THE OLDEST! AND MOST, POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo t. Z« ttrg faa barod — tu pravico in resnico — od boja lo zmagif gea5ilo SLOV KATQE, delavstva V ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine V JOLIETU, — S. E dru2be sv, mohorja v chicagi IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 165. chicago, ill., četrtek, 26. avgusta — thursday, august 26, 1926. LETNIK XXXV, Mehiški episkopat glasoval, da se z bojem nadaljuje do popolnezmage. — cerkve ostanejo zaprte. — pričakujejo nqvega navodila od sv. očeta. Mexico City, Mehika. — Tipanje, da bo boj med cerkveno oblastjo in mehiško vlado kma-lo končan, je zaenkrat šlo po vodi. Voditelji katoličanov so glasovali, da ostanejo cerkve še nadalje zaprte, boj se bo nadaljeval dokler ne zmaga cerkvena oblast nad krivično vladbeno naredbo. V pondeljek jutro so nad-Škofje in škofje zborovali v episkopalni palači, prišli so do zaključka, da cerkvena oblast ^e bo apelinala na kongres, za katerega se ve, da je strankarski in nasprotuje katoliški cerkvi. Cerkvena oblast ne odneha Preje, dokler ne bo mehiška vlada odobrila celega programa — svobodo pouk.a, izobrazbe, pa tudi volivno pravico za duhovnike. Nadškof Jose y del Rio, voditelj katoliške cerkve v Mehiki, izjavlja, da so besede Predsednika Callesa v nasprotju z ustavo. Do sedaj še ni mehiška cer-.kv^jia oblast storila nobenega koraka, da bi se začelo z °erkvenimi 'opravili, pričakuje Navodila od sv. očeta. Iz Guadalajara poročajo, da »o mlada dekleta razdajala neke katoliške letake, navalila je Pa nanje policija in jih mnogo aretirala. Množica, ki je bila temu priča, je več deklic rešila rok policije, nekatere izmed teh so pa bile pozneje zopet Prijete in vržene v ječo. Polica je tudi streljala, a nihče bil zadet. Guadalajara je glavno mesto države Jalisco, ki je izključno le katoliška. -o- !07 LET STARA, IMA PRVE POČITNICE. St. Charles, 111. — Mrs. August Kuzner je obhajala v to-,dne 24. avg. svoj sto in sedmi rojstni dan. Ta dan °bh,ajala izredno slovesno, kajti vzela si je počitnice kar ni storila že več let. Počitnice bo tako začela, da ne bo nabijala uro budilko, katera jo •le vsako jutro ob 6. uri zbudi-'a, da je skuhala zajutrek. Sedaj pa bo to delo prevzela nje-na hči, Mrs. Joseph Lukež, pri katei 'i starka živi. Mrs. Kuaner pravi, je le Rkozi delo in molitev dosegla tako visoko starost. Rojena je bila v Nemčiji, v svoji mlado-je okopavala krompir, za kar je dobila dnevno po 5 cen-tov. V St. Charles živi že 30 let. GRČIJA VESELA NOVE VLADE. ^ORd je postal farmar. South Charleston, O. — Hen-Ford se je ^ačel baviti s po-jedelstvom. 2000 akrov zem-j,e bo zasejal s konopljo, in ^cer ob železniški progi De-°it, Toledo in Ironton. Ta SVet je bil razdeljen in oddan .^ajem, zdaj1 so pa vsi najemni dobili obvestila, da se mo- 'aj° do 1. marca 1927 "mufa-ti.» -o- " Northeast Harbor, Me. — £ Charles W. Eliot, predsed-* Harvard univerze, je v s, poletni hiši preminul lar je bil 92 let. I ^ Bivši grški kralj upa, da pride zopet na prestol. — Panga-los se bo moral zagovarjati •radi tiranstva. London, Anglija. — Bivši grški kralj Jurij, ki se nahaja s svojo soprogo v Norfolk na Angleškem, je z zadovoljstvom vzel naznanje padec Pangalpsa. Rekel je, da on vidi v tej revoluciji novo gibanje za vzpostavitev monarhije. Kralj Jurij je prišel ob prestol leta 1924. Zdaj ni hotel s poročevalci mnogo govoriti, rekel je le, da za enkrat ne ve ničesar, se bo že videlo, kaj prinese bližnja bodočnost. Proti nekemu prijatelju se je kralj izrazil, da nima želje po prestolu, le za dobrobit svojega naroda, je pri volji zasesti prestol, kadarkoli ljudstvo hoče. Atene. Grčija. — V deželi vlada popolen mir. Ta revolucija je bila že osma od začetka tega stoletja. Velike demonstracije so se vršile po mestih, vse je veselo, da se je rešilo diktatorstv.a. Novi predsednik, gen. Con-viylis, ne bo spreminjal zunanje smernice, zlasti odnošaji z Jugoslavijo ostanejo isti, lkakor so bili doslej. Uradno še ni objavljeno kaj se bo zgodilo z bivšim predsednikom, diktatorjem1 Panga-losem, vse pa govori, da bo prišel pred narodni tribunal, kjer bo sojen radi tiranstva. -o- FARMARJI ZA PROHIBICIJO? Paul Smiths, N. Y. — L. J. Taber iz Columbug, O., ki se je nahajal na turi po vseh državah, kjer je gpvoril o prohibi-cijski postavi, je obiskal predsednika Coolidgea. Rekel mu je, da so farmarji po Zed. drž. po večini za prohibicijo. Poročal je tudi Coolidgeu o splošnem poljedelskem1 stališču. Mr. Taber je rekel poročevalcem, da ko je govoril za prohibicijo, so mu silno ploskali, kar je dokaz, da so farmarji po večini za prohibicijo. Da so farmarji s prohibicijo zadovoljni, je vzrok, ker jim ^'e dovoljeno deLati sadjovec in vino, ki vsebuje polovico od enega odstotka alkohola. Pravi, da so farmarji opustili opojno pijačo in so zadovoljni s sadjevcem. FRANCIJA DOBI POSOJILO V ŠVICI. Paris, Francija. — Francija je vendar sprosila nekaj posojila v Švici. Potrjena je bila pogodba med francosko vlado in kreditno banko v Curihu, za posojilo v znesku 60 miljonov švicarskih frankov, kar znese v ameriškem denarju 12 milijonov dolarjev. Pogodba se glasi po 7 odstotkov obresti za dobo 25 let. STARA NORVEŠKA LADJA NA FILADELFIJSKI RAZSTAVI. Iz Jugoslaviie s puškami oborožena tolpa napadla hišo na do-bravi pri ormožu; odnesla je vse, kar ji je prišlo pod roke. — druge zanimive vesti. Na sliki vidimo "Lief Ericson," natančni posnetek po stari "Viking" ladji, ki je srečno prestala vožnjo preko Atlantika iz Norveške; zdaj je razstavljena na razstavi v Filadelfiji. I Širite "amer. Slovenca" GREEN PRI COOLIDGEU. j Predsednik amer. delavske federacije in drugi voditelji o-biskali predsednika. — Delavstvo za krajši delavni čas. Paul Smiths, N. Y. — Začelo se je veliko 'gibanje, nrsd Grga?, niziranimi delavci za krajši delavni čas. Najprvo naj bi se začelo v tovarnah kjer imajo dovolj izdelkov na roki, zatem pa stopnjema tudi pri ostalih podjetjih. Predsednik amer. del. federacije se 'je nahajal nedavno z nekaterimi drugimi delavskimi voditelji pri predsedniku Coolidgeu, kjer so bili prijazno sprejeti in povabljeni na kosilo .Green se je nahajal s tovariši na potovanju proti Montreal, kjer se vrši seja ekseku-tivneg.a syeta organizacije, to priliko so porabili za obisk Coolidgea v White Pine kempi. Green je poročevalcem rekel, da je v splošnem delavsko' stališče dobro, le tu in tam se dobi kaj nepovoljnega, kakor v premogokopih mehkega pre* moga in tekstilni industriji. V gradbeni industriji zgleda najbolje, ni pa tako v kovinski stroki in po tovarnah kjer izdelujejo obuvala. Čevljev se izdela veliko več, kot se jih potrebuje, to je vzrok, da je več podjetij prenehalo z obratovanjem in je vsled tega mnogo brezposelnih. , -o- ZAUPANJE V JEKLENI TRUST V NEMČIJI. Berlin, Nemčija. — Nemški jekleni trust je ponudil v nakup bonde v vrednosti $7,500,-000. Nemci tako zaupajo v to podjetje, da so prve dni, ko je bila ponudba objavljeno, navalili na urad kjer so jih prodajali, pred poslopjem je bila dolga vrsta, ki je spominjala n.a vojne čase, ko so stali v vrstah, kjer so se izdajale krušne karte. Zaupanje v to podjetje je zato tako veliko, ker je gotovo, da se bo v kratkem sklenila zveza med jeklenimi magnati v Belgiji in Franciji, tako je upanje, da vrednost teh bon-dov ne bo padla. -o- S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu. KRIŽEM SVETA. — West Poland, Me. — Senator Bert Fernald, o katerem je bilo poročano, da je težko obolel, je na svojem domu umrl. — New York, N. Y. — Ob CoiiejT Island so v" 'uOueijo ostali morski valovi, kakor že dolgo ne pomnijo .Škoda je ogromna; pet oseb je utonilo. —r Cananfaigua, N. Y. — Dva dečka in ena deklica so postali žrtve valov, ko se je prekucnil čoln v katerem' so se po jezeru v tukajšni bližini vozili. ■— Detroit, Mich. — Frank Reynolds, policist, je zadobil težke poškodbe, ko je na njega streljal M. Aleksander, ki je bil pijan in ga je Reynolds hotel aretirati. Reynolds je v silobranu ustrelil Aleksandra do smrti .Aleksandrova ljubica, ki je prišla vmes, je pa dobila krogljo v stegno, rana ni nevarna. Za policista ni veliko upanja, da bi okreval. — Pariz, Francija. — Tukaj so aretirali dva Amerik,anca, ki sta v gozdu blizu vasice St. Mario zanetila po neprevidnosti požar, ki je ogrožal vas. Cela vas je bila pokoncu in pomagala gasiti .skopali so jarke, ki so zabranili, da se ogenj ni razširil na vas. Škoda na poljskih pridelkih in gozdu je velika. — East St. Louis, 111. — Herman Hahn, star 21 let, je bil na mestu mrtev, ko je pogledal skozi okno avtomobila in z glavo zadel v telefonski drog. — Clarinda, Iowa. — V tukajšni bližini so- našli na polju dva trupla. Sodijo, da sta T. Andersbn, trgovski potnik, in Miss Elsie Benye. Ni še znano, sta bila umorjena, ali sta izvršila samomor. USODA JETNIKA. Jetnik statevillske jetnišnice je skrit na dvorišču čakal prilike za beg. — Deset dni ni ničesar zavžil. — Stražnik ga ie našel. v Joliet, 111. — Clarence Lag-ford, jetnik statevillske ječe, kjer se je nahajal radi umora šerifa, je nameraval pobegniti iz ječe. Skril se je v neko odprtino pod malo delavnico, ki se nahaja na* dvorišču jetnišnice in čakal deset dni na priliko, da bi pobegnil preko zidu, ki pa je 30 čevljev visok. Dvakrat je po noči prišel na plan, da bi poskusil svojo srečo, a vsakokrat mu je spodletelo. Iz svoje celice je pobegnil ko je prež.agal omrežje. Skozi osem dni ni jedel drugega, kot dva koščeka kruha, katera je prinesel seboj. Poleg gladu in žeje je tudi trpel bolečine, kajti ko je skočil iz celice si je zvil nogo. Ko so ga našli se ni prav nič branil; "svobode," kjer ni jesti in ne piti, se je naveličal, zgubil je tudi upanje, da bi mu bilo mogoče uteči. Sedaj se bo začelo zasliševanje, kako je prišel do žage, s katero si je napravil odprtino v vratih celice. —,—o- BANDITI V MEHIKI NAPADLI VOZ CESTNE ŽELEZNICE. Mexico City, Mehika. — Dva potnika sta bila ubita in mnogo je bilo ranjenih, večina težko, ko so mehiški ban d iti napadli cestno električno železnico, ki kreta med Pueblo in Cholula. Poročilo se glasi, da je pet oboroženih mož prišlo na karo, ki so ukazali vozniku ustaviti .Takoj nato se je prikazalo okrog 25 roparjev, ki so odprli ogenj na prestrašene potnike, katerim so vzeli vse kar je bilo le količkaj vredno. Med težko ranjenimi je tudi voznik kare in načelnik polici je iz Cholula. -o- SMRT GUVERNERJEVEGA SINA. Bloomington, 111. — Hermar W. Fifer, podjetnik in zelc priljubljen v tukajšnem mestu; je v 52. letu svoje starosti preminul. Pokojni je bil edini sin bivšega guvernerja J. W. Fi ferja. 1 Roparski napad. V Dobravi pri Ormožu se je izvršil v noči med 11. in 12. uro od 30. na 31. julija roparski napad. Devet z vojaškimi puškami oboroženih tolovajev je napadlo hišo šivilje Urše Kuharič na Dobravi. Tolovaji so hišo popolnoma izropali, pobrali so vso obleko, posteljnino, vse jestvi-ne . .. kratkomalo vse, kar se je sploh dalo odnesti. Uboga ženska občuti rop tem bolj, ker so ji odnesli tolovaji ves denarni prihranek 1300 Din. in blago strank, katerega je imela v hiši kot dobra šivilja. Ob času napada sta bili pri hiši dve ženski, ki sta si rešili življenje s tem, da sta zbežali pred roparji na podstrešje in zaprli za seboj vrata. Vsi znaki kažejo, da so bili tolovaji iz sosedne Hrvatske, katerim je pa kazal pot, in jih vodil pri ropu malopriden domačin, kateremu so bile razmere pri šivilji Kuharič dobro znane. Ni ga skoraj tedna, da bi ne bilo slišati, kako so vlomili tolovaji iz Hrvatske tu in tam v ormoški okolici. Orožništvo se zelo trudi, da bi prišlo na sled zlikovcem, a dosedaj so bila še vse poizvedovanja zastonj. -o- Smrtna kosa. Umrli so v Laškem: 21. julija Marjeta Sikošek,- vdova, Sstara 74 let; 24. julija ga. Viljelmina Rozman, stara 73 let, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici, in 25. julija Franc Toplišek, star 27 let. Njegova smrt, kakor se je že poročalo, je bila tragična. Fant je bil v vojni, pa fsovražne krogle ga niso pokosile, pač pa je našel smrt v domačem potoku. -o- Katastrofalna ploha nad Splitom. Nad Splitom in okolico je divjala v nedeljo, 1. avgusta strahovita nevihta in se je dvakrat utrgal tudi oblak, vmes pa je padala toča. ' Okoli poldne so se zbrali nad mestom in okolico nenadoma gosti in črni oblaki, nakar je pričelo grozno grmenje in bliskanje. Po kratkem divjem pišu se je vsula strašna ploha. Dvakrat se je utrgal nad mestom oblak s. tako silo, da so bili vsi 'vinogradi in posevki v vsej splitski okolici, v Kaštelu in Braču popolnoma uničeni. V Splitu samem so po ulicah tekle cele reke in so bile številne trgovine poplavljene in znatno poškodovane. Na več krajih je tudi treščilo. V severnem delu splitske luke ' se je kopalo mnogo otrok in mladine. Ko jih je zalotila nevihta, so se zatekli v neko barako. Kmalu nato je v barake treščilo. Trije otroci so bili pri tej priliki ubiti, eden pa težke ranjen. Med strašno nevihto je bil v Splitu ustavljen vsak pro-(met. Iz cele okolice prihajajo poročila, da je letošnja letina popolnoma uničena. -o- Strela ubila otroka. ' Dne 1. avgusta so se valili ve- liki, črni oblaki od'Lašč in od Sv. Gregorja čez naše Bloke proti Snežniku. Grmelo je, da se je vse treslo. Bali smo se, da ne bi bilo toče, pa nam je to pot prizanesla. Strela je udarila v Škelarjevo hišo na Runarskem, ki sicer ni vžgala, pač pa je par domačih omamila, ki so se kmalu zavedli — samo enajstletni Lojzek se ni nič več vzdramil. Z grozo domači vidijo, —• da je ubit. Ta nesreča je hud udarec za Škelarjevo družino, ker je nekako ob tem času lansko leto tudi strela udarila v njihov skedenj, ki je do tal pogorel. Neurje. V pondeljek, dne 2. avgusta okrog pol ene popoldne je prihrumelo nad Maribor in se izsu-lo nad mestom močno in viharno neurje. Nevihto so najbolj bridko občutili kramarji pred frančiškansko cerkvijo, katerim je odnesel vihar strehe s stojnic in jih valjal po Frančiškanski ulici. Radi pox*cijunkulske pobožnosti je bilo na trgu'pred KITAJSKI MORSKI ROPARJI ZAJELI PARNIK. Hong Kong. — Na kitajski parnik Mansing, ki vozi med Malowchow in Sunning", se je vkrcalo 30 morskih roparjev, ki so se polastili parnika. Potniki so bili večinoma premožni Kitajci, ki so se vračali iz San Francisco. Roparji so odnesli iz parnika vso prtljago in sploh vse dragocenosti, ki so jih imeli potniki. Frančiškansko baziliko zelo veliko kramarjev in medičarjev, katerim sta povzročila vihar in dež precej škode. -o- Plaz porušil kozolec. Na Breznem, v župniji Sv. Jedert nad Laškim, je uničil plaz kozolec posestniku Krivcu in mu pokvaril zemljišče. Plaz je spravil v nevarnost tudi Kriv-čevo hišo. Krivec, ki je tudi rudar, se je izselil iz ogrožene hiše v rudniško stanovanje. -o- Samomor. V soboto, dne 21. m. m. so našli v Blagovici v gozdu nad vasjo okrog 20 let starega mladeniča s prestreljeno glavo. V četrtek je zastonj iskal dela, potem pa je šel in se ustrelil. Oblečen je bil v prav dobro temno obleko; pri sebi je imel le sliko neke svatbe, na kateri je med drugim fotografiran tudi on. Listin nikakih. Doma je s Štajerskega. Revolver, s katerim se je ustrelil, je stare vrste. -o-- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd. VaSa denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako m poslužite naše banket Dinarje, ozir. lire amo včeraj poU-Ijali po teh-le cenah: 500 Din _| 9.45 3 1,000 " > 18.60 2,500 ■ _| 46.25 5,000 * _| 92.00 10,000 « -1183.00 I 100 lir 200 lir 500 lir ...$ 4.05 ...$ 7.75 .$18.50 1000 lir___...__________$35.75 Pri večjih avotah poseben popu««. Poštnina ja v teh cenah 2a vračunana. Zaradi neatalnost) cen J« nemogoča vnaprej cena določevati. Mcrodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila aa Lrrrinjajo po polti fc]| pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNB POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovita h*i zakrajsek Sc CeSark 455 W. 42nd ST- NEW YORK. K, Y, Položaj v Mehiki nespremenjen - Na Grškem vlada mir. -— --- - ---— Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: ...$5.00 Za celo leto Za pol leta __________________________________ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ___________________________6.00 Za pol leta ____________________________________ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holiday*. " Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: •or one year ...................................$5.00 "or half a year—--------------------------2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________6.00 For half a year ______________________3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Resnica in njeni nasprotniki. (.Konec.) V včerajšnem članku smo povedali, da hočemo dokazati jasno, da naši nasprotniki nimajo niti enega samega opravičenega vzroka, da napadajo katoliško cerkev, njene duhovnike in redovnice na take umazane načine kot to delajo. To hočemo sedaj tudi dokazati. Povedali smo že, da ako bi duhovniki bili samo radi pohlepa po denarju duhovniki, bi v duhovski stan sploh ne stopali. Saj vidimo, da mora duhovnik kot človek doprinašati največje žrtve, da zadosti svojemu vzvišenemu stanu. Zdaj pa poglejmo še razne sestre redovnice, ki se mučijo z raznimi misijonskimi šolami po raznih divjih krajih. Kaj imajo te katoliške mučenice od vsega tega? Ali ne le samo težavno delo? Še z otroci lastnega naroda so velike težave, do katerih ima človek še nekako narodno ljubezen, kaj pa šele z divjaki. In vendar vidi^io med njimi katoliške sestre, ki jih zbirajo, kot dobre matere okrog sebe, širijo med njimi krščansko omiko, jih uče človeka vrednega življenja, jih vzgoje v veri, da postanejo pravični in pošteni ljudje. In ako vršijo katoliške sestre taka vzvišena humanitarna dela, da gredo med divjake in jih dvigajo iz divjega živalskega življenja ter jih civilizirajo, da postanejo vredni člani človeške družbe, naj bodo potem take sestre imenovane za "trote," ki se rede na rovaš človeške nevednosti? ! Kaj pravi k temu pravičnost in poštenost? ! Zdaj pa še o cerkvi. Zgodovina Kristusove cerkve potrju-. je od svojega postanka pa do danes, da je bila katoliška cerkev vedno mogočno središče, iz katerega je žarela resnica in življenska moč ne samo v srca posameznih ljudi, ampak tudji v socialno življenje vseh družb. Zakaj vera ni res zasebna zadeva, kakor to prav radi tidijo nasprotni nekaterniki, ampak je zadeva celotne družbe. To pomeni, da mora celotna družba, če naj zdrava ostane, biti prešinjena od vdčne resnice in luči, ki sije s Kalvarije. Ali cerkev ne uči večnoveljavnih naukov, ki so potrebni vsakemu narodu, kot posamezniku in vsaki oblasti, ki hoče pravično vladati? Ali ni cerkev,največja čini-teljica v družbi, ki propagira pravičnost in poštenje? Od svojega postanka dalje uči po nauku svojega Gospoda, ljubite svoje bližnje, kakor same sebe; bodite pošteni in pravični in kar ne želite sebi, ne želite drugim. — Kaj je to vendar kot podlaga za srečno in pošteno življenje? ! Ali cerkev ne uči in grozi s smrtnim grehom vsem, ki kršijo proti pravičnosti s tem, da kradejo, da žive nečisto, da goljufajo in zatirajo uboge? In taka ustanova kot je Kristusova cerkev na zemlji naj bo potem nepotrebna in titulirana kot nositeljica teme na zemlji? ! Vpra-, šam ponovno vse nasprotnike, če ste ljudje, pravični ljudje, kaj pravi k temu pravičnost in poštenost? ! Naj se obrnemo kamorkoli hočemo, če hočemo biti pravični, vidimo vsepovsod, kjerkoli je razširjeno Kraljestvo Kristusovo Cerkve, vidimo le dobre sadove in nič drugega. Ne maramo nobenih slavospevov od nikogar. Opravičeni smo pa tudi od nasprotnikov pričakovati, ako imajo' kaj vesti in poštenja v svojem srcu, da priznajo resnico, pa nič drugega! Ce navedemo še to, da, ako bi bili duhovniki in razne katoliške redovnice resnično taki, kot jih opisuje skoro dnevno, nasprotni tisk,, da bi potem mogli z lučjo iskati duhovnika in kako dekle, ki bi se hotela mučiti za prazen nič, to je, da, če bi duhovniki in redovnice ne verovale res v to, zakar se žrtvujejo, potem upamo, da smo dokazali dovolj jasno, kako neopravičeno je grdo obrekovanje nasprotnikov o katoliški cerkvi, duhovnikih in redovnicah. ' Ako dobro premislimo navedbe v včerajšnem in današnjem članku, pridemo do jasnega zaključka, da noben pošten človek, naj bo tega ali onega prepričanja, nima za očitati naj-yzOrnejši ustanovi na zemlji, to je katoliški cerkvi, niti toliko, kolikor je za nohtom črnega. To je, kolikor se tiče njenih naukov in njenega namena na zemlji, ki je človeka dvigniti k višjim nadnaravnim ciljem ter ga pripeljati iz grešnih nižin k Bogu, iz katerega izhaja. To je tisti vzvišeni namen naše Kristusove vere in cerkve, radi katerega se tako udano žrtvujejo Bogu duhovniki in redovnice za blagor svojega bližnjega tu in v večnosti. Ako bi bili naši nasprotniki le količkaj resnici dostopni, bi to tudi gentlemansko priznali. " Ker pa nasprotniki resnici niso dostopni, zato tulijo naprej svojo vedno enako, veri in cerkvi sovražno pesem, nevedoč, da s tem neprestanim lažnjivim natolcevanjem le sebe pred svetom kapitalno smešijo!—n. SMRTNA KOSA. St. Stephen, Rice, Minn. Dragi Amer. Slovenec:—Danes smo imeli slovesen pogreb gospodične Brigite Blenkush, ki je na Veliki Šmaren, 15. avg. umrla. Članica dekl. Marijine družbe pri sv. Štefanu, istotako tudi članica društva sv. Ane KSKJ. v Newljurg, O. Bolehala je zadnje tri ali štiri mesece. TUdi že poprej je bila bolj šibkega zdravja. Stara bi bila v oktobru, letos, 25 let. Njeno lepo življenje je bilo krasen zgled za vse, posebno pa dekleta in sploh za mlade ljudi. Pristopila je tudi v tretji red sv. Frančiška, 9. maja 1926. Slovesne obljube pa je naredila 20. julija na bolniški postelji. Veliko odpustkov in božjih milosti je na ta način postala deležna. Skoro vsaki dan je sprejela sv. obhajilo in vsi smo pri-'če, s kako veliko pobožnostjo! Nebeški Ženin jo je hotel imeti pri sebi in sicer na praznik Marijinega Vnebovzetja. Zjutraj na veliki šmaren je še enkrat sprejela sv. obhajilo, in to je bilo zadnjikrat. Proti večeru postajala je slabejši in ob pol 10. zvečer je šla njena nedolžna duša,"polna dofcJh del, k Stvarniku. Pozneje še poročilo o pogrebu. Poročevalec. -O- ODMEVI IZ WEST ALLIŠKE NASELBINE. West Allis, Wis. Cenj. g. urednik: — Prosim malo prostora v vašem priljubljenem listu Amer. Slov. Ker se tako malo kdaj sliši iz naše naselbine, bom pa jaz malo poročal. Tukaj se dela v tovarnah kakor povsod. Nekatere bolj, nekatere pa slabo. Tukajšnja Simon Body Co., kjer so naši rojaki po največ zaposleni, je par mesecev jako slabo obratovala. Sedaj se pa čuje, da začne s polno paro. V tej tovarni je precej dober zaslužek. Naša naselbina je poleg Milwaukee in šteje kakih 14 tisoč prebivalcev. Imamo lepo slov. cerkev, kjer nam pastiruje prec.'g. M. Pakiž. Na društvenem polju napredujemo vobče zelo dobro v vseh ozirih. Dne 8. avgusta so priredili farani cerkve Marije Pomočnice Kristjanov piknik, kjer je bila precej dobra udeležba. Čisti dobiček je namenjen za popravila cerkve, barvanje in dru- ge stvari. i Milvvaučanje se jako pridno zanimajo za novo slovensko cerkev, ker sedanja ne odgovarja njihovim razmeram. Tukajšne društvo sv. Jožefa št. 103 KSKJ. priredi 29. avgusta dvajsetletnico svojega obstanka. Kakor se vidi in čuje se društvo precej dobro pripravlja za ta dan. Čuje se, da se te prireditve in slavnosti udeleži več glavnih uradnikov KSKJ. In tudi duhovni vodja Rev. Father Oman iz Clevelanda. Povabljena so tudi druga društva iz bližnjih naselbin. Povabljeni so pa tudi preč. g. John Trobec iz Minnesote, ker oni so ustanovitelj tega društva ter bodo imeli službo božjo na isti dan. Navzočih bo še več drugih duhovnikov. Pri tukajšni družini John Radovičeviču, 917—65th Ave., se je oglasila Štorklja in jim je prinesla krepkega sinčka. Botra sta bila Alois Kastelic in Sophie Sekula. Krstili so ga za Viljema. Mlademu rojenčku želimo mnogo sreče in božjega blagoslova. Pročevalec. -o- bf.rwyn se razvija v lepo mesto. . Berwyn, 111. Ni še bilo dopisa v Amerik. Slovencu iz te naše naglo rastoče naselbine. Malo je Chikaža-nov, katerim bi ne bilo znano naše mestece, ki se polagoma razvija v veliko mesto. Ako hočete v gozd, da se odpočijete od jnaporpega dela v Forest Preserves, morate skozi prijazni iBerwyn, katero je predmestje ivelike Chicage, vendar mesto samo zase. Kdor je poznal Berwyn pred (petimi leti, se ne more dovolj načuditi napredku, oni pa, ki je j hodil pred 15 leti po prerijah, (kjer danes stoje palače v okoli-|Ci Lombard Ave. in 22. ceste, ■ pa kar svojim očem ne more I verjeti, kaj je zrastlo v tem kratkem času. Pa veste, kaj pravijo? —"To je šele začetek, čakajte kaj še bo." Tega napredka so tudi v precejšni meri deležni naši rojaki, kajti mnogo jih ima tam svoje hiše, mnogi pa lote, na katerih bodo zidali svoja do-movja. Večina teh rojakov je kupilo svet od- znanega spoštovanega rojaka Frank Jurjovca, •ki zastopa Komarek Real Esta- te kompanijo, katera ima svojo zemljo v bližini, kjer bo stal velikanski zverinjak, menda edini te vrste na svetu. Tukaj bo zverina na prostem, ne bo v kletkah, pač pa v tako ograjenem prostoru, da ne bo nevarnosti za ljudstvo. Bodisi pri podjetju ali kakršnimkoli gospodarstvu, vse zavisi od vodstva. Kjer ima vodstvo podjetja odprte oči in se uči iz napak, tisto podjetje bo vspevalo. Kjer je v vasi ali mestu slab župan in brezbrižni občinski možje, tam ni napredka. Vse drugače pa je pri nas v Berwynu. Tukaj imamo može na krmilu, ki jim je napredek mesta pri srcu, zato pa tako napredujemo. Prva okrajna cesta v Cook o-kraju, ki bo razširjena, je Og-den Avenue. To je zopet napredek. Zagotovljeno je, da se bo z delom kmalu pričelo. Za to se potegujeta John Denvir, državni senator, in Hayes, predsednik Chicago Motor kluba. Glede nato, da bodo imeli avtomobilisti, obiskovalci zveri-njaka, več udobnosti, je komisija za širjenje glavnih cest iz-vdelala tozadevni načrt. Dvaindvajseta in enaintrideseta cesta od Desplaines do Mannheim Road bo tlakovana s cementom. Ti dve cesti bosta zlasti za obiskovalce zverinjaka iz Winnet-ka in iz drugih severnih mest zelo pripravni. Delo za gradnjo zverinjaka je poverjeno arhitektu Edwin H. Clarku, ki se nahaja sedaj v Evropi, kjer si je ogledal deset največjih in najlepših parkov z zverinami: v Hamburgu, Parizu, Rimu itd. K^r je videl najlepšega, iz tega bo zgotovil načrt, po katerem se bo začelo graditi imenovani zverinjak v Forest Preserves. Ta zverinjak bo stal ogromno svoto denarja, ba pa tudi v resnici nekaj lepega, kar bo dvignilo cene po-slopjam, kakor tudi lotam v temu okraju neverjetno visoko. Avtomobilske nesreče pa tudi tukaj ne počivajo. V četrtek, dne 19. avgusta, je zadobila težke poškodbe triletna Marie Cain, 3806 Oak Park Ave., vozeča se s svojim očetom, ki pa je zadel v drugo vozilo, čigar voznik je bil Jurij Pelcer. Deklica je zadobila težke poškodbe in ni upanja, da bi okrevala. Poročevalec. GLASOVI IZ SLOVENSKIH FARM. Willard, Wis. Cenjeni g. urednik Am. Slovenca: — Tukaj smo imeli do zadnjega tedna prav lepo in toj plo vreme, celo vročina je pritisnila tako, da smo se prav pošteno potili. Te dni. je pa pričelo nebo dajati blagoslova na razsušeno zemljo, tako včasih kar za celi dan vzame pogodbo in-nas ne pusti na plan. In tako nam prinese nekoliko časa za pisanje. Tukajšni slovenski farmarji smo poletni čas tudi zelo zaposleni. Razna dela se vrstijo e-den za drugim, kakor noč in dan. Spomladi je treba najprej orati in sejati, potem plevel čistiti iz nasadov, potem pride košnja, mlatev, spravljanje pridelkov itd. Med vsemi temi deli pa pridejo še druga dela, katera so večina vsa zapopadena v eni besedi in te imenujemo trgatev. S tem pa nikakor ne mislim čitatelje Amer. Slovenca varati, da bi prišli wisconsinske vinograde obdelavat, dasi tudi tukaj trta obrodi. Tako priliko bodo naš g. župnik imeli kmalo, ker je vse župnišče odeto in. prepreženo s trto. Imajo tudi žlahtne hruške in drugo raznovrstno sadje. Prva in najbolj zgodnja trgatev je regratova, ki že pride koncem maja. Tudi iz teh nedolžnih rožic se da napravit dobro pijačo. Druga trgatev so borovnice, blue berries in druge raznovrstne jagode; te pridejo nabirat po 50 ali še več milj daleč. Na stotine avtomobilov drvi skozi našo naselbino za tem prostovoljnim sadom. Najbolj nepripravno delo posebno za starejše ljudi pride ta mesec in to je trgatev fižola. To delo samo na sebi ni težko m pri tem si tudi otroci lahko prislužijo lepe dolarje tekom |t'ega meseca. Fižol odvažajo v bližnje mesto Neilsville s tru-cki, kjer ga konservirajo za trg. Slednja in najbolj prikladna 'trgatev pride v jeseni ko do-jzori sadje, takrat se tudi naše 'hrbtenice boljše počutijo, ka-jkor pri drugih pi'itlikavih delih in tega bo letošnje leto dovolj, ako bo ugodno vreme. Pozdrav vsem naročnikom A. Slovenca in listu pa obilo u-speha! Frank Perovšek, zast. -o- JUGOSLOVANSKO VSELJE-VANJE V ZEDINJENE DRŽAVE V FISKALNEM LETU 1925—1926. Na račun jugoslovanske kyo-te, ki znaša 671, je bilo v fiskalnem letu 1925-26 pripuščeno v Zedinjene države 589. priseljencev. Ta številka ni merodajna za vprašanje, ali je bila kvota izčrpana ali lic, kci vč\-a ltvoini vizum, izdan po ameriškem konzulu, štiri mesece, in pridejo vsled tega na račun lanske kvote priseljenci še v tem letu v Zedinjene države. Odločilno je vprašanje, koliko je bilo na ^•ačun kvote izdanih vizumov, ;Po zadnjih poročilih, ki segajo [do začetka junija, izgleda, da ni bil izdan popolni kvantum vizumov. Zdi se, da je razlog v praksi ameriškega konzula v Belgradu, ki kontrolira vso našo kvoto, in odločuje za vse le-jto naprej osebe, katerim bo iz-jdal regularne vizume, pri čemer pridrži gotovo število za prednostne vizume v smislu 6. (oddelka zakona od leta 1924.; |če potem ni toliko takih prednostnih vizumov (preferences ,within the quota), kolikor je v ta namen pridržal številk, tedaj ostane kvota neizčrpljena. V mesecu juniju je bilo na račun jugoslovanske kvote pripuščeno 52 priseljencev. Izven kvote je bilo v juniju ^pripuščeno 377, v celem letu pa ;2455 oseb. Skupaj je bilo v juniju pripuščeno 429, v celem letu pa 3044 oseb. «i IIIIN16^ -"""T*4^" , t Začarani papirus. Med vojl no je prinesel neki vojak iz ii ■ dije v London staro listino, * i. jo je našel v nekem zapušfr Ž nem ' budistovskem svetišč« | Telefoniral je starinarju in s® p tja osebno, a n.a poti ga je P0, vozil avto .Vojak je umrl j bolnici. Papirus so prodali dražbi in ga je kupil boga'1 u trgovec, ki pa je kmalu na " | si obubožal in od žalosti um1''' Po njegovi smrti je kupil no znani nabiralec sir S., a je skrivnostna listina tudi P11' nesla nesrečo. Dvakrat so Ž8 obiskali vlomilci in mu odne' sli najdražje reči iz njegovi" zbirk .Sir S. je ponudil p a pit'"' Britanskemu muzeju. Tam pirUsa niso mogli prečitati. ^ učenjaki so bili edeni le v te®1; da je to neka čarovnija. Mu'/"' veda velja to le za navadni3 kameleona; politični kamele0'1 pa ravno takrat, ko je sleP': najbolj izpreminja barve. • • * * * Egiptolog Hugo Monneret Jc pri izkopavanju v Ashvva1"1 odkril razvaline koptskega sa, mostana, za katere se dosl^ v nihče ni zmenil. Pravi, da so J tem skritem samostanu v pre" njih časih prebivali kristjan'1 ki so pod nadvlado islama ost^ li zvesti svo.fi veri. V razva'1 nah so nrašlf mnogo dragocf nih rokopisov, ki segajo pifv do 4. stoletja po Kr. in vsebuj jejo zelo zanimive podatke življenju apostolov. Močen megafon. Megaf0'1 imenujemo aparat, ki ga P® stavimo na mizo, vanj govor' mo in damo s tem glasu velik" večjo moč. V pristanišču Che bourg na Francoskem so P° stavili sedaj ogromen megaf0')' ki ga goni motor s 30 konjsk' mi silami in' ki ga slišimo P razdaljo 50 kilometrov. M" gov namen je, da svari ladie v megli. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA DOŽIVLJAJI REV. FATHER MIK-• LAVČIČA. Paterson, N. J. Tu pa pride nama naproti kopica otrok. Še te je vprašal. Povedo mu, da naj obrne. Cez par minut sva bila že pred samostanom. Ono kazalo na avto je že enkrat imelo številko 40, a ko sva prišla do samostana, ni bilo nobene številke več, menda ga je bilo sram, ker ni mogel najti kraja. Jaz sem mu kljub temu dal svoto denarja in sem se mu tudi spodobno zahvalil. Kako izgleda samostan zunaj, vam prav gotovo ne morem povedati, ker sem takoj izstopivši iz avtomobil^, šel k vratim in pozvonil. Odpre mi mlad brat. Vprašam ga, Če je gosp. gvardijan doma. Brat^ gospoda pokliče in jaz se mu predstavim. Sprejel me je prijazno. Nato me je en brat peljal v obednico. Tam so mi malo postregli. Bratu je gvardi- jan rekel, naj me pelje v sobo za goste. Tam sem zložil vse moje reči iz kovčka in sem bil prepričan, da za vedno ostanem v tej sobi. Takoj na to so mi poslali klerika Sveteta iz Forest City'in so mu naročili, da naj mi vse razkaže. Oprostili so ga zaradi tega vseh pobožnih vaj za tisto popoldne in zvečer. Sedaj vam kaj povem o samostanu. Samostan je velika zidana stavba, ki je razdeljena na štiri dele. Cerkve in vsporedno s cerkvijo, sta dva dela samostana. Tretji del pa sega od cerkve čez oba vsporedna dela in še precej čez. Samostan ima toliko sob, da je- lahko notri 100 oseb. Cerkev je zidana v romanskem slogu, deli se v tri ladje. Srednja je jako prostorna. Sedežev ima za 500 oseb. Stranske ladje so bolj ozke in v vsaki ladji je za 150 ljudi prostora. Cerkev je lepo slikana, a že zdavnaj, ker na slikah ni več živih barv. Krasno barvana so okna; teh je 12. Na vsakem oknu je kak svetnik ali kaka svetnica iz reda sv. Fran- čiška. V cerkvi so trije altarji. Veliki altar je nekaj posebnega. Je jako velik in balda-hin nad altarjem počiva na štirih stebrih. Okrog velikega altarja je prostora toliko, kot v kaki škofijski cerkvi. Druga dva altarja sta eden sv. Frančiška, drugi sv. Antona. Poleg altarjev je v cerkvi še več kipov, n. pr. Matere Božje, sv. Jožefa, Jezusovega Srca in ob velikem altar ju so na obeh straneh dva kipa, nied temi velik kip cerkvenega učenika sv. Bonaventura, kateremu je tudi cerkev posvečena. Cerkev je v notranjosti z'elo lepa in v velikosti je za dve cerkvi sv. Štefana v Chicagi. V cerkvi je vsaki dan šest svetih maš, prva je ob pol šestih in zadnja je ob 8. Ob nedeljah so štiri maše; prva je ob 5. zjutraj, .zadnja ob pol enajstih. Jaz imam ob nedeljah oficielno mašo ob 9., pri kateri en gospod oznanila . v angleškem jeziku prebere in tudi malo pridiga. Vsak torek je med 8. mašo presv. Rešnje Telo izpostavljeno in zvečer ob pol 8. so večernice v čast sv. Antonu. Splošno pa tu v našem samostanu 3krat na dan počastimo sv. Antona. Ob petkih ob pol 8. zvečer je križev pot,., nato blagoslov. Vse večje frančiškanske praznike so pa pred to popoldne in na praznik sam so ob 4. popoldne pete večernice. Menjaje pojo duhovniki pri altar ju in kleriki na koru. Ob prvih>petkih v mesecu imajo tudi tu izpostavljeno presv. Rešnje Telo od prve, do zadnje maše. Zelo mnogo jih pristopi ta dan k sv. obhajilu. Zvečer je pa pobožnost na čast Jezusovemu Srcu. Malo pojma imate sedaj o naši-'cerkvi Sedaj vam nekaj malega napišem o samostanu. Samostan ima tri nadstropja. V tretjem nadstropju bivamo mi, ki se pripravljamo na frančiškanski red. Z nami prebiva v majhni sobici tudi P. Jeronim, naš magister. V vsaki sobici sta dva novinca, le jaz imam sobo sam zase. Je precej velika. Imam pisalno mizo, posteljo, precej veliko omaro, umivalnik in stol. Ne vem, ali so mi na mizo dali po naključju precej veliko dobo sv. Terezije, Male Cvetke. Tej svet''1' ci se bom priporočal vsaki dan. Soba je J11' ko svetla in zračna in ima dva velika okPii-Zunaj pa pri oknih rastejo visoke liPL' Kaj ne, da imam lepo, zlasti ker mi slove^ ska drevesa — lipe delajo družbo. okni je zid ves obraščen z zelenim bP3^1. nom in divjo vinsko trto. To zelenje Pa mrtvo, ampak v njem prebivajo cele ,iat,_ drobnih in jezičnih vrabcev. Sicer je pa dovje vse v zelenju. Brat zakristan mi je.pravil, da vedno ^ vrabci prebivajo, le ko odpade listje, se P® kam preselijo, a pridejo zopet nazaj, ko o zelenita bršljin in vinska trta. ^ Pa kako. so pridni ti vrabci. Zjutraj 0! 4. so že pokonci in s svojim žvrgolenjc , opravljajo dolgo jutyanjo molitev. Zvece pa zopet začno ob 6. in utihnejo ob 10. ™ dan jih ne čujem, menda delajo izlete ve na deželo. (Konec jutri.) | Iz življenja in sveta, | VELIKE VREMENSKE NE- ZGODE V SLOVENIJI. Železniška nesreča pri Lazah. — Okoli en in pol milijona dinarjev škode. — Katastrofalna poplava v Celju in okolici. V nedeljo, 8. avgusta ob 5. uri popoldne je vozil med postajama Laze in Zalog redni praški brzovlak proti Ljubljani. Komaj dober kilometer od postaje Laze pa se je v trenutku, ko je šel mimo omenjeni brzovlak, vsled silnega deževja razmočena zemlja odtrgala od hribovja in je dobesedno pokopala vso lokomotivo. Po sodbi veščakov je padlo na vlak okoli 50 kub. metrov zemlje, večinoma ilovice. Morda bi to ne imelo nikakih težkih posledic, toda na nesrečo je bilo z ilovico vred odtrgano tudi razno mlado drevje, ki je povzročilo železniško katastrofo. Vejevje in debla teh dreves so se zapletla med kolesa lokomotive, kar je povzročilo, da je prvi par koles lokomotive skočil s tira. Strojevodja je takoj zapazil, da ni v redu kolesje in je hitro skušal ustaviti stroj, ki je drvel s hitrostjo 60 km na uro. Deloma v veliki meri celo se mu je to posrečilo in hitrost vlaka je znašala komaj 10 km, ko je vlak dospel do usodnega mesta. Kakih 100 m od kraja, kjer je zadel plaz ilovice vlak, napravi proga oster zavoj. V_tem ovinku pa stoji železniški most, visok kakih 5 m. Pod mostom je stranska pot, ki vodi na glavno cesto. Ko je vlak dospel do tega ovinka, je skočila cela lokomotiva s priklopnim vozom za premog vred iz tira in preko o-menjenega mosta je zagrmela zemljo. Ce bi bila dolina globokejša, bi najbrže lokomotiva radi svoje teže potegnila seboj tudi vse osebne vozove. Tako pa je zdrčal s tira samo stroj. Tudi, ako bi proga napravila ovinek šele sredi mosta, bi se istotako prevrnil ves vlak v dolino, ker bi vozovi ne imeli zadostne opore v ograji želez- ščene pare v kotlu. Z eno bese- tel do, oba moža sta storila vse, les kar je bilo mčfgoče v takem slu- kj< čaju rešiti. Potniki brzovlaka do nesreče niso niti zapazili, ker ni kj nastal nikak sunek, le vlak je p0 obstal. "Kaj pa je," so klicali pr ljudje, "čemu čakamo?" Panika pa je nastala šele med njimi, ne ko so zvedeli, kaki nevarnosti Vo so ušli. Škodo na lokomotivi in ro na progi cenijo na 1 in pol mili- ča j ona dinarjev. kc -o--hi MESTO CELJE POD VODO. v V nedeljo, dne 8. avgusta zv. je' je prihrula nad Celje in okolico tri zopet velikanska povodenj, ki m je v svoji ogromnosti in obsež- in nosti prekosila vse dosedanje ni nesreče. V noči od sobote na k< nedeljo in v nedeljo ves dan je ž< deževalo brez prestanka. V ne- p< deljo proti večeru je bil naliv di tako hud, da takega v Celju še o< nihče ni doživel. Vode so ne- V znansko hitro narasle, tako da j je je bila cela okolica že nekako m ob 11. uri zvečer pod vodo. Vi- v; - šek je dosegla poplava v pone- n< deljek zjutraj ob 5. uri, ko je šl voda dosegla višino kapucin- ir 5 skega mostu in preplavila brv i pred okrožnim sodiščem. Celje B i je bilo pod vodo, posebno proti ! Gaberju in na Ljubljanski cesti. Q : Vodomer je kazal na višku ^ . 4.60 m. n Povodenj je povzročila o- n . gromno škodo. V Gaberju je ^ i vdrla v vsako hišo in preplavila n , vsa pritlična stanovanja. Okoli v j 2. ure ponoči je bilo stanje ob- J} ) upno. Ljudje so bili na strehah ^ - svojih malih hišic v velikanski j - nevarnosti in so obupno klicali i na pomoč. Alarmirano je bilo ^ - vojaštvo in požarna bramba, ki j a, sta z nadčloveško močjo reše- j. a vala, kar se je rešiti dalo. Voda j i- je podirala hleve in obnašala a perutnino in prašiče. V obupu ^ !. so ljudje dajali znamenja s ■ o streli, ker klicev sploh ni bilo < i- slišati. Voda je bobnela s tako , >i silo, da je udušila vse klice na ( v pomoč. Podirala, je plotove in , li obzidja, iz stanovanj odnesla j- : jedila, obleko in opravo, zaje->j 'mala lesne zaloge in podirala u .vse ovire. Nasip pri Šmarjeti, > katerega so postavili vojaki a- pred 14 dnevi, je voda predrla :e v dolžini 30 m, kar je nesrečo ir še povečalo. o-1 Samo tovarna '"Westen" trpi ti- ogromno škodo, ki gre v milijo-je ne in milijone. Ravno tako raz-n, Ini trgovci, katerim je voda v tria jgovinah vse blago pokvarila, in |Na progi pri Štorah je voda iz-z |podjedla tir; železniški pro-to .met med Celjem in Mariborom pa i je ustavljen. Veliko oseb je mo-ob ral)0 v nedeljo zvečer dobesed- r> H 0» stvo je obupano in čaka pomoči. Iz okolice Celja nam poročajo, da je narastla Voglajna v Štorah pri mostu tekom pol ure ob 5. popoldne za 45 cm. Po peti uri se je vzdigovala kar vidoma, tako da je ob sedmih večer Voglajna preplavila že vse ;eharsko polje in je drla ob železniškem nasipu mimo Čreta, kjer se je razlila po vsem Čretu do Bežigrada prav do Celja, kjer je bila struga Voglajne ob pol osmih zvečer tudi že vsa preplavljena. Vrtovi ob gostilni pri Zelenem travniku so bili že vsi pod vodo in jedva se je videlo še ob-robke plotov. Ker se je ob tem času kar naprej vlivaio iz oblakov, se je bližala katastrofa s hitrimi koraki. Proti 11. so bile v vodi vasi od Štor mimo Tehar-jev, kjer je posebno trpela elektrarna na Razdrtem in Turkov mlin z žago v Teharjih. Polja v pravi meri podana pa poživ- ^ lja. Posebno učinkuje na kožo. $ Nevšečen je pri solnčarici, bla- | godejen pri lečenju nekih der- ž-matoz. Njej se moramo zahva- <; liti za ogorelost polti, ki se naj- t; hitreje pojavlja v čistem zraku, j-ob morju, v planinah. Orjave- g lost polti pa ne drži dolgo, ker \ ultravioletni žarki prodirajo (j komaj za ulomek milimetra £ pod kožo. Spričo tega je pravo čudo, zakaj dejstvuje dejanski (j mnogo globlje, na mišice in ko- Č sti, n. pr. pri angleški bolezni, ^ skrofuloznosti itd. Silno pospe- , šuje rast slabotne dece. Zasta- ( reli, neodpravljivi kožni izpu- ( ščaji so se že pregnali "z"njo. ■ Skratka, helioterapija ali , zdravljenje s solncem kaže ču- $ dežne uspehe. C Ti žarki Se dado proizvajati v posebnih svetiljkah. Kdo ve, če ne bodo prej ali slej nasta- ; nili po šolskih dvoriščih, po javnih trgih odsevni kov ali reflektorjev, ki bodo lili čvrste solnč- ® ne prhe na šibko mladež? To t; pa kot zdravilna ali pa kot od-vračalna naredba. Bolje je * namreč preprečiti nego lečiti. a Vsekakor pa se omenjena metoda izkorišča v živinoreji. c Koder se živina krmi stalno v 1 hlevih, se tu pa tam uvajajo * svetilnice z ultravioletnimi žar- ' ki v prospeh teletom in puj- c skom, ki jim ta naprava izbor- 1 no streže. Zakaj ne bi pomaga- c la tudi nedoraslim dvonožcem? i1 Dokler se ta sen ne uresniči, pa p se gibljimo dosti na solncu. V j' hiši ne zapirajmo oken: steklo, < če ni iz kremenjaka (kvarca), i' prestreza dobrotvorne žarke, j Zapomniš si to morda z besed-no igro: samo kvarc ali "kva- ; rec" (škodljivec). Zaporedje treh blagodejnih življev je pravilno določil že pokojni Rikli na Bledu: Voda zdravje prinaša, ztt-ak jo prekaša, svetloba rešitev je naša. -o- JUGOSLOVANSKI KRALJ GASILEC. ;i Z Bled.a poročajo: si V noči 8. avgusta od nedelje i1 na ponedeljek je divjala na - Bledu in v okolici huda burja, i' Dež je ponehal, veter pa je pri- tiskal kakor že dolgo ne. Po - enajsti uri ponoči se je naen- - krat dvignil doli pod Mlinem -! ob Savi plamen proti nebu. Poli , žar je izbruhnil pri posestniku e, Ivanu Šmidu, p. d. pri Svetlinu, e (in grozil v hudem viharju upe->i; peliti celo vas. Takoj so "bile a'alarmirane okoliške požarne :' brambe. Proti poldvanajstih so h gasilci z najbližjega Mlina bili s svojo motorno brizgalno že na li potu. Noč je bila temna in le s !e težavo je šlo naprej. Kar se za 1- njimi zasvetijo reflektorji veli-> kega avtomobila in v par tre-j) notkih se je pojavil za gasilci - kralj s svojim adjutantom. — in travniki Teharčanov, posest- j nikov iz Čreta in deloma Bu-kovžlaka — so uničena. Saj je že zadnja povodenj napravila po teh poljih nepregledno škodo. Ljudje so ves mesec julij odnašali s travnikov in njiv od Voglajne nanošen prod, ki ga je voda odnesla železniškemu nasipu. Danes je ves prod znova na njivah. Pridelkov sploh ne bo in tudi trave ne. Železniška proga pri Štorah je zopet močno izpodjedena. -o- BIOLOŠKO OSVETLJEVANJE I S' Minuli mesec so nemški listi ^ i oznanjali, da je neki njih dok- . tor iznašel svetiljko s kreme-njakom, s katero se dado na \ mah ugotoviti ponarejeni bankovci. Strokovnjakom zveni ta novica, kakor da je nekdo vno- j. vič odkril Ameriko. Kdor imenuje svetilnico z belkastim kremenom, imenuje ultraviolično luč, saj imajo te svetilnice baš namen, da precejajo žarke \ prav kratke valovne dolžine. — Pri teh izumih so imeli svojo besedo Francozi Dastre, Billon-Daguerre, D. Berthelot. Ta "potegavščina" vsebujel pa vendar to ugodnost, da sel javnost ponovno opozori na'i "uviol" (ultravioletno izžariva-! ] nje), čigar uporaba v kratkem i doseže pomen sorodnih Roent-'i genovih žarkov. Daniel Berthe- 1 lot je n. pr. z uviolom na umeten način sestavil neke organ-', ske snovi kot sladkor, po vrhu ( pa še nekatere kvaternarne, substance, takorekoč početkej žive tvarine . . . Sedaj pa naj bi, ti tajinstveni žarki še služili za' razkrinkavanje ponarejkov: novčanic, paljenk, umetniških del ali starin! Poglavitno v korist pa nudi uviol v področju fiziologije, če je premočna in trajna, ubija ul-traviolična luč življenje ("abio-tična," kakor je dejal Dostre) — zato pokončuje mikrobe — V a ž n o Kupovalci grozdja pozor Ker so ielezniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA 68 EAT NEW SOOTH WATER IOKET 14th PLACE & |15th STREET med Racine Ave. in Morgan cest'o ) kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izred-X no nizke. sr.-s. MALI OGLASI. HIŠK IN LOTE. Kralj je bil pozno zvečer še v svojem delovnem kabinetu, ko je zaznal, da gori v bližnjem Selu. Takoj se je odločil, da gre pogledat in pomagat. S svojim avtomobilom je pottem svetil gasilcem z Mlina, da so lažje dospeli na kraj, nesreče, kjer je položaj izgledal za celo vas ja-ko opasen. Kralj si je ogledal situacijo, bodril ljudi, da naj ne omagajo ter obljubil čini izdatnejšo pomoč. Res je takoj na to j p: dal obrniti avtomobil in se v di- d ru odpeljal nazaj na Bled, kjer b je alarmiral tamkaj nastanjeni 1< joddelek svoje garde ter odre- d 'dil, da se 60 mož takoj poda v Selo pomagat, Brzo so krenili s Ivojaki na pot. Med tem so pri- I [speli k požaru gasilci z Bleda 1 r in 2, Bohinjske Bele, Ribna in t Kupljenika in s pomočjo voja- S štva je bila brzo organizirana s rešilna akcija. Žal se je v burji A ogenj na hiši in gospodarskem n poslopju Šmidovem tako brzo širil, da ni bilo navzlic požrtvo- v valnim naporom gasilcev in vo- j jaštva nobene rešitve. Vse je jr pogorelo do tal. Pač pa se je t 'posrečilo obvarovati katastrofe ž !ostalo vas, ki je bila. v največji i opasnosti. ' Ko je glavna opasnost mini- i la, je del vojaštva zopet krenil 1 nazaj, 15 gardistov pa je osta- ; lo gasilcem na pomoč še do 4. zjutraj. Gasilci so šele proti 7. vračali domov. 1 Kako je požar- nastal, o t^m se ne da še nič sigurnega povedati. Govori se, da je zažgala zločinska roka, a ugiba se-tudi, ' da je nekdo v hlevu prenočil in ! morda ogenj iz neprevidnosti 1 zanetil. Kaj natančnejšega bo ' pač dognala preiskava. i -o- 1 ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" I LASTUJTE SVOJO HIŠO, z $10.00 lahko začnete, za kar dobite- 40 a-krov sveta; dobra zemlja, tržišče; šole, jezera, gozd, koruza, alfalfa, II detelja, fino za mlekarno. W. Baker, St. Croix Falls, Wis. 100t do t TRŽIŠČE GROZDJA. V trgovini sadja in industriji je Chicago eno izmed prvih mest na svetu. Najkrajša doba za trg, kar spada pod sadje je grozdje, ki se ga v Chicagi pro-d^tteverjetno velika množina. \^ako leto se pripelje v mesto nad 10,000 tovornih železniških voz grozdja. Pošiljatve prihajajo na vse proge ,kar ovira v veliki meri promet, zato so železniške družbe uvidele potrebo, da za-branijo prodajo grozdja na železniškem tiru-, kakor je to bilo doslej v navadi. Glede na to prepoved, so sklenili lastniki vinogradov v Kaliforniji, da bodo koncentrirali vse svoje pošiljatve na eno točko, ki je veliki novi trg — South Water Market na 14. cesti in 15th Place, med Racine Ave. in Morgan cesto, kjer bo na izbero letošnji pridelek. Ta naredba producentov je v veliko pomoč kupcem. Ne bo jim treba hoditi od proge do jproge po raznih delih mesta; temveč zbrali bodo lahko, kar želijo na enem prostoru, ki je nalašč zato odbran. Novi trg je eden izmed najfinejših na svetu. Kupci imajo tukaj vse udobnosti in se nahaja v bližini transportacije. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista. LASTNINA NA SEVERO-ZAPAD-NI STRANI, 248 čev. ob Foster pa tudi poleg 6 po 30 čev. lote za zid. bungalow, 1 bik. do Milwaukee Ave., 3 bloke do N. W. R. postaje, 3 bloke do šole, tlakovano in plačano, vse brez dolga. $12,500, takoj $5000, ostalo mesečno. Vprašajte 5147 Milwaukee Ave. Phone Palisade 0472. _________923-12 ins. HIŠA 2 NADSTR., zid., 6 sob; hrastov les, porč, velika lota, garaža za 2 kari. $15,300, lahko odplačila. 4631 N. Koster. 945-p do p HIŠA 3 STAN., zid., 3-5-6 sob, rent mesečno $200; cena $16,500, takoj $4500.-6111 .Vernon Ave. 948-p,s,t HIŠA 3 STAN. in ena trgovina, cent. kurjava, na dveh lotah na vogalu. $32,000. $7000.takoj. 2358 Marshall Blvd. 955-p do p PRODATI MORA, ker rabi denar za drugo kupčijo. 4221 S. Wells St, 3. nadstr., les. hišo .po 6 in 4 sobe. Dobro ohranjena, na novo predelana. Alley tlakovana, dobra transpor-tacija. Letno nese $1400 — Cena $7500, na odplačila.. D. Heinrifci, lastnik. 6217 S .Ashland Ave. Phone Prospect 7203.__956-p do p HIŠA OMETANA, 7 sob, v dobrem stanju. Zelo po ceni takojšnemu kupcu. 4517 N. Whipple St. - __ N 975-t,sr,č 2 NADSTR. poslopje, na 2888 Archer Ave., blizu Loomis, lota 25x100, 4. stan.; rent nese $1644 letno. Cena $14,000, prva vknjižba $4000; zamenja za približno $10,000 vredno na južni strani. 2 nadstr. Geo Stephan, * Lafayette 6956 — 2886 Archer. HIŠA 6 SOB, porči v steklu in zamreženo, svetlo in zračno, centr. kurjava s kotlom za vročo vodo. Kopelna soba, 510 S. Lombard, Oak Park, 111. južno od Madison. 977-t,sr,č HIŠA 5-6 SOB, 2 stan. spredaj zid. porči za spat, centr. kurjava, garaža za 2 kari, v Columbus parku, cena $18,000. — 110 S. Mayfield, Austin, 111. 970-t do t HIŠA 8 SOB, Irving ParkT^^porči, garaža, transportacija. 3911 D akin _ St. ______978-t,sr,č NIZKA CENA, 3 nadstr. 6-4 $25,000, severno-zapadua stran, klet ometa-na. Ph. Kildare 10479. . 983-t do t 1IIŠA 4 SOBE, garaža, lota 37^x125, $4550; $500 takoj, ostalo na obroke. T. J. Wolf, 308 W. 105th Pl. 985-čdoč LES. HIŠA 7 sob, $13,500.-4233 N. Peirsacoia t/3 garaža za 2 kari; Keeler. Nedeljo: y«šo-č,p,s — PLAČAJTE HIŠO Z RENTOM. Bungalow $6500, 5 sob, vse moderno, tla trdi les, kopalna soba, vse v naj-i boljšem stanju, klet ccmentirana, furnace ht. $500 takojj_ ostalo po $60 na mesec z obrestmi. Carroll L. Bragg Org., 19 S. 5th Ave., La Grange 414. 988-č do č niškega mostu. Na srečo torej | se je pričel ovinek že v začetku ( železniškega prelaza. Vsled o-vinka pa sta prva kolesa lokomotive, ki sta skočila iz tira že takrat, ko je stroj zasula ilovir ca, povzročila, da je morala lokomotiva na omenjenem ovinku zapustiti tir. Strojevodja je čutil, da pada stroj, toda kam, tega ni-vedel. Prijel se je za nek železni držaj lokomotive in brez vsake poškodbe je padel z lokomotivo vred z mosta. Isto tako tudi kurjač,, na nesrečo pa se je levi rob stroja zadel ob zidovje mosta in upognjeno že-lezje je zlomilo npgo vestnemu uslužbencu. Noga je zlomljena dvakrat, pod in nad kolenom. Na pomoč prihiteli ljudje so s težavo rešili iz strte lokomotive strojevodjo in ranjenega kurjača. Prisloniti so morali lestve in z njimi šele so spravili oba na varno. Strojevodja je po padcu izpustil iz parnega kotla vso paro, kar je preprečilo, da ni nastala eksplozija vsled zgo- ČITATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST. Knjige Goriške Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti, stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na Knjigarno Amer. Slovenec. no plavati, da so prišle domov. Pri tem se je zgodila smrtna nesreča. Neki slikarski pomočnik Vegunt je utonil. Hotel je iti ob 3. uri zjutraj domov preko Dolgega polja. Ker ni mogel iti peš, se je slekel in je hotel vodo preplavati. Deroča voda pa ga je zgrabila in odnesla; utonil je v valovih. Sedanja povodenj pomeni za Celje najhujšo katastrofo, katera ga je kdaj zadela. Ljud- LOUIS STRITAR »e priporoča rojakom xa naro- j čila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pohi-itve eb čatu selitev in v** kar spada v to stroko* - Pokličite me po telefonu 1 2015 W. 21ot Place CHICAGO, ILL. Phone: R-oosevelt 8221. DR. T F. KONOPA ZDRAVNIK, KIRURG IN PORODNIK. Specialist za zdravlje- X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno, nje vse moških, ženskih in'otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Plio. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO'. Vsenv našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illinois, Kansas in Coloradi naznanjamo,1 da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne. Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria." Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. ..m-jl-ujujimii—»»m ii ii■i—imiiiis—imiiiimii— ■■Mirnim—-- IKALIFORNIJSKO GROZDJE PRODA VOGAL, Oakton in Prairie Rd„ Niles Center, 2 bik. do "L" postaje. Proti gotov, ali vknjižbi. T. F. Hcilly, 160 N. La Salle St. 989-čdoč BUNGALOW 6 ŠOB, lota 33,'/xl2S, garaža, 18x20. Pripravno za veliko družino. 3508 W. 61 st Pl. 990-č FARME NA PRODAJ MISSOURI 245 AKR., 6 milj do Cen-tralia, 1 milja do šole; hiša 8 sob, hlev, studenec, gladki svet; $30,000. dve tretjini dobite iz zemlje. R. P. Price, Centralia, Mo. 991-č,p,s UGODNA PRILIKA.________ CANDY, Cigars, Tobacco, Soda fountain, drobnarije in šolske potrebščine, že 14 let na mestu; 2 sobi za stanovanje, parna toplota; kdor več ponudi dobi. 449 E. 75th St. Phone Stewart 1143. 957-p do p DELICATESSEN, velika zaloga, nova-oprava, dobra kupčija; lastnik gre iz mesta. 5625 Wentworth Ave. _966-s do s CANDIES, Cigars, Magazines in sladoled, stanovanje v hiši, proda radi bolezni — 7341 Vinccnnes ^ve. 972-t,sr,č PEKARIJA in restavracija dobro vpeljana rent in cena nizka, pridite pogledat, Fisher's Bakery, 226 East Ave., Kankakee, 111.______982-t.sr,č PRINT SHOP — Gorden Motor type; nizka cena; 6 do 9. 2nd floor, 1342 North Park Ave. 984-t do t RESTAVRACIJA, dobra kupčija, dnevno $110; rent nizki; $7000; polovico takoj. 131 E. Pershing Rd. 987-2 (10 č POHIŠTVO NA PRODAJ. 326 Kot že zadnjih sedem let, tako bodem tudi letos od tam razpošiljal izvrstno fino Kalifornijsko grozdje. Toraj, ako želite naročiti karo ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na: Joseph P. Kristan, I General Delivery, Fresno, Cal. POHIŠTVO na prodaj za 5 sob, piano, Phonograph — $650.00. — 8222 Maryland, Apt. 3 Triangle 0231. 981-t,sr,č V uradu razporoke. — Ta surovež je udaril svojo malo slabotno ženico. — Kaj pa je ona storila v svojo obrambo? — Kaj je hotela? Natepsti ga ni mogla, zato ga je naložila na svoje nežne rame', nesla v tretje nadstropje in ga vrgla skozi okno. Slovenskim šolani in vsem, ki imajo opraviti s poučevanjem, kakor tudi slovenskim starišem, priporočamo : SLOVENSKI ABECEDNIK, CENA 45c, SLOVENSKO - ANGLEŠKI KATEKIZEM, CENA 45c. Obe knjigi je sestavil Very Rev. P. Kazimir Zakrajšek, OFM. s posebnim ozirom na slovenske ameriške šole, kjer sta te dve knjigi že splošno v rabi. Kot šolski molitvenik priporočamo: MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE istega autorj.a. To je edini slovenski molitvenik, ki podaja najpotrebnejše molitve tudi v angleščini, kar pomaga otrokom, da se lažje priuče slovenskih molitvic. Pomaga pa tudi odraslim, da se nauče pravilno angleških molitev in tako lažje razumejo otroke in jim pri učenju pomagajo. Za ta molitvenik podajamo za dobo dveh mesecev posebne znižane cene: "•■' 'v,v,. • i Močno platno, zlata obreza................$0.75 Fino usnje, zlata obreza..................... 1.00 Vatirano usnje ,zlata obreza.............. 1-25 Bela kost, zlata obreza........................ 1.25 Pri večjih naročilih še posebej znaten popust. | Naročila pošljite na knjigarno V;:'.•-h; I AMERIKANSKI SLOVENEC I 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. |HM«'U [PISANO POLJEj^b ™- J. M. Trunk.-® *** ...............WWWJMk "Pa res; tiste seni tudi vzel. Skoz okno so gledale, ker je hram ves poln, in mlatiči so me poslali ponje." "Ti cigan grdi, ti tat tatinski!" srdil se je Vrban, da mu je zastajala beseda. Kar videti ni mogel več tega hudobneža. Ko je ošteval gospodar Matevža in mu pretil, da ga zapodi, če bo še nagajal strijcu, lezel je Vrban k je-dinemu svojemu prijatelju, gospodu Liscu, potožit svojo revo. "Taka je dandanes hvaležnost," dejal je Lisec. "Toda nič se ne menite; saj jih imate v rokah. Recite o vseh Svetih moško besedo." "Vi imate predobro srce," menila je Lišče-va gospa. "Boljši ste za druge ko zase, in to vesta dobro Tone in Jerica in si mislita: kaj se meniva; strijc je dober; le dajva ga! Gotovo čakata komaj, da Vas pobere smrt. Take ljudi je treba poznati." Inako se je storilo Vrbanu, ko je čul, da se mu tako rekoč streže po življenji. "Predober sem," kimal jo in stisnil hvaležno Liščevki roko; "a ne bom več, ne bom več; naveličal sem se." "Če bo res, gospod Vrban," utaknila se je vmes Liščeva sestra Lenka. "To ste rekli že večkrat in se vselej premislili. Tone Vas lepo pogleda, Jerica se zajoka — in jokati zna — in vse bo zopet dobro. Tako ljubeznivega Človeka ni več na svetu. Vi bi bili izvrsten zakonski mož. Zakaj se niste oženili?" "Saj se še lahko," dejal je resno Lisec. "Koliko pa ste starejši od mene! A kako krepki, utrjeni od mladih nog, prava dobrav-ska korenina. Tak možak ni za ženitev nikdar prestar. Jaz bi se oženil takoj na Vašem mestu, da bi zmešal račun tem Brd.arjem." "To so šale," nasmehnil se je kislo Vrban in sklonil se nekoliko bolj po konci. "Katera ženska bi pač marala zame!" "Katera ženska!" čudila se je Lenka pri-prostemu vprašanju. "Izbirali bi lehko, gospod Vrban, izbirali. In mlada bi Vam postregla vse Jrugače, kakor se Vam streže sedaj. Koliko plačujete na mesec za hrano?" "Deset goldinarjev." "In kaj Vam kuha Jerica?" "K.ar pride na vrsto; domače jedi: krompir, kašo." "Moj živ dan! Krompir pa kašo! Tn deset goldinarjev na mesec! Ta dva Vas znata lepo dreti. Bog se usmili! Meso imate pravico zahtevati vsak dan in pečenko dvakrat na teden. Za toljk denar si upam jaz kuhati Vam kakor v župnišči. Moj Bog, deset goldinarjev in krompir pa kaša!" "Pa deset goldinarjev," stokal je Vrban. "Saj Vam dovoljuje pogodba prebrati si, če Vam ni všeč," šuntal je Lisec. "Pri naši mizi je še prostora za jednega." "Vi ste jedini moj prijatelj," zatrjeval je Vrban, kateremu se je topilo srce od ganje-nj,a. "Pri Vas najdem pomoči in tolažbe in razvedrila. .Vsi drugi me pa črte." "Ker mislijo, da jim morate skazovati dobrote in da jim jih skajnujete premalo. Jerica meni najbrž, da se je morate spomniti v oporoki." "Jedina moja sorodnica je." "A po zakonu nima pravice niti do jednega krajcarja Vašega premoženja, če ga ji nočete voliti Vi. Vi postavite za dediča, kogar hočete, po zakonu niste vezani na nikogar. To Vam povem jaz, d,a ne boste tistih misli, kakor neumni naši kmetje, da se v o-poroki brata ali sestre ali žene ne sme prezreti. To je babja-vera, ne zakon." "Tako, tako," kimal je Vrban. "Ce se bosta norca delala iz mene, ostala bosta norca. Dobro, da vem. Zdravi, gospod Lisec! Če Vam je prav, jedel bom pri Vas. Jerici bom pa' povedal, naj se ne zanaša na oporoko." "In če bo prodajala sitnost, zapretite ji, da se oženite. To jo bo spametovalo." "Res je taka," pritrdil je Vrban, mel si roke i« pokašljeval proti domu. "Nič napačnega ne bi bilo," dejal je vr-nivši se v hišo Lisec sestri, če bi ga ti vfcela. / "Beži -no!' 'zayrnila ga je ona, "starca,' ki že stoji z jedno nogo v grobu." "Baš zaradi tega. Čez tri, štiri mesece si premožna vdova." "A če voli premoženje komu drugemu?" "To bi se moralo prej določiti v ženitni pogodbi. Ta se lahko sklene pred vsakim notarjem." "A če bi čez tri, štiri mesece ne hotel umreti ?" "K temu seveda se ne bo hotel zavezati," smijal se je Lisec. "A le poglej ga! Na smrtni postelji ne bo nič drugačen. Hitreje in lože ne doboš nikjer lepe dote." "To je vse res; toda starec se mi kar studi," dejala je Lenka počasi in se zamislila. IX. Nekoliko dni je minilo in Prelaznik. ki je ves čas pridno risal in barval, meril in popravljal, poklical je gospodai-ja in na mizo pred njim važno razgrnil dva petdesetaka. "Kateri je prav in kateri ponarejen?" vprašal je samosvestno. Radosti rdečica je polila Brdarju obraz, ko je pregledoval in primerjal bankovca. Površno njegovo oko, ki je le videlo, kar je želelo, ni našlo nobene-, ga razločka; zdaj je pokazal tega za pravega, zdaj druzega, da mu je moral Prelaznik, zmagonosno se ozirajoč na svoj umotvor, povedati ,kje tiči razlika. "Vi znate čuda delati," veselil se je Brdar. "Teh ne bo razločil noben kmetski človek." "Marsikateri gospodski tudi ne," ponesel se je Prelaznik. "Bankovec naj se šfe nekoliko omane v žepu, po teh številkah nekoliko za-maže, pa bo romal varno brez potnega lista. Tu imate tega! Oni ostane, da bo naprei valil." — V kratkem času jih je bilo narejenih še devet. Pomagajte bratom v Primorju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. Tt'uiiMJuiiiimumiiinir 4 KNJIGE $1.00 muiiiuummimuunuumiumnimnrnuiniTi 1. Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu. 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati. . „ 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. i •'..' 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti. Še nekoliko iztisov imamo v zaJogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in proda-li smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem • v* . i« l • " " priporoči tudi drugam. Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide. ŽALOSTNA SMRT MLADENKE. Sheboygan, Wis. — 16 letna dijakinja IVIary Aldeikauskas iz Sheboygana, je zgorela, 15 letna tovarišica je zadobila težke opekline, ni upanja, da bi okrevala, in Charles Star, je tudi težko poškodovan, ko je zavozil z motorciklom v avto, ki je stal na cesti, vsled česar se je vnel gasolin. Tudi tri o-sebe nahajajoče se v avtomobilu so zadobile težke opekline. ' R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenosti PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, Se kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dohite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. W » W W »» WWW9 Več sto moških in dečjih hlač po čudovito znižanih cenah. Različne vrste, v vseh barvah in vzorcih, navadne velikosti, pa tudi za prav debele. CENA SAMO $2.50 do $8.00 Lahko prihranite od 25% do 33% na oblekah z dvojnimi hlačami, vsaki kos oblačila v naši trgovini za znižano ceno. KRASNE OBLEKE PO $23.50; $28.50; $33.50; $38:50 M. H. JELINEK, lastnik ČOR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. SSBB3! Established 1857 PRISTOPITE k našemu 1927 VACATIOH CLUB ki se baš sedaj ustahovlja. First National Bank Največja in najstarejša banka v Joliet-u. i - % Premoženje te banka xnaia fUUOOOflOOJOO » VELIKA LETNA ''"^vmwvwwwwxiwwwwwmwumwmwwwmwwY^wwnwwmmumww RAZPRODAJA ' HLAČ • Še bo preteklo vode po Dravi... tarec prav pridno. Glede izo« Od časa do časa se oglaša brazbe pa naj pogleda na prej-vest p novem , načrtu, kako gnjo stran, kjer je nekaj zapisal spraviti razdrapane evropejske '0 pešhoji. države skupaj in napraviti iz | Znak "srednjeveškega duha" njih neke Zedinjene evropejske ,vidi v tem, kako je bil španski države. Vsaj ime bi za enkrat |kardinal Casanova od poslani-vleklo, ker mnogi bodo pri tem 'ka pozdravljen. Gola formali-mišljenja, da bo z imenom pri- 'teta, kakršne ravno nihče ne šla tudi prosperiteta, o kateri se [zahteva.'V Avstriji bodo v vsa-jim toliko sanja' glede ameri- [kem "štoru" morda zdaj še tem kanskih Zedinjenih držav. Vsi bolj gotovo, pozdravili tudi vsa-načrti padejo prav gotovo v vo- jko delavsko ženo: "Ktiss' d' do, naj se potem propagirajo [lland, gnad'ge Frau." na ti ali drugi podlagi. Le eno bi bilo možno v Evropi, in to bi gotovo omililo vsaj nekoliko sedanje razmere, namreč da bi se napravile nekake Zedinjene slovanske države, ki bi obsegale vsa slovanska plemena. Prej ali slej do tega gotovo pride, a ideja mora šele priti v mase. Premladi smo še. Stara ideologija prevladuje, in ta je zidana na nemško in staroavstrijsko načelo: Divide Nekaj srednjega veka doda tudi še Mr. L. Meden, ki pravi, da je evharistični kongres o-stanek srednjega veka. Ce pri tem misli bolj na, nauk, potem naj bi vsaj po resnici zapisal iz starega veka. Drug&če pa piše o plohi, katoliškem računanju, dasi ga težko kdo prekosi, ko govori o 500, o demantih, o revnem Kristu, o katerem se pač govori, kadar gotovim ljudem služi, o čebelah, trotih, o temi neznanja, o pompu in drugih neumnostih, tudi o Evharistiji — narazen. Slovaki hočejo lastno republiko, dasi bi jo prvi dan požrli Mažari, in treba bi bilo postaviti še nekaj colnin-skih plank in pomnožiti armado, da bi bila nova republika zaščitena. Kdaj pride malo več državniških potez v glave? V Rusiji je svobode na cente, baje, tako vsaj zatrjujejo tisti, ki to svobodo prodajajo in delijo. Kako je v resnici, vemo. A vsaj privrženci sovijetov ne bodo brez svobode, tako bi človek mislil. Ampak menda niti tam ni dosti svobode, kajti iz Moskve se poroča, da se hočejo ukrajinski sovijeti od ruskih ločiti, ker je menda premalo svobode. Bo moralo še precej časa miniti, preden se udomači v na- T^lffiPP^fTHJWSJa svoboda vsebuje ob enem najvišje dolžnosti. Svobodo hočejo vsi, dolžnosti pa nihče. * * * , / Odgovor. Žarkometar poprašuje, koliko je bilo pri kongresu \ Mun-deleinu zadušenih. On je pre-štel vsak čevelj in vsak potef-tan klobuk, govoril o tisočerih, ki so omedleli, in o drugih stotinah, ki niti omedleti niso mo-gH. Koliko je bilo zadušenih, ne jvem, a on bi bil prav , gotovo |vsakega našel, in vsaki številki bi bil dodal še par ničel. * * * Zamenjajmo konec. Žarkometar mora pač razumeti, ko zapiše: "Ljubi svojega jbližnjega — pomeni v katoliškem slovarju: Ubij svojega bližnjega." Obrnimo. ""Ubij ;fm>jega bližnjega — pomeni po ,rdečem slovarju: Ljubi svojega bližnjega." Treba je samo prav umeti. * * * Vsaj slišal bo nekaj o zadnji plati. G. Molek govori o štiriogla-tem krogu in kaže na "Trunko-vo dušo, ki je večna samo na zadnji plati." Ne želim mu, da bi ta zadnja plat postala nekoč zelo neprijetna, vsekako pa bo slišal kričanje, da bi te zadnje plati ne bilo. V evangeliju stoji, da bodo klicali: "Gore, padite čez nas, hribi pokrite nas." Vse to se bo godilo radi zadnje plati. * + * Brez tega ne gre. sami, sicer "da noben razumen človek ne more več verovati'," saj nerazumen nihče ni rad, govori toraj neverno, a vendar še stališču vsaj dostojno, kar se o pisavi glede tega v Prosveti ne more trditi, i * * * Vederemo, bomo videli, kako bo. Fr. Uršič piše iz Claridge, Pa., v Glasu Naroda: "Glede Amer. Slovenca in Trunkovega pisarenja dosti ne vem, ker Amer. Slovenec le malokrat dobim v roke. Pravijo pa, da V Prosveti sedaj ni drugega kot Črne, Trunk in Koverta, kar je pa tudi že pričelo nekaterim presedati. (Čujte, čujte!) Najboljše je, da se jih v miru pusti, naj pišejo, si ze bodo kremplje polomili, saj jih bodo sami sebi." Glede Trunkov je stvar enostavna. Naj bi jih bilo še toliko kje, si jaz ne bom polomil prav nobenega kremplčka. Drugo u-tegne biti radi stvari, katero zastopam. Tam bo težko miru, zato bo mogoče še "pisarenja," kdo pa si bo polomil kremplje, bomo pač videli. * * * Bolj ceno.( Spasitelj pravi: "Kaj pomaga človeku, če pridobi ves svet, pa trpi škodo na svoji duši." Kdor hoče, razume. Po Žarkometar ju je menda neki agnosti-čen list pronašel, da je bilo v Chicagu milijon duš kupljenih za milijon dolarjev, toraj po dolarju "štuk." Ker agnostiki in njim podobni brezdušniki pravijo, da nimajo duš, bi se subjektivno takih toraj lahko dobilo kar cel milijon za en dolar. Kdor venomer trobi, da je vse samo za denar, mora pač sam vse samo-le po denarju ceniti, pred vsem svoje "trdno prepričanje." -o- Slovenke v velikih italijanskih mestih. Izseljevanje Primorcev vedno bolj narašča, ker pač raste tudi gospodarska stiska. Za kruhom gredo v svet tudi ženske. Izseljevanje v Aleksandri-jo in Kairo iz dolnje Vipavske doline je že tradicionalno. V zadnjem časU pa se selijo ženske tudi v velika italijanska mesta, kjer delajo večinoma v tekstilnih tovarnah. V Milanu iih Ker mora tudi Proletarec eno ziniti o kongresu, zagrabi pač za to, kar pomaga ( ?), ko vsi štriki popokajo, za — srednji vek. Govori o srednjeveškem duhu na srednjeveškem kongresu. To, kar je zapisal, bi bilo težko za kak srednji vek, dasi smo drugače nadnapredni. "Slovenski ameriški duhovni so tako malo "izobraženi," da nimajo pri svojih škofih nika-kega ugleda . . ." srednjeveči. Ne ravno pri škofih, a pri narodu skrbi za — ugled tudi Prole- je že večja skupina. Nedavno sta odšli zopet dve iz Čepovan-ske doline v tovarne v Sušo pri Turinu, kjer je tudi že okoli 10 slovenskih delavk. V Turinu so nastanjene, v "Delavskem domu." Mesečno dobivajo 300 lir plače. Italijanski tovarnarji zelo cenijo pridnost Slovenk in zvabljajo potom onih, ki so že v tovarni, še druge v svoja podjetja. A tu nastaja vprašanje, ali niso vse te ženske zgubljene za naš narod? t "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D.