65 primeru pa je Stanič komaj ča- kal, da je izginil za nekaj časa v gore. Pri kakšni moči je bil, ka- žejo njegovi pohodniški podvigi – komaj verjetni še za današnje športnike, spodbujene z izoto- niki in ne vem, kakšnimi sredstvi še. Še v času študija je pot med Salzburgom in Kanalom ob Soči večkrat prehodil peš – šest dni za tristo kilometrov poti. Z vse- mi prelazi vmes. Neverjetno. Tudi njegova pot na Triglav leta 1808 je za današnje razmere "odtrga- na" . Z Banjšic v Bohinjsko Bistrico v enem dnevu, od tam v Celovec spet v enem dnevu, pa nazaj pre- ko Bleda v Bohinj, od koder je "skočil" še na Triglav, mu izmeril nadmorsko višino, pa spet nazaj domov na Banjšice – vse v enem tednu, pri čemer se je v Celovcu zadržal pri grofu Hohenwartu in užival v njegovi bogati knjižnici – očitno se mu je tožilo po sveto- vljanskih salzburških časih. Monografija Valentin Stanič vse- buje šest sklopov (Staničev čas, gornik, Cerovščkov gospod, Do- brotnik, Prosvetitelj in V spomi- njanju), v vsakem pa je nekaj pri- spevkov, ki so nabrani z različnih vetrov – od referatov s posveto- vanj preko govorov ob dogodkih, povezanih s Staničem, do prav za to izdajo napisanih besedil. Kako- vost prispevkov niha, nekateri so lepo zaokroženi, nekateri pa so pač usmerjeni le v določen pou- darek Staničevega dela, prilago- jeni pa so tudi za priložnost, ob kateri so nastali. Vsebino pope- stri nekaj dokumentarnih foto- grafij in skic pa tudi risb učencev osnovne šole Kanal, ki so nastale ob 200-letnici Staničeve izmere nadmorske višine Triglava. Prevo- de povzetkov posameznih član- kov sta naredila Andreja Sabati (za nemški jezik) in Vittori Porzio (za italijanski jezik). Urednik Mar- ko Valentinčič je naredil veliko delo, saj je na enem mestu zbral številne zapise o Staniču – zato tudi nekaj ponavljanja dejstev. gotovo pa tako obsežna knjiga dobro prikaže človeka, o katerem premalo vemo oziroma katerega delo premalo cenimo. Bil je evro- pejec, svetovljan, napreden člo- vek – in izjemno delaven in de- javen na mnogih področjih. Ko je služboval v Ročinju, je svojim šolarjem napisal pesem Na moje lube šolarje in šolerce. V njej bere- mo tudi tole: "S`cer se bomo zapu­ stili, / en od druiga se ločili. / Al moj nauk ostan` per vas!" Njegov nauk in spomin sta ostala, živa sta tudi po dvesto letih, odkar je Valentin Stanič zapisal te stihe. Živa tudi v tej monografiji. Marjan Bradeško Plezalni vodnik Vr{i~ plezalni vodnik vršič. julijske a lpe. Zbrala in uredila Tone gol- nar in Niko Novak. 3. popravlje- na in dopolnjena izdaja. ljub - ljana, Planinska zveza Slovenije, 2009. Cena: 22,01 eUR. Prvi vzponi na območju Vršiča so bili opisani v Planinskem ve- stniku, leta 1983 pa se je rodi- la ideja in nastal je prvi plezalni vodnik za območje Vršiča avtor- jev Andreja Božiča, Matjaža Der- žaja in Nika Novaka. Zaradi veli- kega povpraševanja, in ker je bil vodnik razprodan, je leta 1997 pri Planinski založbi izšel nov vodnik, katerega posebnost je bila nova grafična predstavitev smeri. Ker gre za območje, ki je alpinistično zanimivo, je bil tudi ta kmalu razprodan in bilo je po- trebno pripraviti tretjo dopol- njeno izdajo. Vodnik je pisan v slogu plezalnih vodnikov, ki jih izdaja Planinska založba, in zajema vse plezalne smeri, zaledenele slapove, alpi- nistične smuke in opise zavaro- vanih poti. je veliko bolj zajeten od svojega predhodnika in ob- sega 200 strani. V njem je opi- sanih 146 plezalnih smeri, ki se začnejo z Malo goličico in se v obliki podkve zaključijo z Robi- čjem, priljubljeno zimsko točko alpinistov. Sledi opis enajstih za- ledenelih slapov, treh turnih in devetnajstih alpinističnih smu- kov. Nekateri opisi v vodniku so pre- malo natančni, česar pa ne gre pripisati avtorjema vodnika, ki sta podatke zbirala. Vodnik odli- kujejo nazorne skice z vsemi po- drobnostmi, ki bodo ponavljal- cem smeri služili kot kakovostna usmeritev. Motijo pa nekatere zelo slabe fotografije z vrisom smeri, ki so bodisi premalo kon- trastne bodisi presvetljene in ne nudijo informacije, ki bi jo lahko. Tudi slovarček na koncu vodnika je z nekaterimi frazami nenatan- čen. Sicer pa ponuja vodnik Vršič za- dostno, ne preveliko količino podatkov, ki bodo alpinistom in ljubiteljem Vršiča koristili za marsikatero idejo in pustolovšči- no v objemu Ajdovske deklice. Matjaž Šerkezi Zakladi Slovenije Matjaž Kmecl (besedilo) in joco Žnidaršič (fotografije): z akladi Slovenije. ljubljana, Cankarjeva založba, 2009. Cena: 59,96 eUR. Slovenija ni le najlepša dežela na svetu (I. Cankar, Kurent), pač pa premore tudi mnogo zakla- dov naravne in kulturne dedišči- ne. Slovenci, ki bivajo na svojem ozemlju že več stoletij, so doži- veli mnogo življenjskih preizku- šenj od preseljevanja narodov, napadov in poskusov sosednjih in nomadskih plemen, da nas podjarmijo, težkih časov fevda- lizma in vseh drugih izmov do prve in druge svetovne vojne. Slovenci so bili ustvarjalni v vseh obdobjih, ki so nam zapustila nepozabne spomenike. V fotomonografiji Zakladi Slo- venije sta akad. prof. dr. Matjaž Kmecl v besedi in mednarod- ni mojster umetniške fotografi- je joco Žnidaršič opisala in pri- kazala del te bogate dediščine. V tem delu sta pravzaprav dve knjigi. Prva je besedilo Matjaža Kmecla, lahko in tekoče berljivo, polno zanimivosti iz zgodovine in potopisnih opazovanj. Avtor, ki je med drugim tudi ljubitelj slovenske narave, nam deželo predstavlja v slikovitem zago- nu. l oti pa se tudi mnogo kri- tičnih pogledov na posamezne trenutke in mnogokrat tudi na Slovence nasploh. Besedilo je razdeljeno na poglavja po raz- ličnih predelih Slovenije: l jublja- na, Alpska, Sredozemska, Kraška, Zeleno drobovje Slovenije, Pa- nonska in Dolenjska. V drugem delu knjige, ki vsebu- je 318 lepih fotografij j oca Žni- daršiča, pa najdemo posnetke z vseh koncev Slovenije. Mnogi med njimi so zares lepe, pred- vsem številni panoramski po- snetki in fotografije prekrasne zimske pokrajine. Na njih lahko najdemo mnoge znane in že nič- kolikokrat fotografirane objekte, tokrat fotografirane malo druga- če, z drugačnih zornih kotov ali iz zraka. Nenavadni so posnetki v toplih barvah, posneti v zgod- njem jutru ali pred sončnim za- hodom. S tem izborom je avtor fotografij dokazal, da se kljub vse večjemu številu tujkov v našem neokrnjenem svetu še najdejo lepi pogledi tudi za fotografa. Treba se je le še malo potruditi. Kljub vsej lepoti pa naj zapišem še nekaj, kar me v tej knjigi moti. To verjetno ni kritika avtorjev, pač pa urednika in oblikovalca. Ker besedilo in objavljene foto- grafije niso neposredno poveza- ni, menim, da sta to dve knjigi, vezani v iste platnice. Drugi del knjige, fotomonografija, pa ni dosledno urejen po kakem krite- riju, npr. po geografskem. Mno- ge fotografije iz istega kraja so objavljene na različnih straneh, tako da mora gledalec v mislih preskakovati. Fotografije tudi nimajo podnapisov, ki bi bral- ce sproti seznanjali, kaj vidijo. l e zaporedne številke nas vodi- jo k seznamu ob koncu knjige, pa tudi tu so preskopi podatki, da bi bralec pridobil več znanja. Ob besedilu lahko vidimo veli- ko črno-belih fotografij kultur- nih znamenitosti, ki so kot tretji del knjige nepovezane z vzpo- rednim glavnim besedilom. Pod fotografijami pa sta izčrpen opis in pojasnilo, kaj fotografije pred- stavljajo. Knjiga, ki ni poceni, pa je največ izgubila, ker pole s fo- tografijami niso natisnjene na boljšem papirju. Navadni papir je popil dobršen del barve, tako da so fotografije blede, kar je morda komu všečno. Za popula- rizacijo lepote naše dežele pa bi bilo, če ne bolje, pa vsaj atraktiv- neje, za širok krog odjemalcev. Ti pa si bodo lahko izbirali po svo- jem okusu med tremi različnimi opremami, tremi različnimi foto- grafijami na ovitku. Ciril Velkovrh