1Uvod Ozaveščenost ljudi o pomenu zdrave prehrane narašča in spodbujajo jo javne zdravstvene ustanove. S POZNAVANJEM PREhRANSKIh VREDNOSTI ŽIVIL DO URAVNOTEŽENEGA PREhRANJEVANJA WITh KNOWLEDGE ABOUT FOOD NUTRITION VALUES TO A BALANCED DIET AVTORICE / AUThORS: Jelka Dolinar, mag. farm.1 dr. Andrijana Tivadar, mag. farm.2 Ana Marija Gerbič, dipl. inž. živilstva in prehrane3 1 Strniševa cesta 45, 1231 Ljubljana 2 Slovensko farmacevtsko društvo, Dunajska 184 A, Ljubljana 3 Lamutova ulica 37, 1000 Ljubljana NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: jelkadolinar@cibus.si POVZETEK Izbira in priprava hrane je vsakodnevno opravilo sle- hernega gospodinjstva. Farmacevti kot interdisci- plinarno usposobljeni zdravstveni delavci lahko ob poznavanju prehranskih vrednosti živil, prehranskih navad, zdravstvenega stanja in načina življenja po- sameznika ocenijo, ali je njegova prehrana uravno- težena ali pa je potreben dodaten vnos esencialnih hranil s prehranskimi dopolnili. V članku smo pred- stavili nekaj glavnih vzrokov za izgube hranil med pripravo živil za lastne potrebe in dejavnikov, ki vpli- vajo na biološko uporabnost hranil iz živil. Sestavili smo jedilnik z energijsko vrednostjo okoli 2000 kcal (kar ustreza 8368 kJ) in podatke o sestavi živil pri- merjali v petih različnih prehranskih podatkovnih zbirkah. Ugotavljali smo energijsko vrednost hrane, celokupno vsebnost makrohranil ter nekaterih mi- krohranil glede na priporočene dnevne vnose, med katerimi smo izbrali šest mineralov in deset vitami- nov. Rezultati se med podatkovnimi zbirkami razli- kujejo, vseh pet zbirk pa kljub temu omogoča upo- rabno oceno prehranske vrednosti živil, ki je osnova za prehranska priporočila. KLJUČNE BESEDE: makrohranila, mikrohranila, prehranska vrednost ži- vil, prehranske podatkovne zbirke ABSTRACT The selection and preparation of food is a daily task for every household. Pharmacists, interdisciplinary trained health professionals, can, based on food composition values, individual eating habits, health status, and lifestyle, assess whether an individual's diet is balanced or whether an additional food supplement intake is required. We present some of the main causes of potential nutrient losses in food during the preparation of food for its own use and the impact on the bioavailability of nutrients from food. We compiled a menu with an energy value of about 2000 kcal (i.e. 8368 kJ) and compared food composition values in five different national food databases. We determined the energy value of food, the total content of macronutrients, and some micronutrients, according to the recommended daily intake, from which we selected six minerals and ten vitamins. The results differ between databases, 364 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73 2podatkovne zBiRke oHRanilni SeStavi Živil Seznam nacionalnih podatkovnih zbirk o hranilni sestavi živil iz držav EU in nekaterih drugih držav je objavljen na spletni strani Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO, Food and Agriculture Organization) (5). Prehransko vrednost izbranih živil smo ocenili s pomočjo podatkov iz petih zbirk: • danske zbirke FRIDA – National Food Institute, Technical University of Denmark (DTU) (6), • ameriške USDA – FoodData Central, U.S. Department of Agriculture (7), • francoske CIQUAL – Observatory of Food, unit of ANSES, The French agency for food, environmental and occu- pational health safety (8), • nemške BLS – Max Rubner Institut, Federal Research Centre for Nutrition and Food (BfEL), Federal Ministry of Food and Agriculture (9), in • slovenske OPKP – odprta platforma za klinično prehrano, Odsek za računalniške sisteme, Institut Jožef Stefan (10). Zbirke imajo nekaj pomanjkljivosti, tudi očitnih napak pri navajanju vsebnosti mikrohranil, zato je smiselno podatke o istih živilih primerjati po različnih zbirkah. Odstopanja vsebnosti posameznih hranil v istih živilih smo ugotavljali celo v istih zbirkah. Med zbirkami so tudi razlike v termino- logiji in v navajanju merskih enot, kar lahko nepazljive upo- rabnike zavede in je razlog za večje napake pri izračunih energijske vrednosti in količine hranil v živilih. Nekatere po- datke je bilo za namen primerjave potrebno preračunati. Francoska zbirka CIQUAL navaja podatke o vsebnostih retinola in beta-karotena ločeno, ne pa tudi celokupne vrednosti vitamina A v retinolnem ekvivalentu (RE), ki je osnovna enota za priporočene odmerke. Za vsebnost mi- krohranil uporabljajo različne enote (ng, μg, mg). Nekatere zbirke navajajo razpoložljive (prebavljive) ogljikove hidrate, ki ne vključujejo vlaknin, druge skupaj z vlakninami. Podatek je pomemben pri preračunavanju deleža energijske vred- nosti, ki jo prispevajo ogljikovi hidrati. V primerih, ko v zbirki ni podatka o določenem hranilu, to še ne pomeni nujno, da živilo hranila ne vsebuje. Npr. v zbirki CIQUAL smo na- leteli na nekaj živil (čebula, kis, mandlji), pri katerih ni nave- dene energijske vrednosti. Upravljavci zbirke podatkov o energiji ne preračunavajo, ko predvidevajo, da so v živilih prisotni polioli in/ali organske kisline, ki pa jih niso dokazali s kvantitativno analizo. V takih primerih smo vnesli pov- Na voljo je vedno več spletnih orodij, ki usmerjajo po- trošnike, zelo velik pa je tudi vpliv oglaševanja. Ob vseh novih spoznanjih o vplivu hrane na zdravje narašča po- nudba prehranskih dopolnil, ki večinoma vsebujejo enake sestavine, kot jih lahko dobimo tudi s hrano. Vzrokov za pomanjkanje hranil je veliko, eden od njih je tudi neu- strezna prehrana. Lekarniški farmacevt sodi med najbolj dostopne zdrav- stvene strokovnjake, ki je interdisciplinarno usposobljen, pozna vpliv učinkovin na zdravje človeka in lahko na podlagi prehranskih navad posameznika, njegovega zdravstvenega stanja in načina življenja oceni, ali je po- treben dodaten vnos esencialnih hranil s prehranskimi dopolnili. Obiskovalci lekarn mu pri izbiri prehranskih do- polnil zaupajo, kar dokazuje raziskava Sekcije farmacev- tov javnih lekarn pri SFD iz leta 2011 (1). Spletne oblike komunikacije z javnostjo lahko to zaupanje v prihodnje še okrepijo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA, European Food Safety Authority) je na podlagi znanstvenih mnenj določila referenčne prehranske vrednosti za različne po- pulacijske skupine, ki predstavljajo osnovo za prehranska priporočila (2). Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je leta 2020 objavil posodobljena priporočila referenčnih vrednosti za energijski vnos in vnos hranil (3), ki so pov- zete po referenčnih vrednostih za vnos hranil D-A-Ch. V evropskem prostoru je D-A-Ch (D za Deutschland, A za Austria in Ch za Švico, tj. Confederatio Helvetica) namreč referenčna institucija za določanje populacijskih priporo- čenih vrednosti za vnose hranil. Metode in orodja za oceno prehranskega vnosa ter prehranske referenčne vrednosti so podrobno predstavljene v knjigi Minerali, vi- tamini in druge izbrane snovi, prav tako tudi splošni po- datki o zgradbi in pomenu nacionalnih podatkovnih zbirk o sestavi živil (4). S člankom smo želeli opozoriti na nekatere dejavnike, na katere lahko vplivamo sami in tako poskrbimo za ustrezno preskrbljenost organizma z makro- in nekaterimi mikro- hranili: izbira živil in ocena njihove prehranske vrednosti, priprava hrane za lastne potrebe in način prehranjevanja. 365 farm vestn 2022; 73 but all five databases allow quite an usefull assessment of food nutrition values, which is the basis for dietary recommendations. KEY WORDS: food databases, food nutrition values, macronutrients, micronutrients IZ V IR N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I prečno vrednost podatkov iz ostalih zbirk, sicer bi rezultati preveč odstopali. V zbirkah smo iskali enaka ali vsaj čim bolj primerljiva živila, kar ni bilo vedno mogoče. Tako npr. CIQUAL ne vsebuje podatkov o kruhu iz 100-odstotne ržene moke, zato smo pri izračunu upoštevali ržen kruh z dodano pše- nično moko. V ameriški zbirki smo izbirali živila (kruh, ovseni kosmiči, jabolčni sok), ki so posebej označena, da niso obogatena z minerali in vitamini in ne vsebujejo do- danih sladkorjev. 3izGUBe MikRoHRanil pRipRipRavi HRane za laStnepotReBe Vsebnost makro- in mikrohranil je osnova za prehransko vrednost živil, ki je odvisna od številnih dejavnikov, na katere, razen pri pripravi živil za posamezne obroke, potrošniki ni- mamo vpliva. Količina mikrohranil, predvsem vitaminov, ki jih živilo ohrani oz. se iz živila izgublja, je odvisna od načina predelave, transporta in skladiščenja. Zmanjšanje vsebnosti pospeši segrevanje, prisotnost zraka, svetlobe, mikrobov in nekaterih mineralov, zlasti železa in bakra, na zmanjšanje vsebnosti pa vpliva tudi medsebojno delovanje s snovmi, ki so naravno prisotne v živilih (encimi, sulfiti, nitriti). Med predelavo živil oz. pripravo hrane se ohrani več mineralov (okoli 90 %) kot vitaminov. Pri kuhanju in dušenju ostanejo minerali v mediju, v katerem smo živilo pripravljali. Izgube vitaminov, zlasti vodotopnih, so večje in so odvisne od na- čina priprave hrane. Navajamo nekaj primerov: Z zamrzo- vanjem sadje izgubi okoli 30 % vitamina C, s sušenjem 80 %. Veliko je podatkov o krompirju. Za 20 % se zniža vse- bnost vitamina C, če mlad krompir pečemo v olupku, za 25 %, če ga skuhamo v olupku, kuhan star krompir pa vsebuje najmanj, le 25 % prvotne količine vitamina C. Vse- bnost nekaterih vitaminov skupine B se zmanjša za polovico pri toplotni obdelavi mesa, rib in stročnic (med 30 in 60 %). Padec je sorazmeren s trajanjem toplotne obdelave. Bolj stabilen je npr. vitamin B12 (kobalamin). Pri kratkotrajni to- plotni obdelavi mesa se vsebnost vitamina B12 zniža od 10 do največ 40 % (11, 12). Stabilnost vitamina B3 (niacin), vi- tamina B6 (piridoksin), pantotenske kisline (vitamin B5), fo- latov (vitamin B9) in vitamina B12 (kobalamin) v živilih je večja kot vitaminov, ki so občutljivi na oksidacijo (maščobotopni vitamini A, D in E ter vodotopni vitamin C, vitamin B1 (tiamin), vitamin B2 (riboflavin) in vitamin B7 (biotin)) (14, 15). V novejši raziskavi iz leta 2017 so analizirali vsebnost vita- minov C, E, A in K v termično obdelani zelenjavi v vodi in ugotovili, da so izgube vitaminov zelo odvisne od vrste ze- lenjave in termičnega postopka. V večini primerov se je pri kuhanju izgubilo manj maščobotopnih vitaminov kot vo- dotopnega vitamina C. Njegova vsebnost se je zmanjšala za od 8,9 % do 100 %. Izgube vitamina C so bile najmanjše pri brokoliju. Na splošno se pri kuhanju brokolija in druge zelenjave v vodi izgubi več vitamina C kot pri kuhanju v sopari. Največ vitamina C, celo več kot 90 %, se je ohranilo v špinači, korenju, sladkem krompirju in brokoliju pri kuhanju v majhni količini vode v mikrovalovni pečici (13). Kljub temu, da velja ocvrta hrana za manj priporočeno (ve- lika energijska gostota, vsebuje več trans-maščobnih kislin), ima cvrtje tudi določene prednosti pred drugimi termičnimi postopki. Pri cvrtju v olju s temperaturo 180 °C se namreč temperatura v notranjosti živila ni dvignila nad 100 °C, zato se vsebnost termolabilnih snovi ni bistveno zmanjšala, vo- dotopna mikrohranila se niso izločila v olje, izgube mineralov so bile manjše od 10 %, manjše so bile tudi izgube tiamina (vitamin B1) in vitamina C (16). 4aBSoRpcija MakRo- inMikRoHRanil iz HRane Biološko uporabnost mikrohranil pogosto definiramo kot delež zaužitega mikrohranila, ki je v organizmu na razpolago za fiziološke procese (4). Biološka uporabnost mikrohranil iz živil je med drugim odvisna od vrste živila, načina pri- prave, prebavljivosti in interakcij med hranili. Pri tem imajo zelo pomembno vlogo snovi v živilih, ki spodbujajo ali za- virajo prebavo in absorpcijo hranil. Pri biološki uporabnosti mineralov navajajo, da je pogosto fiziološki status posa- meznika (starost, fiziološko stanje prebavil, nosečnost, gi- 366 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73 ALI STE VEDELI? • Energijo živil preračunavajo glede na vsebnosti maš- čob, beljakovin, ogljikovih hidratov, vlaknin, poliolov, organskih kislin in alkohola po dogovorjenih faktorjih: - 37 kJ/g (9 kcal/g) maščobe - 17 kJ/g (4 kcal/g) beljakovine - 17 kJ/g (4 kcal/g) ogljikovi hidrati - 8 kJ/g (2 kcal/g) vlaknine - 10 kJ/g (2,4 kcal/g) polioli - 13 kJ/g (3 kcal/g) organske kisline - 29 kJ/g (7 kcal/g) alkohol bljivost prebavil, prirojene okvare …) pomembnejši kot ži- vilski vir (17). V tem prispevku smo izpostavili le absorpcijo nekaterih hranil iz živil, na katero lahko tudi sami vplivamo z ustrezno pripravo hrane ali kombinacijo živil. Med makrohranili imajo beljakovine posebno mesto glede na fiziološki pomen za človeka, saj omogočajo tvorbo last - nih beljakovin. Pri tem ni pomemben le zadosten vnos be- ljakovin, pač pa tudi kakovost. Prebava beljakovin se začne že v ustih s solubilizacijo, nadaljuje s proteolizo v želodcu, kjer klorovodikova kislina in encimi razgradijo velike mole- kule beljakovin na manjše peptide, in zaključi v tankem črevesju s sproščanjem aminokislin, di- in tripeptidov. Pre- bavljivost beljakovin v živilih živalskega izvora izboljša to- plotna obdelava, ker visoka temperatura uniči inhibitorje proteaz, poleg tega denaturirane beljakovine lažje hidroli- zirajo v gastrointestinalnem traktu. Eden izmed parametrov, s katerimi lahko primerjamo kakovost beljakovin, je PD- CAAS (Protein Digestibility Corrected Amino Acid Score), indikator kakovosti beljakovin, ki ga uporabljamo pri oceni sposobnosti beljakovine, da doseže telesne potrebe po aminokislinah (18). Beljakovine živalskega izvora (mleko, jajca, meso) imajo najvišji PD-CAAS, ocenjen je na najmanj 1, z njimi so med beljakovinami rastlinskega izvora primer- ljive le sojine. PD-CAAS za fižol je ocenjen na 0,7–0,75, za žita 0,5–0,65. Problematične so tri aminokisline – stročnice vsebujejo malo metionina in cisteina, žita malo lizina. PD- CAAS<1 pomeni, da je v živilu omejena količina najmanj ene aminokisline (19, 20). Absorpcija aminokislin iz gastrointestinalnega trakta je odvisna od fizioloških lastnosti posameznika, kemijske oblike razgra- jenih aminokislin v tankem črevesju ter prisotnosti snovi, ki jih zaužijemo s hrano in lahko ovirajo tako razgradnjo belja- kovin kot tudi absorpcijo aminokislin. To so antinutritivni de- javniki, med katere uvrščamo fitate, fenole, saponine, poli - fenole, npr. tanine, glukozinolate ter encimske zaviralce, in jih vsebujejo ovojnice semen žit, stročnic in oreščkov, nekaj pa tudi zeleni deli rastlin in sadje. V prebavnem traktu tvorijo neaktivne komplekse z beljakovinami in minerali, s proteazami in amilazami ter tako zmanjšajo absorpcijo (18, 21). Učinek antinutritivnih dejavnikov izničimo oz. zmanjšamo npr. s kuhanjem, namakanjem, fermentacijo in nakaljeva- njem živil. S tem izboljšamo tako absorpcijo mineralov kot prebavljivost beljakovin in absorpcijo aminokislin (21). Primer slabe prakse je vsakodnevno uživanje jogurta z ovsenimi kosmiči, ki jih prej nismo namakali, kar so dokazali v poljski študiji. Potem ko so v jogurt ali mleko dodajali ovsene kosmiče, se je bistveno zmanjšala količina prostega kalcija med prebavo in vitro (22). Drug primer slabe prakse je sočasno uživanje mesa in pravega čaja, vina ali kave, ki vsebujejo polifenole, ti pa zmanjšajo absorpcijo železa in drugih mineralov (23). Vpliv interakcij med makro- in mikrohranili ni zanemarljiv. Beljakovine iz mleka, jajčnega beljaka in soje zmanjšajo ab- sorpcijo železa, medtem ko jo beljakovine iz mesa, perutnine in rib izboljšajo. 30 g mišičnega tkiva je enako povečalo absorpcijo železa kot 25 mg askorbinske kisline (23). Žival- ske beljakovine izboljšajo tudi absorpcijo cinka (17). Vitamini in minerali so v živilskem matriksu vezani v različnih kemijskih oblikah, kar vpliva na njihovo biološko uporabnost. Absorpcija železa se giblje med 14–18 % iz živil rastlinskega in živalskega izvora in 5–12 % iz živil izključno rastlinskega izvora (23). Železo vsebuje skoraj vsako živilo, organizem ga lažje izkoristi iz živil živalskega izvora, v našem primeru iz jajca in piščančjega mesa, kjer je vezano v hemski obliki. Absorpcija niacina znaša med 23 in 70 %, manjša je iz žit in večja iz živil živalskega izvora (24). Absorpcija retinola iz živalske hrane je zelo visoka, med 70 in 90 %, medtem ko je absorpcija beta-karotenov iz rastlinske hrane med 5 in 65 %, večja je iz kuhanih živil in v kombinaciji z mastno hrano (25). Absorpcija vitamina E variira od 10 do 79 %. Nanjo vplivajo številni dejavniki, ki še niso v celoti raziskani: genetika, prisotnost maščob in drugih maščobotopnih vi- taminov ter nekaterih proteinov (26, 27). Absorpcija vita- mina B12 je večja od 50 %, celo do 89 % iz ovčetine in piš- čančjega mesa (28, 29), iz jajc 13,2 do 57,7 % (30). Absorpcija vitamina B12 je manjša iz živil, ki vsebujejo velike količine tega vitamina (npr. iz jeter) (28, 29). Podobno velja tudi za nekatere druge vitamine. Čeprav se zelo dobro ab- sorbirajo (tiamin v 95 %, vitamin C v 80–90 %), pa jih or- ganizem lahko izkoristi le v omejenem obsegu. 5analiza jedilnika Sestavili in analizirali smo jedilnik, ki vsebuje dostopna, po- gosto uporabljana živila v slovenski kuhinji, s katerimi za- gotovimo okoli 2000 kcal (8368 kJ) energije, nismo pa sledili kuharskim receptom. Odločili smo se za omejen izbor živil in ocenjevali njihovo prehransko vrednost s ciljem, da se čim bolj približamo priporočenim dnevnim vnosom makro- in mikrohranil. Doseganje referenčnih vrednosti za posamezno hranilo glede na populacijsko skupino v kraj- šem časovnem obdobju (1–2 tedna, ne pa vsak dan po- sebej) je osnova za uravnoteženo prehranjevanje. Zaradi boljše absorpcije hranil pa je priporočljivo, da je vnos ča- 367 farm vestn 2022; 73 IZ V IR N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I sovno čim bolj enakomerno porazdeljen. V preglednici 1 navajamo seznam in količine živil, ki smo jih vključili v jedil- nik, v preglednici 2 pa celokupno hranilno vrednost, ki smo jo izračunali na podlagi podatkov iz posameznih zbirk. Primer dnevnega jedilnika, ki ga lahko pripravimo z živili iz preglednice 1: ZAJTRK: • Navaden jogurt z ovsenimi kosmiči, žlica mandljev • Palačinka z marmelado • Jabolko KOSILO: • Piščančji file na žaru • Kuhana ječmenova kaša s cvetačo in korenjem • Paradižnikova solata s čebulo, olivnim oljem in kisom • Kos rženega kruha • Grozdje • Jabolčni sok VEČERJA: • Kos belega kruha s sirom • Solata endivija s krompirjem, sončničnim oljem in kisom Razvoj programske opreme omogoča številne rešitve za ugotavljanje prehranskega vnosa z živili. Mnoge med njimi so prosto dostopne v obliki spletnih aplikacij, vendar se niso izkazale kot optimalne za vrednotenje prehranskega vnosa (31). Ključnega pomena za ustrezno vrednotenje prehranskega vnosa so podatki o hranilni sestavi živil, ki jih uporabljajo programska orodja. 5.1 OCENA VSEBNOSTI MAKROhRANIL Slovenske nacionalne smernice Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil (3) priporočajo dnevne vnose beljakovin v g/kg telesne mase, za odrasle 0,8 g/kg/dan. Enako vrednost predlaga EFSA. Slovenske smernice pri- poročajo orientacijske dnevne vrednosti za maščobe in ogljikove hidrate. Z maščobami naj bi odrasli pokrili 30 % energije, z ogljikovimi hidrati pa več kot 50 %; EFSA pred- laga 45–60 %. Ta razmerja se med populacijskimi skupi- nami razlikujejo, na potrebe po hranilih pa vpliva tudi raven telesne dejavnosti. Slovenci v različnih starostnih skupinah (od 1 do 74 let) pokrijejo 15–19 % energije z beljakovinami, 29–34 % ener- gije z maščobami in 45–55 % z ogljikovimi hidrati (32). Podobna je tudi struktura energijskega vnosa po našem jedilniku (slika 1). EFSA določa potrebe po beljakovinah na osnovi dušikovega ravnovesja, ki je doseženo, ko sta vnos dušika z beljakovi- nami iz hrane in eliminacija dušika izenačena. Povprečne dnevne potrebe odraslega zdravega človeka znašajo 105 mg dušika/kg telesne mase (0,66 g beljakovin/kg/dan). Na tej osnovi je EFSA določila populacijski referenčni vnos 0,83 g beljakovin/kg telesne mase/dan, kar zadošča za okoli 10 % energije. EFSA ob tem izpostavlja polnovredne beljakovine s PDCAAS = 1 oz. 100 %. Beljakovine v živilih z našega seznama prispevajo med 16 in 17 % energije (od tega je delež beljakovin živalskega izvora 60 %, beljakovin rastlinskega izvora pa 40 %). Pri vnosih beljakovin, ki pokri- jejo do 35 % energije, ni podatkov o škodljivih stranskih učinkih. Kljub temu EFSA predlaga, da zgornja meja vnosa beljakovin ne presega dvakratnika priporočenega popula- cijskega referenčnega vnosa beljakovin (19). 368 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73 Živilo Masa [g] Cvetača 50 Čebula 20 Grozdje 50 Jabolka 150 Jajce (kokošje, celo) 50 Ječmen 50 Jogurt (1,5 % maščobe) 150 Kis 20 Korenje 50 Krompir (kuhan v olupku) 150 Kruh (bel, iz pšenične moke) 100 Kruh (ržen) 50 Mandlji 10 Marmelada (50 % sladkorja) 15 Mleko (3,5 % maščobe) 30 Moka (pšenična bela, tip 550) 20 Olje (olivno, deviško) 15 Olje (sončnično) 15 Ovseni kosmiči 20 Paradižnik (rdeč ) 100 Piščančja prsa (brez kosti in kože) 120 Sir (poltrdi, 45 % maščobe) 50 Sok (jabolčni, 100 %) 300 Solata endivija 200 Preglednica 1: Seznam živil, izbranih za analizo hranilne vrednosti, in količina živila za celodnevni jedilnik z energijsko vrednostjo okoli 2000 kcal (8368 kJ). Table 1: List of foods selected for nutritional analysis and the amount of food for a daily menu with an energy value of about 2000 kcal (8368 kJ). 369 farm vestn 2022; 73 IZ V IR N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I P re g le d n ic a 2 : C el ok up na h ra ni ln a vr ed no st ž iv il iz p re gl ed ni ce 1 , k i s m o jo iz ra ču na li na p od la gi p od at ko v iz p et ih r az lič ni h zb irk o h ra ni ln i s es ta vi ž iv il.   Ta b le 2 : To ta l n ut rit io na l v al ue o f f oo d s lis te d in T ab le 1 , c al cu la te d b as ed o n d at a fro m fi ve d iff er en t fo od d at ab as es . P rip or oč en i o rie nt ac ijs ki d ne vn i v no s: z a b el ja ko vi ne v g /k g/ d an , z a m aš čo b e, o gl jik ov e hi d ra te in v la kn in e so p od an e or ie nt ac ijs ke v re d no st i ( 3) P D V – p rip or oč en i d ne vn i v no si v ita m in ov in m in er al ov , k i s e la hk o na va ja jo (4 0) P od at ki , o zn ač en i z r d eč o, p rik az uj ej o re zu lta te , k i s o m an jš i o d 1 00 % P D V. *V re d no st fo ln e ki sl in e je p re ra ču na na iz fo la to v, k i j ih v se b uj ej o ži vi la z je d iln ik a (1 µ g fo la ta iz h ra ne = 0 ,6 µ g fo ln e ki sl in e) E ne rg ijs ka in h ra ni ln a se st av a ži vi l M er sk e en ot e  C ilj an i v no s en er gi je U S D A FR ID A C IQ U A L B LS O P K P E ne rg ija kJ (k ca l) 83 68 (2 00 0) 91 00 (2 17 5) 84 77 (2 02 6) 85 31 (2 03 9) 83 09 (1 98 6) 84 98 (2 03 1) M ak ro hr an ila M er sk e en ot e P rip or oč en i or ie nt ac ijs ki d ne vn i v no s m ak ro hr an il U S D A % E FR ID A % E C IQ U A L % E B LS % E O P K P % E B el ja ko vi ne g (% E ) 0, 8 g/ kg /d an 92 ,8 6 17 81 ,6 2 16 86 ,7 2 17 84 ,8 4 17 84 ,0 8 17 M aš čo b e  g (% E ) 30 % E    67 ,2 1 28 73 ,1 2 32 68 ,1 8 30 65 ,4 3 30 67 ,1 2 30 O gl jik ov i h id ra ti g (% E ) > 50 % E 30 0 55 24 4, 2 49 24 8, 91 49 24 1, 1 49 26 9, 06 53 V la kn in e g (% E ) na jm an j 3 0 g 34 ,3 7 3 33 ,9 7 3 36 ,4 3 4 29 ,7 1 4 26 ,7 5 3 S la d ko rji g (% E ) / 84 ,7 1 16 80 ,4 4 16 83 ,5 2 16 93 ,8 2 19 82 ,3 0 16 M ik ro hr an ila M er sk e en ot e  P D V  m ik ro hr an il % P D V % P D V % P D V % P D V % P D V K al ij m g 20 00 38 40 19 2 35 36 ,8 5 17 7 38 59 19 3 36 47 ,4 18 2 39 28 ,8 7 19 6 K al ci j m g 80 0 10 01 ,7 9 12 5 10 76 ,9 3 13 5 92 4, 35 11 6 10 28 ,9 5 12 9 10 96 ,6 6 13 7 M ag ne zi j m g 37 5 36 9, 2 98 32 1 86 35 0, 02 93 34 5, 05 92 36 9, 83 99 Fo sf or m g 70 0 15 58 ,1 22 2 14 62 ,5 3 20 9 14 99 ,7 21 4 15 95 ,5 5 22 8 15 19 ,6 3 21 7 Ž el ez o m g 14 11 ,4 81 10 ,2 9 74 10 ,6 4 76 13 ,1 8 94 19 ,2 4 13 7 C in k m g 10 11 ,5 7 11 6 9, 86 99 10 ,0 3 10 0 10 ,7 1 10 7 10 ,1 0 10 1 V ita m in A µg 80 0 88 4 11 0 92 6 11 6 10 71 13 4 18 72 23 4 16 43 ,4 7 20 5 V ita m in D µg 5 1, 76 35 2, 04 41 3, 09 62 2, 19 44 1, 39 28 V ita m in E m g 12 15 ,3 12 8 16 ,2 2 13 5 18 ,3 9 15 3 22 ,2 6 18 7 20 ,5 0 17 1 V ita m in C m g 80 86 ,7 5 10 8 10 7, 83 13 5 96 ,0 6 12 0 12 1, 38 15 1 88 ,2 4 11 0 V ita m in B 1 (ti am in ) m g 1, 1 1, 53 13 9 1, 23 11 2 1, 26 11 5 1, 27 11 5 1, 63 14 8 V ita m in B 2 (ri b of la vi n) m g 1, 4 1, 89 13 5 1, 52 10 8 1, 43 10 2 1, 21 86 1, 87 13 4 V ita m in B 3 (n ia ci n) m g 16 22 ,5 7 14 1 19 ,7 5 12 3 21 ,2 2 13 3 22 ,5 4 14 1 31 ,7 7 19 9 V ita m in B 6 (p iri d ok si n) m g 1, 4 2, 38 17 0 1, 89 13 5 1, 93 13 8 1, 97 14 1 2, 68 19 2 V ita m in B 9 (fo ln a ki sl in a) * µg 20 0 30 3, 45 15 2 38 4, 90 19 2 36 2, 60 18 1 31 1. 85 15 6 34 5, 28 17 3 V ita m in B 12 (k ob al am in ) µg 2, 5 2, 49 10 0 2, 26 90 2, 29 92 3, 13 12 5 2, 30 92 Ustrezen vnos beljakovin vse pogosteje določajo glede na telesno maso posameznikov in starost. Raziskava PROT- AGE iz leta 2013 priporoča za starostnike nad 65 let višje vnose beljakovin, in sicer 1,2 g/kg oz. celo do 1,5 g/kg, če imajo starostniki resnejše bolezni, izjema so le bolniki s hujšo ledvično okvaro (33). V našem jedilniku je energijski delež maščob med 28 % energije po USDA in 32 % po FRIDA, kar lahko ocenimo kot primerno. Če je delež maščob nižji od 20 % energije, se že pojavi nevarnost nezadostnega vnosa maščobotop- nih vitaminov (34). Energijski delež ogljikovih hidratov skupaj z vlakninami znaša od 52 % (49 % prebavljivi ogljikovi hidrati in 3 % vlaknine) po FRIDA do 55 % po USDA. Zaradi pomanjkanja dokazov EFSA ne predlaga zgornje meje vnosa celokupnih sladkorjev, izpostavlja pa, da vnos sladkorjev, večji od 20 % energije, povečuje možnost razvoja hiperlipidemije, vnos več kot 25 % energije pa vodi v sladkorno bolezen tipa 2 (35). Največji delež sladkorjev z našega seznama vsebujejo živila po podatkih iz zbirke BLS, in sicer 19 % energije, po vseh ostalih zbirkah je vsebnosti sladkorjev okoli 16 % energije. Odrasla slovenska populacija s sladkorji pokrije med 14–17 % energije (32). Vse večji pomen za ohranjanje zdravja pripisujemo vlak- ninam. Vlaknine v prebavnem traktu ne hidrolizirajo, se ne absorbirajo in vstopijo v debelo črevo nespremenjene. Tam pod vplivom mikrobiote steče proces anaerobnega vrenja, pri katerem se sproščajo propionati in acetati, ki se absorbirajo in prispevajo nekaj energije, zato vlakninam pripisujejo 8 kJ (2 kcal)/g. Pomembnejša kot sama ener- gijska vrednost pa je vloga vlaknin pri regulaciji prebave, vplivajo na presnovo holesterola in sladkorjev, varovale naj bi pred razvojem raka debelega črevesa in danke (35). Pri večini prebivalcev EU in Slovenije je povprečen dnevni vnos vlaknin manjši od priporočenega, v odrasli populaciji med 19,5 in 22,4 g (36). Živila s seznama vsebujejo več vlaknin, med 26,75 g vlaknin po OPKP, do največ 36,43 g po CIQUAL, ki jih prispevajo štiri različna žita (pšenica, oves, rž, ječmen), mandlji, sadje in zelenjava. Smernice NIJZ Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil priporočajo vsaj 30 g vlaknin/dan. EFSA navaja, da vnosi vlaknin, ki so večji od 25 g/dan, zmanjšujejo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in olaj- šajo vzdrževanje telesne mase (35). 5.2 OCENA VSEBNOSTI MIKROhRANIL Med mikrohranili najbolj odstopata glede na PDV vitamin D in železo. V vseh petih zbirkah so vrednosti vitamina D 370 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73 Slika 1: Delež energijskega vnosa (% energije), ki ga prispevajo posamezna makrohranila, glede na rezultate analize jedilnika po petih zbirkah. Figure 1: Percentage of energy intake (% energy) from individual macronutrients according to the results of the analysis of the menu by five databases. izrazito nižje od PDV (med 28 % PDV po OPKP in 62 % PDV po CIQUAL). Študije pri nas in v svetu kažejo, da je preskrbljenost or- ganizma z vitaminom D nezadostna. Pomanjkanje vitamina D je največje v zimskih mesecih, ko ni endogene sinteze vi- tamina D, in pri ljudeh, ki niso dovolj časa izpostavljeni son- čnim žarkom, predvsem starostnikih (37). Vnos vitamina D s hrano pri prebivalcih Slovenije se giblje med 2,5–3,2 μg na dan v vseh starostnih skupinah (38); naš jedilnik je vse- boval med 1,39 in 3,09 μg vitamina D. Da bi dosegli pripo- ročeno serumsko koncentracijo vitamina D v odsotnosti endogene sinteze, bi potrebovali 20 μg vitamina D na dan (3). Zdrav način življenja (gibanje v naravi, zmerno izposta- vljanje sončnim žarkom, ustrezna telesna masa) bistveno vplivajo na preskrbljenost organizma z vitaminom D, po- membna pa je tudi hrana. Tako npr. pri Inuitih iz ZDA opažajo manjšo preskrbljenost z vitaminom D, odkar so spremenili način prehranjevanja, ki je tradicionalno vsebovalo veliko rib. Po drugi strani se je stanje preskrbljenosti z vitaminom D na Finskem izboljšalo, odkar mlečne izdelke bogatijo z vitaminom D (39). 30 µg vitamina D vsebuje 100 g surovega divjega lososa, 100 g jegulje, 18,7 µg vitamina D pa vsebuje 100 g gojene postrvi (7). Poleg tega z ribami zelo povečamo vnos nenasičenih maščobnih kislin omega-3. Vsebnost vitamina B12 je nekoliko nižja od PDV po podatkih treh zbirk, vsebnost B2 je prenizka samo po podatkih BLS. Najnižja je vsebnost vitamina B12 po podatkih FRIDA (90 % PDV), najvišja po BLS (125 % PDV). Kljub nižjemu % PDV lahko vsebnost vitamina B12 ocenimo kot primerno. Absorpcija vitamina B12 iz piščančjega mesa je namreč zelo dobra in dosega 89 % (28, 29). Po podatkih OPKP je vnos železa bistveno višji od pripo- ročenega, 137 % PDV, medtem ko je po FRIDA le 74 % PDV. Na našem seznamu vsebujejo največ železa ječmen, ovseni kosmiči in mandlji. Nekoliko nižja od priporočenih vrednosti je po vseh zbirkah vsebnost magnezija, med 86 in 99 % PDV. 5.3 PRIMERLJIVOSTI PODATKOV IZ IZBRANIh PODATKOVNIh ZBIRK O hRANILNI SESTAVI ŽIVIL Vsebnost hranil v posameznih živilih se razlikuje predvsem pri mikrohranilih, manj pri makrohranilih. Na našem seznamu živil je največja razlika v vsebnosti niacina (vitamin B3) v jo- gurtu. Po OPKP je vsebnost med 20- in 30-krat večja kot v ostalih zbirkah. Po CIQUAL je vsebnost vitamina C v cve- tači med 10- do 20-krat nižja, kot v ostalih zbirkah. Veči- noma pa so te razlike manjše, za faktor 1,3 do 3. Primerljivost podatkov po zbirkah smo ugotavljali z odsto- panji od srednje vrednosti (preglednica 3). Odstopanje ni v nobenem primeru preseglo 50 % in le v šestih primerih, ki so v tabeli označeni z rdečo, je preseglo 30 %. Izračunana energijska vrednost živil je po vseh petih zbirkah zelo primerljiva, odstopanje od srednje vrednosti znaša med +6 % in −3 %. Med makrohranili od srednje vrednosti najbolj odstopajo ogljikovi hidrati, med +15 % po USDA in −8 % po BLS. Od- stopanje bi bilo manjše, če bi vse zbirke enako navajale ce- lokupno količino ogljikovih hidratov, z oz. brez vlaknin. Vred- nosti za same vlaknine odstopajo med +13 % in −17 %. Odstopanja od srednjih vrednosti beljakovin in maščob so manjša, od +8 % do −5 %. Podatki o vsebnosti mikrohranil se veliko bolj razlikujejo kot pri makrohranilih. Od srednje vrednosti najbolj odsto- pajo vrednosti za vitamin D, vitamin A, niacin in železo. Odstopanje vsebnosti vitamina D od srednje vrednosti se giblje med −34 % po OPKP do +48 % po CIQUAL. Ugo- tovili smo veliko razliko v vrednosti retinolnega ekvivalenta (interval odstopanja med +46 % po BLS in −31 % po USDA). Domnevamo, da upravljavci zbirk uporabljajo ra- zlične faktorje preračunavanja aktivnosti beta-karotenov in drugih karotenoidov v retinolne ekvivalente, čeprav te fak- torje določajo EFSA in drugi viri (1 RE = 1 µg retinola = 6 µg beta-karotena = 12 µg drugih karotenoidov). Dejstvo je, da so vsebnosti karotena in karotenoidov v istem živilu lahko zelo podobne, navedene vrednosti RE v zbirkah pa se razlikujejo za faktor 2. Podatki o vsebnosti niacina odstopajo za 35 % od srednje vrednosti po OPKP. Predvidevamo, da zbirka OPKP navaja vsebnost niacina kot ekvivalent. Odstopanje vsebnosti mineralov od srednje vrednosti je enako oz. manjše od 10 %, razen pri železu, interval od- stopanja od srednje vrednosti se giblje med +49 % po OPKP in −21 % po FRIDA. Po podatkih OKPK vsebujejo nekatera živila z našega seznama (kruh, kuhan krompir, piščančja prsa, solata …) do 3,5-krat več železa v pri- merjavi s podatki v preostalih štirih zbirkah. 6Sklep Analiza našega jedilnika s pomočjo podatkov v petih zbir- kah je pokazala majhna odstopanja od srednje vrednosti energije in količine makrohranil, večje je bilo odstopanje 371 farm vestn 2022; 73 IZ V IR N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I vrednosti za mikrohranila. Najbolj so odstopale vrednosti po OPKP, vendar je bil vzorec živil premajhen, da bi na podlagi teh rezultatov lahko ocenili posamezno zbirko. Za oceno posamezne zbirke bi bilo potrebno analizirati večji vzorec živil. Kljub veliki variabilnost podatkov o prehranski vrednosti živil in težko merljivi biološki uporabnosti hranil pa izračunan % PDV po vseh petih zbirkah daje dobro podlago za oceno prehranskega vnosa, kar lahko uporabimo za izboljšanje prehranskih navad, optimizacijo vnosa hranil skladno s pri- poročili NIJZ ter ocenimo, kdaj in za koga bi bilo uživanje prehranskih dopolnil smiselno. 7liteRatURa 1. Pisk N, Pal M, Pavšar H. Raziskava javnega mnenja prebivalcev Slovenije o izdelkih za samozdravljenje ter načinu informiranja glede njihove uporabe. Farm Vestn 2011;62:184-190. 2. European Food Safety Authority (EFSA). Dietary Reference Values for nutrients Summary report EFSA Supporting publication. December 2017, e15121. [Internet] EFSA [updated 2019 Sept 23] [cited 2022 Apr 7]. Available from: https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/dietary-reference- values 372 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73 Preglednica 3: Odstotek (%) odstopanja od srednje vrednosti po petih zbirkah o hranilni sestavi živil. Table 3: Percentage ( %) of deviation from the average value according to five food databases. Energija in makro- ter mikrohranila Srednja vrednost % odstopanja USDA % odstopanja FRIDA % odstopanja CIQUAL % odstopanja BLS % odstopanja OPKP Energija 2052 Kcal 6 -1 -1 -3 -1 Beljakovine 86 g 8 -5 1 -1 -2 Maščobe  68 g -1 7 0 -4 -2 Ogljikovi hidrati 261 g 15 -6 -5 -8 3 Sladkorji 85 g 0 -5 -2 10 -3 Vlaknine 32 g 7 5 13 -8 -17 Kalij 3762 mg 2 -6 3 -3 4 Kalcij 1026 mg -2 5 -10 0 7 Magnezij 351 mg 5 -9 0 -2 5 Fosfor 1527 mg 2 -4 -2 4 0 Železo 13 mg -12 -21 -18 2 49 Cink 10 mg 11 -6 -4 2 -3 Vitamin A 1279 μg -31 -28 -16 46 28 Vitamin D 2,1 μg -16 -3 48 5 -34 Vitamin E 19 mg -17 -12 -1 20 11 Vitamin C 100 mg -13 8 -4 21 -12 Vitamin B1 (tiamin) 1,4 mg 11 -11 -9 -8 18 Vitamin B2 (riboflavin) 1,6 mg 19 -4 -10 -24 18 Vitamin B3 (niacin) 24 mg -4 -16 -10 -4 35 Vitamin B6 (pridoksin) 2,2 mg 10 -13 -11 -9 24 Vitamin B9 (folna kislina) 341 μg -11 13 6 -9 1 Vitamin B12 (kobalamin) 2,5 μg 0 -9 -8 25 -8 Podatki, označeni z rdečo, prikazujejo rezultate, kjer je bilo odstopanje večje kot (±) 30 %. 3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil [Internet]. Dopolnjena izdaja NIJZ 2020. [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_v rednosti_2020_3_2.pdf 4. Peterlin Mašič L, Obreza A, Vovk T (uredniki). Minerali, vitamini in druge izbrane snovi. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo; 2020. 5. FAO. Food and Agriculture Organization of the United Nations [Internet] International Network of Food Data Systems (INFOODS) [cited 2022 Feb 1]. Available from: (https://www.fao.org/infoods/infoods/tables-and- databases/europe/en/. 6. Zbirka podatkov FRIDA [Internet] National Food Institute, Technical University of Denmark (DTU) [updated 2022 June 15] [cited 2022 Jun 20]. Available from: https://frida.fooddata.dk/ 7. Zbirka podatkov USDA [Internet]. FoodData Central, U.S. Department of Agriculture  [updated 2022 April 28] [cited 2022 June 20]. Available from: https://fdc.nal.usda.gov/. 8. Zbirka podatkov CIQUAL [Internet]. Observatory of Food, unit of ANSES, The French agency for food, environmental and occupational health safety. Version 2020. [cited 2022 Jun 1]. Available from: https://ciqual.anses.fr/. 9. Zbirka podatkov BLS [Internet]. Max Rubner Institut, Federal Research Centre for Nutrition and Food (BfEL), Federal Ministry of Food and Agriculture. Version 2021 Jun 8. [cited 2022 Jun 20]. Available from: https://blsdb.de/. 10. OPKP (odprta platforma za klinično prehrano) [Internet]. Odsek za računalniške sisteme, Institut Jožef Stefan. [cited 2022 Jun 20] Available from: http://www.opkp.si/sl_SI/cms/vstopna-stran. 11. USDA Table of Nutrient Retention Factors, Release 6. Nutrient Data Laboratory, Beltsville Human Nutrition Research Center, Agricultural Research Service, U.S. Department of Agriculture; 2007. 12. Bell S, Becker W, Vásquez-Caicedo AL, Hartmann BM, Møller A, Butriss J. Report on Nutrient Losses and Gains Factors used in European Food Composition Databases. European Food Information Resource Network (EuroFIR). Workpackage 1.5 Standards Development. Federal Research Centre for Nutrition and Food (BfEL); 2006. 13. Seongeung L, Youngmin C, Heon SJ, Junsoo L, Jeehye S. Effect of different cooking methods on the content of vitamins and true retention in selected vegetables. Food Sci Biotechnol. 2018 Apr;27(2):333-342. 14. Bernhardt S, Schlich E. Impact of different cooking methods on food quality: Retention of lipophilic vitamins in fresh and frozen vegetables. Journal of Food Engineering 2006;77(2):327-333. 15. Combs GF, McClung JP. The vitamins. Fundamental Aspects in Nutrition and Health. 6th Ed. Elsevier 2018:43. 16. Fillion L. Henry CJK. Nutrient losses and gains during frying: a review. International Journal of Food Sciences and Nutrition 1998;49(2):157-168.  17. Alegría‐Torán A, Barberá‐Sáez R et al. Bioavailability of minerals in foods. In: Handbook of Mineral Elements in Food, 1st Ed. De la Guardia M, Garrigues S, editors. Handbook of Mineral Elements in Food. Valencia: Department of Analytical Chemistry, University of Valencia; 2015:41-67. 18. Boye J, Wijesinha-Bettoni R, Burlingame B. Protein quality evaluation twenty years after the introduction of the protein digestibility corrected amino acid score method. British Journal of Nutrition. 2012 Aug(108):183-211. 19. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for protein [Internet]. EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA). EFSA Journal. 2012;10(2):2557. Internet: European Food Safety Authority (EFSA) [updated: 2015 Feb], [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.201 2.2557. 20. Protein and amino acid requirements in human nutrition [Internet]. Report of a joint FAO/WHO/UNU expert consultation (WHO Technical Report Series 935). 2007 [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/43411/WHO_ TRS_935_eng.pdf?ua=1. 21. Samtiya M, Aluko RE, Dhewa T. Plant food anti-nutritional factors and their reduction strategies: an overview. Food Prod Process and Nutr  2020;2(6):2-14. 22. Kłobukowski AJ, Skibniewska KA, Kowalski IM. Calcium bioavailability from dairy products and its release from food by in vitro digestion. J Elem 2014;19/1:277-288. 23. Hurrell R, Egli I. Iron bioavailability and dietary reference values. Am J Clin Nutr 2010; 91(suppl):1461S-7S.   24. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for niacin. EFSA Journal 2014; 12(7): 3759. [Internet]. EFSA [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.201 4.3759. 25. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for vitamin A. EFSA Journal 2015;13(3):4028. [Internet]. EFSA. [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.201 5.4028. 26. Borel P, Preveraud D, Desmarchelier C. Bioavailability of vitamin E in humans: an update. Nutrition Reviews. 2013;71(6):319- 331. 27. Reboul E. Vitamin E. Bioavailability: Mechanisms of Intestinal Absorption in the Spotlight. Antioxidants. 2017;6(95). 28. Watanabe F. Vitamin B12 Sources and Bioavailability. Exp Biol Med (Maywood) 2007 232: 1266. Allen LH. Bioavailability of Vitamin B12. Int J Vitam Nutr Res (Special Issue) 2010;80(4- 5):330-335. 29. Gille D, Schmid A. Vitamin B12 in meat and dairy products. Nutrition Reviews. 2015;73(2):106-115.  30. Garrod MG, Rossow HA, Calvert CC, Miller JW et al . 14 C- Cobalamin Absorption from Endogenously Labeled Chicken Eggs Assessed in Humans Using Accelerator Mass Spectrometry. Nutrients. 2019 Sep 8;11(9):2148. 31. Šajn A. Vrednotenje uporabnosti mobilnih aplikacij za  beleženje prehranskega vnosa pri svetovanju o prehranskih dopolnilih. Magistrska naloga. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, UL 2021. 32. Gregorič M, Blaznik U, Fajdiga Turk V et al. Različni vidiki prehranjevanja prebivalcev Slovenije v starosti od 3 mesecev do 74 let. [Internet]. Nacionalni inštitut za javno zdravje Ljubljana 2019:63. [cited 2022 Apr 5] Available from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/razlicni_vidiki_prehranjevanja_prebivalcev_slovenije.pdf. 33. Bauer J, Biolo G, Cederholm T et al. Evidence-Based Recommendations for Optimal Dietary Protein Intake in Older People: A Position Paper From the PROT-AGE Study Group. Journal of the American Medical Directors Association. 2013;14(8):542-559. 34. Scientific Opinion on Dietary Reference Values for fats, including saturated fatty acids, polyunsaturated fatty acids, monounsaturated fatty acids, trans fatty acids, and cholesterol. EFSA Journal 2010;8(3):1461. [Internet]. EFSA. [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.201 0.1461. 373 farm vestn 2022; 73 IZ V IR N I Z N A N S TV E N I Č LA N K I 35. European Food Safety Authority (EFSA). Scientific Opinion on Dietary Reference Values for carbohydrates and dietary fibre. EFSA Journal 2010;8(3):1462. [Internet]. EFSA. [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.201 0.1462. 36. Seljak BK, Valenčič E, Hristov H, Hribar M, Lavriša Ž, Kušar A et al. Inadequate Intake of Dietary Fibre in Adolescents, Adults, and Elderlies: Results of Slovenian Representative SI. Menu Study. Nutrients. 2021 Oct 27;13(11):3826. 37. Hribar M, Hristov H, Gregorič M et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. 38. Hribar M, Hristov H, Lavriša Ž, Koroušić Seljak B, Gregorič M, Blaznik U et al. Vitamin D intake in Slovenian adolescents, adults, and the elderly population. Nutrients. 2021;13(3528):1- 19. 39. Lips P, de Jongh TR, van Schoor NM. Trends in Vitamin D Status Around the World. JBMR Plus (Special Issue). 2021:1-6. 40. UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. oktobra 2011 [Internet]. PRILOGA XIII. Vitamini in minerali, ki se lahko navedejo, ter njihovi priporočeni dnevni vnosi (PDV) [cited 2022 Feb 1]. Available from: https://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:304:00 18:0063:SL:PDF. 374 S P O Z N A VA N JE M P R E h R A N S K Ih V R E D N O S TI Ž IV IL D O U R A V N O TE Ž E N E G A P R E h R A N JE VA N JA farm vestn 2022; 73