LredniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravnlštvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «-č>0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 234.
Telefonska itevllka 6*.
Celje, v petek, 14. oktobra 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto II.
Poliličsiš odsevi.
(Antiklerikalni kurz na Portugalskem. — K Aehren-thalovemu ekspozeju. — Madžarske bančne in ar-madne zahteve.)
Nekateri pariški listi so poslali posebne poročevalce v Lisabon, da jim kot očividci poročajo o sedanjih razmerah na Portugalskem. Zlasti pa o tem, jeli je nova vlada res tako odločno antiklerikalna kakor trde različne vesti iz Lisabona. Poročevalcu »Matina« se je izjavil min. provizorične vlade za pravosodje in uk Alfons Costa sledeče: »Glede portugalskih in zunanjih kongregacij se bode držala nova vlada strogo narodnih zakonov, poslužujoč se dekretov markiza Pombala iz 18. stoletja in kasnejših dekretov iz 1. 1834 in 1864. Na temelju teh fun-damentalnih dekretov ne more nobena kongrega-cija zakonito obstati na Portugalskem. 2e Pombal je označil jezuite kot izdajalce domovine in jih je izganjal iz Portugalske tudi če so bili rojeni Portugizi. Jezuite bodemo torej sedaj do zadnjega izgnali. Glede drugih redov je stvar ta, da so sicer oni, ki se posvečajo poduku in misijonskemu delovanju v tujih deželah, tolerirani na podlagi dekreta iz 1. 1901; ta dekret pa je narekoval diktator Franco, ne da bi ga odobril parlament. Torej ga republikanska kot narodna vlada ne more priznati. Prisilili bodemo vse kongregacije, da se razpustijo. Mnoge člane kongregacij smo dali zapreti zaradi javnega upora in nasilstva, ker smo jih dobili z orožjem v roki. Storiti jim nočemo ničesar žalega — želimo samo, da se jim ohladi prevroča kri. Portugalske fratre bodemo poslali v njihove rojstne kraje ali kamor so pristojni. Jezuitska posestva in premoženje bodemo brez vsake izjeme konfiscirali, premoženje ostalih redov pa se bode začasno samo inventariziralo. — Dopisnik londonske »Daily Mail« javlja, da je bil resnično že v soboto objavljen dekret o razpustu kongregacij. Ali pride do ločitve države in cerkve na Portugalskem ?Dopisniku »Echo de Paris«-a se je izrazil predsednik začasne vlade Teofil Braga sledeče: Za sedaj ne mislimo na delitev ^erkve od države. Papežev nuncij lahko ostane tu in ga ne bode nikdo nadlegoval. Mi vzdržujemo svoje odno-šaje do sv. stolice — ali hočemo, da imamo mir in red v deželi. — K tem izjavam pariških listov imamo dostaviti najnovejše vesti. Z izganjanjem menihov in nun se je že pričelo. Vlada mora v prvi vrsti zadrževati prebivalstvo, da ne napada samostanov in duhovnikov. Nekateri samostani so se oborožili in se hočejo menihi z oboroženo roko braniti izgna-nju. Zlasti vlada veliko ogorčenje proti samostanu Ouelhae, iz katerega se je streljalo na vojake in meščane. Vendar bo ta odpor kmalu premagan — in menihi si bodo imeli sami pripisati, ako bodo tu-intam plačalistroške svojega odpora. Posvetno du-hovništvo pa se pripravlja na to, da prizna republiko, ravnajoč se po znanem svetopisemskem reku: »Bodite pametni kot kače ..« Prihodnje tedne utegnemo dobiti tudi v Avstriji veliko portugalskih ,gostov'. S posebnim veseljem jih ne bode sprejel nikdo.
Dobro bi bilo, da bi se tudi pri nas branili teh — nadležnih »gostov«.
*
Po več nego dveletnem prestanku so se torej sešie delegacije in prihodnje dni stopijo pred nje z višin avstro-ogerskega Sinaja, zaviti v tajinstveno tradicijonelno meglo« skupni avstro-ogrski ministri. Naša zunanja politika izide tedaj iz dosedanje absolutistične teme na beli dan in skupni ministri bodo stopali drug za drugim na govorniško tribuno in bodo ponavljali isto, kar je povedal že včeraj cesar Franc Jožef v svojem prestolnem govoru: odobrite vse in dajte. Odobrite zunanjo politiko Aehrentha-lovo in dajte nove milijone za oboroževanje Scho-naichu, vojnemu ministru. Kulise se ne bodo odgr-nile in se niso navzlic temu. da je izdal Aehrenthal rdečo knjigo o aneksiji in celi naši tedanji zunanji
politiki. Samo z dekoracij na kulisah bodo morali
delegatje citati, da je vse v redu. Svetovni mir je bojda zasiguran. Inšpekcijski obisk cesarja Viljema na Dunaju in dva sestanka Aehrenthala z markizom di San Giulianom so znova utrdili najtrdnejši njegov steber, trozvezo. Aneksija — no, z njoj smo dokazali, da smo velemoč in smo dosegli, da nas Evropa respektira. Razmere k ostalim državam so najboljše. Bosno smo osrečili s primerno ustavo in se trudimo tam vzdržati urejene razmere. Sicer je v zadnjem času došlo do nemirov med tamošnjimi tlačani, ali naši vojaki in orožniki bodo že napravili mir. Kamorkoli pogledamo, je vse v redu — samo jedna stvar je, ki nas vznemirja: dreadnoughtov še nimamo ... itd. Kakor smo rekli: prestolni govor, ki ga je prečital včeraj cesar zbranim delegatom, že kaže, da bode v istem smislu poročal Aehrenthal in zahteval Schonaish. Kaj pa porečejo slovanski delegatje? Ali bi ne bilo dobro govoriti v tem smislu: trozveza je sicer utrjena, toda na naš račun. Zabredli smo že globlje v odvisnost od Nemčije kakor smo bili poprej. Čutimo to v zunanji, še bolj pa v notranji politiki. Ali se to sklada s. častjo suverene države? Aneksija se je izvedla absolutistično in nečastno. Uspeha nismo imeli nobenega pač pa smo zapravili neštete milijone in si pridobili resne sovražnike. Zgubili smo balkanski trg; istega nam je pobrala zvesta zaveznica Nemčija ... Bosanski ustavni statut ne prenaša resne kritike. Socijalne razmere v deželi so strašne. Naša vlada je tam bolj obsovra-žena ko je bila kedaj; razmere kmetov do begov služijo v zasmeh 20. stoletju, v zasmeh pravni državi. Nasedli smo Nastičem in si odbili simpatije skoraj vseh Jugoslovanov... dasi bi morali v interesu države ravno za nje skrbeti, ker tvorijo naraven most na Balkan ... Toda Šusteršič se je umaknil in
pozabil na Bosno in Jugoslovane.
•
Es kriselt... Nekaj senzacije bo vendarle za časopisje in za one, ki mislijo, da bode madžarska »munkapart« brezpogojno ubogala vsako povelje z Dunaja. Iz Dunaja poročajo namreč današnji jutranji listi sledeče: »Ogrski finančni minister Lu-kacs je imel včeraj konferenco z avstrijskim finančnim ministrom Bilinskim, ki je veljala zlasti
bančnemu vprašanju, katero pride tudi v današnji konferenci, ki se vrši med obema ministrskima predsednikoma in obema finančnima ministroma, na razgovor. V merodajnih ogrskih vladnih krogih se povdarja, da je nastopil v bančnem vprašanju, zlasti glede ogrske zahteve, da naj se ugotovi plačevanje v gotovini, jako kritičen položaj. Ogrska vlada od te svoje zahteve nikakor ne more odn ehati in tudi ni pripravljena, predložiti ogrskemu državnemu zboru zakone o podaljšanju bančnega privilegija, ako se jej ta zahteva v zakonu ne zajamči. Ako bi se torej ne moglo doseči soglasje med obema vladama, potem bode seveda ogrska vlada izvajala iz tega kon-; sekvence.« — No — in še več: govori se, da bi došlo potem tudi do ministerske krize na Avstrijskem, j Dunajska »Vaterland« hoče vedeti še več. Na taji petu so sedaj bojda tudi ogrske vojaške zahteve. Pri zadnji skupni ministerski konferenci na Dunaju se je govorilo o njih. In ko se snidejo po novem letu delegacije za 1. 1911, bodo imele o njih razpravljati. Gre se za ogrske grbe na zastavah ogersko-hrva-ških polkov, za madžarski poveljni jezik, za nove zastave, za odpravo cesarske himne pri ogrskih polkih itd. Vidi se, da so Madžari nenasitni. Grof Tisza in Kossuth se v tem pogledu prav nič ne razlikujeta.
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Kari Slane.
(Dalje.)
In ta velika arabska kultura v Evropi je nastala precej hitro; ti Arabci so morali seboj iz Azije prinesti podedovano razpoloženje, duševne dispozicije za vse to, ti Arabci in drugi Azijati so morali imeti utise od prejšnjih velikih kultur v Aziji.-Zdi se, kakor da bi predniki teh Arabcev tisoč let nazaj te velike kulture videli in so samo podedovani spomini potomcev v Aziji mirovali ter se zbudili šele v novi domovini na Španskem. Neki socijolog sklepa iz tega tudi na živahnost duha orijentalov sploh in ljudi v južnih krajih Evrope posebej. Visoko nadarjenost Italjanov v južni Italiji si ta socijolog razlaga na navedeni način.
Ta obris arabske kulture sem podal za to, ker hočem postaviti bralca v kraje sedanje Dalmacije in v kraje okoli Ogleja in Trsta. Hočem vprašati, zakaj ni bilo v teh krajih takih pojavov kulture, ko so Slovani zasedli ta svet? Za časa Rimljanov so bili ti kraji najbolje kultivirani in Rimljani so bili tudi v teh krajih visoko omikani. Ostaline rimskih stavb v dalmatinskih mestih in v Ogleju kažejo na veliko kulturo. Mi Jugoslovani smo morali priti iz krajev, v katerih v davni preteklosti ni bilo dosti omike, kar v intelektu, v spominu priseljencev ni bilo nič razpoloženja, dispozicije za pojmovanje kake večje kulture. Milije, zemlja, obnebje in drugo kar spada v milije, je bilo gotovo pripravljeno; vsaj so Rimljani in prej Feničani ter Grki na tem ozemlju razvijali veliko kulturo. — Do 10. stoletja so židovi na Italjanskem in v naših krajih razvijali nekaj tr-govstva; upeljali so ti veletalenti med narodi raz-
LISTEK.
Sprevod po gozdu.
Spisal M. T. Brezovnik.
Kakor velika bela hrizantema je visela na brezoblačnem vsemirju polna luna in belila pota preko sanjajočih polj. Nikjer nesoglasja v harmoničnem razpoloženju naravinem. Sladkootožno je klical ljubki skovir raz bližnje drevo svoje srčne boli v svet in ob potu je bila trava rosna, kakor bi plakala z ljubeznibolnim ptičem — ali kakor bi iz hvaležnosti nad krasno nočjo, prevzeta veličastne tajnosti, s solzami rosila zemljo ...
Po beli poti je stopal samoten potnik. V obraz mu je gledala luna in odžarjala blaženost, ki je bila razlita po njem. Ker mislil je kraljeve misli in v duši je čutil veliko moč, da jih bo udejstvil.
„Kako lepo!" je vskliknil. „'Visoko zidovje zgradim, široko in masivno. In po njem bodo hodile dan in noč straže, oborožene s puškami najnovejšega ustroja, da bodo odbijale sovražnike mojega kraljestva. Zakaj kralj bom mogočnega
kraljestva in notranja harmonija bo njega moč. Tako hočem in pri vstvarjanju bom gledal nato! In ti Astra boš kraljica. Danes še kraljica mojih sanj, te posadim takrat na prestol iz alabastra — ti bela, čista, nedolžna kraljica Astra! Okoli zidovja pa se bo zbrala dan na dan neštevilna množica, ki bo prihitela gledat naju presrečna. Zakaj zaslulo bo najino ime v dežele od roda o" roda, čez morje v bajne svetove. In če se bova prikazala na zidovju, nama bodo peli slavo — midva pa bova gledala pomilovalno na gladno svojat, ki ne bo znala ceniti najine sreče. Ubogi suvereni posvetnih držav — in naj se začne njih rod z Aleksandrom Velikim ali Ene jem — žive v isti državi z lopovi in ničvredneži! Midva bova sama in z nama bo nehalo kraljestvo, ker ga ne zasluži noben drug zemljan — samo ti Astra in s teboj jaz, ki ga bom ustanovil Astra! Astra!"
Razgrele so ga goreče govorjene besede in legel je v rosno travo in mislil molče dalje o svojem kraljestvu. Ogrnil ga je tihi mir poletne noči in luna ga je gladila po čelu s svojo mehko lučjo, da je zadremal v sanjah...
Pristopila je žena srednje starosti in njen
pogled je bil vprt v daljavo. Sedla je poleg njega in ga pozdravila: „Srečen v sedanjosti!"
„Kdo si žena?"
„Moje ime poznajo od vekov in od vekov hodim s človeštvom".
„In tvoj obraz nima gub! Ne verjamem ti! Norčuješ se!..."
A ni se zmenila za njegove besede. „Od veka gledam naprej od izvoza proti koncu poje-dinca iz kaosa vsega človeštva. Od vekov hodim s posameznikom in gledam na pota, ki jih bo hodil. Detetu sem sključena starka-sodruga, mladeniču žena srednjih let in starcu sem onemoglo dete; ko klone njegovo življenje, preminem zanj tudi jaz. To je moj naravni razvoj. Včasi pa sem že ob zibeli dete, ali pa čvrstemu mladeniču onemoglo dete in takrat nima na svetu pričakovati ničesar več, ker zadnji prodec v mrtvaški uri je padel...
„Tvojih besed ne razumem! Norčuješ se!...
„Razumel jih bodeš, ko ti povem svojo ime! Bodočnost sem, ki stojim pred teboj in evo ti knjige! V njej so začrtana tvoja pota in pota vseh zemljanov, ki žive, ki so bili in bodo ..."
vijajočo se industrijo in obrt. Naša rasa ni brez večjih talentov. V vsaki stroki ved so imeli Jugoslovani in imajo še večje talente v vsaki umetnosti, dasi ne dosti genijalnih ljudi, ki bi bili kazali celo nova pota kulture. Jugoslovani moramo raziskovati to prikazen, da nismo nič kaj posebnega ustvarjali, dasi smo naseljeni v krajih, kjer so živeli neposredno pred nami Rimljani z veliko kulturo. Dubrovnik, ta je neka izjema, ali Benečani so ustvarjali že v zgodnjem srednjem veku veliko omiko in pridobivali velikanska bogastva tukaj prav blizu naših krajev! V Benetkah so gotovo sodelovali naši predniki, iz Ogleja se je prestavil ves sijaj življenja tedanjih patrijarhov v Benetke, veliki pristan Rimljanov pri Gradežu in Ogleju so patrijarhi pustili zaspati, dasi so še imeli rimske tehnike, ki bi lahko zabranili zasipanje pristana pri Ogleju, ker se morje vzdiguje. Oglej so Huni razdrli 1. 442. po Kristu. Patrijarhi so bežali pred Huni na beneške lagune. A v šestem stoletju so prišli naši slovenski pradedje tje, Ogleja je še bilo nekaj, in patrijarhi so prišli nazaj; pod njihovim vladarstvom smo se po-kristjanili in živeli smo kot njihovi tlačani, ki odraj-tujejo desetino cerkvi in njenim duhovnikom. Pastirji in kmetje so drugod ustvarjali velike meščanske kulture!
Nemci so tudi zasedli obale srednjezemskega morja in v severu rimska mesta, po Rimljanih kolonizirane kraje. Tudi oni niso dolga stoletja nič ustvarjali kulture; rimska kultura je zaspala za več stoletij tudi po naselitvi Nemcev v teh krajih; Nemci pa se štejejo neovrgljivo med boljše rase.
V naših južnih krajih se lahko reče, da je morje vse. Ob morju se je menda začela prva kultura, ker morje bogato živi ljudi na njegovih obalah. Kaj so dosegli Benečani ne daleč od Ogleja s trgovino na morju, kažejo še danes palače, cerkve, nekdanja javna poslopja v Benetkah, katere hodi gledat ve;> sedanji omikani svet. Ne ve se, ali so bile današnja Notranjska, Istra in kraji od Tržiča do Trsta že takrat kraška zemlja, ko so se v njih naselili naši predniki. O burji pišejo namreč že Rimljani. Ali morje in nekaj sadežev kraške zemlje ie moglo dobro rediti naše ljudi. Počasi raste Trst, ko Oglej umira. Dubrovnik je jedino mesto, ki se ne podvrže nobenemu tujemu gospodstvu in kjer so postavili Slovani lepo mesto, nabrali si s trgovino bogastvo, ki širi moč Dubrovnika po Hercegovini in Bosni; Dubrovnik tekmuje v srednjem veku z Benečani. Najlepše, kar more človek videti na slovanskem jugu, je ta Dubrovnik. Mesto nam kaže, da so v njem živeli ljudje, ki so šli v svet in ko so se vrnili domu, so si ta dom okrasili najlepše z deli svojih umetnikov.
(Dalje sledi.)
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Iz Portugalske. Iz Lisabone poročajo bero-linski listi, da je vlada sklenila opustiti poslaništvo pri Vatikanu. — Za Brazilijo je tudi Švica oficijelno priznala portugalsko republiko.
Ruski ear obišče 20. t. m. nemškega cesarja Viljema v Potsdamu.
Afera hrvaških delegatov. Ker je ogrska delegacija sklenila, da ne sprejme demisije hrvaških delegatov, se seveda ne bodo poklicali namestniki. Med tem pa je predsednik ogrskega državnega zbora že dal dostaviti poklice namestnikoma. Ta dva sedaj izjavljata, da svojih mandatov ne bodeta izvrševala. Ta afera bo imela še svoje posledice v ogrskem državnem zboru.
Sprememba ustave na Bolgarskem. Bolgarska je bila že pred 2 letoma proglašena za kraljevino. Velika narodna skupščina, ki bo morala to spremembo z njenimi posledicami odobriti, pa še ni bila sklicana. To misli vlada odrediti še letošnjo jesen. Velika narodna skupščina pa ne bode vzela samo proglašenje nezavisnosti na znanje temveč se ji bodo predložile v sklepanje še te le ustavne spremembe: 1. Proporcionalna volilna pravica. 2. Neodvisnost sodnikov. 3. Predsedstvo držav-
„Bodočnost! In moje življenja imaš popisano, kraljevo moje življenje!" Vstrepetal je, a njen izraz je bil miren, zato se je pomiril.
„Stopi z menoj in pokažem ti tvoje življenje — posebno z ozirom na tvoje kraljestvo! Če te ni strah gledati meni v obraz — ti kralj!"
Vstrepetal je pred odločnostjo njenih besed in brez ugovora je vstal . ..
In peljala ga je do gozda in dalje v gozd. Polaščala se ga je groza. Fantastične figure je slikal s svojo bledo lučjo mesec po gozdnih tleh. Kakor bi ždele mračne pošasti sredi teme okoli in okoli. Ta in tam je bilo obsevano tudi deblo drevesa, ki je kakor pravkar prikorakalo nekje iz teme in obstalo pred prišlecema, da obračuna z njima, ker motita tajinstven mir gozdov... Obstala sta na malem griču, ki se je na drugi strani gubil strmejše v dolino.
„Stoj mirno in glej I" je šepnila spremljevalka.
Zahreščalo je tam nekje v sredini gozda. Pozorno je vprl pogled na mesto, odkoder je prihajal šum ... Gozd je postal svetel, drevje se je razmaknilo in napravilo široko pot. Iz doline gori v hrib pa je hitela dolga vrsta. Spreletela ga je groza ...	.t •.■• <
nega zbora se voli vsako leto. 4. Poslanci imajo stalno mesečno plačo ali ne morejo zato opravljati nobene državne službe. Zasedanje drž. zbora (sobranja) traja z malimi odmori celo leto.
Nova hrvaška samostalna stranka se je včeraj na jako dobro obiskanem ustanovnem shodu v Zagrebu konstituirala. Predsednik je Grga Tu*kan. Osrednje glasilo bo «Pokret», ki se bo vbodoče zval «Hrvatski Pokret«. Volilne šanse nove stranke so bojda jako ugodne. Volitve na Hrvaškem se bodo najbrž vršile dne 28. oktobra.
Dopisi.
v O ..delovanju" g. drž. posl. dr. Verstovška
v njegovem volilnem okraju, nam prihajajo kaj čudni glasovi. Že če čitamo poročila o njegovih govorih na različnih shodih, ni najti v njih ničesar druzega ko pusto zabavljanje in obrekovanje naprednjakov. Zdi se človeku kakor bi gnala Verstovška neprestano slaba vest, da je zatajil vsa svoja tekom dolgih let pridobljena in utrjena napredna načela ter se izročil za mandate onim klerikalcem katere je poprej zaničeval in onemu dr. Korošcu, katerega je psoval v „Domovini" s hinavcem in mu tudi drugače pripisoval kaj grde in sramotne lastnosti. Volilci nimajo na Verstov-škovem zabavljanju in obrekovanju prav nobenega interesa in prav nobene koristi. Kmetje sami so v tem oziru bolj izobraženi ko veleučeni Verstovšek in puste z malimi izjemami vsakemu svoje. Verstovšek še ni za okraj ničesar velikega in koristnega storil. Pač pa „deluje" na drug način. Skuša namreč po možnosti škodovati onim, ki ne prisegajo na njegovo značajnost in na stranko, čije predsednik je — Ivan Roškar, slavnoznani
nekdanji hlapec v graški okolici. Slučaj, kako je
ovadil dr. Pirnata, smo že javili; bavi se z njim sodnija. A ovadil je šoštanjskemu okr. šol. svetu tudi mnogozasložnega in v delu za narod osivelega nadučitelja v Velenju g. Brenceta. Svojega namena pa ni dosegel temveč je le znova učiteljstvu dokazal, kako bi delali z njim duhovniki in različni za denar in mandate kupljeni njihovi hlapci, ako bi komandirali spodnještaj. učiteljstvu! — Ovadba proti nadučitelju Brencetu stavi Verstovška v tem značilnejšo luč, ker je pred 2 letoma ob priliki 40 letnice službovanja g. Brenceta kot jubilanta v slavnostnem govoru povzdigoval do neba. Ne bodemo zapisali, kako se naj sodi ta Verstovškova ovadba — vsi pošteni ljudje že vedo z nami vred, kaj mislimo reči. In ljadje Verstov-škove baže branijo bojda naše „uaro ne in verske svetinje .." Ali smo res Slovenci tako zapuščen in ničvreden narod brez vsakega čuta !za dostojnost in čast, da trpimo Verstovške na najbolj odgovornih in častnih mestih, katere imamo za oddati?	i
-rf-
Štajerske novice.
Potrjene volitve v okrajne zastope. Cesar je potrdil izvolitev sledečih gg. za načelnike ozir. pod-načelnike okr. zastopov in sicer v Šmarju pri Jelšah dr. Jos. Georga in Fr. Ferlinca, trškega župana, na Vranskem župn. Franca Zdolška in not. Mih. Jezov-šeka in v Rogatcu dr. Schusterja in V. Zigrosserja.
Iz Gaberja pri Celju. Ljubi naš sosed We-sten je razobesil na novi svoji stavbi veliko nemško zastavo, da bi nas izzival. Zastava visi že danes drugi dan na stavbi — upamo, da bo kmalu izginila. Izzivati se v slovenski občini ne damo.
Iz Ložnice pri Žalcu. »Podivjanost Ložničanov je nepopisna«. Tako kvasi mariborska Straža in je nakvasila že cel kup laži. Človek, ki bi ne poznal naše mladine in duševno propadlega lažnjivega dopisnika, bi si gotovo mislil: to je res divje ljudstvo. Toda počasi. Dne 25. m. m. je bila na Pernovem
Na obilisku sredi vrveža v prvih vrstah je jezdila ženska oblečena zeleno ... Iz očij ji je sevala hudobna zelena luč in roke, obraz — vse je bilo zeleno ... Za njo pa se je vila v divji razposajenosti dolga tolpa golazni: strupene kače so s srepim zelenimi očmi premetavale svoja luskinasta telesa, kuščarji in ostudne žabe so kazale drug drugemu ogabna žrela in zasajali drug drugemu v strupeno telo ostre kremplje ... In ženska! Z razbeljenim škorpijonom je tirala vso golazen nazaj. Bral ji je na obrazu strah, da je ne prehiti golazen. Neusmiljeno je bila in tolkla po obilisku, da je votlo odmevalo pokanje po napetih prsih v gozd. In spenjal se je in hitel, dasi se je videlo, da mu gre preko močij .. .
„Kaj pomeni to? Kdo je ta ženska in kdo ta golazen, ki se peha za njo?!..."
„Zavist — zelena zavist!"
„In spremljevalec — tisti na njeni desni ? ..
„Kateri, opiši mi ga! ..
„Ona krastača — ki se počasi vleče naprej; ravno sedaj jo je prevrgla kača, vidiš! S širokim žrelom in satanskim izrazom ..
(Dalje sledi.)
klerikalna komedija. Tega tejatra so se udeležile seveda tudi Marijine device iz Vrbja. V spremstvu Peskota in raznih čukov peljala se je ta pohlevna čreda skozi našo vas. Slučaj pa je nanesel, da so bili v domači gostilni tuji gostje in sic«S.iz blažene Jančičeve fare, in na te ljudi je naredila ta klerikalna promenada jako slab utis. Neki .možakar je celo prorokoval gostom, kako krasen vešer, bo nocoj tej izvoljeni mladini skozi pol ure, dolgi gozd. Bil je torej pravi špas, ki pa je bil nam domačinom docela neznan. In kaj je bilo ponoči? Bih i O, lep večer. Domači fantje so bili zbrani sredi-.vasi v naj-živahnejšem pogovoru, ravno ko se je vračala ta čreda z dušne paše domov. Nekateri so nas-pozdravili mimogrede, a zopet drugi so šli tiho mimo nas. Zadnja in za nekoliko korakov osamljena sta bila seveda zaljubljeni parček P. in Jerica, ki pa, vtopljena v vroči ljubezni, nas niti opazila nista. In mi ložniški fantje smo se drznili med to procesijo stati sredi domače vasi. Menite li, da bo cela Lož-nica zapahnila duri, kakor nekdaj naši pradedje pred krvoločnimi Turki, ter strahom trepetala, ko pride skozi vas Peško? Ne, naša mladina s svojim dostojnim obnašanjem ni dala niti najmanjšega Povoda vdariti z nožem — vsled česar pa je zavrela znanemu dopisniku kri in njegova neumna,:butica je začela fantazirati o revolverjih in klicati, na pomoč orožništvo. — Naj se le potrudi c. kr..orožništvo do nas, izvedelo bode marsikaj, kar na£im .klerikalcem ne bo ljubo. Treba je torej prvo odvaliti bruna s praga lastne hiše, potem šele iskati prahu v tuji lastnini. Živeli bi lahko složno, a tega vam ni mar, kajti vaš program je le laž in obrekovanje'/ In dasi ste v tem pravi mojstri, vendar vam je delo brezuspešno. Vam je-li znana neka Aškerčeva pesem sledeče vsebine:
Reče hrast, le hodi past,
prase, se na mojo last,
Le počenjaj, kar ti drago,
svojo pusti tu nesnago.
Moja ni trpela čast;
ti si prase, jaz sem hrast .
Ložniški fantje.
Iz Gotovelj. Domačo veselico in vin. trgatev priredijo gotoveljski fantje v nedeljo 16. t. mt,oib 6. uri zvečer pri g. Ivan Kaču v Gotovljah. S&ira domača godba. Vstopnina za osebo 30 vin. Cisti dobiček je za uboge šolske otroke. Zato je upati obilne udeležbe.	, . '
V Št. Pavlu pri Preboldu bo v nedeljo dne 16. oktobra t. 1. popoldne ob 4. uri v prostorih g. Fr. Vedenika velika gledališka predstava v prid revni-šolski mladini in Ciril-Metodovi družbi. Igrale se bodo 3 igre: 1. Kaznovana radovednost fenodejan-ski igrokaz), 2. Pravdarja (enodejanski igrokaz),, 3. Sirotek (dvodejanski igrokaz s petjem). Kdor je že obiskal zadnje tri predstave, ki jih je samostojni gledališki odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Pavlu svojim zvestim obiskovalcem nudil, bode gotovo zopet prišel te 3 lepe igre si ogledat in poslušat ter se zopet nedolžnega in poštenega veselja navžit. Za slučaj, da bi ne mogli vsi pi^šleci dovolj prostora dobiti, se bo predstava še drugi dan ali teden pozneje na splošno željo ponovila, da se vsem ustreže.
Iz Št. Jurja ob J. ž. Občinski zastop naše okoliške občine prosimo, naj se vendar enkrat spomni naših zanemarjenih občinskih cest, ki so v takem stanu, da skoraj ni več mogoče voziti po;ajihl — Ena izmed najslabših cest je ona, ki pefte proti Kranjčam v Resevno. Občinski jarek za to lsto je popolnoma zasipan. Voda mora zato po cesti teči, in jo je tako razorala, da je že za ljudi nemarnost, da si noge polomijo. Večkrat se je že zgodilo, da je voz na tej cesti do osi pogreznil. Lahko sir torej vsakdo predstavlja mučenje ljudi in živali. G." župan Ratej, ali se vam nič ne smilimo mi vozniki in naša živina? Skusite torej, da se ta cesta kmalu popravi, sicer bomo začeli dvomiti, da so možje, ki so bili po zaslugi kaplana Zganka izvoljeni za občinske zastopnike, najbolj skrbni občinski gospodarji. — Resevnski furmani.	w
Iz Zetal. Tukaj je 11. t. m. umrla na porodu 21-letna Pepica Purg iz Dobrine in sicer do krivdi duhovščine brez zadnjih tolažil sv. vere. Župnik je pač že star in se mu ne ljubi, kaplan pa itak skoro nič ni tu, ampak vedno lazi okoli Korošca v Mariboru, ker kujeta za 16. t. m. nelco veliko komedijo pri nas. Imeti bi morali 2 kaplana, ker fara obsega čez 3000 duš, pa imamo samo enega, in še ta je le za politiko. Zato se pa pri nas večkrat zgodi, da kdo brez sv. zakramentov umerje. Kaplan odide v pondeljek in pride v petek ali soboto domu. K<* je prišel očim gori imenovanega dekleta v pondeljek 10. t. m. v farovž, župnik ni hotel na spo.y«4; v torek 11. t. m. ob 11. uri dop. je očim zopej^prišel; župnik se odreže: ,Moram prej jesti!' Ko jleobenih zazvonilo na spoved, pa je bilo že prepozn$,'ker je revica že izdihnila dušo. »Vera peša«, tožijo duhovniki. A kdo je kriv? Mar ne sami, če tako postopajo? Ljudstvo je razburjeno vsled takega zanemarjanja dolžnosti. Kaj neki poreče višja cerkvena oblast?
Iz Žetal. Zadnjo nedeljo smo imeli občni zboi posojilnice. V načelstvo in nadzorstvo so voljeni dozdajni možje. Posojilnica, ustanovljena pred .tre-mi leti, deluje vrlo in ima velik promet.sNačelnik je zopet g. Maks Berlisg, njegov namestp.il); Matevž Hohnec, udje načelstva Simon Potočnik, Anton Peklič, Jožef Lah, namestnik Kari Blazine. Predsednik nadzorstva je g. Jožef Kodrič, njegov namestnik Franc Štajneker, udje pa Simon Prevol-šek, Franc Potočnik, Jož. Kitak, Andrej Mikolič in
Janez ;Vogrinec. Upamo, da bo novi odbor zopet složno- deloval za blagor 5 občin obsegajoče župnije. V posojilnico nobene politike, ampak le ljudski blagor! jih
Iz Št .Petra pod Sv. Gor. Da naša občina glede napredndsti ni najzadnja, je že večkrat pokazala. Pretirana strast klerikalcev je dobila svoje plačilo. Bivši župan Černelč, ki smo ga mi naprednjaki svoj čas ko t naprednjaka za župana izvolili, nas je na sv^jo lastno škodo varal. Vzlic temu, da se je pri zadnji volitvi župana ponudil, da hoče brezplačno županovati, in so si klerikalci že mislili: saperment, to bo vleklo, se mu vendar ni posrečilo. Pri tej priliki si je dovolil mož tudi izjavo, češ da je županske posle od prejšnjega župana umrlega g. Ferdo Kuneja v največjem neredu sprejel. To je pač grda laž, ker on ni županstva sprejel od g. Kuneja, nego od Joža Jazbeca. Sedaj je pa torej oddal županske posle klerikalcu Drofeniku. Nam je vseeno. Le to mu povemo: predno bo naš in po naši želji in volji izvoljeni župan g. Ivan Hu-dina prevfcel vodstvo županskih poslov, bomo mi in on tirjali natančnejši račun.
' DVa obsojena »junaka«. Celjsko okrožno sodišče je, obsodilo pos. sinaFranca Stergarja na 6 mesečev ječe, ker je pri nekem pretepu v Koritnem trikrat' zbodel pos. sina Iv. Planinca v vrat, pazduho tiTčieča. — Isto sodišče je obsodilo mlinarja La-nišeka. ker je zaradi zaušnice sunil kmečkega fanta Šfi&IfttP z nožem v rebra, na 3mesečno ječo.
V	ptujski okolici se je pojavila že v nekaterih slučajih, davica. Ta bolezen razsaja tam večkrat. Ali se zdravstvene oblasti ne brigajo za to, da bi jo enkrat energično zatrle?
Ptujski občinski svet je sklenil rezolucijo, v kateri protestira proti temu, da bi varaždinska mestna občina napravila v Brezju pri Varaždinu elektrarno. ker bi se zato porabile vodne sile, ki so last štaj. vojvodine ozir. avstrijske državne polovice.
Učiteljski mesti. Razpisano je na ljudski šoli pri Sv. Jakobu v Slov. gor. mesto stalnega učitelja. Prošnje do 25. t. m. — Mesto stalnega ali začasnega učitelja je razpisano v Prihovi pri Konjicah. Prošnje do^ŽSH. m.
Stari bankovci po 100 goldinarjev, ki so prišli iz' promfeta 6. oktobra 1902 in ki nosijo datum 1. majnika'%80, se še lahko do konca tega meseca zahičinjajb pri glavnih denarnih zavodih in podružnicah avstro-ogrske banke.
V	Framu se poroči prihodnji teden obč. in pos. tajnik-'"Franc Koren s poštarico Amalijo Kokalj v Franih. *Dosti sreče!
Isighnla je že 4. okt. svoji materi v Pobrežu pri Mariboru lSletna hčerka Neža Gomilšek. Dekle ima polnd lice, plave lase in je za svoja leta jako močna.
Promet s trtamf prost. Namestnija v Gradcu razglaša, da je promet s trtami za vse občine na Štajeskem z od trtne uši okuženimi občinami na Nižje Avstrijskem, Moravskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in Primorskem prost.
Iz Konjic nam pišejo: Neki posestnik iz Nove vasi ie napel čez cesto v Tepino žico. Ko ste jezdili princezinji Lujiza in Viljemina Win-dischgraetz v Tepino, bi se vsled te žice, katere niste >!prej opazile, kmalu ponesrečili. Posestnika so .zaprli.
Ia Maribora. Pri konjih v mariborski konjeniških vojašnici se je pričela širiti smrkavost v večje1 rti Obsegu. Mestni svet in okrajno glavarstvo sta ukrenila vse potrebno, da se razširjanje te nevai^e bolezni omeji. Tudi vojake, ki so prišli z bolanimi konji v dotiko, so natančno preiskali.
''Ustavljena preiskava. Graški listi javljajo, da je preiskava proti odvetniku dr. Schaleku in njegovemu koncipijentu dr. Wechslerju ustavljena.
Nemški suroveži. Iz Gradca poročajo, da so zaprli tam 27-letnega krojaškega pomočnika Janka, kateri je zvabil v svoje stanovanje dve šolarici, jedno 7 drugo 8 let staro in ju je tamkaj posilil, — Zaradi istega prestopka s 7-letno šo-larico? so zaprli tudi 15-letnega sina tovarniškega delavca v Gratkornu Henrika Gollescha.
V	kaznilnico Karlau pri Gradcu so odpeljali "%tt1ane vlomilce in tatove Wahrmutha, Pogačami. ; ln Zorca, katere je celovška porota obsodila,.^' 7 let ječe.
akad. društvo »Ilirija" v Pragi priredi v sredo 19. t. m. ob 8. uri zvečer v «Vej-vodi» ^oletniški večer. Gostje dobrodošli.
v Umrl je v Ptuju g. Peter Ivič, narednik pri tamošn|em pijonirskem bataljonu. Sprevod se je vršil sredo popoldne.
«oIk Maribora. Mesto češke drame »Žetev" se uprizori v tukajšnjem slovenskem gledališču 16. tm. Vošnjakova peterodejanka »Lepa Vida". S tem je ustreženo mnogim, ki žele videti na slovenske®! odru tudi slovenska dela naših pisateljev. Po francoski/burki, s katero se je otvorila letošnja sezona, sledi naše, domače delo, slovenska drama. Začetek je točno ob pol. 8. zvečer.
v Koleri* na Hrvaškem. Pišejo nam iz Brežic: Včeraj sp prinesli potniki iz Zagreba vest, da se je tam^pojavil jeden slučaj kolere. In sicer da je zbolela tfa koleri neka ženska, ki se je mu-
dila v neki agenturi za izseljence. Hišo so dali takoj v karanteno z vsemi prebivelci in vsemi osebami, ki so prišli z dotično osebo v dotiko. Po mestu je nastalo veliko razburjenje, katero pa se je poleglo, ko se je zdravniško dognalo, da ženska nima kolere. — »Obzor" javlja, da je zbolela v Bršadiuu ob Dravi ena in v Osjeku ena oseba na koleri.
Javna zahvala. Kakor je nekaterim čitateljem »Nar. Lista« znano, imamo pri Sv. Barbari v Halozah tudi šolarsko kuhinjo, kjer dobi po zimi do 150 otrok toplo kosilce. Treba je na leto do 400 K in več, da se stroški pokrijejo. Potrebna svota se nabere potom prostovoljnih prispevkov. Bralno društvo »Naprej« je letos že v drugič priredilo v ta namen veselico s tombolo in sicer v nedeljo 9. t. m. v novih prostorih g. Reicherja ter je izročilo podpisanemu lep znesek 50 kron. Iskrena hvala marljivemu odboru na prireditvi in vsem darovalcem dobitkov. Lepa hvala tudi vsem obiskovalcem veselic od blizu in daleč. Bog plati!
Sv. Barbara v Halozah, 10. oktobra 1910.
Anton Ogorelec, šolski vodja.
Druge slov. dežele.
v Kranjski deželni zbor ima svojo prihodnjo sejo 19. tm. Odseki sicer nimajo nobenega dela, pa klerikalci morajo zdaj agitirati po Beli krajini in ne utegnejo sklicati dež. zbora.
v Koroški deželni zbor. Koroški deželni zbor
je sklenil včeraj v svoji soji prevzeti pogojno za 120.000 kron akcij lokalne železnice Trg-Himmels-berg. Dr. Lemisch je poročal uato o deželni zadružni zvezi (nemško-nacijonalna). Deželni zbor je dovolil tej zvezi 5000 K subvencije za umetna gnojila, 3000 K za upravo in 3000 K za stroje. — Dr. Waldner ie poročal o propadli klerikalni centralni blagajni ter zahteval, da naj se nad njo proglasi konkurz, ker je njen nadaljni obstoj nezakonit radi notorične nezmožnosti poplačati dolgove. Treba je tudi kazenske sodne preiskave, da se doženejo krivci, katere ščiti sedaj nek skrivnosten plašč. Deželni predsednik je pobijal dr. Waldnerjeva izvajanja, da bi bili dani pogoji za proglasitev konkurza. Dr. Lemisch opozarja, da so za blagajno tudi škof in duhovščina ter poudarja, da bi duhovščina najbo^e storila, ako bi izvrševala svoje pastirovanje in bi se ne vtikala v gospodarske zadeve. Socijalni demokrat Aich dokazuje nato na podlagi tega klerikalnega poloma potrebo ločitve cerkve od države. Končno je bil sprejet predlog, s katerim se nalaga deželnemu odbore, da poda deželnemu zboru natančno podobo o celi aferi.
v Pri občinski volitvi v Veliki Loki na Dolenjskem so naprednjaki zmagali v prvem in tretjem razredu.
v Duhovnika-Eulenburgovca so aretirali v Trstu. Vpisal se je kot Slavko Ester iz Črnega Grada. Zvabil je nekega vojaka v svojo sobo in mu stavil nemoralne ponudbe. Ta pa se mu ni hotel udati. Neki Dalmatinec, ki je stanoval v sosedni sobi, je čul ves razgovor in naznanil zadevo policiji. O ti duhovniška morala!
v Prebivalstvo Trsta. Statistični urad tržaškega magistrata izkazuje, da ima Trst 223.521 prebivalcev. 31. sept. 1900 je imel Trst 178.127 prebivalcev. V torej še ne celo deseti letih je naraslo prebivalstvo Trsta za 45.393 duš. Na vsak način velikanski napredek.
v Ravnateljem državne gimnazije v Trstu je imenovan profesor Terezijanske akademije na Dunaju Josip Hickl.
v Odlikovanje. Ravnatelj moškega učiteljišča v Kastvu Fran Frankovič je dobil povodom svojega umirovljenja naslov vladnega svetnika.
v Operacija srca. V petek ob polnoči je našla policija v neki puljski ulici nekega človeka, Cazzetti po imenu, kateri je imel v levo stran prsi zasajen dolg nož. Kakor se je pozneje dognalo, si je mož v pijanosti sam porinil nož v prsa Policija je moža spravila takoj z rešilnim vozom v puljsko deželno bolnišnico. V bolnišnici je inšpekcijski zdravnik takoj spoznal kritičen položaj ranjenca. Ker se je konstatiralo, da je srce ranjeno, je dr. Craglietto takoj podvzel operacijo, katera je pod spretno roko imenovanega zdravnika dobro izpadla. Dr. Graglietto je ponesrečencu zašil s sedmimi šivi srce. Ranjenec se počuti po tako težki operaciji razmerno dobro. Zdravniki npajo, da bo okreval. To je bil prvi slučaj operacije srca v puljski deželni bolnišnici
Narodni gospodar.
Beseda o košarstvu.
Čitajoč članek gosp. Ogorelca v predzadnji številki «Nar. Lista», odločil sem se, tudi jaz nekaj pristaviti. To mi je tem lažje, ker sem iz-učen v tej panogi rokodelstva, ter sem si, oziroma še si nabiram ravno v košarstvu izkušenj po svetu. Tako sem imel priliko priti tudi med Cehe, pravzaprav med moravske Valahe, kjer je ko-šarstvo prav živahna domača industrija. Košaril sem med njimi pol leta ter opazoval njihovo posnemanja vredno ravnanje. Udomačila se je stvar pri njih sledeče:
Pred nekako 30 leti ustanovil je v Valaškem Meziriri neki dr. Mikička lastni učni zavod za košarstvo, katerega so se ljudje kaj pridno posluževali. Dečki, dekleta in oženjeni možje so se učili izdelovati vsaj najpotrebnejša pletiva n. pr. košare za na trg, na otroške vozičke, na potovanje, na papir, na drva itd. Ko je kateri vsaj jedno izmed omenjenih pletenin že precej dobro razumel, je moral napraviti v zavodu hitro drugemu prostor. Dobil pa je od zavoda delo in materijal, ter je doma za zavod naprej delal, Pa ne sam, učila se je od njega cela družina, bratje, sestre, oče, sploh vsak je hotel pomagati. Od začetka jim je pač malo jalovo šlo, a privadili so se in za 2—3 zimi bila je hiša pravi košarski brlog. Enako pri drugih hišah in cela okolica Valaškega Meziriča je postala za malo časa jedna sama pletarna. Vsi so delali za zavod, ki je pridno razpečaval blago med svet, ter ob enem skrbel za dovolj materijala. To je tamošnje zimsko življenje. Po leti pa grejo možje, največ zidarji, v mesta na delo, a žene opravljajo polja. Tekom
časa (namreč po smrti dr. Mikičke, je prevzela
občina zavod; a občina je žal pouk v zavodu zanemarjala, pač pa zelo že domače pletarje izrabljala, katerih je bilo itak že lepo število. Dovolj posla in izvrstne dobičke je imela z raz-pečavanjem izdelkov. Pred 6 leti pa je učni zavod prevzela država, in v njem se vežbajo še vedno novi pletarji; po izučenju vse z delom zaklada občina, ter si v zimi res lep denar zaslužijo.
Ali bi se ne moglo to pri nas tudi nekako enako upeljati? Ravno Haloze se mi zde za to posebno primerne. V vinogradih po zimi ni dela, živine ni toliko, da bi se ž njo celi dan ukvarjali: koliko ljudi dolgo zimo presedi, preleži — preleni brez posla. Tuintam gleda tudi glad v hišo, a nikjer ni kronice zaslužiti.
Zato pa je v polnem obsegu pritrditi besedam g. Ogorelca: poprimimo se košarstva, kateremu se pri nas še ni bati konkurence. Edini štajerski slovenski, državni učni zavod pri Sv. Barbari v Halozah naj bi postal podoben opisanemu v Val. Mez.; naj bi posredoval med kon-zumenti in producenti. Da bi se pa potrebni materijal ne naročeval drago iz drugih krajev, je pa predvsem obrniti največ pozornosti na domačo vrborejo. — Zima je blizu; kmetovalci, posestniki! Izpremenite svoje slabe, nerodovitne, močvirne zemlje v krasne vrbove nasade, ki povzročajo le malo dela, a prinašajo izvrstne dohooke. Zagotovim Vas, da boste stokrat ložje prodali vrbje, kot vino!
Z vprašanji v tej zadevi se smete obrniti na «državno učno delavnico pri Sv. Barbari» (p. Ptuj), poznam tamošnjega vodja in vem, da Vam radevolje ustreže ter Vam celo potrebne sadike najboljših vrst preskrbi.
Z upom, da vendar katero oko obvisi na teh vrstah ter o tem kaj več razmišlja — Vas iskreno pozdravlja	Ant. Blažek.
Žveplanje mošta. Kakor lansko leto, opaža se tudi letos tu in tam, da grozdje močno gnije. Gnilo grozdje povzroča pa v vinu pogostoma porujave-nje. To smo videli v obili meri osobito lansko leto. Pri tem se spojijo razne humozne tvarine, ko pride vino z zrakom v dotiko, z zračnim kislecem in vino spremeni barvo in včasih tudi okus. Takega vina se ne more prodajati, pa tudi za domačo rabo ni posebno prijetno.
Najboljše sredstvo proti porujavenju vina je žveplena sokislina, to je oni dim, ki se razvija, ko žveplo gori. Ta žveplena sokislina se polagoma v moštu, oz. vinu popolnoma spremeni in ni potem človeškemu zdravju prav nič škodljiva, marveč na-reja dostikrat vino celo mnogo bolj aromatično. — Navadno se spoji v vinu z alkoholom v razne etre, ki imajo jako prijeten duh.
Skušnje zadnjih let so pokazale, da je najboljše žveplati že mošt, predno je vrel. S takim žvepla-njem dosežemo, da se vrenje nekoliko zaustavi in da se nesnaga in razne tvarine v moštu deloma vse-dejo na dno posode. Dobro je, če taki nekoliko vči-ščen mošt še pred vrenjem pretočimo in ga s tem ločimo od nesnage, obenem pa spravimo na zrak, kjer izgubi del žveplene sokisline in se potem vrenje v drugem sodu bolj hitro izvrši. Vendar je tudi žveplanje brez pretakanja priporočljivo, osobito pa v letinah, ko grozdje močno gnije.
Za žveplanje se priporoča vzeti 5—8 gramov žvepla na 1 hektoliter mošta. Žveplo se sežge v posebnih kadilnicah, ki vodijo dim v sod.
Kedar žveplamo mošt, skrbeti pa nam je v kleti za primerno toploto. Ce je klet mrzla, bi se lahko dogodilo, da bi vrenje sploh popolnoma z žvep-lanjem preprečili in tak mošt bi ostal sladek. Kdor
ima torej mrzlo klet, ta naj jo segreje, bodisi s tem, da postavi v klet peč ali pa s tem, da odpira v nji okna samo ob lepem vremenu. Tudi mošt se priporoča segreti, kar dosežemo najlažje s tem, da se-grejemo del mošta v kotlu na 40° C ter ga potem ostalemu primešamo. Vselej moramo skrbeti, da povre mošt že v jeseni popolnoma, ker bi spomladansko vreme vino zmotilo in pri nemarnem kletarstvu lahko tudi pokvarilo.
Tudi pri prvem pretakanju se priporoča vino nekoliko zakaditi z žveplenim dimom, kar zabra-njuje ne samo gornje orujavenje vina, marveč zamori pogostoma tudi kali raznih bolezni v vinu.
»Km. F.«
Dnevna kronika.
Stavka francoskih železničarjev. Današnja jutranja poročila pravijo: Splošni položaj se je sinoči nekoliko zboljšal. Le na progah državnih železnic je promet popolnoma ustavljen. Na drugih progah se je posrečio vzdržati vsaj vožnjo najvažnejših vlakov. Poštna služba pa je zelo ovirana. Včeraj so morali iz Amerike došle pošiljatve prepeljati v Pariz na čolnih po reki Seni. — Pariški peki izjavljajo, da se ni bati, da bi nastopilo pomanjkanje moke in kruha v Parizu. Z moko je Pariz preskrbljen za 10 do 12 dni. V tem času pa bi se že lahko organiziral dovoz živil po reki Seni. — Razna poročila hočejo vedeti, da se je generalni štrajk ponesrečil. Včeraj dopoldne je policija zopet aretirala mnogo železničarjev, ki so nastopali proti stavkokazom. Železni-čarski komite v južni Franciji je imel v Bordeauxu zborovanje, na katerem se je sklenila stavka. V de-partementu Pas de Calais so se skoraj vsi železničarji uprli poklicu pod orožje. — Na progah vzhodne železnice je promet baje že popolnoma normalen. Mnogo železničarjev nosi bele trakove na rokavih
kot znamenje, da so oklicani pod orožje. Vojaštvo je
zastražilo vzhodni kolodvor, ker se je bati izgredov. Minister za javna dela je dovolil strojevodjem in kurjačem nositi orožje, da se z njim branijo pred napadi stavkujočih železničarjev. — V vladnih krogih upajo, da je stavka železničarjev skoraj končana. Komite stavkujočih je naznanil min. predsedniku, da je pripravljen z njim in s posameznimi železniškimi družbami stopiti v dogovor. — Voditelji stavke so se zatekli v uredništvo socijalističnega lista »Humanite«. Redakcija je od policije zabarika-dirana. Vlada je tekom včerajšnjega dne poklicala 12.000 vojakov v Pariz, da zasedejo proge. — Mesto Pariz je od sinoči od pol 7. naprej vsled stavke uslužbencev mestnih elektrarn brez razsvetljave. Posebno na bulevardih vlada popolna tema.
Praga proti dvojezičnemu uradovanju. Včeraj popoldne je bila posebna deputaclja občinskih svetnikov mesta Prage, kateri je načeloval župan dr. Groš, pri načelniku češkega konservativnega veleposestva grofu Franu Thunu ter ga prosila, naj se češko konservativno veleposestvo zavzame za to, da si kraljevsko mesto Praga varuje pravico samo-določbe jezikovnega poslovanja. Grof Thun je izjavil, da po njegovem mnenju zavzema Praga kot deželno stolno mesto izjemno stališče in da bi torej že morala dovoliti mesto tudi nemškemu jeziku, sicer pa da bo zahteve praškega mesta predložil svojemu klubu.
Velik finančni škandal na Francoskem. Ker je
velika banka Corathes Lauvieus postala bankrotna, je nastal velikanski finančni škandal. Veliko siromašnih ljudi v Cherbourgu in Rochefortu je oškodovanih. Deficit znaša čez 60 miljonov kron.
Nova borza v Lvovu. Vrše se pogajanja zaradi ustanovitve borze v Lvovu. In sicer naj funkcijoni-ra za efektni in blagovni promet. Med posameznimi prizadetimi ministrstvi so se že vršili tozadevni dogovori.
Vojaški transporti. V zadnjih dneh se vrše na progi južne železnice veliki vojaški transporti v zvezi z delnimi izmenjavami garnizij v Bosni in da je zaradi tega toliko vojaštva na železnici. Iz druge strani pa se izve, da so ti vojaški transporti v ozki zvezi z volitvami na Hrvaškem, pri katerih se ban dr. Tomaševič in vlada boje izgredov, in še bolj v ozki zvezi s kmetskim gibanjem v Bosni, ki se navzlic uradnim dementijem vedno bolj širi in zavzema vedno širši obseg, tako da se je bati nevarnosti.
Portugalski menihi v Avstriji. »Vossische Zei-tung« poroča, da so se iz Portugalske izgnani menihi obrnili na avstrijska oblastva, da se jim dovoli v monarhiji, in sicer pred vsem v Bosni in na Hr-J vaškem naseliti.
Trgovinska pogodba s Srbijo. Iz Belgrada poročajo: Finančni minister Protič je državnemu svetu predložil novo trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Srbijo s prošnjo, naj jo kolikor mogoče hitro pregleda, da bo predloga predložena skupščini že v jesenskem zasedanju.
Proslava Ferrerja na španskem. Vlada je dobila mnogoštevilne prošnje, da dovoli proslavo obletnice smrti Ferrerja. Nekatere prošnje so bile baje spisane v takem tonu, da jih je vlada izročila državnemu pravdništvu, ki naj uvede proti dotičnim prosilcem preiskavo zaradi veleizdaje.
Stavka na češkem vseučilišču. 300 slušateljev biologije na češkem vseučilišču v Pragi je včeraj izjavilo rektorju, da z ozirom na nezadostne prostore prično z današnjim dnem stavkati in da ne bodo več hodili k predavanjem.
Zdravniški kongres za odpravo carine na sladkor. »Fremdenblattu« brzojavlja iz Bruselja prof. Adamkijevič: »Na podlagi fakta, katerega sem kon-statiral, da je sladkor glavno sredstvo za srčno moč, podal sem v drugem oddelku mednarodnega kongresa za sanitetnost zdravil predlog, naj se v vseh parlamentih vseh držav predloži zakonski načrt za popolno odravo carine na sladkor, in sicer iz tega namena, da bi si mogli tudi siromaki preskrbeti prepotrebni, danes pa še predragi sladkor kot živež. V končni seji kongresa je bil ta moj predlog soglasno srejet.
Avstro-ogerski konzul dr. Todorovič umrl. —
Dne 13. septembra je v Filadelfiji umrl avstro-ogr-ski konzul dr. T. vitez Todorovič. Zadela ga je srčna kap. Bolehal je že dalje časa za srčno hibo. Dr. Todorovič je bil 60 let star. Rojen je v Karlovcu na Hrvaškem, kjer je bil njegov oče višji častnik. Služil je najpoprej pri vojakih in se je hotel posvetiti vojaški službi, a pozneje se je premislil in študiral pravo. Po dovršenih študijah je stopil v državno službo. Pred 16 leti je prišel v Filadelfijo, kjer je služil pri konzulatu in slednjič tudi postal vodja konzulata. Ko je izbruhnila špansko-ameriška vojska in je avstro-ogrsko poslaništvo v Washingtonu prevzelo posle španskega poslaništva, je bil dr. vitez Todorovič poklican kot ataše v poslaništvo in je ostal v poslaništvu do konca vojske in sklepa miru, nakar je bil imenovan konzulom v Filadelfiji. Umrli konzul je bil splošno priljubljen, posebno pa med člani avstro-ogrske kolonije.
v Zadružno gibanje med socijalno demokracijo. Dočim se je v Nemčiji in Avstriji soci-jalna domokracija dosle j posvečevala večinoma političnemu delu, začenja polagati sedaj vedno večjo važnost na gospodarsko, zadružno delo. Povdarja se, da je potrebna gospodarska moč, če se hoče okrepiti učinek glasovnic. Osobito n. pr. v mestnih zastopstvih npa soc. demokracija trajen upliv in, kjer se to doseže, trajno večino obdržati le, če dobi v roke gospodarska sredstva. Zato hoče z vso silo delati, ojačiti konznmne in stavbne zadruge (pekarne, mlekarne itd.) To stremljenje sicer v gotovem oziru ne odgovarja popolnoma orto-doksnim načelom Karla Marxa. Vidi se, da stališče revizijonistov počasi prodira tudi v najtrdnejše marksistične vrste.
Najnovejša brzojavna ln telefonična poročila.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 14. oktobra. Po zadnjih poročilih je stavkovno gibanje na Srednji in Vzhodni železnici precej oslabelo. Mnogo uslužbencev se je vrnilo k delu. Tekom včerajšnjega večera je šlo mnogo uslužbencev z obratnim vodjem k železniškemu ravnateljstvu Severne železnice in mu je naznanilo, da gre zopet na delo, ako družba umakne nekatere sklepe.
Lyon, 14. oktobra. Na kolodvoru so sežgali že-Tezničarji poštni žakelj s pozivnicami za provinci-jalne železničarje naj nastopijo vojaške vaje. Storilci so neznani.
Pariz, 14. oktobra. U uradnih krogih zagotavljajo, da bodo posegli po resnih odredbah proti vodjem stavkovnega gibanja. Govori se o sklicanju najvišjega sodišča, pred katerim bi se imeli vodje štraj-kovcev zagovarjati zaradi komplota proti varnosti države.
Pariz, 14. oktobra. Včeraj so zaprli okrog 100 vodjev železničarske stavke. Danes se aretacije nadaljujejo.
Pariz, 14. oktobra. Včeraj proklamirana stavka elektrotehnikov in elektrarniških uslužbencev je imela za razsvetljavo v mestu neprijetnih posledic. Celo v Elizeju in po ministerstvih ni bilo luči. Istotako po velikih boulevardih. V restavracijah so si pomagali s svečami in svetilkami.
Pariz, 14. oktobra. Policija je izdala povelje zapreti vodjo elektrarniških uslužbencev Petauda.
Pariz, 14. oktobra. Na kolodvorih in po vseh železniških progah je vse polno vojaških straž. — Vsled tega se stavkujočim železničarjem ni posrečilo napraviti večjih poškodb.
Pariz, 14. oktobra. Odbor zveze transportnih delavcev, šoferjev in tramvajskih uslužbencev je naznanil svojim članom, naj pokažejo svoje simpatije do stavkujočih železničarjev s tem, da stopijo tudi sami v stavko.
GOVOR DR. KRAMARA.
Dunaj, 14. oktobra. Odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve bode imel danes popoldne sejo, v kateri se bode bavil s proračunam ministerstva za zunanje zadeve. Poročal bo markiz Baquehem. Prvi se oglasi k besedi dr. Kramar, kateri bode politiko zunanjega ministerstva ostro kritiziral.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK ZBOLEL.
Belgrad, 14. oktobra. Ko se je vrnil prestolonaslednik Aleksander z manevrov pri Nišu, mu je postalo slabo in moral je ostati že tri dni v postelji. Mislijo, da ima legar. Poklicali so z Dunaja specija-lista.
Po svetu.
v Konec procesa Haverda. Dne 11. tm. se je končal v Budimpešti proces proti Mariji Haverda, ki je dala umoriti svojo mater, da bi prišla do dedščine. Kakor znano se je moral prvikrat proces ustaviti, ker se je drž. pravdnik vHaverdo — zaljubil. Pri drugi obravnavi je bila Haverda oproščena in Madžarska je slavila morilko kot — mučenico. Kmalu na to pa je Janossy, ki je na njeno željo njeno mater umoril, vse izpovedal, in prišlo je do nove obravnave pred budimpeštansko poroto. Marija Haverda je obsojena na 12, Janossy na 10 in Hav^rdin ljubček in sokrivec Vojta na 8 let težke ječe.
Tržne cene.
Dunaj, 13. okt. Borza zakmetijske pridelke. Zaradi petka, ko imajožidovi praznik, je bila borza le slabo obiskana. Ni došlo do nobenih sprememb v cenah.
T rs t, 13. okt. Sladkor. Centrifngal pil<5s prompt K 30 do K 31, za dobavo K 283/4 do K 28 V2. Tendenca medla.
Budimpešta, 13. okt. S v i n j s k i se j m. Ogrske stare težke 146—147, mlade težke 152—154, mlade srednje 154—158, mlade lahke 160—164 v kilogram. Zaloga 32.834 komadov.
Budimpešta, 13. okt. Mast. Svinjska mast 172, namizna slanina 146.
Praga, 13. okt. S1 a d k or. Surovi sladkor nova kampanja K 21'90. Tendenca: mirna. — Vreme oblačno.
Širite Nar. Dnevnik.
Slikar in pleskar
prevzame vsa v svojo stroko spada joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
Diktor Beuc, Celje
Graška cesta šteu. 8.
'X ,\'A	>»T'X	>W< A'X w *
O, K....«.., ». ....... .......- - -----r"-------r.Vj--......-.V.-,-------AAtU-DlJ
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih knjig,
na debelo in drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
GraSka cesta St. 7. Lastna zaloga Šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
177 88-64
»«M m»« «I»I ...» m....... . . ■ ... -............-||-|.|.j.|j.j.^rj.|r|.|.-j.j.j.j-j. ri-r-ji/ju-uainnrij-ViAr