banket za 800 oseb. Boulanger je o tej priliki jako ostro grajal in obsojal vladni načrt o reviziji ustave. Nezgod ni bilo, množica je bila pa tako silna, da je policija ni mogla razgrniti. Italijanska vlada si zopet prizadeva skleniti trgovinsko pogodbo s Francijo, ker je sprevidela, da je vsled tega spora italijanska trgovina silno trpela. Francozi pa menda ne čutijo potrebe obnoviti to pogodbo. DOPISI. Iz Šempasa, 20. oktobra 1888. [Izv. dop.] (Cesarska slavnost). Kakor sploh vsi večji kraji po slovenskih deželah, praznovala je tudi naša občina, t. j. cerkev, šola, županstvo, „Bral. družtvo" in podružnica „sv. Cirila in Metoda", dne 7. oktobra t. 1. cesarjevo štiridesetletnico na poseben slovesen način, ter pokazala a tem svetu svojo popolno udanost, neoniahljivo zvestobo in gorečo ljubezen do prevzvišene eeaarsko hiše. S posebnim ponosom se sme pač sle-hern Šempasec ozirati na ta dan, kajti občinstvo storilo jo vse mogočo, da so je slavnost — vkljub slabemu deževnemu vremenu — dobro obnesla. V ta namen sestavil se jo odbor pod predsednistvom g. župana. V seji ilne 2. septembra t. 1. so je udbor posvetoval, kaj in kako vse bi so za to izredno svečanost priredilo iu napravilo. Program za to slovesnost, za katero se jo določila rožnivonška nedelja, prinesli so o svojem času razni slovenski časopisi. Imenovani odbor in ostali zaved-nejši občinarji prizadevali so 3e torej na vso moč, da postane slavnost tem aijajnojša. Na predvečer, t. j. 0. oktobra, ališalo so je močno pokanje topičev v vsih petih katastralnih občinah našega obširnega županstva, in pritrkovanjo zvonov v vseh cerkvah našo prelepo fare, kakor tudi v sosednem vikarijatu Oseškem; zaplamteli so tudi velikanski kresovi po bližnjih holmcih in vas Šempas bila je sijajno razsvetljena. Drugi dan, 7. oktobra, bila jo na vse zgodaj budnica se zopotnim pokanjem topičev i n pritrkovanjem zvonov, kakor na predvečer.- Ta dan bil je pravi slavnostni dan. Točno ob 9. uri zjutraj zbrali so se vsi gg. starešine v občinskej pisarni k iz-rednej seji, od koder so prišli korporativno k slovesni sv. maši. V tem času, t. j. od 9—10 ure, zbirala se je šolska mladina v tukajšnjem šolskem poslopju, katero jo bilo za ta dan kaj lepo ovenčano. Cerkev, šola in druga javna in večja poslopja bila »o v raznih zastavah, vsa vas bila jo v najlep-šej prazničnej opravi, kakoršua se sploh dostoja takoj" nenavaduej alavnosti. Točno ob uri korakala je šolska mladina z učiteljstvom proti župni cerkvi k slovesni sv. maši. Razun domačih otrok, bili so tudi oni iz sosedne Oaeške šole pri sv. maši in daljnej šolskej svečanosti. Ob 10. uri pričela je slovesna a v. maša, katero jo služil naš v obče priljubljeni župnik gosp. Blaž Madon z asistenco. Mod mašo imel jo cerkveni govor prečastiti g. Ivan Kodre, vikarij iz Oseka, ki je razlagal sv. rožnivenec in vmes uplotel pomen slavnosti tega dne. Koncem sv. maše zapela se je zahvalna pesen. Po dokončani službi božji bil je sprevod šolske mladine v šolsko poslopje, kjer se je pričela selska slavnost v izborno odičenih sobanah I. in II. razreda. V sobi II. razreda na-govovoril je primerno g. nadućitelj Jernej Rajar šolsko mladino. Sklepajoč svoj govor, pozval je šolsko mladež, naj ž njim vred navdučeno zakliče trikratni „živio" Njeg. Vel icanstvu, in takoj so odmevali navdušeni živioklici iz src nedolžne šolske mladine. Na to je sledila „cesarska himna". Za to so peli otroci še druge patrijotiČne pesni. Konečno se j« med mladež razdelilo 400 knjižic: „Cesar Frano Josip I." in pa 100 podobic mej začetnike. Veselico počastili so mnogi domačini, mej temi tudi gosp. P eter pI. Zuccato in pa prečestiti g. kapelan Ivan Klobovs. Ob 1. uri bil je skupen obed pri g. župniku, h kateremu je bilo povabljenih več odličnih osob. Po dokončanoj popoldanskoj službi božji pričel se je, tako rekoč, drugi del slavnosti, katerega je priredilo „Bralno družtvo", zodineno s podružnico „sv. Cirila in Metoda" o uri popoludne v prostorih gospoda Josipa Rijavca. Bila je to „slavnostna beseda" s precej obširnem in primernem sporedom. Točno o določenej uri zasviral je goriški orkester: „Naprej". Za tem sledila je „Cesarska kantata", kojo so kaj izborno zapeli domači pevci. Živiokli-cov navzočih bilo je brez konca in kraja. Ko je nastala tihota, nastopi g. predsednik Ivan Klobovs ter govori s krepko done-čim glasom patrijotičuemu prazniku primeren „slavnostni govor", ki je bil precej obširen, a jodernat in navdušen skoz in skoz. Na to zapeli so domači pevci pesen: »Tam gdje stoji", jako precizno. Tgra: „Ženski jok" vršila se je po vsem hvalevredno in v popolno zadovoljnost navzočega občinstva. Tudi pesen „Za Hrvate" odpeli so naši pevci kaj gladko. Po končanoj posni bilo je sreČkanje štirih dobitkov. Konečno zasviral je orkester so „U boj !" S tem bil je veselični program pri kraji. Po tako izvršenej veselici, bila je skupna večerja, pri katerej je bilo nad 50 oseb. Med večerjo sviral je orkester; sem ter tja zapeli so pa tudi domači pevci marsikatero. Razumi se, ni manjkalo vmes tudi raznih napitnic, in to v prvej vrsti prevzvišenemu slavljencu, presvetlemu cesarju. Ta prelepa in nenavadna slavnost ostane starim in mladim v najveselejšem spominu. Pristavski. Buenos Ayres. 5. oktobra 1888. [Izv. dop.J Preteklo jo uže štiri mesece, odkar sem zapustil svojo ljubo domovino, mili moj rojstni kraj. Kamor sedaj pogledam, vidim ptujce vsake vrste; mod njimi v prvi vrsti Italijane. Bas od njih bi se morali na ptujem živoči Slovani učiti, kako mora vsaki človek ljubiti svojo domovino. Tu imamo več laških družtev vsake vrste, katera prav dobro napredujejo, si pomagajo v sili, in se veselijo skupaj ket bratje eno matere. Druga družtva so španjska, nemška, angležka, francoska in tudi jo bilo neko avstr. ogersko družtvo „Z\veig-Verein", za katero pa so no ve, če še živi. — — Bil je v nedeljo 30. sept. 1888. v laških časopisah in namreč v „Operaia" in „Patria di lavoro* dopis, ki se glasi: „Por 1 LVioste, Istria e Gorizia irredento... La direzione di questa Sociota s' interessa di avviaare lutti quei Triestini, Istriani, Goriziani o Dalmati, che fano parte del sodalizio di volor interveniro alla Riunione che avra luogo oggi domenica allo 8 pora. nella salla dol Rostaurant Griitli, Calle Ceritto". — Ker nisem poznal tega družtva, niti nisem vedel kaj pomeni to vabilo, razveselil sem se, kajti bil sem prepričan, da najdem svojo brate. Komaj sem čakal večera, da so podam na lice mesta. Bila jo fi. ura zvečer, vreme jo bilo jako slabo; vendar sem počekal prijatelja ter mu naznanim novico, da se snidejo nocoj Avstrijanei. Zadovoljen je bil takoj iti z menoj, da pozveva kakšen pomen ima to družtvo. Ni šo bila 8. ura, ko se odpraviva na pot, seveda iti ni bilo mogoče ; najela sva si voz, ker jo bilo do imenovane gostilne daleč in vreme slabo. Ustopiva v gostilno „Griitli". Kaj vidiva? Crno tablo, na katerej jo bilo napisano „Irredenta Trioste". — Ostanem pri prvi miri, prijatelja pošljem v dvorano, da pozve pomen družtva. Nasproti mi je sedel Dalmatinec, s katerim sem se kmalu seznanil. Prva skrb mi jo bila pra-Sati ga, kaj pomeni družtvo „Irredenta Triesto". Hitro in goročo mi začne razkladati „pomen", ali od jeze mu nisem mogel odgovoriti. Med tem se vrne moj prijatelj iz dvorane ter mi naznani isto, kar mi je tolmačil Dalmatinec. Namen družtva namreč je: 1. Prijateljstvo skleniti z Italijo; 2. Stupiti v zvezo z Irredentovci glede Trsta itd.; 3. Poslati v Evropo poverjenika z denarjem, da agi-tuje v to svrho ter stori, kar mu je naročeno. — Pomislite, človek, kamo smo prišli; namesto imeti pošteno družtvo pred saboj. imamo izdajalce. Najžalostnije je pa to, da se med temi amerikanskimi iredentovci nahaja več Slovanov (Kranjcev, Goričanov in Dalmatinov), kateri na tak brezvesten način delujejo proti svojej domovini. — Mi pa smo vedno še zvesti sinovi mogočne Avstrije ter kličemo iz daljne južne Amerike: „Slava našemu cesarju Franju Josipu I.; živeli vrli naši rojaki!" E. P. Domače vesti. V seji državnega zbora dne 30. t. m. interpeliral je posl. Vitezič zaradi poročila tržaške policije, katera je opisala urednika „Naše Sloge" g. M. Mandiea kot plačanega panslavista. Čudimo se, da tržaški listi no poznajo uže XIX. let izhajajočega časopisa, kajti javljajo, da izhaja v Gorici (!) — Naučni minister Gauč odgovoril je na interpelacijo posl. Nabergoja glede slovenskih šol v mestu tržaškem. — Ker nam za danes ne dostaje prostora, spregovorimo o enej in drugej stvari prihodnjič obširneje. Otroško zabavišče pri sv. Jakopu. Slavni mestni magistrat javlja predsed-ništvu podružnice sv. Cirila in Metoda, da je vsled naredbe vis. ministerskva za nauk in bogočastjo z dne 0. t. m. št. 10.750 priobčilo c. kr. namestništvo magistratu nastopno: „Podeli se i z j e m n o učiteljici otroškega zabavišča Justini Michelli pravica, upravljati neodvisno z „otroškim vrtom". Na temelju to odloke priznaje se odslej družtveni zavod pri sv. Jakopu v ulici Giuliani „zasobnim otroškim vrtom" namesto, kakor doslej, „otroškim zabavišče m". S tem je povoljno rešena prošnja načelništva tržaške podružnice z dne 31. marca t. 1., da se pregleda učiteljici gčni. Michelli dvoletno prakso ter se ji dovoli odpreti otroški vrt, namesto otroškega zabavišča. t Jakob Čenčur. Žalostnim srcem beležimo tužno vest, da nam je neisprosna smrt pobrala zopet izbornoga moža, iskrenoga rodoljuba, katerih število je, žal, jako skromno. Jakob Čenčur, nadučitelj in vodja ljudske šole v Skednju, zgubil je namreč v 51. letu svoje dobe plodonosno življenje na doslej še norazjasnen, grozen način. Uže po noči 29. t. m. raznesla se je vest, da se je našlo utonenca v morju v obližju obali „del Sale". Ni se spoznalo nesrečnika. Ko je pozneje preiskovala komisija obleko utonenca, dokazalo se je, da je nač Čenčur, šolski vodja v Skednju. Odločno moramo odbijati misel, da jo iskal smrti v hladnem morskem grobu, kajti bil je ljubezniv soprog, uzoren ote, popolnoma zadovoljen in njegove gmotne razmere bile so vedno v najlepšem redu. Zaradi tega ostaje do danes še nerešena zagonetka, kako je ponesrečil splošno priljubljeni mož, ako ni bil, — pri nas jo vse mogoče, — žrtva zagrizlih sovražnikov. — Prerano njegovo smrt obžaluje odkritosrčno z nami vsa občina škedenjska in mnogobrojni prijatelji, posebno pa odlični pevski zbor škedenjski, kateri je zgubil v pokojnemu požrtvovalnega svojega vodjo. Pogreb je bil v torek 30. t. m. ob 3. uri pp. Udeležilo se ga je brezbrojno občinstva in mnogo prijateljev pokojnika, kateri so mu položili krasno vence na prerani grob na škedenjskem pokopališču. Vrlemu možu blag spomin! Občina tominska sklenila je ustanoviti v spomin proslavljenja 40letnega vladanja Nj. Veličanstva ustanoviti štipendij v letnem iznosu 240 gld. za revno dijake iz občino tominske, kateri želo po dovr-šenej gimnaziji ali realki studirati medicino, pravo ali pa obiskovati katerokoli tehnično šolo v Avstriji. Iz Sežane nam pišejo : Na telegram, kateri so odposlali župani gorenjega Krasa povodom slavnosti dno 3. in 4. oktobra v Sežani Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju Fran Josipu I., dobili so dotični, ki so bili o tej priliki navzoči, naslednji odgovor : Št. 55/pr. Blagorodnomu gospodu županu. Glasom dopisa kabinetne kancelije 7. t. m. št: 100(> je njegovo c. in kr. Apo- stolsko Veličanstvo blagovolilo premilo9t-ljivo ukazati, da se objavi županom gornjega Krasa Najviša zahvala za njihovo lojalno manifestacijo povodonj štirideset-letnice Njegovega Najvišega vladanja. Imam čast Vam to naznaniti vsled ukaza njegove vzvišenosti, go«poda namestnika od dne 11. oktobra 1888 št: 1501/P. Sežana 15. oktobra 18S8. C. kr, okrajni glavar. Za obiskovanje pokopališč pri sv. Ani odredilo je ravnateljstvo državnih železnic, da se ustavi pri sv. Ani dne 1. 2. in 3. novembra vlak, ki otide iz Trsta (postaja pri sv. Andreju) ob 245 pp. in se vrne v Trst ob 7'45 zvečer. Vozni listki za tje in nazaj morajo so vzeti za postajo Boršt. Stane: I. razred 1 gl„ II. 05 nč.' in III. 45 nČ. Samo tje ali samo nazaj stane: l. razr. 05 nč., II, 40 nč., in III. 25 nč. Obrtne strokovne šole v Ljubljani otvorijo so dne 3. decembra. Natančneje bode vodstvo poročalo po listih o svojem času. Kuhano meso in druge ostanke iz mestne bolnice prepušča se odslej po pogodbi gg. G. Musina in A. Bonetti, katera plačujeta 3f> gld. za vsaki kvintal. Ura na cerkvi sv. Antona novega bode se vendar uže enkrat popravila. Dohajale so večne tožbo od vseh stranij, da ta ura menda nima drugi namen, kakor voditi za nos občinstvo, kajti niti živ krst so ni mogel ravnati po njenih muhah. — Iz občinske blagajno dovoljen je za popravek iznos 30 gld. Bolje pa bi bilo, ako se prečudni ta stroj stavi v muzej ter se napravi nova javna ura. 0 lloydovem parniku „Mars". Meseca avgusta t. 1. zadel je ruski parnik „Ka-stroma" v Bosporu ob llovdov parnik „Mars". „Mars" se je potopil, ali lloydova uprava gojila je nadejo, da se ga bode moglo vzdignoti in popraviti. Sedaj pa se jo dokazalo, da bi to opravilo stalo ogromne svote; niti ni mogoče ga rešiti na drugi način, kajti, ako bi so ga razbilo s pomočjo smodnika ali dinamita, bile bi v nevarnosti naselbino na bližnjoj obali. Skušalo so ga bode zatorej spraviti v globoko morje, kjer ne bode na poti preko njega plujočim ladijam in tamo ostane pokopan. Prihodnji predpust bo jeden najdal jših v tem siolotji; trajal bode 58 dni. Kdor se tedaj misli ženiti o predpustu, najde dovolj časa. Strastnim plesalcem bode pa tudi obilne priložnosti gubljati svoje zdravlje po plesnih dvoranah. Zblaznel je nenadoma mizar Josip Macanni, stanujoč v ulici Media h. št. 4. Domačini pozvali so dva bolniška stražaja, katera sta ga odvola v blaznico. Nesreča. Dne 30. t. ra. vtopil se je v vodnjaku na svojem zemljišču na „Scala santa" posestnik Lozej, ko je zajemal vodo, da poliva cvetlice. Baje jo padel v vodnjak vsled lastne neopreznosti. Nezgode. 1 letno dete Avgust Tosch padlo je v stanovanju svojih starišev v ulici Leo h. št. 2 tako nesrečno, da si je skoraj razbilo glavo. Odnesli so je v bolnico. — Dninar Ivan Markolin padel je v ulici „delle Acque", baje pijan ter se težko ranil na glavi. Stražniki so ga našli v krvi na tleh ter ga odpravili v bolnico. Sodnijsko. Zaradi udeležitve tatvine obsojena jo lastnica pivarno „Gonfalone" Ivana Sestich na 3meso6ni, mešetar Nikolaj Drioli pa na 1 mesečni zapor. Policijsko. 281etni težak Josip J. razgrajal jo popolnoma pijan v neki žganje-riji v ulici Valdirivo ter razbil dokaj steklenic, vrednih 14 gl. Stražniki so ga morali silom odvesti v zapor. — Težak Ivan Melligoj spri ae jo z nekaterimi pijanci v nekej gostilni v ulici Farneto. Dninar Anton B. ga je udaril s pestjo tako silovito po nosu, da se mu jo raspočil. Ranjeni jo moral v bolnico, junaškega dninarja pa so aaprli. — Zidarja Ivana Hrovatina napadel je težak Just B. pred neko gostilno na Vrdeli s kamenjem, ker ga jo zameni! v temnej noči z neko drugo osebo, na katerej se jo hotel maščevati vsled ljubosumnosti. Hrovatina, ki jo vdobil, ne vodao zakaj, težko rano na glavi, odnesli so v bolnico, napadnika pa so spravili v varnost, kjer si more ohladiti prevroče srce. Umirovljeno vojaštvo. Po vojnega mi-nisterstva izkazih je pri nas umirovljenih: 28 feldcajgmajatrov, 17 podmaršalov, 142 generalnih majorjev, 550 polkovnikov, 457 podpolnikov, 1478 majorjev, 3H29 stotnikov in ritmajstrov, 1)00 nadporoeni-kov, 561 poročnikov, 144 avditorjev, 669 vojaških zdravnikov, 157 računovodij, 50 vojaških duhovnikov in 1100 vojaških uradnikov. Vsem tem plačuje se na leto gld. 11,840.000 mirovnine. Poleg teh je pa tudi pri mornarici lepo število penzijoni-stov, ki vlečejo vsi skupaj 501.300 gl. na leto. Invalidov jo okolu 40.000, ki posamič sicer ne vlečejo mnogo, a vsled svojo množine potrebujejo tudi več sto tisoč goldinarjev. Gospon u traovinske šivan. Kako se naredi sadni mošt? Letos sadja najbrže ne bodemo tako lahko prodali, kakor predlanskim. Na Nemškem, kamor so takrat največ sadja izvozili, je letos prav dobra sadna letina. Kaj torej z sadjem narediti? Najbolj se še izplača, ako ga prodati ne moremo, da naredimo iz njega mošt, ki je dobra in prijetna pijača za poletje. Sadni mošt po drugih deželah močno delajo. Na Francoskem, kjer pridelujejo največ vina, so v kljub temu naredili 1. 1885 skoraj 20 mili jonov hektolitrov sadnega mošta. Francoski sadni mošt je izvrsten, ker ga znajo prav napraviti. Sadje puste ležati n«'kaj dni na kupih, da popolnoma dozori. Potem ga zmečkajo ali pa zmelejo na mlinu za sadje. Navadnemu sadju pridevajo po nekoliko drobnie ali pa lesnika, kar naredi mošt bolj trpžen. To zmečkano ali zmleto sadje tlenejo za 12—15 ur v kadi, potem pa pride v pt-ešo ali stiskalnico. Mošt, ki teče iz prešanoga sadja, se dene v posodo, najbolje v vinske sode. Preše dene jo po-| tem še enkrat v kadi in prilivajo vodo in j sicer za vsaclh 100 kilogramov sad ja 20 I litrov ; najboljša je tekoča voda. To se i dobro premeša in če/. 12 do 15 ur se | drugič dene v stiskalnico. Ta drugi mošt je nekoliko slabejii ud prvega, vendar Še dober. Z sadnim moštom je potem ravno tako ravnati, kakor z grozdnim mostom. Klet, v kateri se mošt hrani, mora biti snažna in zračna ; v njej ne sme biti zlasti I korenje in zelje. Gorkota v kleti naj | bode srednja, ne prevroče, pa tudi ne pre-I mrzlo. Pri vehi sod ne sme biti zabit, dokler mošt vre, sicer bi ga razneslo. Da pa vendar zrak ne pride v sod, naj se položi i na veho žakljiček napolnjen s peskom. I Kedar mošt povre, ga je treba nemudoma ' pretočiti v drug čist sod ter odstraniti drožje. Tudi še pozneje se mora sadni mošt vsaj vsake tri mesece pretočiti, ako hočemo, da ostane dober. Gnjilo sadje, obrozki, preše od sadnega mosta (tropine) itd. j moremo še porabiti za pridelovanje jesiha. I To vse skupaj zmečemo v kako kad, kjer so skisa, potem pa se spreša; te preše moremo šo živini pokladati, če jih je pa preveč, jih pa posušimo, da jih dajemo živini tudi po zimi. „Mir*. I-----—4 Odbor telovadnega družtva „T r ž a š k i Sokol" sklenil jo odpreti telovadni brezplačni oddelek za fantiče od 8—14 leta in s tem poziva vso rojake, kateri bi hoteli, da jim se otroci v telovadbi izurijo, naj to objavijo pismeno čim preje odboru '„Sokola". Ob enem naj se naznani, o ; katerej uri bi lehko zahajal otrok k telo-' vadnim vajam. Trst, 31. oktobra 1888. ODBOR. | FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. iivntr. KREDITN. ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačilu V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnovni odkaz a'/«0!,, 30-dnovni odkaz 2% „ i S* „ 2 „ 3-mesečni „ , „ | 30- „ 37, „ (i- „ . 27, „ VrednoHtnim papirjem, glasefilm na napoleone, kateri se nahajajo v okrogli pripozuu »e nor obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22, oktobra, 2(5. oktobru in 1K. novembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih lire/, obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pefitn, Urno, Lvov, Reko, kakor ' za Zagreb, Arad, Buzon Gradec, Hermanstadt, Imunost, Golovec, in Ljubljano— b r e z troškova Kupnja in prodaja ' vrodnostij, diviz, kakor tudi vnovćenje kuponov pri odbitku 1°/,,,, provizije. P r e d u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Pnrizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obrati po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo ne v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. okrobra lttB8. 48 — Nova gostilna. Lastnica bivše gostilno „alla Fenice" odprla je prVARNO v ulici Carintia nasproti kavarni „A 1 1' A d r i a t i c o", „A 11 a Posta" Toči izvrstno pivo S t e in f e 1 d« Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpro se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konzervami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. Ces. kr. koncesijonirana generalna AGENCttit za Avstrijo, paroplovnega drnžtva „Cunard Line'4 v Trstu daje razjasnila, komur hoče v Ameriko. Podpisana častita se naznaniti p, n. občinstvu, da sta odprla gostilno „Trattoria Pilsen" Via Acirec lild. •J 60 vatlov Prostejevskega barhanta, moder m uja v 5 b-i m rud «' t! Id. (i -- y 10 m-tr« blaga za moško obleko za zimo lu. pld 550 11». irid ;i /6 I 2.U) m-tra blaga za zimske suknje, modrica. D. md lu —. lin. trio. H .MU metra blaga za ogrtače, modneca. tri U. U. kap iz pliša /a i?osi>oaže. B i gn. >.50. */4 in •l 211 2U vatlov oksforda najnov.jši naris tri . 4.50 U vatlov kanafasa. nainov. jši naris, najboljše baie gld 3 prti. vseh barv, hi4 gld 2 —. «f4 1/1.« IKIF Uzorci za.stonj in franko. ^U TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od ml 50 sobi do vsacega ztirska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 lir« opoludne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice.......... Plačujb vsak dan od 9—12 nre opoludne. Zrip*ke od 50 gld. precej, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni in čez 1000 (»j-mmi j* v okvirju iz Ouivreqol-zlat,d kovine po gore stoječem načrtu ter ima pnt,ento ano ploščato stekleno k izalo, katero ima čudovito lastnost, da se v tem-nej noči samo ob sebi ■sveti kakor mesečni žarki. —mmmms Razun tega imu budilni zvonček, ki se more staviti na kateri koli F.as, 2 bron-cirana tezala in, ker je cena, vključljivo odprave v lesenih zabojih, stavljena samo na itlrl goldinarje, mire si vsak »o kupiti tako Izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja se proti gotovem denarju ali proti poštnem povzetju. Exporthaus „zur Kaiserin Maria Theresia", \Vion. III. Bezlrk, Krieglergasse II, Parterre Thiir 5. Predragi rojaki! Dovolim , Vam naznjanitl, da n rod a jam v Gorci v sem niŠkih ul.eah n. šr. 10 ensiko pisarniško pripravo za uradnije, za šole in za znsebno pisarijo, pa tudi t skovine za duh >v-n |e in županije in n^k:»tere knjige, po istih c e n a h i n š e c e 1 o c e n •• j e kot, jih pro-da'njo drugi solidni prodajalci. Da je to resnično, rojaki moji! izvolite s.i do dobrega prepričati s primerjanjem one in blaga, kup-pljeuega pri m*ni in drugod V Gorici, 17. oktobra 1888. 'A vsem "»p, štovanjem, Vam udani G. LIKAR. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pi občinstvu, našlo j-; enak dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpelju'10 v Trst. Izvr>tno to pivo se toči v raznih pivurnali in gostilnah; dobi so v steklenicah In iz soda ter se naročuje pri glavnem zastopa pivovarne «Depo«dto di Uirra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchla, h št. 5, scala d'oro Telefon št 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. "2S I 1 I I I s ^ " ■ • - -• 'o £ — > 1 a m rz -r r. O "C X — I^ t t t r t" O z, SI f f P ® Z^s -jI CO » r r t t- x s ■ _ _ ^ ___-.j S L IrtMrtftrfS'iKU! d Li. £" SS Gorsko maslo. 1 kg. . . . 85 kr. „ „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno n 1 „ . . . 1)5 , Ovčji sir . 1 „ . . . 60 „ „ . 5 „ franko . 3 f. 10 Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ 1'osilja po postarskem povzetju trgovina F. B. HEGRAT FrenStat pod ltuilliošteni Moravska. Žrebanje danes ob 6 uri zvečer! Srečke obrtne raztave, prirejene v proslavo cesarske svečanosti sa.mo novo. 50 * Glavni dobitek 25.000 Goldinarjev Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse 4. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Nlikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.