I PRIMORSKI DHEVHIK l8p^——_ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE .^J^vStev. 106 (1794) gStoffSS^£TSt TRST, nedelja 6. maja 1951 Danes 8 strani - Cena 20 lir I PRVEM MILIJONU ^ Seznam štev. 6 JuI‘um!eadHnV slovenskega Uspeval?- ma v Trstu so Košuta 2000 1500 m f3 Andrej Markon ^rei R,^0,01^6 1000, prof. in 1000, Angela 50°, R0an 10^' Albert Urdih !*®ir iiSfr* ,^u° 5oo°. via- | lak looo v°9°' Srečko Mer- Mirko Fer^da Rupel 100(>’ MraWeIč2o°oia.,1000; Nada nc 5Kl e ’ Miroslav Sko- Mariia ' r v?tka Benčič 500, 500, PriGor;an 1000, O. S. Vlasta ™°z Sedmak 1000, ?isk "500^in°r- 100°' Fanica bZ Ivo Marinčič 1000, (S, Vp, ,Uzba P1' Kapuceri franka n Gorazd 1000. Ja-i# Col ™£!ek 1000, Antoni-500, Zni-i? Stanislav Bole k Da"*a Zlobec 500, Mari-jOO, r o 500. Albin Puntar Viktor Tda. Kraigher 1000, aainjn:, ^Osa 500, Ivanka Wnik Slavko Brajnik Ježe Koren 1000. Albir- Bubnič' 00, D Nar innn?s,r 1000, Leon Ce- - 500, Jože Danilo Turk 1000, vaik 500 1000, Mario Ferluga 1000, Marija Pečar 500, Anton Skara-bot 1000, Lojze Pegan 1000, Marij' Cok 2000, Rado Rau-ber 1000, Vesela družba pri Kapuceri 1800, Egon Kraus 1000. Milan Husu 500, dr. Stojan Pretner 150, Kazimir Sancin 1000, Angelca Vremec 1000, dr. Dragotin- Škrinjar 1000, Potrata P. 500, Cebulec 300, Modic F. 500, Leon Tau-čer 1000, inž. Jože Sturm 1000, Pfeifer 500, Neva Lukeš 1000, Marija Vidmar 400, Ana Koipatin 500, Mitja Volčič 500, Alma Regent 500, Leopolda Gruden 500, Bogo Samsa 500, Franc Kavs 1000, Rožica Kozem 500, Karel Boštjančič 1000, Francka Manfreda 1000, Ar.ica Martelanc 300, Angela Suman 600, Ivan Turk 5000, Zadruga prodajalcev kuriva 100.000. dr. Stanko Oblak 1000, Kar,el in Zofija Skrinar 2000. KOMENTAR «B0RBE» 0 PMETflfI PROTIJPGOStOl/MSKI KAMPAMJl V ITALIJI "Obramba ifalijansbib interesov” ali bvarienie odnosov i luscslaiiio Metode pritiska in manevrov ne vodijo do sporazuma glede tržaškega vprašanja niti k izboljšanju odnosov med sosednima državama - Italijanski šovinisti so nalašč potvorili smisel pisanja »Primorskega dnevnika" Skupaj Prejšnji znesek 173.400 lir 830.750 lir Skupno 1,004.150 lir * * * tednom je torej %ga v,)a za zgraditev !» Urne9a domn v T’- ?lemsnT lir- fein^^ pnspel! do prvega !ii mejnika v svo- ki SO napori vse-S, ^ . ega tržaškega Ijud-h Z?.radi sv°je kultur-e ' bo vsaj začasno jifnik l nadomestilo po fa-N run rJ?Zo°jnikih požgani ,Ve b Nar°dni dom. S«;0 ^ oec, če se ob tej pri-i?. Ponovno “Ko spomnimo, j--, pred prvo svetovno 1,% Sa! o upepeljenem MnU?eHi najuglednejši pMa v novinar Virginio & 0LTTJ1 kniigi «L'1TA- !<). cT B CON FIN E» >SrC(j^at/(ia je takrat pisal: (Vju Cc‘ vsega slovanskega ToV stn je Narodni N jfJe neka vrsta general-ivfrt Za\ druga avtonomna jtitep . ®t°ta?ie, sedež vseh ?#cij’ ~g°diščna točka vseh J5 rseh redlšče koordinacije Jj. t0 Narodnih do- Ktlci c)e Podobno veliki te-\**ki e>?Tali komande: vsi Vajo 301,1 'z pokrajine Si j. ®° brezštevilnih ži-Si ?enehno v akciji. Ta K1« }ieina celo palačo, ki C SlZ m u'9U hujšim udarcem sovražnikov vseh vrst. Pri tem pa se moramo zavedati, da si moramo pomagati predvsem sami, če hočemo, da nam, bodo tudi drugi pomagali. Ko ta teden začenjamo z nabiranjem drugega milijona, pozivamo vse naše ljudstvo, vse naše organizacije prosvetne, gospodarske, socialne in politične, vse posameznike, slehernega Slovenca in Slovenko, da med seboj čim bolj vneto tekmujejo, da bomo še ta mesec presegli tudi drugi milijon. Torej: na delo! Vse merodajne oblasti pa ponovno spominjamo na njihoix> dolžnost in zahtevamo povračilo vse gospodarske in kulturne škode, ki nam jo je prizadejal fašizem zlasti pa zgraditev požganega nam Narodnega do^ ma prav tam — kot pravi Gay-da — v srcu Trsta, tam, da ga bo videl vsak tujec! (Od našega dopisnika) BEORAD 5. — Pod naslovom »OBRAMBA ITALIJANSKIH INTERESOV« ali kvarjenje odinosov z Jugoslavijo?, objavlja ((Borba« v svoji številki od 6. maja članek svojega političnega komentatorja Jakova Levija, ki pravi; «V Italiji vodijo danes dve paralelni in — vsaj v očeh nas Jugoslovanov — nerazdružni akciji. Prva kot druga enako protijugoslovanski. Od časa do časa obe akciji uplahneta, potem pa se — kadar se nekemu onkraj meje azdi. dia je prišel ugoden trenutek za kakšno politično špekulacijo — ponovno razipramtitai in s svojimi plamenčki ližeta po občutljivem tkivu jugoslova nsko- it a li janjčkih odnosov. Prva taka akcija je kampanja v zvezi z vprašanjem STO, iredentistična in šovinistična, ki zlohotno spominja na čase, o katerih bi moral vsakdo, ki mu je kaj do miru, želeti, da se ne .povrnejo več. Druga — prav tako prepojena s strupom, ki ni šel ves z Mussolinijem v grob — je megalomanska kampanja napadov na slavo in čast Jugoslovanske armade, to je na čast 16 milijonov Jugoslovanov1. Vnaprej moramo reči: če govorimo o tej zvezi nepremišljenih napadov na našo deželo, ne mislimo na nič drugega kot na škodo, ki jo prinaša odinosom med sosedi. Dejstvo, dia se je neka novinarska prikazen povampirila v listu »Messaggero Veneto» in v sličnih tržaških in matičnih italijanskih dnevnikih, ne bi zaslužilo odgovora. Toda to mi: v tč pojav neodgovornih pisareni razgreti rianuncijevskih glav. katerih ekspanzivne aspiracije je pokopala zgodovina, To j:e že pojav, ki ga po pravici lahko s«natramo za organizirano kampanjo. od zgoraj dirigirano, vodeno, usmerjeno, podpihova-no v skladu z določenimi trenutnimi zahtevami v sklopu splošne politike dtoldčenih krogov uradne Italije. In prav zato — in edino zato — ii je treba reči to, k!ar zasluži; dobri odnosi z Jugoslavijo ne koristijo samo Jugoslaviji, temveč tudi Italiji. Ne zdii se. da so to v sosedni deželi ravno dobro razumeli — če pa niao, jim bo kljub temu nekega dhe moralo biti jasno. Nekje ob začetku aprila je londonski «Times» poročal iz Trsta o mnenju tako imenovanih ((italijanskih merodajnih faktorjev«, ki je očitno imelo namen, da podipre določene italijanske zahteve cd Zahoda. Toda kot da nimajo drugega načina za podkrepitev svojih zahtev, so se «merod!ajni italijanski faktorji« morali tud:i to pot obregniti ob Jugoslavijo. Na’ Italiji (deži večja odgovornost« so govorili in trdih, da je ((obrambi Italije resno škodovala mirovna pogodba, na podlagi katere so bile vse dominantne višine na meji izročene Jugoslaviji«. Jugoslavija je tukaj slaba točka, so nadaljevali ((merodajni», da: bi dokazali, diai je zadevo treba prepustiti Italiji, pa bodk> «cni v boljšem položaju, de organizirajo obrambo italijanske vzhodne meje«. Pustimo nai strani tb, da je prav londonski, dokal resni list \> Znci so v srcu hoteli, naj . da bi jo vsi tujci t| Ntrig ar°dni dom je čud-d’ tiJ.-P^itične agregacije, Za Savane, ona r.klco^ neko vrsto evolu-JlHni^^vovamh čitalnic. d,'žijo združene L ■ To Sl!e’ da se ne bi 3e gosta mreža ma- 'w „ ' ^Prepletenih s 't 'f ioS°trPežljivostjo. Na-i( »raraif,p Trst« i« na vrhu L JJdfo 2 1":-. Samo poslopje %‘thavi }'i°na kron. Tu \,i BrOnn«*5 volitve, organi-j '1, jj. ,?onda, proučujejo i-Ne 1 3l>l te treba podvze-. 3-.». le Povezano med * *£°t . Sedeži0 -so. f.alisti Pre-e,, ’ °3 3e pomeml '% *at° J?1 Za Slovence, in (V ‘en. nam °a Požgali in :"h 'je vnernogočili plodno of°a vseh Področjih {\rUdeMuovanja. &tn°'nnriafi*te Premaga-‘h °Wci ?adcloveških žrtev bi' nenehno za-\rn VrnJe nam naš Narod-it! tajg p s tem omogoči V" kriv lturr>0 delova-hi?oprat,n“ kot je ki p tisto jSSftTfcrtrtc«. 'l • Todlax^em in nacizem V? ^akaIi smo zaman Se(*sr bom0 in zahte' k dofcip 0 zahtevali vse li0 b°no,Lna® Narodni dom no zgrajen. \t*kri£Lne.materno čakali ^ran, .rokam‘. Omo-jffru Naro^j del°vanje vsaj \?l~ jUrniJn domom vNnejL tist0’ nam nam najpotreb-'Nib^i ,.,„r omogočeno : I h Ude-iof! 2 našim kul-}^ova71jem, da J^Jlvlje Polm ne bo naše » J nJe omrtvičeno. K? vse" dolžnost, da iKlomlaPMe’ “a’ bo Ob rmClmpreJ zKra- I^V* »kcije !,hm mej,nlku Jti, bitii ’ ob Prvem na-lir- bomo Mk1”0.101^ nabi . — središče g„ Javnega življe-m»o. "™enja Gayda. Po- DULLES POJDE V LONDON zaradi spora o Palmam vzhodu Shinwellove izjave o nesoglasjih med Veliko Britanijo in ZDA - Britanska vlada vztraja na svojem stališču glede Formoze in sodelovanja LR Kitajske pri mirovni pogodbi z Japonsko prevzel nehvaležno vlogo prenašanja žalitev nekaterih itali-janskih krogov na račun Jugoslavije in njene armade. Morda se mu je ta kurioziteta zdela zanimiva in samo zaradi te ga vredna, da ne ostane neopažena. Toda ni se bilo treba bati: takoj prihodnji dan so »merodajni« v Italiji poskrbeli, da stvar ne zapade pozabi. Tudi v italijanskem parlamentu je prav v tem času pri. šl® do zelo odgovorne izjave na staro temo tristranske deklaracije V svoji izjavi je predsednik itaiijanslke vlade ponovno pozabil, da vprašanja STO ni mogoče, ne danes in niti v bodbčnosti reševati brez Jugoslavije De GaEtoeri je dejansko sinhroniziral (ne glede na to ali namerno ali ne) svoji govor z Grem ikovimi manevri v Parizu . Govoril je o bodočem reševanju vpra- (Nadaljevan j e na 2. strani.) v kXm!^ ' *e lavp nau. hvaležnostjo n, en, iug°' ehl v ^VlJk ziasti na i i^oiidarn®rebu in dru- ’ frintZdp0ra na' 7^ ...,7atOy nam je Tj uvt Sr ki • ^dsehn* nas€ 6* Je nezniti *e P°^C2rt- ueč- V Ja. .0l btli osam- naj- § 'Stavljena LONDON, 5. — Ministrski predsednik Attlee je danes govoril na zborovanju, ki so ga v Londonu priredili v proslavo praznika dela (v Veliki Britaniji se praznik dela praznuje prvo nedeljo maja). AL tlee je izjavil, da je bila Velika Britanija prisiljena oboro-ževati se proti svoji volji. Danes popoldne sta govorila tudi minister za obrambo Shin-well, ki je govoril v Washing-tonu Cv grofiji Durham), in minister Kenneth Younger, ki je govoril v Northamptonu. Shinwell je izjavil, da Velika Britanija nikakbr ni priko. lica ZDA. Pripomnil je, da Američani postavljajo včasih zahteve, ki jih Anglija ne more sprejeti, prav tako kakor postavlja Velika Britanija zahteve, ki jih ZDA ne more o sprejeti. «Toda Anglija je zaveznica ZDA in je potrebno v današnjem mednarodnem po. ložaju imeti ZDA na naši strani«, je dodal Shinwell. V zvezi z oboroževanjem je Shinwell izjavil, da bi bilo mogoče prekiniti program oboroževanja, č’e bi se Sovjetska zveza razorožila ali pa zavzela prijateljsko stališče. Toda dogodki na Koreji in v satelitskih državah Sovjetske zveze ne omogočajo nobene izbire. Kenneth Younger pa je v svojem govoru izjavil, da britanska vlada upa. da bo mogoče začeti pogajanja, takoj ko bo sedanja kitajska ofenziva na Koreji propadla. Izjavil je tudi, da so Kitajci napravili veliko napako, ko so se pridru. žili napadalcem. Na koncu je minister izjavil: ((Vsekakor pa smo mnenja, da ima nova Kitajska pravico do svojega mesta v svetu. Vztrajamo na tem, da napad preneha; toda ko bo napad prenehal, ne bi mogla po našem mnenju nobena stvar preprečiti sklenitve sporazu. ma«. V britanskih pristojnih krogih poudarjajo netočnost vestj iz Wa?hingtona, da so angle-ško.ameriška pogajanja za mi. rovno pogodbo z Japonsko,-zaključena. Pripominjajo, da so pri pogajanjih sodelovali samo funkcionarji, ki morajo sedaj poročati svojim vladam ključujejo prihoda Fosterja Dullesa v London za nadaljeva. nje pogajanj. V londonskih uradnih krogih pravijo, da so bile glavne točke nesporazuma z ZDA omilje. ne, odklanjajo Da druge podat, ke. Zdi se pa, da je Velika Bii-tanija zaradi korejskih dogodkov in zaradi predloga za tiho. morski sporazum z Avstralijo in Novo Zelandijo delom-, dričah. na Opčinah, v Bazovici in drugod (ne pa obratno, kakor bi hotel prikazati člankar »Demokracije«) bil razlog, da je »Demokracija« mbrala zavzeti vendarle pozitiven odnos do Osvobodilne fronte v strahu, da ne bi ostala mrtva veja na slovenskem narodnem telesu. (Vsekakor bolj pametno in politično, kakor stališče, ki so ga zavzeli »krščanski možje« od »Katoliškega glasa«, s katerim so si dali zelo žalostno kvalifikacijo). Glede ostalih trditev v omenjenem članku, pa gospodom iz vodstva »Demokracije« svetujemo, da opuste svojo neplodno filozofijo o obupnem položaju, hiranju itd. Babičevih organizacij, ker jim tega nihče ne verjame. Bodite bolj realni, gospodje od »Demokracije«, in ne delajte si sami sebi utvar. To ne pristoja političnim ■ ljudem. poleg tega pa mislimo, da nekaj čez trideset osebno povabljenih ljudi in v zaprtih prostorih v današnjih razmerah pač ne more predstavljati večine Slovencev Tržaškega ozemlja, še manj pa jim določati politične smernice. Kaj težka in neizvedljiva naloga. ponavljamo, da ni bil naš namen začeti kakršen, koli prepir; in mnenja smo, da bi morali vsi neutrudno ter v interesu vseh tržaških Slovencev iskati in obravnavati le tista vprašanja, ki so nam skupna in ki nas združujejo, ne da bi se pri tem odrekali stvarni in konstruktivni medsebojni kritiki. Le to je lahko v narodnem interesu vseh Slovencev Tržaškega ozemlja. -ič sebnosf narodne fronte, je izjavil danes aa je nova iranska vlada koalicijska vlada to da so člani narodne fronte prepustili ministrskemu predsedniku, naj si san. izbere sodelavce. Pripomnil je, da je glavna naloga Mossa,d.eqa zadovoljivo izvesti nacionalizacijo petrolejskih vrelcev s sodelovanjem ministrov, ki niso bili v prejšnji vladi in ki uživajo zaupanje parlamenta. Mešana komisija za petrolej bo morala določiti, kako na j se naprave petrolejske družbe prenesejo v last države. Bahgai je nato izjavil, da je narodna fronta pripravljena zamenjati britanske strokovnjake, ker Iran ne more razpolagati s svojimi, s strokovnjaki držav, fcj niso zainteresirani v iranski notranji politiki, ter nato postopoma nadomestiti te strokovnjake z domačimi. Obtožil je tudi »Anglo-Iranian Oil Ccmpany», da se vmešava v iranske notranje zadeve. Včerajšnje izjave iranskega poslanika v Washingtonu s& povečale upanje britanskih vodilnih krogov, da bo mogoče začeti pogajanja med Londonm in Teheranom. V Bagdadu je ministrski predsednik Iraka Noury Said med razpravo o zunanji politiki v parlamentu izjavil, da je nevarnost, da se vojna razširi tudi na Irak ir: še preko, če ne bo vojna med vzhodnim in zahodnim blokom prenehala. Glede pogodbe z Veliko Britanijo je izjavil, da ta ne obvezuje Iraka v morebitni akciji izven države, pač pa sam0 stavlja Veliki Britaniji na razpolago letalska oporišča ir.* prosto u-porabo prometnih sredstev. Pripomnil pa je; «Vlada čaka r:a ugodni trenutek, da se razvelja. vi vse, kar v besedilu pogodbe iz leta 1930 škodi suverenosti Iraka«. V zvezi z vprašanjem petroleja je izrazil upanje, da bo zadeva v Iranu kmalu rešena, ker so se petrolejske družbe v Iranu obvezale, da ne bodo tozadevni dohodki marjjši kakor dohodki iranske države. Isto načelo velja tudi za Saudo-Vo Arabijo. Zato pričakuje iraška vlada razvoj dogodkov v Iranu, zato da nato prouči morebitne predloge petrolejskih družb. Krvavega prvomajskega na. pada na Seul, ki so ga s skoraj decimetrskimi črkami napove, dovali razni senzacij željni časopisi pri nas in po svetu, ter rej ni bilo. Bilo ni enostavno nič — fronta se je ustalila in združeno poveljstvo je spet dognalo, da so se Kitajci in se. verni Korejci umaknili za nekaj kilometrov nazaj. Nekateri razlagajo to s tem, da Kitajcem ni do nadaljeva. nja vojne in da s tem kažejo svpjo voljo do miru. Morda res; mislimo pa. da so prvič na raz. polago dosti bolj vidni dokazi miroljubnosti, le poslužiti se jih je treba (vse posredovanje azijskih in arabskih držav je doslej v Pekingu naletelo na gluha ušesa), drugič pa, da je vedno bolj očitna nevarnost, na katero smo že pred tedni opozorili, namreč, da se korejski spopad spremeni v pr e. rivanje okoli 38. vzporednika, nekak dosedanji «auanti e in. dre« v zmanjšanem obsegu, skratka, da se bolezen iz akutne sprevrže v kronično. Naj se ena ali druga stranka prostovoljno ali ne ustavi ob usodnem vzporedniku ali tam blizu okoli — prava rešitev so samo pogajanja za sporazumno rešitev spora. Drugi spet prerokujejo, da se bo kitajska ofenziva v kratkem nadaljevala — to pa seveda pomeni z dežja pod kap. Komisija OZN za kolektivne ukrepe razpravlja o sankcijah proti LR Kitajski. Razgovori se vlečejo: Amerikanej so bolj energični, Angleži popustljivi, Francozi tudi. Ti opozarjajo, da bi blokada Kitajske kxij malo koristila, ker je n jena trgovina z zunanjim svetom majhna, po-lozdj pa bi se po nepotrebnem zaostril. Arnerikanci obtožujejo Angleže, dia se bojijo za svojo trgovino v Hongkongu. Tudi konservativci so v angleškem parlamentu začeli z napadom na vlado, ker je dovolila izvoz nekaterih strateških surovin (predvsem kavčuka) na Kitajsko. Vlada se branj, češ da gre za majhne količine; prihodnji leden bo trgovinski minister Schawcross objavil v spodnji zbornici točne številke. Mnenja so deljena, tudi v britanskem Ccmmonujalthu. Indija vztraja p n svoji znani politiki posredovanja, avstralska vloda pa priteguje ameriškemu stališču (n se upira vsa. kemu «appeasement» (popustljivo pomirjanje). V tem zna. men ju se je vodila nedavno v Avstraliji tudi volilna borba; glavni nasprotnik Mamziesove liberalno-konservativne vladne koalicije je bila avstralska, laburistična stranka, ki se v svojih pogledih na današnji položaj precej približuje Bevanu in njegovemu krogu. Laburisti so Meuriesu odvzeli šest sedežev, ne pd tudi večine. Rezultati volitev v senat še niso znani, ker jih računajo na sila zapleten način, vendar se zdi, da boste, imeli obe glavni sili enako številc sedežev. Mac Arthur je prekinil svoje propagandistično potovanje križem po ZDA, kjer je zbral lepo zbirko najrazličnejših darov, obenem pa s precejšnja demagogijo skušal vplivati rta množice. Njegov alavni argument je sentimentalen: «Vaši sinovi umirajo na Korejiv, pravi ameriškim očetom in materam, in iz tega ne zaključuje, kot bi nemara kdo mislil, pacifističnih sklepov, temneč zah. tetro, da je treba «poštenc, udariti». Pravi, da so sedanjih žrtev krivi v Washingtonu, ker ne dovolijo fantom, da bi ((pošteno udarili« Razvmljivoda utegne taka sentimentalna demagogija obroditi svoj sad. Zato tudi Bela hiša ne drži rok križem. Večer pred generalovim nastopom v senatu je bilo objavljeno podrobno poročilo o razgovorih, ki sta jih imela Truman in Mac Arthur na otoku Wake v Tihem Oceanu. Mac Arthur je takrat poleg drugih zaletelosti trdil, da Kitajci ne bodo posegli v korejski spopad, ker ne morejo. Isto trdi danes o ZSSR in tako zagovarja svoje stališče, da je spopad treba razširiti na Kitajsko, po možnosti s sodelovanjem Cangkajška, ki da je «na Fcrmozi ustanovil vlado, ki ji lahko marsikatera evropska država na. demokratičnosti zavida». Z objavo Mac Arthurjevih krivih prerokovanj o Kitajski , so tudi njegova prerokovanja o ZSSR v ZDA precej izgubila na prepričevalnosti. Zato pa generalovi spomini niso izgubili na ceni. Nasprotno, cena se dviga in je dosegla (Nadaljevanje na 8. strani) °riški Slovenci! Danes popoldne vsi v Sovodnje! 6. maja $51 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Nedelja *■ maja Judita, Zdemir Sonce vzioe ob 4.47; zatone w 19.17. Dolžina dneva 14.30- Luna vzide cb 4.30: zatone ob 2U.U. Jutri, ponedeljek 7. maja Stanislav, Prisnoslav Članek ..Borbe" (Nadaljevanje s 1• strani) Z RAZSTAVE NOB V MAČKOVLJAH Isti šanjs STO na kom trene i šinili in. to na podlagi tristranske deklaracije; zaihteval je samo, tla se to zgodi ob navzočnosti Italije, popolnoma pa je pozabil, da je hil v komentarjih treh zahodnih velesil poudarek prav na neposrednem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Ne razumeti tega, pomeni prav ono, kar si ZSSR tudi obeta od svojih manevrov okoli Trsta in Italije: speljati vodo na mlin zunanjepolitične igre motkov ske vlade. Kmalu potem je bil preko lista »Messaggero Venet©« lansiran nov propagandni balon: glavni steber obrambe Zahoda je Italija, je napisal ta list — samo zato, da bi v prihodnjem stavku lahko povedal, kako bi ((bilo tvegano zanašati se na jugoslovanski faktor«. Sklep: o- biambna linija se mora- pomakniti dalje proti vzhodu, to je na jugoslovansko ozemlje, ki naj ga zasede in brani Italija. «Messaggeru» je odgovoril tržaški ((Primorski dnevnik« — z duhovito parodijo, «Ri!o bi tvegano zanašati se na italijanski faktor...« itd. se je Dnevnik norčeval iz pisuna pri ((Messa-g-gero« z njegovimi lastnimi besedami. Toda protijugoslovanski duhovi nalašč niso razumeli. da je ((Primorski dnevnik« na žalitve odgovoril s šalo, in zamolčali so pripombo na kon cu članka ((Primorskega dnevnika«, v kateri je pisalo, da list nikogar noče žaliti, temveč siamo z zamenjavo imen (Jugoslavija namesto Italija) pokazati. kako je «M<=ssaggerov« članek dejansko žaljiv, klevet-niški in absurden. Kakor r.a signal se j« dvignila vsa iredenta in uporabili so vsa neodgovorna sredstva ter neumerjeni slovar pod pretvezo odgovora ('Primorskemu dnevniku«, češ, da njegove parodije niso razumeli, da bi jih izkoristili za to da bi svoje žalitve razširili ir: še bolj napihnili nesramno kampanjo proti Jugoslaviji, a še prav posebej proti jugoslovanski armadi. ((Giornale di Trieste« se je takoj pojavil s člankom, v katerem je pisalo tudi tole: «Ni slabo, da se je vojni minister Pacciardi prepričal, da naš najbolj nevarni sovražnik ni odvrnjen na pritoke Donave. temveč je še tukaj, dva koraka pred hišnimi vrati... Branimo torej Evropo, toda re-Simo prej Italijo od... sramote balkanizacije...« Ali pomeni to. da krogi, ki vodijo takšr.o kampanjo, smatrajo Jugoslavijo, ki je bila in ostala sovražna dežela, tudi za tvojega sovražnika. Vendarle dvomimo, da v Rimu želijo, da bi se izenačevali z neslavno preteklo «s1avo» fašistične Italije. Naj se zadržimo še na nečem: na izrazih ((balkanizacija«, »vandali« in podobnih, ki jih tržaški zvočnik uporablja, ko govori o nas. Bilo bi razumno predpostaviti, da se bodo v Rimu izogibali takšnih fašističnih izpadov proti tisti državi, katera je slavo svoje antifašistične borbe ponesla po vsem svetu s svojo krvjo in s svojimi žrtvami. Toda namesto vsega tega — se je dvignil v Italiji hrup: ((Primorski dnevnik«, seveda «po nalogu Beograda«, »žali italijanski narod« s tern, da «zahteva, da Jugoslavija okupira Severno Italijo«! In zaslišalo se je ploskanje vsem šovinistom in klevetnikom: bravo vsem. ki pristajajo, da se obmetava s psovkami preko meje! Bravo tudi kominformi-stom. ki so komaj dočakali, da bi glodali protijugoslovansko propagandno koščico, ki je bila tako spretno podtaknjena ob pravem času, da bi zadovoljila njihove potrebe, ki so skupne Z Gromikovimi. A poleg vsega tega se je pojavila še nova izjava predsednika italijanske vlade v slogu or.e prejšnje izjave, z dodatkom, v katerem se zahteva pravica Italiji, «našim — italijanskim — bratom, ki živijo v coni B». Skratka: služba ruski igri v Parizu in v tem delu Evrope sploh. In to zaradi tega, ker so onstran meje napačno računali (zopet enkrat) misleč, da bodo določena vprašanja naših odnosov rešili pod pritiskom napada in umetno povečane temperature neke kampanje, ki jo nenehno vzdržujejo. Jugoslovanska armada brani neodvisnost svoje države in nima megalomanskih pretenzij, ki jih — upamo na svojo roko — pamfleti «Messaggera Veneta« in podobnih listov pripisujejo italijanski vojski. Zakaj torej drezati v osje gnezdo ponosa. zakaj žaliti državo, ki je vse žalitve s svojimi zmagami Že zdavnaj sežgala. Italija ima — brez dvoma -važno mesto v Evropi. Toda tega mesta ne določajo protijugoslovanske gonje, temveč te koristijo samo ZSSR, ki vodi računa ravno o položaju Ita. lije in ga hoče zaradi tega izkoristiti. In prav tega bi se morali začeti zavedati odgovorni italijanski krogi, kakor tudi dejstva, da Jugoslavija in nje na armada v resnici predstav Ijata faktor, s katerim se je že prej pokazalo, da je treba najresneje računati. Metode pritiska in manevrov, zaključuje svoj komentar Jakob Levi, ne vodijo k ničemer. Se prav posebej pa ne morejo voditi do sporazuma okrog vprašanja Tržaškega ozemlja niti k poboljšanju odnosov med obema državama. Te metode izzivajo samo sumnjičenje jugoslo vanske javnosti«. R. R. doKaz nase zuesione ciljem of in spodbuda za obrambo našiti pravic Kot smo že poročali, -je bila ob desetletnici Osvobodilne fronte predvčerajšnjim otvor-jena y Mačkovljah spominska razstava narodne osvoboditve. Na razstavi je poleg gradiva iz Mačkovelj zajeto tudi ono iz Prebenega, tako da je razstava posvečena spominu borb obeh vasi. Razstavljeni predmeti so razvrščeni po kronološkem redu tako da ni težko slediti razvoju osvobodilnega gibanja. V prvi omarici so razstavljene prve številke ((Edinosti«, ((Novega lista« in drugih slovenskih publikacij, ki so jih čitali Slovenci še pred nastopom fašizma, medtem ko so v drugi že razstavljeni zloglasni fašistični časopisi z velikimi naslovi o obsodbi bazoviških junakov. Vmes je razstavljena volilna glasovnica iz leta 1924- Več slik prikazuje požig Narodnega doma in nekatere značilnosti tedanje dobe. Drugi del razstave je posvečen narodnoosvobodilni borbi. Na temno prevlečeni steni so slike padlih borcev, ob straneh sta pa napisa, ki nam povesta, da je bilo v Mačkovljah 59 partizanov, 18 aktivistov, 33 jih je bilo v posebnem bataljonu. 8 pa interniranih. 21 tovarišev je padlo v borbah, dva kot aktivista, eden ob hajki, 14 tovarišev je invalidov. V Prebenegu pa je bilo 19 partizanov, od katerih jih je 6 padlo, 16 aktivistov, od katerih jih je padlo prav tako 6. 9 interniranih, od katerih je Člana SNG gosta ljubljanske Drame LJUBLJANA, 5. — Nocoj sta gostovala y Cankar- jevi drami «Za narodov blagor« Nada Gabrijelčič in Jožko Lukeš člana tržaškega SNG v vlogah Grudnovke in Gornika. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo gledališče, je obema tržaškima gostoma priredilo burne ovacije in ju obsulo s cvetjem. Posebej ju je pozdravil ravnatelj ljubljanske Drame Slavko Jan, ki je poudaril povezanost med slovenskimi gledališkimi igralci v sklopu tesne kulturng povezanosti tržaških Slovencev z rojaki v svobodni domovini. Ta povezanost ima tem večji pomen ravno danes, ko so tržaški Slovencj pokrenili široko akcijo za zgraditev svojega Kulturnega doma. za katerega je dolžnost vsakega Slovenca prispe-veti čim več po vseh svojih močeh. Nato sta gosta pozdravila še Lojze Drenovec v imenu Društva slovenskih gledaliških umetnikov in Pavle Dežman v imenu ljubljanskega rdestnega gledališča. Uspelo gostovanje tovariške povezanosti med slovenskimi gledališkimi umetniki in še posebej nerazdružljive povezanosti vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem s svojim matičnim narodom- N. M. eden umrl, eden je padel v hajki, eden pa je ostal invalid. Jasne številke in slike padlih borcev, ki so darovali svoja mlada življenja za svobodo, dajejo razstavi pečat svečane resnosti. V steklenih omaricah je nabrano gradivo, ki so ga vaščani ohranili iz časa NOB. »Partizanski dnevnik«, ((Slovenski poročevalec« in drugi časopisi se prepletajo med številnimi brošurami, letaki, pozivi itd.. Zapiski sestankov in povelja, letaki namenjeni okupatorjem, potrdila, obveznice in denar, vse to dokazuje, da so bili vaščani obeh vasi najtesneje povezani z osvobodilno borbo. Na stenah so pritrjene slike, ki kažejo poslopja, v katerih so bili bunkerji, sestanki OF, partizan, ska šola itd.. V kotu je sloven- ska zastava, ki so -jo napravile pridne roke tovarišic z Brega. Zanimiva je tudi skica, ki prikazuje požgane ali delno poškodovane hiše ob volitvah 15. maja 1921 in pozneje 2. oktobra 1943, ko so nacifašisti začeli z ofenzivo proti Istri. Splošni pregled delovanja Osvobodilne fronte pa je viden z velikega grafikona, na katerem so označene postojanke NOV in POS, vojaške javke, obveščevalne postojanke, odbori OF. bunkerji, sovražne utrdbe itd. Grafikon je spričevalo požrtvovalnost; in zavednosti našega naroda, ki je v najtežjih trenutkih ostal zvest cilju, ki si ga je zastavila Osvobodilna fronta. Ljudje iz Mačkovelj in Prebenega imajo pri tem nemajhne zasluge! Sf | g Zaradi podrejenosti Enotnih sindikatov in Delavske zbornice sindikalnemu položaju v Italiji lahko industrijci zadajajo vedno nove sindikalne in gospodarske udarce tržaškim delavcem ter jim odvzemajo vse njihove pridobitve. Ravr.-o te dni se je začela v ILVI akcija, dh bi likvidirali tovarniške odbore v Trstu in jih tudi formalno spremenili v notranje komisije. Kakor so razredni sindikati že predvidevali, so industrijci izkoristili izjavo Radicha, ki je v imenu ES dejal, da r.-i med notranjimi komisijami in tovar. niškimi odbori nobene razlike. 9. septembra 1950 je akcijski sindikalni odbor predlagal ES in Delavski zbornici skupno akcijo, da se pogodbeno uredi vprašanje tovarniških odborov. Na ta predlog DZ ni odgovorila, Radich pa je dejal, da akcijski odbor nič ne razume, češ da so notranje komisije in tovarniški odbori ista stvar. Da to ni tako, ve vsak delavec in je to pokazal ravno pri. mer ILVE. Ta primer pomeni začetek ofenzive industrijcev proti pravicam delavcev. Celo kominformistični listi so morali sedaj priznati, da gre za napad na pravice delavcev. Zato so sedaj, seveda zelo kasno, protestirali in s tem sami priznali, da tovarniški odbori in notranje komisije vendarle niso ista stvar. S tem so pa tudi posredno priznali, da je imel akcijski odbor prav. Po sporazumu z II. avgusta 1948 o tovarniških odborih so v vseh podjetjih, ki imajo nad Ako ti je, meščan, do tega, da se cigneš sitnostim, se s slabim namenom nikdar ne približaj policij'slkemu stražniku. Cim z nerodno ibesedo ali kretnjo izzoveš njegovo mirnost, si s tem že sprožil roj paragrafov V kazenskem zakoniku, ki ti utesnijo pirostot za tedne in mesece. nemalokrat pa tudi za dolga leta. Ubogii Riraaido se bo moral zaradi takšne nepremišljenosti pokoriti tri leta in pol, ak'.naivno je vse skesano priznal in skušal opfavičiti svojo nerodnost s pijanostjo. Obtožnica, se>-stavliena na podlagi policijskega poročila in izjav očividcev pravi, da je Rener 11. marca letos v kolodvorski restavraciji povabil k- svoji mizi dva stražnika na službenem obhodu. Cim Pa sta prišla do njega, se je postavi! v pozo rokoborca in ju povabil, naj hi de z njim pomerila. Videč možakarja v takšnem razpoloženju, sta mu stražnika priporočila, naj bi se odpravil domov in si prihranil sitnosti morebitnega prepira s tern ali onim gostom. Rener se je dai takoj pregovoriti in šel s stražnikoma proti vratom; tam pa se je nenadno obrnil in udbril s pestjo po obrazu najprej enega, zatem pa še drugega. V zgodnjem jutru st je pričela pred restavracijo pravcata borba, v kateri sta ob koncu zmagala stražnika . in odvedla IZPRED SODIŠČA Spoštuj policijo da tl bo dobro na zemlji 300 uslužbencev, nekateri člani tovarniških odborov oproščeni dela in seveda vseeno plačani, zato da lahko opravljajo svoje sindikalno delo. To pa ne velja za notranje komisije v Italiji, kjer njihovi člani lahko le v izrednih primerih zapustijo delo z dovoljenjem ravnateljstva. Sedaj1 ni čas za razglabljanje c teh razlikah, ■ ampak je treba takoj nastopiti v obrambo tovarniških odborov in njihove napredne vsebine. Vsi delavci se morajo pridružiti predlogom in akciji Enotnih razrednih sin. dikatov. Sklicati se morajo pri- SPOMINSKI DNEVI 1942 je v skalni duplini nad Belci izšla prva številka »Partizanskega vestnika*. SLAVA PADLIMA BORCEMA! Fulvio Vidovič Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča svoje poslušalce, da bo danes okrog 15.30 ure prenos/v zvezi z Radio - Slovenija, nogometne tekme Jugoslavija - Italija, ki se bo odigrala v Milanu. nasilnega Rejverja na policijiSro i tračnico. Kakor smo že povedali. Rener ni tajil svojega nerodnega početja. Dejal pa je, da se ničesar ne spominja', (ker ga v' pijanosti popolnoma zapusti spomin. Vendar se sodniki niso dali prepričati, kajti njegov kazenski list priča, da se je Rener' že nekajkrat spozabil in prišel navkriž z zakonom. In1 to jč v dobršni meri pripetnegio do tako stroge kazni. Predsednik Picciole, tožilci Burattini, zapisnikar Pivk. Zagovornik odv. Ruzzidr. ♦ « » V aprilskih dneh pred štirimi leti se je na podoben, način hotel otresli policijskih stražnikov 56-letni Andrej Marušič. Mož se je takrat do pozne ure zamudil na Proseku v neki gostilni. Ko pa sle je nameraval vrniti y Trst in je bil že na dobri poti. steče mimo njega človek in za njim policijski stražnik. Vrag si vedi, kaj je Marušiču kapnilo v glavo, da je takoj za stražnikom zavpil: Pobijte podleže! Čeprav se je na vse načine izgovarjal, so ga iz ISTRSKEGA OKROŽJA Dolina Mirne bo kmalu postala vrtBujščine Reka Mirna je stoletja poplavljala velike površine naj-plodovitejše zemlje. Cez poletja, ko je sonce osušilo vodo, pa je suša ogrožala pridelke. Rodila se je misel, kako zaustaviti morju pot. da ne bi ob visokih plimah zalivalo te doline in po drugi strani, kako bi se dalo to zemljo v poletnem času namakati. Takoj po osvoboditvi so začeli z manjšimi izfooljševalnimi deli. Večja dela pa so bila izvršena lansko leto, ko je prišlo na pomoč podjetje za izboljšave »Vodogradnja« z Reke. Vsestranska pomoč strokovnjakov in napori ljudske oblasti so pripomogli, da je danes precej teh del že izvršen. Od zgodnjega poletja do kasne jeseni so se lansko leto izmenjavale delovne brigade članov SIAU in mladine. Tem so pomagali še pripadniki Jugoslovanske armije tako, da so dela hitreje napredovala. Letos je dolina Mirne največji delovni objekt v Bujščini. Pri kopanju kanalov se odlikujejo «kubikaši», nič ne zaostajajo vlivatelji betonskih plošč. Oboji tekmujejo, kdo bo več in bolje napravil. Ze letos nameravajo zgraditi toliko namakalnih jarkov, da bodo namakali 300 ha površine. Zato bo potrebnih 120.000 betonskih plošč. Vsak jarek bo imel merilnik za vodo, s pomočjo katerega se bo lahko natančno določilo, koliko vode bo potreba spustiti na zemljišče. Vse površine na desnem bregu Mirne so že posejane z žitom in ostalimi kulturami do-čim je levi del še zamočvirjen. Z deli pa so začeli tudi na tem delu. Ze je dovršen velik zbirni jarek v dolžini 12 km. Kmalu bodo začeli s kopanjem stranskega jarka, kamor se bo odtekala voda iz številnih studencev. ki izvirajo iz gričevja na tej strani. Tako bodo v Bujščini pridobili velike površine najboljše emlje. Ze to leto bodo zadruž- ha s povrtninami in računajo, da bodo teh pridelali nad 90 vagonov. Na izboljšanem zemljišču bodo lahko pridelali dvakrat letno krompir, zelje, grah in drugo zelenjavo. Iz tega vidimo, kolikšno vrednost bo predstavljala ta dolina za naše gospodarstvo. Istrski tanki d. d. Koper od 7. V. 1951 dalje. Istrska banka d. d. Koper Ljudska inšpekcija je ljudstvu v veliko korist Skupine ljudskih inšpektorjev, ki so bile zadnje čase izvoljene, so na raznih krajih izvršile preglede, ki so pokazali, kako lahko pomagajo pri reševanju raznih vprašanj. V Kopru je skupina ljudskih inšpektorjev četrte baze SIAU pregledala otroške jasli za slovenske otroke in ugotovila, da je v notranjosti dvorišča popolnoma zapuščen vrt last mestne cestne baze. Člani ljudske inšpekcije so mestnemu ljudskemu odboru predlagali, naj bi za ureditev in obdelanje vrta poskrbeli člani IV. baze SIAU in naj bi bil na razpolago za otroške -jasli. V Bertokih so člani ljudske inšpekcije pri pregledu v mesnici ugotovili, da imajo nekateri ljudje prednost, kar je proti predpisom. Prav tam so inšpektorji ugotovili, da je treba čimprej poskrbeti za popravilo ceste Bertoki-Sv. Tomaž, ki jg v zelo slabem stanju. Tudi v Sfrunjanu in Piranu so skupine ljudskih inšpektorjev zelo delavne in so odkrile več nerednosti. Delovanje teh skupin naj bi služilo v spodbudo tistim krajem, kjer še niso postavili skupin ljudskih inšpektorjev, da bodo spoznali njihovo pomoč pri odpravljanju raznih pogreškov in napak. Obvestilo Izdajanje potrošniških na. kaznic po vezanih cenah za niki in privatniki posadili 45 mesec maj . avgust 1951 bo pri Pri «Fruclusu» se je začela sezona Pred nekaj dnevi je odkupno podjetje «Fructus» v Kopru sprejelo prvo večjo količi, no graha v stročju in’ tako srečno otvorilo letošnjo sezono. Obeta se kar dobro po zad. njem izdatnem deževju. V petek so pripeljali tudi prvih 15 kg vrtnih jagod iz Sv Lucije in Portoroža. Strunjan, ki je tudi znan, da goji veliko tega dobrega in okusnega sadu. pa bo v prihodnjih dneh pokazal kaj je dobrega pridelal. Prve češnje pričakujejo oko li 15. maja — seveda prve v večjih količinah, ker Sq bile v malem v prodaji že pred dnevi. Za razvoj sadjarstva Te dni pregleduje po terenu .okrajna komisija nove nasade, ki so jih KDZ in kmetje napravili za dvig in izboljšanje sadjarstva. Kot znano je v jeseni Poverjeništvo za kmetijstvo razpisalo denarne nagrade za vsako vsajeno sadno drevo in trto. Ta komisija ima sedaj nalogo, da ugotovi, v koliko so posamezni kmetje in zadružniki izpolnili pogoje nagradnega razpisa. Zadružnik ali kmet, ki je nasadil drsel mladih breskev, 10 češenj. 20 oljk in 100 trt bo dobil 1900 din nagrade. Komisija bo ugotovila tudi, kje so bili napravljeni najboljši sklenjeni nasadi vinogradov ali sadovnjakov večje površine in bo dodelila nagrade 30.000 din, 20.000 din in 10.000 din. stražniki zgroeta pograbili in mu dali s tem povod za nasitnost;, zaradi česar. se je moral Včeraj zagovarjati pred tukajšnjim okrožnimi sodiščem. Sodniki so mu prilepili dve leti in mesec dni zapora, ki bi jih moral vsekakor odsedeti, da ga ni pomilostitev izvlekla iz zagate. Obtoženca je zagovarjal odv, Kezich. Obračunavanje med bivšimi fašisti Pred sodiščem se ie zagovar. jai 24-letni Mario Padovan. ki je. vstopil se kot mladoletnik v črne fašistične brigade, kjer je zaradi svojih «zaslug»_ postal celo narednik. Na zatožno klop ga je privedla sedaj obtožba matere enega izmed njegovih nekdanjih najožjih sodelavcev v črnih brigadah. Obtožila ga je, da je leta 1945 v maju prijavil oblastem njenega sina Schiavona in da je bil na pod. lagi njegove prijave prijet. Iz tega bi se dalo sklepati, da je prijavil svojega pajdaša, da bi zakril sebe in da kakor se zdi spada v skupino ljudi, ki so se hoteli ob osvoboditvi prikazati kot pristaši osvobodilnega gibanja. pa jih je ljudska oblast povečini odkrila in razkrinkala ter so kljub svojemu pre. tvarjanju prejeli zasluženo kazen. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je Padovan pri za-nikanju obtožbe z nekakim po. nosom poudarjal, da je vse do 30. aprila bil v vrstah črnih brigad. Sodišče se je postavilo na stališče, da se proti Padova-nu ne more postopati, ker spa. da njegov primer P°d amne. st'i°- , Predsednik Zulmm. tožilec Grubissi, zapisnikar Neri, zagovornik Falconer. zadete stranke na Uradu za delo ir: industrijcem je treba predložiti načrt sporazuma o tovarniških odborih, ki bo ščitil delavske pravice. ERS so sicer do 23. marca načeli to vprašanje pri Uradu za delo in ga pozvali, naj skliče v ta namen sindikalne organizacije, toda do sedaj še niso prejeli nobenega odgovora. Sedaj so se delavci pri podjetju ILVA, ki so hudo prizadeti, zganili, Skupina delavcev, članov ERS, se je zbrala in predlagala tovarniškemu odboru v ILVA odločno akcijo. Enako akcijo je predlagal ERS industrijskih delavcev. Sedaj morata ostali sindikalni organizacij jasno povedati, ali hočeta tovarniške odbore ali pa samo notranje komisije. Nastopil je skrajni čas, da se pravilno usmeri spontano gibanje delavstva v tovarnah. Borba za tovarniške odbore je tesno povezana z borbo za druge delavske pravice in z borbo proti odpustom. Ponekod se dogaja žalostno dejstvo, da nekateri delavci nočejo več sprejeti sindikalnih funkcij samo zato. ker se bojijo represalij. Le z vztrajno borbo bomo odpravili to pasivnost in ta strah. Sindikalna pasivnost pa bo rodila vedno hujše posledice. To morajo razumeti vsi delavci razumeti pa morajo to tudi sindikalne organizacije in sprejeti predlog ERS za skupno sindikalno akcijo, ki bo zavrla napadalne načrte delodajalcev ter načela in vsaj delno rešila nujna vprašanja tržaških delavcev. OGLAS Mestno gradbeno podjetje Izola javlja, da preide po sklepu 21 gospodarske seje ter odločbe okrajnega LO, poverjeništvo za lokalno gospodarstvo št. 2-2-1-51, s 1. majem 1951 v likvidacijo. Zaradi tega obvešča dolžnike in upnike da poravnajo vse stare dolgove, odnosno kredite do 15. maja 1951. Po poteku tega roka se ne bodo več upoštevale pritožbe. Zastrupitev s plinom Kakor vsako soboto, tako je tudi včeraj zjutraj 58-letna u-radnica Ida Valmarin iz Ul. Coror.eo 36 odšla okoli 7.30 v kopalnico «Yacht Cluba Adria-co», ki ima svoje prostore na pomolu Sartorio. Ostali uradniki, ki so poznali njene navade, so jo včeraj predolgo pogrešali, saj se do 9.30 še ni prikazala iz kopalnice. V strahu so takoj poklicali Rdeči križ, kajti kljub trkanju in klicanju se Valmarir:ova ni oglasila. Zaradi tega so podrli vrata in našli ženo nezavestno na tleh. Kljub injekcijam kisika in kafre še žena ni zavedla, zato s0 jo nujno prepeljali v bolnico, kier so jo sprejeli na IV. oddelek še vedno v globoki nezavesti. Policija, ki je takoj uvedla preiskavo, izključuje možnost samomora, pač pa je zelo verjetno, da so vodni hlapi pomešani z uhajajočim gorilnim plinom omamili Valmarinovo. ki ni imela r.iti časa, da bi poklicala na pomoč. V precepu med avtom in motociklom Se precej sreče je imel včeraj zjutraj okoli 7 21-letni Lu-cio Scaramella iz Ul. Crociferi 5, ki se je nenadno znašel v precepu med nekim avtom in motornim kolesom. Scaramelli se je na križišču Ul. Cavour in Gaiatti iz neznanih razlogov zaletel v «Fiat 1100» last Artu-ra Friedmana. Kolesar je sicer hitro zavrl in morda ne bi niti padel, da ni v tistem trenutku zavozi] vanj 44-letni Massinu-liano Škabar iz Ul. Bonomea 104, ki ni mogel hitro zavreti in tako' kolesarja podrl r:a tla. K sreči se je Scaramella le laže ranil po gležnju leve noge. Še o pok. Švari V včerajšnjem dnevniku smo poročali, da je bil utopljeni Švara Jože, ki je našel smrt v malem potoku Osp. brez stalnega bivališča, kar pa ni točno ker je pok. Švara stanoval pri svoji 42-letni po poli sestri Zofiji Kuret, ki stanuje v Ric-manjih št, 75. Tudi tov. F.ulvio je uvrščen v ono neskončno vrsto tihih in skoro nepoznanih junakov in trpinov, ki so dali vse za svobodo katere pa jim ni bilo dano dočakati. Rojen je bil 9)1.1918 v Trsta. 7. maja 1943 je bil aretiran od Italijanov na Sušaku, kjer je bil zaprt 3 mesece in nato odveden v koprske zapore. Od tu so ga Nemci ob razpadu Italije odvedli v Nemčijo od koder ni bilo o njem več glasu. Nihče ne ve kje je njegov grob, a vsi ki so ga poznali mu bodo ohranili trajen spomin. Darko Bogateč Tov. Darko je bil rojen 29.V.1922 v Sv. Križu kjer je bival. Sel je v partizane 10. septembru 1943 kjer je, zvest delovnemu ljudstvu, kot borec brigade «Nikola Tesla* v Fjrvaru padel 2.V.1944 v borbi proti Nemcem Njegov grob je daleč od njegovega doma a tov. Darko je vedno blizu v spominu vsem, ki so ga poznali. Ptički si spletajo gnezda da v njih vzrede mladiče im ohranijo svoj rod. «Di-jaška Matica« vzdržuje Dijaški dom, da se v njem vzgajajo slovenski dijaki, da se ohrani naš rod in naša kultura. Zato prispeva za našo bodočnost, kdor prispeva za «Dijaško Matico«. Prireditev slovenske šole pri Sv. Ani Slovenska osnovna šola pri Sv. Ani ima danes v svojih prostorih prireditev s petjem, deklamacijami in z igro. Začetek ob 17. uri. Vabljeni starši in prijatelji šole! PROSVETNA DRUŠTVA V četrtek 10. t. m. ob 16. uri bo v običajnih prostorih V. redna seja glavnega odbora SHPZ. Prosimo odbornike, da se seje gotovo in točno udeležijo. PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENSKO MODNO _ MDALISCt Planinsko društvo priredi 20. maja 1951 izlet na SLAVNIK in v jamo DIMNICO pri SLIVNEM. Vpisovanje do vključno 8, maja na ZDTV v Ul. Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure Higienski predpisi Ker se bližajo vroči dnevi, v katerih se laže širijo nalezljive črevesne bolezni, je občinski urad za higieno priporočil ravnanje po sledečih predpisih: 1.) Temeljito izpirati v pitni vodi zelenjavo, ki jo uživamo surovo. 2.) Olupiti in temeljito oprati ono sadje, ki ga uživamo surovo. 3.) Ne kupovati morskih školjk (ostrige; školjke, itd.) od nepooblaščenih prodajalcev, tudi ako imamo namen navedene školjke kuhati. 4.) Ne zavživati surovih morskih školjk, izvzemši ostrige, ki so naprodaj pri pooblaščenih dobaviteljih. 5.1 Ne piti nezavretega mleka. 6.) Izogibati se uživanja ledenih pijač in sploh vsega, kar vsebuje led. 7.) Ne pretiravati v zavživanju kumar in rte shranjevati jih v vodnjakih. 8.) Preprečiti dostop1 muham v kuhinje »n na hrano. 9.) Ne držati dlje časa smeti v stanovanjih in zapirati jih v primerne posode. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. maja 1951 se je v Trstu rodilo 6 otrok, porok je bilo 15 in umrlo je 11 oseb. Civilne poroke: delavec Lucia-no Butta in gospodinja Lina luiia-nelli, mehanik Zvonko Polak in uradnica Lidia Vujin, vozač Ales-sandro Terenziev in frizerka Na-taglia Vsesviatski. Cerkvene poroke: zdravnik dr. Francesco Di Francesco in gospodinja Clelia Nardella, trgovec Francesco Boscolo in gospodinja Bruna Supantschitsch, mehanik Aurelio Pulgker in gospodinja Cornelia Pugliese, mehanik Romano Berarzi in gospodinja Angela Leone, natakar Mario Del-l'Agnolo in frizerka Serenelia Simčič, zdravnik dr. Licio Span-garo in gospodinja Nives Serra, legalni zastopnik dr. Leo Battino in gospodinja Sonia Narobe, pek Giovanni Marcianti in prodajalka Elda Mosca, uradnik Alberto Gentille in gospodinja Anita Des-santi, šofer Leonardo Paccione in gospodinja Stefania Gloria Tončič, tramv. uslužbenec Dante Sub-bi in gospodinja Albina Zakraje-šek, industrijec Leopoldo Franco in gospodinja Giuditta Zaecaria, Umrli so: 62-letna Guglielmina Farkaš vd. Rossi, 73-letna Tereza Valentinčič vd. Boch, 70-letna Giuseppina Cheneviere. 70-letni Luigi Hussu, 89-1 etn a Maria Pup-pi vd. Ropotec, 57-letni Giovanni Buoncompagni, 63-letni Francesco Russo 73-letni Rudolf Spacal, 69-letni Luigi Negodi, D’Ambrosi Roberto star 8 dni. m Tr/ašho ozeffljjg r TOREK *. MAJA *•** ob 20. uri gostovaaje v KOPRU s Cankarjevo komedijo Za narodov blagot SKEDENJ, 17 Ufi nedelja 6. maja ob • dvorana Kulturnega doto* Linhartova komedija „Župai!Oi/e Mick® V izvedbi dramskega od* Ua PD »Simon Jenko«^ koncert pevskega «Tržaški gwnn» Gledališče Prihodnji četrtek ^ fJj koncert orkestra D dirigira harmonije, ki ga , ,oVaia p Rudolf Moral t. s£eraja«. L pianistka Lilian L rja, -sporedu glasbe . zarta, Buganellija vena. DAROVI tN Družina Tavčar iz Tr^ P^j groB r namesto cvetja na f. z> u Frančiške Pahor 509 ško Matico. NOČNA SLUŽBA ’’ u; A! ( Barbo-Carniel, Tr* p 11 Benussi, Ul. Cavana no, Ul. Giulia 144; .»"‘V' GORIŠKEGA Prvomajska proslava Popoldanski spored preložene prvomajske proslave v SOVOD-NJAH: Pričetek ob 15. uri: t.) TELOVADNI NASTOP mladink, mladincev in najmlajših z naslednjim sporedom: al mladinska vaja; b) vaja za najmlajše; c) vaja s palicami (izvajajo mladinci); č) ritmične vaje z obroči (izva-jajo mladinke); d) skupna vaja vseh nastopajo, čih. Ob 16. uri: 2.) RAZDELITEV NAGRAD zmagovalcem lahkoatletskih tekem, sledi: 3.) PEVSKI KONCERT (nastopajo pevski zbori z Goriškega). 4.) RAZNE BALETNE TOČKE. 5.) RAZSTAVA PARTIZANSKE BORBE v prostorih blizu letnega telovadišča. skem ter zvesto služil domovini slovenske besede. Tudi izven šole se je slavljenec vedno zanimal za slovensko kulturno delo. Bil je napreden učitelj, duša čitalnic in drugih društev, ki so pomagala dvigniti kulturno raven slovenskega naroda. Takrat se je že ljudska šola bavila s kmetijstvom in v nadaljevalnih tečajih so napredni učitelji skrbeli tudi za njegov dvig. Vse generacije, ki jih je vzgojil, se ga še živo spominjajo kot pedagoga, ki jih je pripravljal tudi za praktično življenje. Se celo se ga pa spominjamo danes kot sejalca, ki je sejal seme kulture v globoke brazde slovenstva. Tudi mi se ga hvaležno spominjamo in mu čestitamo prav od srca k njegovemu jubileju, da bi čil in zdrav še dolgo let in vedno obiskoval naše prosvetna društva in čitalnice ter se krepil ob slover.1-ski knjigi in besedi. Nesreča brez hujših posledic Ko se je včeraj popoldne vra. čal z dela 16-letni Marijan Pipan iz Tržaške ulice 66, ki je zaposlen kot mehanični vaje. nec v Ločniku, se je nenadoma na vogalu Ul. Aquileia srečal z nekim avtomobilom; ki je hotel prehiteti neki avtobus. Da bi Se mu izognil je zavozil s ceste in padel v obcestni ja. rek. Mimoidoči, ko so ga našli nezavestnega, so takoj poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki je Pipana prepeljal v mestno bolnico, kjer so mu nudili takojšnjo pomoč in ža pridr. žali zaradi nekih malih poškodb. ili so shrivni \M ii grada Pri gradnji poslopja INClS na Travniku so odkrili stare zidove, po katerih so ugotovili, da jt bil iz grada na Travnik speljan rov, ki je služil kot skrivni izhod- iz grada,, Goriški šolnik Ivan Makarovič 90 letnik Cii in zdrav je praznoval v Gorici 90-letnico nadučitelj v pok. Ivan Makarovič. Skoro pol stoletja je poučeval na različnih ljudskih šolah na Primor- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 30. aprila do 6. maja t. 1. S rojstev, 12 primerov smrti, 5 vknjiženih porok in 7 porok. Rojstva: Pertot Andrej, Sem-biani Klavdij, Olivo Pavel, Tem-pesta Alfonz, Sfiligoj Aleksander, Uršič Marija, Ivančič Franc, Gra-na Severin, Selltni Jurij. Smrti: 68-letni zidar Clancic Frančišek, 10 mesecev star Tercig Flavij, 63-letna gospodinja Marega por. Iancis Lojzka, 53-letni mehanik Perko Frančišek, 71-letni težak Kralj Ivan, 42-letna gospodinja Mikluš por. Olivo Marija, 62-letni uradnik Sillig Frančišek, 28-letni financar Mrak Jožef 85-letni državni upokojenec Candido Leon, 38-letni krojač Pinto Saivatore, 51-letni delavec Tofful Oktavij, 82-letna gospodinja Kofler vd. Cadel Marija. Vknjižene poroke: mehanik Pi-cotti Gabrijel in tkalka Bacin Al-da, državni uradnik Muzzolini Otmar in uradnica Locardi Lucija, zdravnik kirurg Ugomari Adolf in zasebnica Lucehesi Hedvika, dijak De Gosetti Lavrenc in gospodinja Norbedo Marija, inženir mornarice Paulin Lucijan in gospodinja Mazzoli Lina, Poroke: mehanik Stobili Just in gospodinja Furlan Urška, poljedelski tehnik Berin Aldo in učiteljica Cozzarolo Alda, agent policije Potena Paskal In uradnica Vece Elizabeta, poštni agent Zan-carli Bruno in gospodinja Berdon Elida, krojač Vogrini Bruno tn uradnica Basso Mirella, agent policije Arrigo Letterio in uradnica Tavagnutti Loreta, agent policije Buoncristiani Palmiro in gospodinja Čerini Angela. Predpisi za obmejni promef Vojaško poveljstvo je izdalo odjok. po katerem morajo posestniki v vseh občinah vzdolž meje z Jugoslavijo na Goriškem (Dolenje, Krmin, Kopri-va, Steverjan, Gorica, Sovod-nje in Doberdob) urediti prost obmejni pas, kjer bo rasla samo trava. Širina tega pasu je predvidena: na 5 m za gozd z drevjem, na 4 m za nizek gozd in grmičevje, na 2.50 m za obdelovanje zemlje. Lastni, ki bodo morali poskrbeti, da bodo posekali vsa drevesa v tem pasu. V nasprotnem primeru bosta občinska ali di~ žavna oblast poskrbeli za njih odstranitev. Nato se bo še vojaška oblast sporazumela z interesent) glede izvajanja omenjenih predpi. sov. Zgoraj omenjeni predpisi veljejo samo za tisti del meje, kjer je bila razmejitev do končno določena. Sejmi v goriški pokrajini Tržn; dnevj in sejmi v posameznih občinah v goriški po. krajini letos: V Gorici: sejem sv. Jerneja 24. avgusta; trg sv. Mihaela 1. oktobra; sejem sv. Andreja 8. decembra. Tedenski tržni dan je vsak četrtek. V Krminu: sejem sv. Ivana dne 1. aprila; shod sv. Ivana dne 25. junija; mesečni sejem vsak prvi petek v mesecu, V Koprivi: 1. julija shod v Koprivi; 15. julija v Moraru. 22. julija v Mo«i in 5. avgusta v Slovrencu pri Moši. V Tržiču: sejem sv. Miklav; ža dne 6. decembra, mesečni sejem vsako tretjo sredo v mesecu. . . V Zagraju: shod 15. julija, tedenski sejem vsak ponedeljek- »/t V Steverjanu: shod sv. Mo-horja dne 15. julija. V Turjaku: shod sv. Kolta dne 16. julija. . V Gradiški: sejem Apostolov dne 28. in 29. junija. Trzni dne. vi vsak torek in soboto. Z vi ski tržni dan vsak drugi torek. J. Ra v Trg. S. Francesco L ^ . deila Liberta 6: Har . kovlje; Nicoli, Skedem ______ hf>ljV Globoko ganjen' ■ t(,jj tf inno vsem. ki so ^ flepo stiti spomin na*®* nega Josipa izrek31 i. Posebno zahval® profesorskem zb°*. dii®.,aj-ske šole v Rojah* ro< OF, ASIZZ I-.f^lce^' skernu svetu, dal cst cev in cvetja ter . k; so se udeležili _P0B Žalujoča družin Trst. 6. maja *9 iiiini"1"'^ MALI OgML UGODNA PRILOZN^|ANf°2 stroje vseh vrst 1Irl / Ul. Istria 86. —* DVOSTANOVANJS«0 zf Namenjam v Ljubi^v Trstu ali okolici, n vi lista. —- 11N v SPOMLADANSKI os&O PLASC za srednjo P ; pš«. 5RD1VI_ *J0^ -el.2* PLASC za sredn^ravi dam. Naslov na —-^7 pfC- HAUBO ZA SVStffi ^ dam-. Naslov na up skega dnevnika«- * -------- —------ aomaC PHODAM 50 Iltr°X)Vl na. Naslov na TOVARIŠICA SB aiVlnslc,i republiki pa je ^■“v n V .in 37'*'° Mond vile 3jnJ“lirski republiki pa *šol*- °v: v Burjatsko- u-»“‘iKi republiki je Rusov i*L ! 7iP ^čiln, so povečini koloni-e sistematično naselju-te-n/t, ^av2ejnajo najbolj do- Položaje. so tudi metode ru-** to .na kultumem področ-,o j 'W^iujejo rusko literatu-HjUjj 01aalovažuijejo kulturo iijg prodov. Tudi jezik sku-Harcnjo rusiti> Mnogo neruskih i> ajj 7 moralo opustiti svo-timice ed° in se oprijeti ruske tki0 «prostovoljn,o» od- . . . . ,rija o jezikih nepra- . jv* j CZ. izv Ali ^ je “Protirevolucionarna)), s to prakso prene- W'‘teba i* ’• h ^ Dir-o”1^ Pravi, da so Marr ^etoj t sodelavci uvedli to lSamo i2 strahu, ker bi ‘t Prvotna slovnična Nwfena pravila neruskih pjih i Preprečevala, da bi se v Hl«iSlc. Približal ruskemu, s* v Mordinova je tre- Vt^7^°Se ravno na podlagi Ve “SeniaLnes teorije ne- ‘»tvz^rode spodbujati, da ejo iz ruskega jezika J®, ^°goče več ruskih be->, j, D° mogoče izvesti tem /Vtl‘čnisle k°d° komplicirali rjteijp razlik. Mordinov še % Vp-f.8 ie treba ruske be-5 tove v neruske jezike s te J^^Tne, za katere ti je-tted; lma^° Posebnih besed ^ iz,2j P°jme, ki še niso k tiaSe ni. Sledne vojnen med ? Vso i Mordinnm razvidi->Ndoi Peria!istižno veliko-aSj^°.> jemlje za do c c>liev neruskim na-* d0d1°jirip*1(>v ahabet, r,ji-a6e besede in znake. EGIPT L J SVETLOBE Ze dolgo je Egipt na pozori-šču mednarodnih, dogodkov glede spora, ki je nastal med njim in Veliko Britanijo zaradi Sueškega prekopa in pogodbe iz leta 1936. Egiptska vlada zahteva podržavljanje Sueza in revizijo anglo-egiptske pogodbe iz leta 1936. Vse kaže, da so nedavni dogodki glede podriavljenja petrolejskih vrelcev v deželah Bližnjega vzhoda še bolj podžgali vlado v Kairu, da odločno postavi svoje zahteve Veliki Britaniji. Britanski poslanik Ralf Stivenson se je po posvetu s svojo vlado ponovno lotil pogajanj v Kairu. V svojih pro-tipredlogih zahteva egiptska vlada, da se britanski predlog o umiku čet iz cone Sueškega prekopa zniža za dve leti, prav tako odbija egiptska vlada britanski predlog za skupno obrambo te cone. V zameno za to pa zahteva egiptska vlada, da se v najkrajšem času uvede v Sudanu ustavno življenje, toda pod pogojem, da ostane Sudan pod egiptsko krono. Ce britanska vlada ne sprejme teh predlogov, se bo egiptska vlada, kakor pišejo Usti te dežele, lerem je bila Anglija pooblaščena, da drži čete v coni Sne-ške&a prekopa, in pogodbi iz l. 1889, po kateri spada Sudan pod skupno upravo Velike Britanije in Egipta. * * * «Dežela svetlobe in barve«, kakor, imenujejo Egipt zarad: • večno plavega neba, je ena najstarejših držav na svetu. Njeno ime omenjajo že stari Grki. Egiptska država ima zelo burno zgodovino. Nekaj časa je bila največja „ sila na svetu, kasneje je prišla pod oblast Asir cev, Perzijancev in drugih osvajalcev, ko pa so jo zasedli Arabci, se začne zanjo nova doba zlasti v kulturnem pog ledu. Egipt leži na severo-vzhedu Afrike in obsega področje nad 900 tisoč kvadratnih kilometrov. Največji del zavzema Libijska puščava na zapadu, proti vzhodu vse tja do Rdečega morja pa se razprostira brezmejna arabska puščava. Plodne zemlje je le 35 tisoč kv. km, to je 3% vsega površja. Na zapadu je samo nekaj oaz. med katerim; so najvažnejše Karga, Dakia, El Fojun ter visoka planota Šivan. Ostali del tvori odpovedala anglo - egiptskemu prostrana peščena Libijska pu-dogovoru iz leta 1936, po ka-1 ščava. Cf» nntjlv-eghptblteni n r/lori v tfite&heijti in ‘Jutltmn Pravi Egipt, na katerem se | izvajalci sveta. Ker prinaša je razvila bujna_rast, leži v do-1 bombaž velike ’ dobičke se je država gospodarsko zelo dvig- TRIPOLtS / 701 Run iVvN * • 'OA MApoiA %. ’/7//7.’//■'/ .•— S/ • ' /z, / ‘ANQL. £ CIPT- ' 'v s S - V s/ /. */ ' / USn&Z SUDAN lini reke Nila. Borba za namakanje zemlje datira že nekaj tisoč let, od postanka te države. To borbo je Egipčanom srečno pomagal rešit; Nil,' zato ga Egipčan; imenujejo «svet o reko« m «očeta blagostanja«; antični filozof Herodot Pa je opravičeno dejal, da je Egipt dar Nila. Zaradi ugodne klime in obilice vode, ki po velikem omrežju kanalov namaka peščeno ozemlje ob Nilu, so dani pogoji za tri žetve letno. Okrog 5000 kv. km zemlje se je po zaslugi Nila pretvorilo v rodovitno polje; izredno ugodno za gojitev bombaža, sladkornega trsa im mnogih žitaric. Več kot tietjina obdelane zemlje je posejana z bombažem, tako da je Egipt med najvažnejšimi pro- At*U/Alt» )A'KAH _ -*vuc^. ^ ^ 'vAcii 'tiALKA 7 • ZBCKBCA '/A. iHARTUH ' Aru n 'p T # - | CVETKE IZ "SOVJETIJE" ST/Uini-LOlinUIITIVA Ruski pesnik Novodevicki je nedavno objavil zbirko pesmi pod naslovom «Stalin». Prinašamo nekaj verzov v nevezani besedi: «Stalin je silen orel, ki leti poln hrabrosti, cm je modrbst vekov iri mladost zemlje, jutranje zvezde se pokoravajo njegovi vol)i.» Po takih zanosnih besedah na zoološke, Zgodovinske, geoloSke in astronomske motive zaključuje takole: «0 veliki Stalin, o vodja ■vseh narodov! Ti povzročaš, da se človek rodi in raste, ti oplajaš zemljo, ti pomlajaš stoletja in povzročaš, da cvete pomladiš Po teh verzih bi v ((Sovjetski zvezin ne potrebovali več niti semena, niti umetnega gnojila, kajti «getiij» oplaja' zemljo, Presrn-mežljivi smo, da vežemo podobne analogije v verze o Stalinu, ki povzroča, da se -i- človek rodi... Kako Stalin vse to zmore, nam morda pojasnjuje pisatelj Kolvinski v «T>-udu», kjer pravi: ((Jaz pravim Stalin in nič več, ker vse vsebuje to tako veliko ime«, Stalina, ki so ga že razglasili za orla, za sonce, za vrh, za zvezdo, za krotilca zvezd, za genija. Za oplojevalca zemlje, in oplojevalca sPloh, so razglasili tudi za lokomotivo... Volkov pravi v «Pravdi»: «Stalin je lokomotiva zgodovine!» Toda — na mrtvem tiru! illCBVE m\MMISLI V glasilu belgijske partije «Le Drapeau rougen z dne 11. 4. t. I. smo brali članek pod naslovom ((Strastna diskusijan In s podnaslovom ((Romunski znanstveniki preučujtjo Stalinovo delo o lingvisdikin. Citirani so razni referati s posebnega zasedanja romunske akademije. Na kakšni znanstveni višini je bilo to zasedanje je razvidno iz uvodnega referata predsednika akademije Savulescuja, ki je dejal: »Družba brez nasprotnih si razredov nudi znanosti neomejeno možnost razvoja. To dokazuje primer „Sovjetske zveze".n Savulescu nam odkriva senzacijo: «SZ» je že ustvarila brezrazredno družbo! V «temperamentni» diskusiji, ki sploh ni bila temperamentna, temveč branje stereotipnih mitinških fraz, je filolog profesor L. Ravtu poudaril genialni smisel Stalinove učenosti o jeziku: ((Naš veliki vodja Stalin nas uči: „Jezik je sredstvo, s pomočjo katerega ljudje med seboj občujejo, izmenjavajo misli in se sporazumevajo”.« Dovolj nenadomestljivo genialno epohalno odkritje, ki se mora širiti po vseh akademijah. Stalin je končno- vendarle odkril, da nam jezik služi za to, da se pogovarjamo. Zelo dobro je, da je ((Drapeau rougen ta modri Stalinov izrek mastno tiskal. Posrečen je tudi zaključek tega referata v belgijskem listu: «Kakor vidimof potrjuje zasedanje akademije L. R. Romunije, da se v Romuniji izredno razvija intelektualna aktivnost, odkar je bila zemlja osvobojena suženjskih verig. List želi tudi Belgiji tak kulturni vzpon. Najstvar-nejše pa je v tej znanstveni diskusiji bilo to, kar je dejal profesor Raftu na račun romunskih književnikov: „Njihova dela, posebno pesmi, so polne slovničnih napak, toda Stalina to ne moti”!» nila. Aleksandrija, še nedavno mrtvo mesto, je postala glavna izvozna luka in eno največjih svetovnih tržišč bombaža. E-gipt je danes v svetu po proizvodnji bombaža na četrtem inestu. po izvozu pa na tretjem. Veliko je povpraševanje po egiptskem bombažu, ker je odlične kakovosti. Prav tako je zelo cenjen egipiski sladkorni trs in tudi s svojimi žitaricami si je Egipt pridobil svetovni sloves. Razen poljedelstva, ki je zelo razvito zlasti v severr«-in predelu, kjer se Nil deli v delto, nahajamo proti Rdečemu morju ležišča zlata, mangana, železhe rude in soli, dalje najdemo tam petrolejske vrelce, ležišča dragega kamenja, nitrata. cementa in podobno. Egipt si je pridobil mednarodno slavo s Sueškim prekopom;. Od Napoleonovega pohoda dalje je postal torišče političnih trenj in interesov. 2e Napoleonov načrt, ki pa ni prodrl, je predvideval, da se Sredozemsko morje poveže z Rdečim in tako olajia razvoj francoskega imperija. Toda mnoge težkoče so ta načrt preprečile. Od tega prvega poizkusa je preteklo precej časa. toda Francozi niso opustili prvotne misli in končno je francoski inženir Lessiepg napravil načrt za prekop in po nekaj letih je z neštetimi žrtvami končno le uspel. Leta 1869 je bila vzpostavljena zveza med Sredozemskim morjem in Indijskim oceanom po Rdečem morju in tedaj so prve ladje plule po kanalu na poti iz Evrope v daljne vzhodne dežele in Tih; ocean. Od! tedaj se Egipit naglo razvija in krepi ter postaja ena najvažnejših dežel za svetovni promet. (Največ delnic družbe Sueškega prekopa ima danes Velika Britanija, a Francija in drugi dtelndčair.ti, med1 katerimi je tudi Egipt, imajo le neznatno število delnic. Tako postaja Egipt ena najvažnejših gospodarskih in strateških točk na Bližnjem vzhodu. Nekoč so edine prometne žile Egipta predstavljale Nil, njegovo deltasto ustje ter slabe ceste po neskončnih puščavah, po^ katerih so podnevi in ponoči potovale karavane. Sedaj je te poti nadomestilo na ti.soče kilometrov železnic in drugih cest. Mnogo je koristil Egiptu Sueški kanal s svojim prometom. Z izgradnjo cest pa ni Nil izgubil svojega prometnega pomena. t Z razvojem zemlje so se naglo krepila tudi mesta v Egiptu: Kairo. Aleksandrija, Fort Said, Tontah, Manizurah, Damankur in druga, ki so nekoč bila majhna orientalska umazana mesteca z majhnimi nepravilno razvrščenimi hišami iz opeke in grobega kamenja, so se razvila v moderna važna trgovska in prometna središča. El Caonpesino, s pravim imenom Gonzales, Je bil poveljnik slavne 46. divizije v španski državljanski vojni in eden vodilnih španskih komunistov. Po porazu republikanske armade se je umaknil v «ZSSR», kjer pa ga Je NKVD kmalu začela preganjati zaradi njegovega neprikritega nasprotovanja proti nedemokratičnim metodam v «So-vjetski zvezi« in ga končno tudi zaprla. Campesinu je enkrat sicer uspelo pobegniti v Perzijo, toda bil je ponovno ujet in interniran po raznih taboriščih, od skrajnega juga do skrajnega severa «ZSSR». V teh taboriščih je doživljal vso grozo »sovjetskega« sistema, ki jo je popisal v kn jigi potem, ko mu je dokončno uspelo zapustiti stalinski pekel. NAJPOPOLNEJŠI El POLICIJSKI REŽIM NA SVETU je zatrl najelementarnejšo svobodo O D K R IVA RESNICO O innnnti Iz strahotnih taborišč za kaznjence, obsojene na dolgoletno prisilno delo, o katerih je bilo govora v naših ' prejšnjih poglavjih, se le malokdo vrne na svobodo. Svobodo? Danes mi že marsikaj vemo o «svobodi»- v deželi stalinskega reda, pa poglejmo še, kaj imenoval v NKVD. Takrat je Ibilo sklenjeno, da bo GPU delila svoje funkcije s komisariatom za državno varnost; v začetku vpjine z Nemčijo sta bila ta dva organizma združena, leta 1945 pa znova ločena. Leto pozneje sta bili ustanovljeni 2 ministrstvi z oznakama MVD in MGB (bivša NKVD). V bi- pravi o njei El Campesino, ki f*Mu gre za eno in isto stvar, . _ ■ . , vi lil jq nuvolr/vttoln ♦IllIjmiM*«* Moša Pijade, predsednik vlade LRS, Miha Marinko in drugi gosti na razstavi OF v Ljubljani jo je okušaj na lastni keži «Ko jetoik zapusti taborišče, mora podpisati dJokument, v katerem, se svečano obvezuje, da ne bo ničesar govoril o zaporih ali taboriščih, v katerih je bil zaprt. Le zaradi ene same besed!e je namreč avtomatično obsojen zaradi «razširja-nja državnih tajnosti«. Bivši jetnik je v ZSSR kot gobavec. Njegovo gibanje je omejeno na določen prostor, izdaja pa ga tudi poseben znak na oblekli. Ob vsaki priliki je lahko aretiran, pod kakršno koli pretvezo. med katerimi so najobičajnejša kraja živil ali pa protirevolucionarni razgovor v vlaku ali kjer koli. V mnogih primerih pa niso potrebne biti te pretveze. Od žena kaznjencev, ki so bili vsaj enkrat kaznovani, se zahteva ločitev iz varnostnih razlogov, starši in otroci pa morajo podati pismeno izjavo, s katero obsojajo sina oz. očeta.' V teh izjavah je po navadii rečeno. d!a je vzrok obsojanja protidržavno govorjenje. Skratka, kdor je bil enkrat kaznovan, je kaznovan za vselej.« Te svoje besede je El Campesino podkrepil z opisom cele vrste primerov, z navedbo imen, datumov in krajev. Kako je kaj takega mogoče v 20. stoletju in to v deželi, ki se ponaša z nazivom »dežela socializma«, pa nam bp najbolj ja3no iz Camptsinovega opisa celotnega policijskega aparata, ki prepreza obširno dčželo in ki pravzaprav predstavlja »sovjetsko« državo stalinskega tipa; «ZESR je svojstven tip policijske države, kakršna še nikoli ni obstajala. V nacistični Nemčiji je gestapo izvajal najstrožje nadzorstvo in sproti rušil vsakršno opozicijo proti režimu. Enako vlogo je imela italijanska OVRA. «Sovjetska» NKVD pa se vmešava v življenje vsakfega posameznika brez-izjeme, popolnoma obvlada partijo in vse njene pod-prganizacije, stoji celo nad politično Oblastjo in je v bistvu država sama. NKVD je večno na vseh majhnih in velikih manifestacijah «9ovjetskega» življenja in vsak posameznik nadzira dirugega in piredtvsem samega sebe. Ko je bila X. 1946 NKVD ustanovljena, je bilo rečeno, da bo ta ustanova «moč sovjetske države«. NKVD je naslednica GPU. katere funkcije so 1. 1939 prenesli na novoustanovljeni komisariat za notranje zadeve, ki se je pozneje pre- ki ju je narekovala borb« proti korupciji, ki vlada v policijskih krogih, in težnja po ojačanju zloglasnega nadzorstvenega in vohunskega aparata. Ves ta policijski aparat je pod vodstvom Berije. ki nosi vzdevek najmogočnejšega človeka Rusije. Teda čeprav združeni pod istim vodstvom, obstaja yeč vrst teh policijskih organov. Najstarejši so milice, ki jih’ sestav-' Ijajo uniformirani stražniki za nadzorovanje vasi, cest, trgov, polj itd. .Mestne straže se ukvarjajo predvsem s prometom in seveda tudi z osebnimi nadzorstvom. Delavske milice v uniformah ali v civilu nadzorujejo tovarne s pravico izvrševanja aretacij. Njihova moč je večja od1 navadne milice in ji lahko dajejo tudi ukaze. Te vrste milice so najstarejse v ZSSR. Leta 1946 so bile ustanovljene teritorialne milice za zatiranje splošnih zločinov. Njih člani nimajo stalnih plač, pač pa zavzemajo višja mesta v administraciji kolhozov. Njih naloga je nadzorovati in ovajati delovne tovariše. Poseben oddelek NKVD pa nadzoruje vse ostale delovne prostore izven kolhozov )r» sovhozov Delavstvo člane tega oddelka prav posebno sovraži. MVD izvaja danes v vojski vlogo, kj jo je nekdaj imela NKVD. Na vsakega oficirja pride po en član MVD. Ta organ nadzoruje' vSe politične in vojaške šefe. V vojski so tudi kompletne divizije NKVD. ki uvajajo najstrožjo disciplino, izvajajo kazni nad ujetnika, preprečujejo umike in izvajajo kazenske pohode. Te enote niso nikoli v prvih linijah, temveč delujejo v zaledju. Ti oddelki so danes porazdeljeni na vso ZSSR. Razmeščeni so tudi po vseh satelitskih deželah, kjer sejejo teror med okupacijskimi četami in prebivalstvom, MVD ima enake uniforme kot NKVD, toda s posebnimi znaki. Nadzoruje vse življenje v ZSSR. prav tako taborišča in meje. Poseben oddelčk MVD skrbi za preseljevanje internirancev, za izsiljevanje raznih izjav in priznanj z mučenjem Prav tako spada pod direktno nadzorstvo MVD vohunska služba v inozemstvu in vsa poslaništva ter razme trgovske delegacije so polne njenih članov. Tudi vsi ruski novinarj; v inozemstvu so člant tega organa. Ce ne bi bili, bj ne mogli bitj v inozemstvu. Isto velja za vse ostale predstavnike ZSSR v inozemstvu. V ZSSR obstajajo tudi posebne šole, o katerih se še nikoli Jtadi so sprejemali, a neradi v Nrj* bilo ^ ilPoiuiinjamo, ka- že v prvi svetovni ° doseči soglasje medi AnigU30i USI]D ^ kasneje V*!** tr»^ dasi jt med Obstajala že ne-< * 2v*za- v ka- C in ZfHelI>vali generalni Kbilo!"0’ V tem ^ I b a3i , e mnogo slabše V ^ tw, n° Anglija na- Sv i10 e m n Pa je bila do S>iiP)*ha zav n™adnma na-^ tS* se, *amca Nemčija, Churc^.^dnih ' chl‘U in Roose- S* tek/ . S ‘n vtSvila' da bodo Brltain‘ja ne ViNiJT’ ki af, ampak -t. v' "I s .'■»V?«* T£$Ž te InJ, ® iu vodila Sk «• ZDA. ki Hartman in Beaverbrook sta , topove, oklopne plošče, lovce ih se razgovarjala s Stalinom tri izvidne a vi one ter mnogo bo-večere: v nedeljo 28. poniede-1 dleče žice. ljek 29. im v torek 30. septem- Po drugi strani pa je Stalin bra 1941. Istočasno so sejale priporočal Beaveribrooku aktiv-podlkomisije, ki so razpravlja-1 no sodelovanje Anglije s «So- V-Vtj ss ‘SOv podati ,* ilh le o vprašanjih, nanašajočih se ng pešadiijo, mornarico, letalstvo, surovine, pirevozmi in sanitetni material ter dirugo. V začetku so bili ti sestanki navadne vljudnostne cerimoniije in niso rodili 'nobenih uspehov. Člani sovjetske misije, povečini oficiirji, niso — očividno po navodilih — hoteli dati nobenih informativnih odgovorov. To stanje se je izboljšalo šele po prvem sestanku s Stalinom. Pri te j priliki je Stalin. brez olepšavanja razložil vojni položaj in priznal. da ima Nemčija piranoč nad Sovjetsko zve. zo v letalstvu v razmerju 3:2, v tankih 3, ali celo 4:1 in v divizijah 320:280. Po njegovem mnenju je bila Nemčija za nad-vladanje sovjetske pehote primorana ohraniti nadrnoč v tankih. Iz tega razloga i« Stalin poudaril da potrebuje ZSSR v prvi vrsti tanke, nato preti-‘tankovske topove, bombnike srednje velikosti, protiavionske vjetsko zvezo«. Zavzemal se je za drugo fronto na zapadu in celo Za pomoč Anglije na ukrajinskem sektorju sovjetske bojne črte. Beaverbrook je omenil Stalinu, da je pričela Anglija zbirati nekaj divizij v Perziji, ki bi jih lahko poslala na Kavkaz Angliji je bilo namreč na tem, da bi preprečila morebitni prodor Nemcev na Bližnji ali Srednji vzhod. Bea-verbrook je priporočal tudi sodelovanje “sovjetskega« in angleškega generalnega štaba, vendar ta predlog ni naletel na Stalinov odziv. Na drugem sestanku jc bil Stalin slabe volje. Hariman in Beavčrbrook sla bila mnenja, da je prejel Stalin verjetno neugodna poročila o prodiranju Nemcev proti Mo-kvi, Govoril je v naravnost grobem tonu in naenkrat je 'Hartmanu ostro dejal; «Kako je mogoče, da mi ZDA ne morejo dati za tankovske oklopne plošče 1000 ton jekla, čeprav znaša njiho- va letna proizvodnja 59 milijonov ton«. — Tudi ko sta mu Hariman in Beaverbrook predložila dolg seznam' raznih vrst orožja, municije, surovin itd., ki jiih bodo dobavile ZDA, je pokazal Stalin svoje navdušenje samo tedaj, ko mu je Hariman ponudil 5000 jeapov. Nepričakovano pa je odklonil Ha. rimanovo ponudlbo glede dobave oklopnih avtomobilov. Končno je Beaverbrook prečita! spomenico, v kateri , so bili navedeni vsi tisti artikli, ki jih ZDA in Anglija lahko dobavijo takoj, in dolga vrsta artiklov, ki jih omenjeni državi lahko dajo «Sovjetski zvezi« v neomejeni množini. Na izrecno Beavenbrookovo vprašanje Stalinu, če je zadovoljen s pred loženimi seznami, j« Stalin končno, ko je čital predložene sezname, vendarle pokazal svoje veselje. Posebno zadovoljstvo je kipelo iz obraza Litvi-nova, ki je bil pri razgovorih tolmač. Stalin pa je ponovil željo, da bi «Sovjetska zveza« prejela čim več jeepov in tri-tonakih kamionov. Pri tem je omenil: »Uspeh vojne zavisti od motorjev na bencinski pogon; država, ki to imela največjo Ko je Harriman ponudil Stalinu v drugi svetovni vojni 5000 jeepov, se je Stalinu prvič razjasnil obraz in brž je poslal po čaj in južino vračajo proizvodnjo motorjev bo končni zmagovalec« Beaverbrook je v tern trenutku zapisal v svoj dnevnik sledečo opombo: «Stalim je poslal po čaj in južino. To je bilo prvič, da so nam'na načib sestankih prinesli nekaj za pod zob. Brez dvoma, pomeni to odraz Stalinovega izrednega zadovolj. stva.» Dne 1. oktobra 1941 so Hariman, Beaverbrook in Molotov podpisali prvi »Tajni protokol«, sklenjen med Anglijo, ZDA in' »SZ«; odi tankov, avio nov, minonoscev, sanitetnega materiala in ravne hrane je vseboval posebno še vojaške čevlje, katerih je zahtevala »SZ« nič manj kot 400.000 in 300 ton kavčuka, oboje me sečno. ZDA »o kreditirale »Sovjetski zvezi« vse vojne dobave po zakonu o najemu in posojilu, nekatere celo brezobrestno, «So vjetaka« vladj pa se je obvezala, da bo začela odplačevati vojne dolgove 5 let po končani vojni in. da jih bo poravnala v roku nadaljnjih 10 let. ZDA so bile pripravljene prevzeti od »ZSSR« na račun kupnine surovine ,ki so jih ZDA potrebovale za vojno industrijo. V zadnjem času smo čitall, da se »Sovjetska zveza« brani plačati ZDA vojne dolgove. Prav tako noče vmiti številne trgovinske in vojne ladje, ki Tih je prejela od ZDA. Celotno vprašanje bo verjetno po predlogu ZDA rešilo posebno razsodišče, sestoječe iz delegatov ZDA in «ZSSR», ter predi-sednika mednarodnega sodišča v Haagu. Po dosedanjih podatkih dolguje «Sovjetska zveza« za vse blago, prejeto od' ZDA 10 milijard in 800 milijonov dolarjev. Pri tem zahtevajo ZDA plačilo samo tistega živeža, ki ga je «SovjetSka zveza« c*> koncu vojne še imela, in ki je ocenjeno na 2 milijardi 600 milijonov dolarjev. Všečno pa so ZDA tudi zahtevek za pravkar omenjeni živež znižale na eno milijardo dolarjev in kasneje ponovno samo na 800 milijonov dolarjev. «Sovjetska zveza« je dosedaj ponudila v popolno plačilo tega zahtevka znesek 240 trilijonov dolarjev, plačljivih, v 50 letih z 2 odst. obrestmi. (Kupnino za ves ostali živež, prejet med; vojno, ZDA ne zahtevajo nobenega plačila). Verjetno bo preteklo še mnogo vode predno bo med ZDA in «Sovjetsko zvezo« urejeno vprašanje vojnih dolgov. ni govorilo. V teh šolah so tuje; namenjeni za delovanje v svojih matičnih deželah. Ti So poslušni na vsak ukaz in se med seboj ne poznajo. Pripravljajo jih za najnevarnejša dela kakor za umore političnih nasprotnikov, katerih se hoče kremeljsko vodstvo iznebiti. Njim n,i dovoljeno vedeti za vzroke svojih dejanj. Obsojeni so na smrt, če svojih nalog, ne izpolnijo in se tega tudi zavedajo. To fio fanatiki, popolnoma v rokah Kremlja. Njih profesor je general Koenig, ki je bil med državljansko vojno v Španiji pod imenom »polkovnik PauUto«. Koenig uživa Stalinovo osebjio zaupanje. Ivi ned španskih beguncev je bilo 5 odbranih Ba /to šolo. Ti so: Hunigria, partizanski poveljnik, in njegov sin, Rodriguez, ki je poveljeval 11, republikanski diviziji; Soliva, k; je bil poveljnik bataljona divizije Del Ba-rio, in neki pilot, ki je prišel iz ZSSR in katerega posli niso bil; nikoli prav jasni.« Spričo takega vsemogočnega policijskega aparata, kot nam ga je opisal špansk; republikanski general El Campesino, je propagandno ponavljanje kominformovskih agentur po svetu Q svobodi «sovjetske c; a« človeka laž. ki je z najnovejšo prakso voditeljev ZSSR do kraja razkrinkana. postati čez noč za¥eziniki Cordell Hull o »porih med ZDA in Anglijo glede postopanja z Italijo po njeni kapitulaciji Cordell Hull, ameriški zunanji minister med vojno, je v svojih spominih posvetil posebno poglavje: sovražni in prijateljski Italiji. ZDA so bile med vojno nekak zagovornik Italije, kar potrjuje tudi Hull. Naravno, Američani niso občutili neposrednih vojnih posledic, nasprotno pa je zgubila Anglija v afriški vojni proti Italiji na tisoče svojih sinov, Italijani so celo pomagali bombardirati London ln s ten.', da so dali Nemcem oporišča na Siciliji, pomagali Nemcem pri akciji na Kreti, z oporiščem na Rodu, napadali z njimi Malto, ki je malone padla, so Izpodjedali Anglijo na njeni najobčutljivejši točki: Afriki, Sueškem prekopu, Bližnjem vzhodu in podobno. Nasprotno pa so ZDA in Anglija skupno delale na to. kako bi odtrgale Italijo od Nemčije in Japonske, kar bi po njihovem mnenju pospešilo zlom obeh. Od vsega začetka je bilo čutiti razliko v stališču ZDA in Anglije naproti Italiji. ZDA so bile zlasti proti temu, da bi ostal Viktor Emanuel, na prestolu, ker je bil preveč povezan z Mussolinijevim imenom in ker ni niti malo poskusil, da bi preprečil vstop Italije v vojno na strani Nemčije. Zaradi tega so bile ZDA tudi proti Badogliju, ki je bit kraljev privrženec. Anglija, zlasti Ohurchill — tako piše Hull — sta hotela, naj bi kraljeva družina v Italiji vladala še naprej, ali vsaj začasno; pri tem so v Angliji verjetno -mislili, da bo kralj polagoma okrepil svoj položaj, nakar bo Savojska kraljeva družina vladala dalje. Nasprotno stališče obeh držav je očitno tudi glede postopanja z italijansko opozicijo. Njen voditelj je bil Karlo Sforza, k! osebno ni hotel sodelovati v Badogli-jevi vladi, temveč je predlagal kralju abdikacijo v korist njegovega vnuka. ZDA so soglašale tudi s tem, da se izključi od nasledstva prestolonaslednik, v katerem so videli »protifašisti prav tako svojega nasprotnika in Mussolinijevega sodelavca kot v njegovem očetu. Američani so še predlagali, naj ostaneta kralj in Badoglio samo do zasedbe Rima od strani zaveznikov, ln niso želeli, da bi se kralj vrnil v Rim, s čimer bi si popravil svoje stališče in se nazadnje morda sploh branil odstopiti. Vsem tem predlogom je nasprotovala Anglija in zlasti Churchill, ki je 23. januarja 1944 pozval'Roosevelta, naj podpira kralja in Badoglia tako dolgo, dokler ne morejo zavezniki ukreniti kaj boljšega. Po dobrem tednu je Churchill brzojavil ameriškemu predsedniku celo to, da je Sforza prelomi! prevzeto obveznost s tem, da ne podpira Badoglieve vlade in da ga skrbi vsak poizkus sodelovanja s Sforzo in z izvršilnim odborom italijanskih b-pozlcijskih strank. Roosevelt se je vdal in 10. februarja je sporočil Hullu, naj ne ukrene ničesar, kar bi morda povzročilo spremembe v tedanji italijanski vladi. Izvršilni odbor opozicijskih strank je vseeno prosil zaveznike, naj ga podpirajo glede njihovega programa, da dosežejo kraljevo abdikacijo in da sestavijo vlado, ki bi bila na oblasti do popolne osvoboditve Italije in dokler bodo izvedene volitve. Medtem ko je general Wilson, vrhovni zavezniški poveljnik v Sredozemlju, pristal na ta predlog, je Churchill 29. februarja 1944 v Parlamentu izjavil, da je angleška vlada nasprotna vsaki spremembi italijanske vlade . S tem v zvezi navaja Hull, da je Badoglio nepričakovano prosil Roosevelta, naj bi priznali Italiji ne samo položaj sobojevnice (co-beligeranza), ampak pravni položaj zaveznice. Predsednik ZDA je sicer zavrnil ta predlog, vendar je zopet priporočal, naj bi ob prvi priliki stopile v italijansko vlado liberalne skupine. Zanimivo je, da je smatral Churchill tudi ta korak za «resen političen pogrešek«, rekoč, da je Ba-doglieva vlada iojalna in da je treba odložiti vse spremembe v vladi do zasedbe Rima. Se več: Churchill je opozoril vlado ZDA, da je zgubila Anglija v vojni proti Italiji do marca 1944 232.000 mož in veliko število ladij ter da je prepričan, da bo predsednik Roosevelt upošteval angleško stališče. Hkrati je prosil, da je treba prikriti javnosti med obema vladama nastala na-sprotstva. V tem trenutku se Je zgodit« nekaj posebnega: Hull pravi, «3» je prišlo nekaj kot strela z jasnega neba. V času ko sta si Roosevelt in Ohurchill izmenjavala svoje misli in stališče, je Sovjetska vlada nepričakovano objavila, da je uvedla redne diplom matske zveze z. Badoglievo vladp. Istočasno je italijanska komunistična stranka zapustila fronto šestih opozicijskih strank in izrazila svojo naklonjenost kralju ln Badogliu. Jasno je, da je ta eno-stranskix korak Sovjetske zveze, ki ga je napravila brez predhodnega posvetovanja z Angleži in Američani, spravil zadnje v neprijeten položaj. Do tedaj so nam. reč vse zavezniške vlade občevale z Italijo s pomočjo posvetoval* nega sveta. Tako pi Imela nobena vlada akreditiranih svojih poslanikov pri Badoglievi vladi. Ker Je bilo v premirju z Italito določeno, da bo imela stike z italijanskimi oblastmi posebna kontrolna komisija in ker so se zavezniki dogovorili, da bodo nastopali sporazumno, so ZDA in Anglija protestirale pri Molotovu. Kralj in Badoglio sta vsekakor zvedela za nesoglasje, ki vlada glede Italije med ZDA in Anglijo. Tako Je Viktor F.mamiA v svojem razgovoru z ameriškim do. slanikom Robertom D. Murphy-jem, ko mu je ta priporočal, naj se umakne ln odpove prestolu, pristal samo na to, da se bo u-maknil po zasedbi Rima edinole v korist prestolonaslednika princa Humberta. Hull je dostavil, da se je kralj oči-vidno zanašal na podporo italijanske komunistične stranke. Značilno je, da so ZDA kasneje popustile Italiji tudi glede vprašanja, da postane Italija zaveznica. Tudi v tem vprašanju je nastopil Churchill in poslal po poslaniku Halifaxu ameriški vladi spomenico, v kateri je poudaril, da bi bilo Izredno nevarno, če bi ZDA podvzele katerokoli akcijo ali ustvarile najmanjši vtis, da so prevzele obveznosti pustiti Italijanske meje nedotaknjene. Churchill je utemeljil korak angleške vlade zlasti s tem, da bi kaj takega napravilo skrajno neugodne posledice med Jugo* Slovani, Grki in Francozi, ki so toliko trpeli zaradi italijanskega napada. ZDA so umaknile svoje stališče tudi v tem vprašanja, PO Danes so najprej na vrsti posebnosti moške sklanjatve. Nekateri samostalnik! imajo v 2. sklonu edin. obrazilo -a, drugi -u, n. pr. raik, raka -glas,'glasu. Tisti, ki imajo -u, imajo potem v dvojini in množini -avi; glasovi, glasov, glasovom, glasove itd. (Opozarjam, da je v končnici -ovi ozek glas, torej -ovi, n*; ovi.) Namesto obrazila -i imajo nekateri v množini -je: bratje fantje, možje. V 5. sklcnu dvojine in množine je obrazilo -ih ali ~eht a to je odvisno od poudarka. Ce obra-zilo ni poudarjeno ali kratko poudarjeno, potem je -ih (pri rakih, pri stebrih), če je dolgo poudarjeno, potem je -eh (pri mosteh, pri možeh, pri sifcbreh). V 6. sklonu množine je navadno obrazilo -i (z raki), tile samostalniki pa imajo končnico -mi: z vol mi z možmi, z lasmi, z vozmi, z zobmi. Zakaj pravimo z rakom (v končnici je o), toda s konjem (e). je znano, namreč zato, ker je enkrat pred obrazilom tako imenovani trdi soglasnik (k), drugič pa mehki (j). Za mehko štejemo j. č, ž. š in tudi c. Zato bomo govorili in pisali: z očetom, z vozom, s snegom itd. . toda; z bojem, z oračem, z Matjažem, z mejašem, z zajcem (ne: zajcorr.). s stricem (ne: s stricom), s koncem itd. Isto velja za druge sklone, kjer je o ozir e: pet rakov - pet.oračev, pet zajcev, veliko bojev; 3. skl. mn. (komu?); rakom - toda; oračem, zajcem bojem, mejašem itd. Zdaj hočem ustreči še prijatelju Marku, ki mi je naročil, naj posebej pograjam tudi tele napake: pristopiti k delu - pravilno bomo rekli; prijeti za delo. Napačno je: pristopiti k reševanju vprašanja, pravilno: lotiti se vprašanja. Seveda pa je prav, če rečemo; pristopil je k drevesu, pristopil je k človeku itd. Potem slišimo večkrat, da bo kdo razpravljal po vprašanju naših kadrov, da je govoril po vprašanju naših zadrug itd. Taka raba predloga pa je docela neslovenska: v takih primerih rabimo predlog o. torej: razpravlja; bo o vprašanju naših kadrov, govori) je o vprašanju naših zadrug. In še dopis tovarišice Marije iz Marezig. Rada bi vedela, ali smerna uporabljati besedo plav plava -o. Smemo in ne smemo. V pomenu svetlorjav. pšenične barve smemo rabiti to besedo, ker je domača in eelo praslovanska. V pomenu moder, sinji pa je iz nemškega blau. .zato ni rabna. Prav je: plavolas, plavolasec, plavolaska, plaveč (vol svetle barve), plavka (krava svetle barve), plavcti plavim (v pomenu beliti, topiti), plavilna peč (kjer železo belijo, topijo). Napačno pa; nebo je plavo (sinje), plavkast (modrikast), plaviti (modriti) itd. DR. MIRKO RUPEL BORA STANKOVIČ MOJSTER Njegova dela: „Nečista kri “ „Koštana“ in “Tašana‘s V LR Srbiji in v vseh kulturnih središčih Jugoslavije so letos 23, marca proslavljali 75. obletnico r jstva Borisova Stankoviča, srbskega pisatelja iz okolice Vranja, avtorja romana «Nečista kri», dram «Koštana» (ki je bolj kakor v dramski obliki znana kot opera v glasbeni obdelavi P. Konjoviča) in «Ta-šana» ter povesti in črtic iz Stare Srbije. Stankovič je prvak sodobne srbske proze in drži v tej književnosti časovni korak z našo moderno. Rodil se je l. IS76. v Vranju v obrtniški družini, toda je kmalu postal sirota. Njegovo vzgojo je vodila babica. V njeni hiši je slišal pripovedovati obiskovalce o starih časih in starih navadah. To pripovedovanje se mu je tako močno vtisnilo v spomin, da jp določilo tematiko in motiviko njegovega poznejšega književnega dela. ki se je zaključilo s prezgodnjo pisate- Bora Stankovič. MILAN PUGELJ MELODIJA Ko se je Jerom prebudil, je bilo veliko okno na vrt že odgrnjeno. Močna in jasna poletna svetloba se je razlivala po sobi in jo grela. Gledajoč vanjo je utripal z drobnimi očmi in čutil v njih skelečo in ostro bolečino. V spanju.in sanjah ga je obšla nenadna nervoznost in notranji nemir, ki ga je preveval tudi zdaj. Strepelal je po životu, stresal z glavo m zile po rokah in prsti sami so nepretrgoma drhteli. Starost je bila prišla nadenj im ga v zadnjih tednih jako oslabila. Ze prej povešana glava je zlezla še bolj na prsi, hrbet, ki je bil že prej sključen, se je upognil, oči je zalila rdečk/istokalna megla, koža je padla nagosto v gube m se nakopičila nad ušesi, na čelu in tik oči. Vstajal je pozno, dasi je več noči prečul kakor prespal, in čakal. da se je razmajal in mogel s svojim kratkim in drsajočim korakom preko sobe. Bolečina v Jeromovih očeh ja ponehala in lahko je gledal vzdržema okoli sebe. Par muh se je vzigravdlo nad njegovo glavo in se kopalo v svetlem snopu sončnih žarkov, ki so se jasno bleščali v smji košati obširnosti Po milijonski množici migljajočih praškou. O-mara. ki je stala ob steni nasproti postelje in bila črna politirana. se je zaradi močne dopoldanske luči razživela in razsijala in se smehljala kakor dobrodušen širok in ploščat obrdz. Tudi slike po stenah so stopile živahneje iz okvirjev. Peričnik. gorenjski slap na levi. se je lesketal in iskril kakor srebrn, a tam na desni je žarela rdeča ruta, ki je ovijala Materi božji prelepe bele rame kakor živa in šumeča svila. Jerom je ogovoril najprej muhe, ki so mu silile v obraz. Mršil je obrvi, povejal z drh-tavo in staro roko po zraku in rekel: «Dajte mir, sitnice!* Zena je prišla po prstih, odprla polahko vrata in pomo- (l * zbirke 4 I zb ra ne nove let) tild skozi odprtino glavo. Takoj je prijazno pokimala in dejala: «No, poglej ga! Mislila sem se, da bi te ne zbttdi-sem nesla zato na hodnik. Bala sem se, dabi te ne zbudilo žgolenje, a glej ti že ču-jčš!« Hotela je povedati še nekaj, a nemirni izraz, ki ga je razodevalo Jeromovo lice, jo je zadržal. Majal je z glavo in govoril: «Nisem dosti spal! Noč je bila predolga in prevroča. Tudi nekaj bolečega je bilo v njej, kar je bodlo v možgane in nekaj težkega, kar je ležalo na prsih.» «Bomo povprašali zdravnika!« je menila naglo žena; a Jerom je pravil dalje s svojim slabim in hripavim glasom in vmes ga je sjlil mehak in rahel kašelj, ki je bil vedno enak in ni imel konca. eCudno čudno se mi je plelo po glavi. Dogodek od včeraj in drugi iz davnih let sta se gnetla z drugim, se smešno mešala in zamenjavala. Glej, bil sem obenem mlad in starta uPa bj morda pil lipov čaj, tudi gomilice bi ti storile dobrota « ... vso noč, vso noč — kakor bi mi zvenela okoli ušes dolga in lepa melodija, znana iz mladosti. Hodil «em zunaj, sedel doma in gledal v jasno noč, igral na koncertu, o povsod glej je zvenela okoli mene znana melodija, in zdaj jo še vedno čutim okoli sebe. Čakaj, čakaj, oblečem se in primem gosli ali sedem za klavir. da jo najdem in igram!« Vstal je, se razmajal, umil in z ženino pomočjo oblekel. In pri zajtrku in pozneje, ko se je sončil zunaj na hodniku in čakal. da je pospravila žena sobo, je govoril predse: «Vso noč. vso noč sam nemir!«« In takoj je hotel označiti s slabim hripavim glasom lepi in znam napev: zLa-la-la«. Ali vse, kar je poskusil, ni bilo pravo, ni bilo senca tistega, kar je zvenelo vso noč okoli njega in kar je odzvanjalo tudi zdaj Po njegovem telesu. Vrnil se je v sobo. Okno je bilo na stežaj odprto in zasenčeno s temnordečimi zavesami, ki so padale od stropa do tal. Svež, ostfr zrak je polnil nekoliko mračne prostore in silil Jeroma, da je kašljal s svojim mehkim in brezkončnim kašljem. Vzel je v roke gosli. sedel k staremu klavirju, ga odprl in pritisnil tipko a. Uho je premaknil bliže k strunam v klavirju *in pričel uglašati stare ‘n crne gosli. Gotov je bil naglo. Obrnil jih je k obrazu, nagnil glavo preko njih in jih pritisnil z brado na prsi. S tresočo roko je dvignil lok in se dotaknil z njim strun. A prenehal je takoj m prisluškoval tisti melodiji, ki jo je slisal ponoči, ki je zvenela tudi zdaj okoli nje-fia, bila znana iz davnine in lepa in veličastna pa vendar taka. da mu je polzela iz ušes kakor riba iz rok. da je ni bilo mogoče prrijeti in obvladati. A bila je mečna, vitka in ponosna ker je bila doma povsod Enako v mladosti. — v dobi otroka in v dobi mladeniča. enako v poznejših letih, v časih moža in sivih dnevih starca Otrok je dihal v njej, k’ teče med rožami in travami za metuljem, mladenič je govoril v njej sladke besede mladi bujnostasi in črnogledi devojki mož se je boril zn svoje cilje ‘n nazore, starec je gledal ž njo v Večnost. tja daleč preko mej svojega življenja. Vnovič je prižel pasli z brado na prsi, pritisnil je z levico vratove strunam, potegnil z lokom preko njih. da so pele v gladkih in vitkih glasovih. pretakajoč se iz nižave v višavo, iz šepetanja v krik in iz čebljajoče skromne govorice v elegično res”m modre 'n ponosne samozavesti. (Konec na 7. strani) srbskega psihološkega romana Ijevo svirtjo v 51. letu življenja 1. 1327 v Beogradu. B. Stankovič sc je pojavil v srbskem pripovedništvu proti koncu devetdesetih let. in sicer najprej v časopisu «lskra«. Njegove povesti pa so v začetku zbujale nezau-panje kakor vsi podobni poskusi z juga Med Srbi je namreč veljalo vse. kar je prihajalo takrat iz Niša, Leskovca in Vranja, za smešno, za karikaturo. Ta nazor je šele polagoma začela rušiti Stankovičeva zbirka črtic in povesti alz starega evangelija«. ki jp izšla v Beogradu 1. 1839. Naslednja knjiga so bili «Božji ljudje» (1. 1902 v Novem Sadu). Pisateljski sloves je utrdila Stankoviču šele Srpska. Književna Zadruga. ustanova, ki ustreza po delu in tradiciji S lovenslci (in Hrvatski) Matici. Ta je-namreč izdala Stankovičeve črtice z naslovom viz starih dnin. Cez nekaj časa je napisal Stankovič dramo ciganske strasti z imenom «Košta-na«. Na to dramo je postal Pozoren tedanji arbiter lepe književnosti med Srbi, kritik Jovan Skerlič. ki je dramo rehabilitiral potem, ko je prvotno propadla na gledaliških deskah. Polagoma, si je Stankovič utrdil pisateljski sloves .dobil ie državno podporo m je mogel oditi v Francijo, kjer si je s.študijem razširil obzorje. Glavno delo je ustvaril šele 1. 1911. To je roman vNečista kri«, ki je povzročil v srbskem slovstvu majhno revolucijo, pisatelju pa prinesel poleg muk in različnih neprijetnosti končno priznanje. Do Stankoviča, pravi Jovan Skerlič, je bila srbska književnost, omejena samo na severne in zapadne dežele s srbskim življem; Stankovič pa je to ozemlje duhovno pomaknil proti jugovzhodu, t. j. v Staro Srbijo, ki je bila osvobojena v letih 1877-78. Postal je pesnik tega novega, živopisnega in zanimivega sveta, svojega trdnega Vranja, kjer je preživel otroška leta in kjer je spoznal čar in mik starih časov. Kajti Stankovič ne opisuje sodobnega Vranja,, ki se modernizira in spreminja; njegovo Vranje je Vranje asta-rih dni«, patriarhalnih časov in ljudi, ki so imeli o marsičem ozke pojme, zato pa so živeli Zeto neposredno in-prisrčno življenje. . . To Vranje je bilo v Štan-kovičevih mladih letih nekakšne vrste začarani vrt ljubezni, nad njim je drhtela ■poezija, prosta vsakdanjosti. V tem količku Stare Srbije se 1 e ohranilo toliko starinske domačnosti, da je življenje naravnost iskato svojega oblikovalca. Našlo gia je v Bori Stankoviču, ki je postal njegov poznavalec, ljubitelj, pesnik in slikar. Stankovič ne riše vnanjega sveta. V svoje povesti in črtice vnaša strasti in hrepenenja, ki žive v njem in okoli njega. Njegove povesti so vzorci boja med aromami vzhoda in zahoda, drame o-sebnostj in skupnosti, ki prikazujejo nasprotje med strastjo in moralo, sanjami in resničnostjo, poezijo in prozo življenja. Te impresionistične slike so tako polno- krvne in nasičene, da je mladi pisatelj z enim mahom prekosil vso dosedanjo pripovedno umetnost v srbskem slovstvu, ki je imelo med svojimi pisatelji že pripovednike takšne kakovosti kakor je bil n. pr. realist Laza Lazarevič. Jz Stankovičeve pripovedne umetnosti se venomer oglaša ljubezen, hrepenenje in strast, ki svojo žrtev usodno zalezuje, sežiga in jo nazadnje uniči. Vse Stankovičeve moške in ženske junake razjeda i sta bol, nemir ljubezni, po katerem ostane na dnu srca žalost in hrepenenje po isin in Indiana. Dramske fakultete so pridobile zase poklicne strokovnjake, scenografe, osnut-karje kostumov, scenske tehnike in koreografe. Umetniška vrednost gledaliških predstav se je izboljšala, tako da je odgovarjala tudj najbolj strogim zahtevam. Vzporedno s tem tehničnim in umetniškim razvojem se je prebu-jal v vsaki univerzitetni gledališki skupini tudi čut odgovornosti do občestva, sredi katerega je delovala in iz katerega je izhajala njegova publika. Včasih je bil' odvisen ravno od univerzitetnega gledališča ugled dramske u-metnosti v nekem mestu ali celo pokrajini. Delavnostuni- Znova se je oglasilo vzklikanje in petje. Proti jutru je prišel v taborišče Palir ter je hotel takoj govoriti s Hafnerjem in tovariši. «Hafner je zelo slab. kuha ga vročina,* mu je dejal ordo-nane, ki ga je vodil na sedež komande. V prostoru, kamor je vstopil Palir in ki je prej služil za spalnico, je gorela karbidovka. Ena sama postelja je stala v kotu, po tleh pa je bilo vrženih nekaj slamnjač, katere so uporniki privlekli od drugod. Na mizi je poleg praznih skodel ležal načet komis, zraven pa je stalo nekaj praznih steklenic, medtem ko je po stenah viselo nekaj pušk z nasajenimi bajoneti. Za vrati je ležal tudi še kup ročnih granat To je bila vsa notranjščina sedeža uporniške komande. Na postelji v kotu je lažal korporal Hafner, oblečen kakor je bil, le namesto kape je ime) na glavi široko belo obvezo. Pri mizi je slonel frajtar Možina, a četovodja Rogelj in Fajdiga sta sedela na kupu odej poleg mize. Četovodja Rogelj, ki je odšel s prvo skupino iz mesta, je medpotoma nekoliko zaostal, ko je spravljal dalje večje število fantov, ki so oblegali neko gostilno. Medtem je glavna skupina že trčila na stotnijo lovcev ter bila speljana na led. Ko so malo pozneje hoteli lovci zajeti tudi Rogljeve ljudi, jim ta ni šel na limanice, temveč se je obrnil nazaj proti Judenburgu, kjtr je potem prvi obvestil upornike. Ce bi bil Rogelj pri glavni skupini, bi komandant lovske stotnije najbrž ne imel tako lahkega posla. «Ali spi?* je vprašal Palir molčečo trojico, «Vročino ima!* je poltiho odgovoril Rogelj. «Ali še ni bil pri zdravniku? To vendar ne gre ...» «Ce pa noče nič slišati o tem!» Vsi štirje so se ozrli v Hafnerja, katerega težka sapa in mokri obraz sta res izdajala hudo vročino. «Vsaj pokrili bi ga!» jim je očital Palir ter že hotel pokriti ranjenca. »Kolikokrat smo ga že pokrili, toda ničesar ne trpi na PREŽIHOV VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB V O K A N V sebi,* jih je opravičeval Fajdiga. In res je poleg postelje ležal cel kup razmetanih odej. Palir se je usedel na prazen stol; poznalo se mu je, da je zelo nemiren. ((Tovariši, ali veste, kje smo...?» Namesto odgovora so ga tovariši pogledali s trpkimi očmi. ((Fantje, ali bet n o kar tako čakali ...? Razmišljal sem o in sem prišel do sklepa, da ne smemo zaradi stvari, za ka- tero smo se uprli, čakati križem rok. Pobegnimo... zdaj je Še čas. mogoče bo v eni. v dveh urah že prepozno.* Tovariši so ga pogledali .z nejevernimi očmi. Mogoče so tudi že sami razmišljali o tem, toda Palir je besedo: pobegnimo. tako jasno in določno spregovoril. Iz njihovih uči p« je razbral, kaj si o njegovem predlogu mislijo. Zato je hitro nadaljeval: «Ne mislite si, tovariši, da me je kurja koža začela spreletavati in da b; jo zategadelj rad pobral izpred obličja našega taborišča. Ampak stvar je drugačna: zakaj bi čakali na majorja Moebiusa tisti, katerih -e ta najbolj veseli. Umaknimn se tisti, ki imamo največ masla na glavi. Zaradi stvari same storimo to- Saj še n; konec naših dni in potrebni bomo tli ali tam. Nima smisla da bi zdaj take poceni napravili veselje svojim rabljem*. Poslušali so ga napeto, toda medtem ko sta Rogelj in Fajdiga molčala, je Možina pokimal in rekel; ((Pametno, popolnoma pametno bi bilo!* Vendar je njegov glas bil nekako odsoten. «Aii misliš, Palir. da nas bodo priškrnili?* je vprašal Fajdiga. ((O tem ni dvoma! Nekaj jih bodo gotovo, že zaradi drugih, kot svarilen zgled. Zakaj bi si prikrivali? Zato nima smisla čakati. Nekaj ljudi naj jo pobere, saj vemo kdo... drugi naj pa ostanejo. Neodgovornih komanda ne bo smela kaznovati. Zmešal; ji bomo račune...* Palir je govoril hladnokrvno, odločno. «Lahko začnejo z decimiranjem*, je dejal Rogelj. «Lahko, vendar se mi ne zdi verjetno, da bi si leta 1918. upali tako reči. In celo tukaj v zaledju. Nekaj jih komanda na žalost že ima v rokah. To je Stefanič in tovariši...* Palirjeve besede so delovale. ('Koga pa misliš, Palir?* je vprašal Možina. «Najprej tega tam...* Palir je s celim obrazom pokazal proti korporalu Hafnerju, ne da bi izpregovoril njegovo ime. Vse oči so se odobravajoče obrnile v isto smer. Toda kakor bi ga ti pogledi zbodli, se je korporal Hafner zganil ter se hitro dvignil. Oprt a obema rokama na slamnjačo in tresoč se od vročine je razburjeno vzkliknil; «Jaz ne grem nikamor!* Iz njegovih oči je gorel ogenj človeka, ki je napol nezavesten. V polspanju je kakor v sanjah slišal, o čem se tovariši pogovarjajo, in to ga je tako nenadoma vrglo kvišku. Prvi hip so vsi osupnili in strmel; v vročično korporalovo prikazen. Njegove, prej nejasne in vedno v eno smer obrnjene oči so jih kmalu poiskale, kakor bi šele zdaj začel prihajati k pravi zavesti. Koj nato je skočil iz postelje ter naravnost očitajoče zavpil: «Jaz ne grem nikamor, ampak bom ostal s fanti. Kdor hoče, naj pa pobegne...* To je bilo kakor puščica v srca njegovih tovarišev; čeprav so vedeli, da govori Hafner v vročini, jih je stvar neprijetno zadela. Skoraj vsi hkrati so se dvignili: «Hafner, saj ni tako, saj ne mislimo tako...!* Nato sta mu Palir in Možina, k; sta imela nanj največji vpliv, drug za drugim skušala dopovedati, zakaj je treba misliti tudi na beg; že itak so prejšnjo noč izgubili najboljše in najsposobnejše tovariše in čemu bi zdaj še drugi čakal; na Moebiusa. Dober revolucionar mora za stvar žrtvovati tudi svoje življenje: toda stvari še ni konec, boj se je šele začel, danes tukaj, jutri se bo tam in pojutrišnjim kje druge, dokler ne bo povsod zagorelo. Niti pravice nimajo, pred časom polagati orožje. On, Hafner, pa je že itak ranjen ter je na koncu svojih sil. Umik a ne beg je, kar hočejo storiti nekatrri, medtem ko bi drugi seveda ostali z uporniki... Toda govorila sta gluhim-ušesom, Hafner je otepal z glavo in z rokami: «Ne, tega ne storim! Ostal bom s fanti do zadnjega!* Njegovi tovariši so se spogledali. Potem je prvi rekel Možina: «Ce ti nočeš, tud; jaz ne grem!* Za njim sta rekla Rogelj ;n Fajdiga: «Ce vidva ne gresta, ostaneva tudi midva!* «Kaj naj storim s strojnicami?* je kriknil Palir. Toda slišal ga ni nihče, ker je Hatner medtem že zagrabil za puško in odšel 9kozi vrata v noč naravnost prot; baraki svoje stotnije. Možina, Rogelj in Fajdiga pa za njim. V nabito polni baraki je bučalo kakor v čebelnem panju; vojaki so ležali po slamnjač a h ali pa se zgrinjali v gručah. Vsaj tretjina barake je pela znano, tvegano pesem: (Nadaljevanje sledi). v • p verzitftnega gledališča 3 za> ko prehajala meje. z§ J u„ sebnega in. akademske? dejstvovanja. .. r;. Univei ziletno gled3'^ raz. ha.ia zdaj v svoje.trdo* ^ debje. Nekdanje «S'Pa ‘ jg. malo gledališče* se 3* Lado-tu 1945 tako razvile, tu 1945 tako razvilo,• ds)ce. biva podobo pravega .-M-nsa-ga gledališča. Ce bedo P mezne igralske skupine preseči zgolj pokrajin-men in se povezati swuni-nami drugih pokr ajin. veizitetno gledališče 7^0-če morda postalo en membnejših in na.rea** ^et" sil ameriške dramske . nosti. ooooooc^^ ir jan«* „* dino ^ kako "ni po vo 0 hodi1''1 osv^S* ko na i ir* PriielM ct^ jati z»r3n0MJ^^l, sta vzbudili precejšnP^j,,, ir£ in zanimanje. sto pa imajo med 50 ‘ jt lom njegove Bajke. vendar sicer že pred v0JI ' jiga °sf(. založba Mladinska • jzdajo. . bela sedaj njih nevo . rt, rednik Dušan MoraTajk d°,er dvajset najlepSfih A.e vsaki potrebne P Q živll5aK0 napisal obsežen uv0 dj0e. l ^ in pomenu Janeza,aajo 6 smo dobili novo h Ki *| povesti o Gorjancih. p3 tu nudile našim m Lnogo 1 starejšim bralcem ^ branja. Knj'A,jj Novost, na .n knjiiga trgu predstavlja je dr-Bora: Bele vode. to • ej3nle , ska pesnitev, katere ot,rayn(U. ga v preteklost m y]tn\ in tekmovanje med do si0vens ^ jimi trubadurji na obl'ciep-gradu. Pesnitev je P v s tudi po vsebini novo« skl literaturi. zato.7nlno5d' .juJ-vzbudila precej Pozo\ s icv e<,?a t* ni vod? • knjigod fr je r siovom rf ‘a'514* n0SI ruska V11!: Ijica F Danko. To j*' t v obliki Povestih^ eianV ba o irdelovan u , dolgotrajnih bj'7' . ,zd« ,v» ropejcev, da bi ohr ll(eSJ porcelan Krtjiga’, n kit3-1 n3 v t treh delih ^'f^r* porcelana, izn^f°iz$ov*V Evropi in njega * s«> Rusiji, daje p0l e■ pregled vsega, kar J rapi vedeti o izdelavi rpiP celana. ,„vanja kV' i n*' Zaradi P^f^slovan^i 'l stikov med ihgosIOV nsKlT J rodi je bil med slo^, delj teramiml n 73 vatskiini JV ter njihovimi hrv sj f sraszisči* V njej so N*z° „ J A velisti Vladimh KaleP- dr J bravnavajo rodn°°s.0 1‘0 glavnem še n sc«aJ hnrho deloma _ Pa tiKo. Mar‘ 6. rr.^ja 1$** Od v rt bi c/o 1'ftbi Huijha pomlad ■n£PTVcl sp k,lut> svoji W wMti in rJloboki 'J'u-Pra-p- . s-v°ie ze™lie, vse PustnC mo’ da je tod Rp, praz"o in dolgočasno, rodovit™ Pusta — ne-Dra°Jm' a nikoli ni tod snm°ln dolgočasno. Naftno; zelo je tro &Z°{ -Vaša lega je izvrstni m„lfca,J.na in na svoje-tudi ^meljski skorji je in 'i-^ojevrstno rastlinstvo tem ««?>. In nad vsem Bos™ e kraiko «amito in ko*Tkdveb0 kako>\rcd- kni i5; ,dor ima le kolic-v LV Za Prirodo, pojdi tn. pem Pomladanskem ju-nožet!*; kr“ške gmajne, se-nasri-n, doline, pa se boš w nemogočih osvežu-Vonj }sa,;' raznovrstnega Voli„ lrav' grmovja in s Skrom ■ sa(lneoa drevja! d;ptl~na le naša, pravkar Vani ? rešcliika. a njen trn Je r,edkost. Tudi črni 3etn;mP0 ?u^e zrak s Pri~ zana? ,voniem. Skoro bomo (dir- ° - cvet sarabitke le roze), srobota, jese- %ici (uacl llliljami) W'*u-naci Mllianii v P1'1" j; 1 hišici ob cesti, ki pe-'J miljske hribe, na kra-Ulj, ' pravijo po do- ^ _e *Griža», stanuje a svo-itar2ePo Kožuh Jože, možg,-’ *i ga vidite na sliki. „n° korenike je. zave- l«k\i r)Vcrec ini ne bi mu leto ’va ie P3510?'!1 žc 75- faa' vHk<1. in tgr . razgovoru pa je bi-fctti 1,1 hovtipen. Vsakega ; 'Unfcrmista, ki se spusti v razgovor ali ga rege. zasramovati, spravi v le ravnokar kopal na ln pripravljal grede 5°. Obiskali smo ga na ’ da nam kaj pove. Htju povrtnino in, ze-koi _ °- Pogovor nas je tali (j ariesel na nov Kulturen ft!1 v Trstu. V sezna-^Pryih prispevkov mio haro Vegovo ime, zdaj pa o , le začel prvi govoriti ikc>JlllU’ Pripovedoval je, iu s° nabirali prispevke Dtj^^diii Narodni doni Ho ^rv° svetovno vojno, Mo,* Se tam zbirali vsi žgati «d.‘ so laš‘sti za-H v“alkan» je bil v Tr- H(>ad * P'lanlene m V .. ■ se zdaj ga peče, ko ;Crini na tiat‘ dan- “ilo *n Pokalo je, da je ^jja 'a°Za' Načeli so se H* dn*vi, pa be msrno žs, '■ kakor so mislili. *H»o’ na!> ne poznajo še lt>l*lijo kominformisti Him’ da nas bodo pre-Hj0 ' Vidiš, zalo ker ne H, '.kako bi na* prepri-S’ve» dunajo argunienr 't grr. iokah, rabijo pest sili i,-nje’ da nag bodo obe- Ka dei: to so komunisti —, y. "'krati? Nič čudne-Vcljed s°, v Miljah taki tsi ' ,SiV te bilo tam zme-o; n, o strupenih ljudi, M)j as Slovence radi po-. «... s°lati, če h; te ekatei- le’ da s0 i'm ~ ’ ‘ CbpW0 \li Hat, Mn;Cpli v hribih šli na li' *e Ven ln djihovim lažem ^lainejo.,, ph,d Kožuh - IS hrik'.bodo tu"di V milj- Hi ; ‘h Slovenci zdra-Sžin združili kot ena H tun a ne bodo pud-Ujl Peti. Pa je prepri- ^■o olja 5? feh vasi poročate, Hi e Preganja delo. ! nas je tako. Venit'1 knii P°'j*ko delo nato 8« tw!°V . Polovičarsko, -H T,J,Jr'ivliamo na hitro “le Tud; Pl za kmetova- ih!°' da gospodarji pra. o® U> nc »zpiada. tl wa6i Pa prime rajM za ko težko in sla- ^ h^dar^D; le krneč-t^ Za to - D,,sti je vzro *a' Ijenju! 7Mq_ MD! ...kajti vročina se bliža. Kmalu bomo začele misliti na kopalne obleke in lahka krilca, zatorej pohitimo s pomladnimi nakupi. Oglejmo si Pomladno cvetje in moda. nekaj modelov, ki jih bomo lahko upx>rabljaie tudi v zgodnjem poletju. Iz težjega platna ali volne je prva dvodelna obleka. Sestavljata jo čez boke priletno spodaj zvončasto krilo ter do pasu segajoča odprta jopica. Pri vsakem gibu se pokaže podloga jopice, ki je iz istega blaga kot bluza, Ce je blago obleke modro, naj bo bluza prau tako modra vendar z belimi pikami, velikimi kakor grah. Beli gumbi in bel pas so potrebni. Letos opazimo, da pogosto uporabljajo žamet in zelo zanimivo je, da ga lahko pridružimo svili ali volni, in tudi platnu. Naš model predstavlja dvodelno obleko iz rumenega ali zelenega platna, katere ovratpiček in manšete so pokrite s svinčeno sivim žametom. Ostale podrobnosti so kimono rokavi, pas in gumbi tz blaga obleke, odstopajoči žepi, klobuk in rokavice sive, čevlji pa v vsakem primeru črni. Končno pridemo do modela, ki je splošno uporaben ter ima obenem vse značilnosti najnovejše mode. Rokavi so le zgoraj kimono, spodaj .pa preidejo od linije žepov v normalen všit rokav; drobno nagubano krilo predstavlja najpriljubljenejšo obliko širokega krila. Gube so lahko položene v tako imenovanih sončnih žarkih ali pa ravno. 'In blago? Lahka volna, siva, vzorčasta ali enobarvna, v svetlih ali temnih barvah bo ŽENA V SVETU Napredne žene iz Clevelanda v Združenih državah so imele v preteklem mesecu svoj prvi kongres, na katerega so prišle delegatke iz vsega sveta. Jugoslavijo je zastopala tov. Zima Verščaj, ki je izročila naprednim ženam Clevelanda tople pozdrave vseh jugoslovanskih žena. XXX Pred časom je bila v Rimu otvoritev res svojevrstne razstave, ki je vzbudila med prebivalstvom velikansko zanimanje. Na pobudo italijanskih vzgojiteljev in tudi staršev, je bila namreč prirejena razstava vsega mladini* in otrokom tako škodljivega tiska, ki je danes naproda j v vseh kioskih in knjigarnah. Veliko zanimanje za to, razstavo so pokazali prav starši in vzgojitelji, na katerih leži največja odgovornost za pravilno vzgojo otrok. Dobro bi bilo, da bi takšno razstavo priredili tudi pri nas, kjer je podobnega škodljivega Čtiva nič koliko. Tako bi imeli tudi tržaški starši priliko spoznati se z vsemi brošurami in revijami ter ničvrednimi romani, kj polnijo glave naše mladine ter jo tako pogosto pripeljejo na slabo pot in celo v zločin. XXX Pred dnevi je bila. objavljena v našem časopisu vest, da se je življenjski položaj v Indiji še poslabšal; bilo je poudarjeno, da se je še zvečalo število smrtnih žrtev gladu ter da je med temi največ otrok, ki so pač tudi najmanj odporni. Toda tudi. v tej deželi, ki živi v revščini in zaostalosti, so žene, ki se borijo z vso odločnostjo, da bi se položaj izboljšal, da bi bila tudi njihovim, otrokom,, zagotovljena boljša in srečnejša bodočnost. Dve izmed teh žena sta bili navzoči tudi na zadnjem kongresu Antifašistične fronte žena Jugoslavije, ki je bil oktobra preteklega leta v Zagrebu. Naprei v borbo Prvi maj je za nami, toda naloge, ki smo si jih ob tem velikem .prazniku zadale, stoje pred nami. Naša dolžnost je, da jih rešimo ter s tem prispevamo k utrditvi miru in zmagi pravice v svetu. Demokratične žene Tržaškega ozemlja so se zavedale pomena letošnjega prvomajskega praznika, zato so svojo borbo za uresničenje vseh svojih upravičenih zahtev še zaostrile. Pokazale so svojo aktivnost na vseh področjih; bile so prve pri pripravljanju obleke za telovadce, bile so prve pri krašenju stadiona, bile so prve sploh pri vseh prvomajskih pripravah ter imajo zato velik delež, če je ta praznik tako lepo uspeh Toda kot rečeno, stoji glavno delo še pred nami; letošnji 1. maj je bil v znamenju borbe za dosego miru v svetu, za zmago pravice in resnice, za dosega uresničenja vseh zahtev delavskega razreda. In prav pri uresničevanju vseh teh nalog, bo morala tržaška demokratična žena ponovno pokazati vso svojo borbenost in požrtvovalnost ter prispevati k ustvarjanju boljšega in srečnejšega življenja. Vedno prve v borbi za mir! ALI SMO DOBRI STARŠI m prav tako pravilno izbrana. Platno J51 primgrno, ker ne drži gub. Sonja Mikuletič-Palme Brez dvoma hočejo biti starši do svojih otrok dobri, tako tisti, ki jih vzgajajo z največjo strogostjo ali celo s šibo, kakor tudi oni, ki do skrajnosti • razvajajo svoje otroke. Zgodi se pa, da vzgoja kljub vsem prizadevanjem odpove, čeprav so starši pripravljeni doprinesti najtežje žrtve. Zakaj? Nekateri ne posvečajo vzgoji svojih otrok zaradi preobilice vsakdanjih skrbi dovolj paž-rije, drugi zopet zanemarjajo vzgojo, ker se ne brigajo za vzgojna načela, ki so v vsakdanjem življenju otrok velike važnosti. Ne gre pri vzgoji le za teoretična vprašanja, dostikrat so praktični namigi več vredni. Naslednja psihološka vprašanja odkrivajo vzgojiteljem marsikatero napako. 1. Ali skrbite, da imajo otroci dovolj spanja tn počitka? 2. Ali vam povzročajo otroci več veselja ali več žalosti? 3. Ali vam otroci povedo, kaj delajo za vašim hrbtom? 4. Ali dovolite, da prihajajo na doni njihovi prijatelji? 5. Ali imajo vaši otrcci doma kako, četudi malenRostno za po, slitev, ki je primerna njihovi starosti? 6. Ali pregleduje zdravnik redno vaše otroke? 7. Ali dajete otroku od časa do časa manjše denarne vsote? 8. Ali je oddeljen vsakemu otroku poseben prostor, kamor spravlja svoje stvari? 9. Ali žrtvujeta mati in tudi oče večkrat nekoliko časa, da s« z njimi igrata? 10. Ali sta si oče in mati v vzgojnih vprašanjih edina? 11. Ali se oče in mati prepirat« vpričo otrok? 12. Ali dovoljujeta svojim otrokom, da tudi sami odločajo O svojih zadevah? Iz teh vprašanj lahko razvildi-mo, kolikega pomena je, da se starši pogovore o teh vprašanjih in vsak dan delajo bilanco o svojih vzgojiteljskih napakah. Dr. S. S. ZEMLJA V ISTRI POTREBUJE VEC DOMAČEGA GNOJA Ne trdim, da zemlja v Istri ni rodovitna; lahko daje kar lepe pridelke, posebno v obmorskem pasu, ki ima toplejše podnebje, je pa tudi res, da trpijo prav ti kraji v poletnem času hudo suš o, ki navadno zelo zmanjša pričakovano letino. Zendja obmorskega pasu Istre je razmeroma težka, ki pa je navzlic temu bogata z apnom. Ta lapornala zemlja je kot nalašč ustvarjena ia vinograde in sadovnjake, primerna pa je ludii skoraj za vse nizke in vrtne rastline. Poleg tega imajo ta zemljišča še nagnjeno sončno lego, prezreti pa ne smemo še ostahh pogojev, ki so potrebni za radovitnost zemlje. Znano je, da odloča o višini pridelka tudi tisti činitelj, ki deluje v najmanjši meri, kajti da dosežemo največji pridelek, ki je mogoč, morajo biti izpol-n eni v pravilnem medsebojnem razmerju prav vsi pogoji, ki so potrebni, da se lahko razvijejo zares močne in zdrave rastline, ki dajo potem tudi dober rod. Kratek sprehod po njivah in vinogradih nam je pokazal v letošnji mokri, zgodnji spomladi v Istri naslednjo sliko; Ker je zemlja težka, se je čez.mero napila dežja in je zato letos spomladi m bilo mogoče zgodaj obdelali v kolikor seveda ni bila obdelana in zasejana že jeseni. Za vsako prezgodnje o-tanje al{ kopanje pa se je mokra, težka zemlja kruto nuišče-vala. Stlačila se je še bolj in sedaj, ko sončna toplota in veter že nekaj dni sušita zemljo, so ostale debele trde kepe. Koliko truda in znoja stane razbijanje teh kep, ve le tisti, ki je to že kdaj poskusil in letos bo marsikdo. Pa to še ni vse; z razbijanjem kep tudi ne dosežemo pravega uspeha, kajti pri tem aelu le razrušimo pravilno sestavo zemlje. ki je eden najvažnejših pogojev za nje rodovitnost. In še to si moramo zapomniti, da se tako stanje v zemlji potem zlepa ne popravi in da lahko preteče tudi več let. preden dPbi zemlja zopet svoje dobro strukturo. Zato bodimo kar najbolj previdni pri oranju težje zemlje. Orati in kopati moramo takrat, ko zemlja ni ne premokra, ne presuha, kajti tudi suha težka zemlja sc prav tako kot mokra zemlja zelo nerada pravilno obrača ter ostaja v debelih kepah. Tako je zaradi preobilne moče letošnje stanje težje zemlje v Istri. Vinogradi še zdni niso povsod okopani, čeprav trta že začenja brsteti. Tudi siljeni krompir, ki so se mu svetlobne kali marsikje že kar preveč razvile, bi morai biti že zdavnaj v zemlji. Tako pa je prav do teh dni ležat na policah in podih ter čakal suhega vremena. Ta krompir, ki bi ste er moral biti zgoden, bo do-201 el mnogo kasneje in ga ne bo mogoče dati na trg ob istem času kot druga leta. Vprašanje je, če je res nujno, da je zemlja v Istri taka tn ne boljša? Mislim, da bi se dalo napraviti marsikaj, saj imamo na razpolago sredstva, s katerimi popravljamo slabe lastnosti zemlje. Ta sredstva sc; dober hlevski gnoj, pravilno pripravljen kompost in zeleni podor. Da bo zemlja dobila tisto, kar ji manjka, moramo prav temu vprašanju posvetiti kar največjo skrb. Se posebno je to važno za lapornato zem-Ijbj ki vsebuje mnogo apna, kajti gnoj se v njej zelo hitro razkraja, zemlja ga kar požira, Zaradi tega moramo to zemljo stalno in izdatno gnojit i z domačim gnojem, Le tako lahko pripravimo v zemlji primerno zalogo humusa, kj mimo drugega vpliva tudi na zboljšanje in stalnost strukture. Rahlo zemljo tudi laže obdelujemo. Prav zaradi tega tudi nismo pri obdelovanju tako zelo odvisni od stanja vode v zemlji. K laki rahli. zeml ji lahko pristopimo s poljskim orodjem in s stroji za dežjem veliko hitreje, kot k težki slabo propustni zemlji, ki nima dovolj humusa. Zemlja, ki je dobro založena s humusom, je že na pogled drugačna od zemlje, kateri ta snov primanjkuje. Nje barva je temnejša, laže se ugreva in je zato toplejša, ker črna barva mnogo bolj vpija sončno toploto kot svetle barve. Na splošno je ta zemlja tudi mnogo bolj živa, (v njej se boi; razvijajo razne koristne drob-noživke — bakterije) pa tudi vse kemične preosnoue rudninske rastlinske hrane se v njej razvijajo hitreje in za rastline pod najugodnejšimi pogoji. Res je. da se taka zemlja tudi zelo napije vode, ki pa s površja tudi hitro izhlapi. Da se ob hudi sončni pripeki pregloboko nc izsuši, jo plitvo okopavamo in s tem prekinjamo zvezo med zgornjo suho in spodnjo vlažno plastjo. Tako vstane v zemlji tudi ob suši še dovolj vlage za dobro oskrbo rastlin. Vlago ohranja v zemlji poleg rastlin, ki s svojimi listi zasenčujejo zemljo pod seboj, pogosto plitvo okopavanje. Se nekaj smo lahko zapazili na njivah in travnikih. Detelja, lucerna in- trava imajo lepo, bujnozeleno barvo, žito pa je prav tam precej bolj bledikasto. Odkod to? Nekaj'je, seveda temu krivo stalno deževje, vendar ne v največji meri. Ze majhen poskus, ki ga napravimo na pšenici s trošenjem komposta, ki mu dodamo apnenega dušika, nam v kratkem času pjokaže veliko razliko med tako gnojenimi in negnejeni-mi parcelicami. Ta poskus nam pove, da manjka zemlji dušika. Za družino rastlin metulj-nic. h katerim štejemo tudi deteljo in lucerno, vemo. da sc same oskrbujejo z dušikom iz zraka, obenem pa se tvori iz odmrlih koreninic v zemlji humus. Prav tako odmirajo tudi koreninice travne ruše in zalagajo zemljo s humusem. Ker pa nam- je znano, da. je v humusu okoli 5 odst. dušika, si lahko razložimo, zakaj je tudi trava lepo zelena tam, kjer je žito rumenkasto. Iz našega poskusa smo videli, da lahko nadoknadimo manjkajoči dušik v zemlji z umetnim gnojem. Vendar pa s tem slabega stanja zemlje ne izboljšamo, pač pa ga s stalno uporabo umetnega gnoja še znatno poslabšamo, kajti umetni gnoj izčrpa iz zemlje ves humus. Trajne, dobre lastnosti ustvarja v zemlji le humus od zadostnih količin apna. Ker Pa je vprašanje popravljanja težjih zemelj v Istri slej ko prej pereče, moramo skrbno pripraviti čim večje količine dobrega hlevskega gnoja in komposta, ter čim češče napraviti tudi zeleni podor. Po dosedanjih izkušnjah lahko zeleni podor pod določenimi pogoji tudi popolnoma nadomesti gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom. Izvajamo ga predvsem tam. kjer je zaradi majhnega števila živine tudi malo hlevskega gnoja Ing. Ivo Kranjc Pozor pred LISTNIMI UŠMI Ze se pojavljajo prve listne uši in letos lahko računamo na močne napade, kajti pretekla mila zima je le nekako ublažila njih škodljivo delovanje. Zato bo treba nastopiti proti u.šem zgodaj, kajti pravočasna borba proti njim je velikega pomena. Prve uši so malo zavarovane in živč v gručicah samo na nekaterih delih rastline. Zaradi tega jih prav lahko zatiramo, pri tem pa prihranimo na količini pripravka in tudi na odstotku insekticida. Med raznimi sredstvi, ki- jih uporabljamo proti listnim ušem je priporočljiv tudi Tiogamma Za škropljenje proti prvim ušem bomo lahko uporabljali navaden Tiogamma. In sicer v količini 0.7 do 1 kg na hektoliter vode ali pa Tiogabba hrez vonja v količini 150 gramov na vsakih 100 litrov vode. če zatiramo s tem pripravkom istočasno tudi druge sadne škodljivce, ki napadajo nasade v dobi cvetenja, pokončamo istočasno tudi uši. To je torej specifična prednost Tiogamma v primeru z ostalimi proizvodi na osnovi DDT.. ki nasprotno ne učinkuje na uši. Važno je omeniti, da Tiogamma ne škoduje človeku iri živalim gorke krvi in da ima Tiogamma brez vonja še to prednost. da ne pusti nobenega vonja in okusa organom škodljivih rastlin. če imamo slučajno pod drevjem rastline, ki služijo za človeško prehrano, uporabljajmo Tiogamma brez vonja. Za zatiranje poznejših rodov uporabljajmo Tiogamma brez vonja v gori navedeni količini ali pa 0.15 do 0.2Hni tetrafid-v brozgi. Jablanov list, ki ga je napadla zelena Ustna uš. POMLAD ČEBELNJAKU V panjih se je že pričelo živahno življenje. Čebelar naj skrbr.o očisti panj in . postrga dno predvsem pa mora natanko pregledati panj in ugotoviti zlasti dvoje; ali ima panj dovolj medu in drugič če ima zalego. Pregledovati moramo ob toplem in mirnem vremenu. Mraz in prepihi utegnejo ob- satnike z zalego, druge čebele pa vse ometemo v isti panj. Drugo matico z nekaterimi čebelami pa spravimo za rezervo. Zelo važno je tudi, da medi-šče v tem mesecu razširimo, če je bilo zoženo. Dajajmo tudi v val išče med stene, zlasti ko je pričela obilna paša. Treba je pričeti s prevešar.jem, to je čutr.o škodovati čebelam in za-l0apreli jp treba'čebelam medi- legi Pri tem pregledovanju ni tre. ba gnezda razdirati in vseh satnikov jemati ven; dovolj je, da vzamemo le stranske satnike, da se prepričamo, ali je v panju dovolj medu. Zelo važno je, da se čebelar prepriča, ali je v panju matica. Ce je ni, tudi zalege r.e bo in čebelna družina se bo dan za dnem manjšala. . Ce je matica v panju se prepričamo, ako opazimo, da nosijo čebele obnožino v panj, čeprav ni to vedno nezmotljivo zr.amenje. Ce so čebele nemirne, če razburjeno šumijo, zlasti če se dolgo ne umirijo in nekako jokajo, ako jih z dimom ali drugače razdražimo, je to znamenje brezmatičnosti. O matici se čebelar prepriča, če najde v satnikih zalego. Ako je to ugotovil, mu ni treba dalje iskati matice. Ves pregled naj opravi kolikor mogoče hitro, da prepreči ropanje. Slednjič naj si čebelar zapiše uspeh pregledovanja, da si prihrani ponovno delo. Ker pa potrebuje zalega toplote, bi bilo skrajno nevarno odstraniti ji odejo, s katero so bile čebele opažene. Ce imajo Čebele dovolj pokri. tega medu iz prejšnje dobe, je zelo priporočljivo, da odpremo med v satnikih z nožem ali vilicami; to vzpodbuja čebele, kakor da bi jih krmili. Ce smo naleteli na kako tro-tovko in na samo trotovo zalego, opustimo v tej dobi vsak poizkus, da bi ta trotov panj rešili, posebno zato, ker v tej dobi ni matic na razpolago in ker nas skušnja uči, da tak panj nerad sprejme matico. Najbolje je. da vzamemo sat za satom, poškropimo čebele z medeno vodo ler jih otresemo iz satnikov. Panj odstranimo, ometene čebele se tedaj navad, no razgube po drugih panjih. Ako naletimo na slabiče, jih združimo. To naredimo tako: obema panjema damo dan prej enak duh. na primer s kafro ali meliso. Potem odvzamemo obe matici in boljšo matico, to je ono, ki ima več zalege, spravimo v matično kletko, ki naj bo zamašena z voskom tako, da čebele matico same lahko oprostijo. Iz obeh panjev; združimo šče. Ko zasedejo čebele vse gazi v panju in postaja pred vratci v vališču vse črno čebel, je čas, da jih prevesimo. Prevešajo pa čebelarji različno Nekateri odpro le medišče in postavijo prazne satnike vanj. ne da bi kakšno izvališče prenesli v medišče. Vendar je bolje. če odvzamemo iz vališča vse satr.ike z zaprto zalego in jih prenesemo v sredo medi-šča. Satnikov pa s svežo zalego ne pustimo v vališču in jih združimo ter ostali prostor napolnimo s praznimi, če mogoče izdelanimi satniki. Zl>lt 4VNIŠK A POSVETOVALNICA i MARCELA Z.; Približujem se kritični dobi za vsako ženiško ter imam vse mogoče motnje in težave. Ker mi o podobnih težavah tožijo tudi razne moje znanke in prijateljice, bi želela vedeti, ali obstaja kakšna predhodna kura, s katero bi se žena nekako pripravila na to dobo ter s tem vsaj omilila nekatere motnje, ki ji delajo sicer mnogo preglavic. Morda bi bila potrebna tudi' kakšna kura za čiščenje krvi? 1. Kadar se že-na približuje svoji kritični debi (klimakterij) je podvržena najrazličnejšim motnjam, in sicer ena v večji meri, druga v manjši. Nimamo na razijolago nobenega preventivnega sredstva. Priporočamo; normalno življenje, razna pomirjevalna sredstva ob hudih motnjah pa različni ovarični preparati. VIDA R.: Ze dolgo časa trpim na živčni izčrpanosti, ki jo kljub raznim injekcijam in zdravilom ne morem izboljšat« 2e nekaj časa tega pa me je začel boieti ves život. Občutek imam, kot da bi me kdo močna pretepel terme boli celo koža, če se je dotakne obleka. Dala sem si pregledati pljuča in tudi druge organe, ki so pa zdravi. Ali je ta boleč občutek tudi znak živčne obolelosti, ali je vzrok v čem’ drugem? 2. Vi trpite na živčni izčrpanosti ter razrvanosti; torej je vaša bolezen na živčni podlagi. Priporočam vam, da se še zdravite, da utrdite svoj živčni sistem. Predvsem pa, bodite prepričani, da je vaša bolezen popolnoma ozdravljiva, kar je odvisno seveda tudi od vaše volie. MARICA V. D.; Za&aj me vsako pomlad tako noge bolijo in zakaj sem' prav v teh mesecih najbolj utrujena, nerazpoložena ter se prav nič dobro ne počutim. Komaj sp dTžim na nogah; že takoj ko vstanem, senu utrujena ter nisem nič dobro razpoložena. Ne bi mogla reči. da me kaj boli, le v splošnem se dobro ne počutim in noge so mi težke in boleče. Ali je temu vzrok samo pomlad ali pa so za to še drugi vzroki? 3. Vi trpite na anemiji, ker imate zmanjšan krvni pritisk. Vzemite 2dravila. na podlagi železa ter uživajte raznoliko ter izdatno hrano. Kmečka modrost V PREGOVORIH Kmet trrtfl svojo zdravo življenjsko modrost. Čeprav nima večje šolske izobrazbe, ga oblikuje trdo življenje in ima zato dovolj praktičnih izkušenj. Navezan na naravo išče v njej skrivnostnih zakonov življenja in na osnovi stoletnih opazovanj ter ugotovitev pride do zaključkov, ki jih znanost dosti pozneje potrdi. Lepo se kmečka modrost in znanost izražata v pregovorih. Čeprav so nestrokovnjaki in mnogi strokovnjaki desetletja trdili, da umetna gnojila lahko nad o-mestno hlevski gnoj, še vedno velja in bo veljal znani pregovor; Gnoj j p duša kmetijstva, Nič manj vreden nt drugi pregovor o gnoju: Po gnojnični jami spoznaš gospodarja v hiši. Kmet ve, da se mora boriti proti raznim škodljivcem na polju o pravem času, dokler se ti ne razmnožijo in zato pravi; «Kdor spomladi, čeprav samo eno miš ubije -ubije jih sto«. Znani agroteh-‘niški ukrep za dvig produkcije, da je količina pridelka odvisna od čistoče semena, najde svojo utemeljitev v pregovorni uKdor seje ple- vel, žanje, travo«. Kmetovo prebrisanost izražajo naslednji pregovori: Vinski ključ odpira vsaka vrata. Najslabša sprava je boljša od najboljše pravde. Dober premislek je boljši, nego ura hoda. Kdor nima glave, ima noge. Kuj železo dokler je vroče. Pravico vsakdo hvali, pa vsakdo ne hrani. Lepa beseda lepo mesto najde. Darovanemu konju se ne gleda na zobe. Zastonj je po toči pobirati klasje. Dosti groma, malo dežja. Kjer te ne srbi, se nikar ne praskaj. KKIETOUALCI Na vaša vprašanja iz kmetijskega in živinorejskega področja bo začel od* govarjati naš strokovni sodelavec Naprej! f Prvi maj je za nami. Vsa prizadevanja, vsi napori so prinesli zaželen uspeh. Vsi oni, ki so plesali v folklori, telovadili navadne ali posebne vaje, vsi so zadovoljni. Sreč ni so odšli s stadiona tudi gledalci, ki so videli res lepo prireditev. Letos je na 1. maju mnogo pokvaril dež. Ni pa mogel pogasiti tistega mladostnega navdušenja, tiste velike volje, da pokažemo prav vsem, kaj smo in kaj zmoremo. To veliko navdušenje, zanos In ponos, ki je vladalo vse dni pred 1. majem in je na proslavi doseglo svoj višek ne sme ugasniti tudi sedaj, ko je 1. maj že za nami. Prav obratno je potreba. Prvi maj, ta veličastna manifestacija mla-diih sil, nam je dal še več poleta in še več moči, da nadaljujemo z našim pravičnim in poštenim delom. Zato se mladinci še bolj oklenimo okoli svoje mladinske organizacije, posvetimo ji vse naše težnje, ves naš mladostni zalet. Mnogo dela nas čaka'. Se vedno so naše vrste preozke, Se vedno je mnogo poštene mladine, ki sledi za volkovi v ovčjih kožuhih. Vsej tej mladini moramo pokazati pravo pot! Razširiti moramo naše delo po vseh področjih. Prvomajski nastop nam je najboljše napotilo. Ni popolnoma prav, da je toliko mladincev, ki telovadi za 1. maj, pozneje nekako zapuščenih in ne najdejo več pota v folkloro, oziroma na igrišče. Na stotine je bilo telovadcev, ki so korakali s strumnimi koraki mimo tribune, ki so navduševali množice s prekrasnimi vajami ali pri plesu z elegantnimi kretnjami. Vse to življenje, tako živahno in razgibano bo postalo še živahnejše in še bolj dostojno mladih ljudi. MILAN m m? mm. v/mmw/ nm nm vm wmmm /m mm. mmmm' mm iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MLADINA IN KULTURNI DOM Vsi tržaški Slovenci, torej tudi mladim, bo doživelai v bližnji bodočnosti velik dogodek. Postavili si bomo Kulturni d'cm, ki bo žarišče kulturnega delovanja oseh tržaških Slovencev. V njem bo našla tudi mladina mesto za svojo kulturno rast, ki ji je tako potrebna. Tržaška mladina je razgibana in željna napredka. Toda zal, dolga desetletja ji ni bilo dano, da bi se kulturno izživljala. Dokler fašizem ni nastopil proti Slovencem v vsej svoji krutosti, se je mladina pridno udejstvovala po raznih prosvetnih društvih. Posebno je bila uspešna v dramskih nastopih in nekaj znanih, odličnih igralcev je izšlo pran? s tržaških odrov. Mladina je bila tudi številno zastopana v pevskih zborih vse dotlej, dokler ni morala zamreti slovenska pesem v javnosti. Tudi za šport je bila navdušena in z gostovanji športnih družin po okolici je gojila tovarištvo med mladimi Slovenci. Crni dnevi požigov narodnih domov so zamrli javno delovanje tržaških Slovencev, Toda ti niso klonili. Kakor se je zbirala zrelejša generacija, gojila še vedno slovensko pesem, seveda skrivaj, tako tudi mladina ni odnehala. Prirejala je izlete, katerih namen je bil, da je v veliki družbi zajela slovensko pesem, prirejala tudi krajše igralske nastope, gojila slovensko besedo, da bo odporna in da ne bo klonila. tudi če bi fašizem še bolj poostril svojo jusizem se ootj pooi uničevalsko politiko. Dolgo je vzdržala, maloštevilni so bili tisti, ki so se vključili v italijanska športna ali druga društva, saj so čutili, da je fašizem sovražnik delovnemu ljudstvu, toliko bolj pa še slovenskemu človeku. Prav zato je mladina gojila narodno zavest, kolikor je mogla, tudi za ceno krvavih žrtev. V zadnjem desetletju fašizma je bilo mladini vsako delo, tudi tajno, skoro onemogočeno. V večjih skupinah se ni mogla več sestajati, celo izleti slovenske mladine so postali fašističnim skvadram sumljivi. Tdko se je skrajno ilegalno pripravljala na upoi\ Ni bilo časa za širše kulturno udejstvovanje, kolikor se je kdo izobraževal sam. toliko je tudi napredoval. Toda za-vest v mladini je rastla, z njo je raslo tudi hrepenenje: ko bo strt fašizem, ko si bomo priborili svojo svobodo potem bomo nadoknadili. vse. kgr smo bili prisiljeni zamuditi. Svobodo smo si priborili, ne sicer popolne, tako da bi bili gospodarji tudi na našem ozemlju. Kratijo nam pravice, ki smo si jih priborih. Povrniti nam nočejo škode, ki so nam jo napravili fašistu, postaviti nam nočejo domov, katere so nam fašistične hijene požgale, Protestirali smo, zahtevali — toda- pravice nismo dosegli. Vendar pa znamo mi tudi drugače. Moledovali ne bomo več, enkrat nam bo uendar-le povrnjeno. Za sedaj si bomo sami s svojimi žulji postavili dom, ki bo naš dom, dom vseh Slovencev. Mladina mora dati pni tem svoj delež. Vekk delež, kajti ravno mladina bo od kulturnega doma tudi največ imela, najbolj in najdelj uživala. Zato na delo! Prispevajmo, kolikor moremo. Z denarjem bomo mi lahko le malo pomagali zato Pa nabirajmo prispevke ob vsaki priliki. Vključimo se, v kolikor še nismo, v prosvetna društva in bodimo v njih aktivni. Pripeljimo vanje vse svoje tovariše, da bodo delali z nami. Cim več nas bo, tem bolj bomo močni, tem prej si bomo postavili kulturno središče, ki bo naš ponosi 3 n jft PIONIRSKA \ POŠTA. MOJ PRISPEVEK ZA KULTURNI DOM Najbrž ste že čitali v »Pionirskem rodun, da zbirajo pionirji iz Slovenije za naš Kulturni dem. Ce zbirajo pionirji tako rekoč iz druge države za naš Kulturni dom, zakaj ne bi tudi mi zbirali? Mislim, da se lahko odrečete parkrat sladoledu ali kinu, saj vas ne bo konec, če to storite. In pomislite, ko boste v koloniji vam bodo mogoče domači ZA BISTRE GLAVE © iPhtotun ajbliti U'iiauuUtt Vodoravno: 1. vzhodna država, 7. turški veiikaš, 10. govoričiti, 17. reka v Sibiriji, 18. reka v Rusiji, 19. hrib pri Beogradu, 21. oče, 22. oranje, 23. vzklik ob prvem maju, 28. znak za kemično prvino, 29. nikalna oblika pom. glagola, 30. grški bog vetrov, 31. vzklik bolečine, 32. predlog, 33. osebni zaimek, 36. pripadniki Južnih Slovanov, 39. športna kratica, 41. osebni zaimek, 44. dva zaporedna soglasnika, 45. pripadnik Slovanov, 47. zanos, 48. vzklik bolečine, 49. začetni črki mednarodne organizacije, 50. izorana zemlja, 52. arabski žrebec, 53. ljubkovalno žensko ime, 54. osebni zaimek, 55. izraz studa, 56. predlog, 57. družinski poglavar, 58. del besede, ki označuje žival, 59 pretepač, 60. egipčanski sončni bog, 61. znak za kemično prvino, 62. cel, 63. predlog, 64. moško ime, 66. nekdanji okras ženskih glav, 67. tehnični znak za atmosfero, 68. tehnični znak za anatomijo, 69. kratica za identičen 70. ploskovna mera, 71. svetopisemski očak, 76. posoda za vino, 78. italijanski skladatelj, 83. postajati bled, 84. nezdravo sad- je, 87. steklene ute, 89. kratici imena ' in priimka slovenskega pesnika, 90. vzdevek, 92. korita-sti strešniki, 92. kriv, zavit, 93. pesniški veznik. Navpično: 1. gasilska organizacija, 1 vrsta zabave v naravi, 3. črni lts, 4. moderno orožje, 5. ribja jajčeca, 6. vzvod, 7. prvo-boritelji, 8. negovan gozd, 9. evropska gorska vrsta, 11. otreb-ljen svet, 12. ognjenik na Siciliji, 13. padanje cen na borzi, 14. krajevni prislov, 15. naplačila, 16. slovenski pisatelj, 19. kratici imena in priimka slovenskega pesnika, 20. ploskovna mera, 24. vas pri Ljubljani, 25. ideologija, 26. italijanski spolnik, 27. znano češko zdravilišče, 34. okamenel ribji zob. 35. pristanišče na otoku Krku, 37. rodovitna pokrajina v Srbiji, 38. drugače (prislov) 40. skrbništvo, 42. nemiri, 43. del žitarice, 45. kemični znak za radij, 46. oblika pomožnega glagola, 51. glavno mesto evropske države, 59. kratica za Rdeči križ, 64. osebni zaimek, 65. vrsta pesmi, 70. Verdijeva opera, 72. kazalni zaimek, 73. deli telesa, 74. domač izraz za očeta, 75. oblika glagola mreti, 77. denarna kratica, 78. rastlina, 79. kratica za svetost, 80. stara obrtniška organizacija, 81. kratica za galicizem, 82. dva enaka soglasnika, 85. zlato (franc) 86. glej 29. vodoravno, 88. kratici imena in priimka jur goslovanskega politika. Hvbitvti KRIŽANKA Vodoravno: 1. sonetni ver.ee, 2. omaka; omara: 3. Lijak, Zasip; 4. uk sk ki; 5. na, lo, Alan; 6. al; 7. ve; 8. no, en, most; 9. av, no, eter; 10. bilka, Ušive; 11, crion. Tacen; 12. France Prešeren. Navpično: a) Solun, i ubor; b) omika, ovira; c) naj, Lin; č) Eka, Obir, koc; d) tak, Ane; e) slaven; f) koleno; g) voz, ute; h) Erna, mešaš; i) na6, lepotice; j) erika, sever; k) capin, trene. Popravek: V prejšnji številki je za besedo «naj» pod c) navpično pomotoma izostala pravilna oznaka »dopustni veznik«. ZLOGOVNICA: 1, ra-ki-ta; 2. Ne-me-zič; 3. ro-ko-ko; 4. že-le-zo; 5. ra-tt-ne; 8. De-te-la; 7. Po-li-bij; 8. ve-te-ran; 9. no-ve-la. PREMIKALNICA; Tolstoj, Alfieri, Kersnik. MARK TWAIN PiihkdmSMm Ilustriral BOGDAN GROM II. pionirji pravili, koliko so nabrali za naš Kulturni dom in mi bomo morali od sramu rdeči biti tiho. Zatorej zbirajmo tudi mi za naš Kulturni dom. Prilagam pet sto lir kot prispevek za Kulturni dom. SAMO PAHOR IZGUBILI SMO TOVARIŠA V sredo je umrl naš dobr; tovariš, ki je bil skoraj najboljši v šoli. Tovarišica ga je imela rada, ker je bij priden, a kadar ji je nagajal, ga je tudi kregala. Imel je zelo bistro glavo. Prebral je vse knjige iz naše šolske knjižnice in še mnogo drugih. Nekaj dnj ga ni bilo v šolo im potem smo zvedeli, da je umrl v bolnišnici zaradi vnetja možganske mrene. Žalostni smo bili, ko smo slišali, da je umrl. Iz bolnišnice ga je pripeljal mrliški avto. Ko so ga prinesli pred hišo, so deklice zapele, nato so ga dvignili in šli smo počasi po poti. Na pokopališču so ga položili v jamo, ki smo jo zasuli s cvetlicami. Učenka 4. razreda mu je izrekla tople besede v slovo. Jakomin Edi TUDI PIONIRJI SMO NASTOPILI \l NABREŽINI Prosvetno društvo iz Barkor velj je priredilo kulturno prireditev v Nabrežini. Ker nimamo v Barkovljah primerne dvo. rane, gostujemo večkrat drugod. V nedeljo ob četrt na dve smo se zbrali na glavni postaji. Ob pol dveh je vlak odpeljal proti Nabrežini. Na nabrežinski postaji sm0 izstopili in se napotili proti vasi. Ob štirih se je pričela prireditev. Nastopil odpel nekaj umetnih pesmi, na. to sta peli nekaj pesmi dve tovarišici, potem pa smo pionirji nastopili z recitacijo «Pogovor z vetrom«. Mala Učka je zapela pesem «Mamici». Sledila je deklamacija «Anka». Za tem pa nam je Tatjana prav srčkano zapela tri pesmice. Medtem pa smo se pripravljale za balet «Na trati«. Pripravile smo šopke cvetja, ki smo ga že prej nabrale. Za nami je ponovno nastopil pevski zbor, ki je za zaključek zapel narodne pesmi. Občinstvo je zbrano sledilo celemu programu. V bližnjem gozdičku smo se potem zabavali in igrali, dokler se nismo po prav lepi poti napotili na postajo in se z vlakom odpeljali v Trst. Naredili smo lep izlet in tu-dj domačinom, mislim, smo ustregli. Neva iz Barkovelj Aljehin - mojster napada Aljehin je bil med največjimi šatisti sveta. Mojster je postal s šestnajstimi leti. Zmagal je v vrsti mednarodnih turnirjev. Dva. krat je bil svetovni ptrvak. Prvič je premagal Capablanco, drugič pa Nizozemca Euvea. Umrl je v Lisboni 1. 1946. Prinašamo partijo, ki ilustrira Aljehina kot napadalca in kombinatorika. To Je pozicija iz partije Alje-hin-Potemkin iz 1. 1925 v Parizu. Aljehin je kot beli (igral je istočasno proti 28 nasprotnikom slepe partije) povlekel proti Potemkinu d5! Sledilo je: l...e: d5; 2. S: d5, LČ6; 3. Tel-j-, Le6; 4. L:d6, D:d6; 5. Ta6i, Dd8; 6. T:e6+f:e6; 7. T:e6 + Kf7; 8. Te7+, D:e7; 9. S:e7, K:e7; 10. De2-f, KF); 11. Dh5+, Kf6; 12. D:c5, Tht)8; 13. g4 in Potemkin se je predal. Ali veste, pionirji, da bo v letošnjem maju pionirski dan? Turnir v Bad Pyrmontu SINOVI Ob vodnjaku so se srečale tri matere. Natakale so vodo v posode in se pogovarjale. K vodnjaku je pridrsal starček, sedel pa kamen in poslušal. Prva mati je dejala: «Moj sin je tako močan, da ga nihče ne premaga!« Druga mat; je rekla: «Moj sin poje tako lepo, da mu nihče v petju ni kos!« Tretja mati pa ni rekla nič, ampak molče natakala vodo. Zakaj pa ti ne poveš, kakšen je tvoj sin?« jo je vprašala prva mati. «Kaj naj rečem?« ji je odvrnila le-ta. «Se nič posebnega nisem zapazila na svojem sinu.« Matere so si napolnile posode in se odpravile. Tudi starček je odšel za njim; proti vasi. Do vasi* je bilo daleč. 2ene so težko nesle posode, polne »vode. Ustavile so se, da bi se odpočile. Tedaj jim pridejo naproti trije mladci. Prvi je bil močan fant. Zagnal se je ž rokami na tla in hodil po rokah, kakor drugi ljudje Po nogah. Drugi je bil lep mladenič veselega lica. Zapel je pesem, da bi še slavček ne znal lepše. Tretji pa je bil mlad pobič preprostega obraza. Ko ie zagledal mater, se ji je hitro približal, vzel njene posodo in jo odnesel proti vasi. Ena izmed mater je vprašala starčka: »Al; niso nekaj posebnega ti naši sinovi?« «Sinovi?» se je začudil starček. »Kje pa so? Jaz sem videl samo enega!« PEPA 41Ue- J ECI Ljuba Pepa! Naj ti rečem, da se mi že vražje gabi, ker ta laški šovinizem vsako priliko izrabi v svoje zoprne namene: danes žive, jutri mrtve, mater božjo in svetnike, papeža in vojne žrtve. diplomate in «goliarde» izkorišča kot le more, da bi v Trstu zopet peli «0 Italia del mio cuoreln Ker pa stvar se ne obnese, so postali že osati in v nestrpnosti pričeli drug čez drugega kričati, Oni teden so se stekli k maši, potlej na proslavo in povabili iz Rima sem dokaj visoko glavo. Tesno stlačeni v eFenice» so zgovorno se lotili polpretekle zgodovine in z nesramnostjo trdili, da so zrušili nacizem sami. Polni lastne hvale so se trkali na prsi: «Rešili smo se štebale hitlerjanske brez podpore kogar koli.s Ti }alotje Pepa moja, zdaj česnajo, da so bili patriotje v oni dobi, ko vsi vemo, kakšno vlogo so igrali, ko so naši partizani hitlerjance v beg pognali. Toda to pustiva v kraju. Rekla sem, da so se sprli, ne glede na dostojanstvo kot sejmarji so se drli. Kakor pišejo po listih, spor fašisti so začeli, ki so smešili proslavo s sramotilnimi medklici in pri tem še marsikoga nakresali po betici. Zdaj pa reci, Pepa moja, mar so Trst osvobodili takile, ki niso zmožni, da bi smrkavce nabili in jih vrgli iz dvorane? Ne, Pepina! Policijo so pozvali ter priznali s tem popolno polomijo neiskrene in docela zumetničenp proslave. Pepa, naj končam, zn danes, sprejmi Jucine pozdrave! PRED SOBNIM SODNIK: Obtoženi ste, da ste pretihotapili 3 kg cigaret iz Trsta v Italijo. Ali priznate svojo krivdo? OBTOŽENEC: Nisem kriv. Hotel sem samo preizkusiti, če res obstaja italijanska suverenost nad Trstom, kakor zatrjujeta Cammarala jn Vi-tanza. Ona dva sta me zapeljala. USTNICA UREONISTilA Gojmir B. vprašuje spričo sedanje severnokorejske ofen-■ žive, kolikokrat je bil do sedaj prekoračen, 38. vzporednik z ene in druge strani. Odgovarjamo: Draigi Gojmir, potrpite malo. Nismo še izračunali. Zadevo ima v rokah strokovnjak za računovodstvo. JEZIKOSLOUSTUO In ob koncu, Pepa moja, so se tudi spoprijeli. Goriški dopisnik ((Primorskega dnevnika« se jezi na list ((Giornale di Trieste«, ker je le-ta prevedel poročilo, da so Hrvati in Slovenci v Istri strnjeno naseljeni« z besedo ((immigrati« ter na podlagi te- ga izvaja čisto napačke za, ključke. Dopisniku pravimo. Skoda je vsake jeze. Itahja0: »ki novinarji so jeziilcoslovc svoje posebne vrste Ah ru znan slavni prevod trzask ? novinarja za «Dobrode ■ društvo«? Evo ga: Sccieta ae buon lavoro. PODOBNOST Iz Avstrije pobegne rna_ komik v ZSSR. Na meji 8* med drugim vprašajo za klic. — Komik sem. — C to to? — Humorist! — A čto to? -No. to je človek, * se mu ljudje smejejo. — Ne pomimaju. Ko jim je Potem da stopi na oder m ? množici ljudi, kj se m -jejo., so si ruski gr*gg oddahnili in si pomežik« - — Eto, on propagandi . PRVI BERAČ: Vse življenje fehtarim in sem, da sem mojster. dj. vidim, da me Italijan® -jaki prekašajo. _ - DRUGI BERAČ: Kaj bos s srvojo ljudsko solo- ." . raJ. jo vendar akademsko izo bo AKTUALNI PREGOIIOfH Ce stopiš mački na r«P- 24 cvili... ji, (Ob polemiki italijanske!! ska na članek P. dnevn Laž ima kratke noge - ^ (Giornalova potvorba iz P. dnevnika). ^ Najhujši slepec je oni, ki n videti... (Ultime notizie, ki s0 vs‘aBl0 r.a stadionu ((Prvi maj* 200 ljudi). ZAJEC IN PES «Ljubi mojster», zajček pravi, ugrozno zebe me nocoj, bo s sem, čevlje mi napravi.» Pes, usmiljen, naredi jih, zajec pride brž po nje, jih obuje, mojstra hvali pa pokaže mu — pete. Po tokavah, logih, dragah pes udere jo za njim; Na tem turnirju sodelujejo od j i(Cevlje plačaj, dolgouhec, Jugoslovanov mojstri Gligorič, Matanovič in Pirc. Ostali močnejši igralci so Unclker, Prins, Bogoljubov, Golombek, Donner itd. Po Šestem kolu sta bila v vodstvu Gligorič in Matanovič sicer joj, ko te dobim!« In še zdaj vsa pasja žlahta zajca tistega lovi, da bi plačal mojstru čevlje, pa do danes jih še ni. ’AVA‘AA’AV.V.VAVV.V. '.V.V.VV.NVVMAV.V Kratka jugoslovanske pošte zgodovin0 Kili ^ ir, večjih naselbinah s® 0 sprf stavljeni poštni uradi, Ki ^ jemali in oddajali takrat pisma. Vseb poštnih "j.a jg pv bilo 45, ki so uporab!)® f ličnih vrst žigov. plačevala ob oddaji F tj5nil bujoči uradnik pa Je 0)> ?r'\j pismo pečat: ((Naplač ^ rožena pisma pa so je, «preporučeno». Znacih so tudi vmesne P*”e pisma. ■ gpfa<‘ Poštne službe s tujino ^ ^ir in jugoslovanskih narodov Vsaka država Izdaja danes veliko število znamk, na katerih je prikazana — kolikor se le da — njena zgodovina. Ce bi imeli pred seboj zbirko ene ali druge države, v kateri bi bile znamke razporejene kronološko, bi brez dvoma gledali zanimiv film, v katerem bi se ne vrstili samo voja-ško-zgodovinski dogodki, pač pa bi se na njem zrcalila tudi kulturna preteklost naroda, saj je že skoraj povsod dobršen del pesnikov, pisateljev, glasbenikov, slikarjev, kiparjev in drugih u-metnikov, naslikan na znamkah. Slovenci imamo na pr. na znamkah upodobljenega že Prešerna, v kratkem pa se ta čast obeta tudi Trubarju. Na dosedanjih jugoslovanskih znamkah ni še mogoče prikazati celotne preteklosti jugoslovanskih narodov, kajti čeprav je bilo doslej na Jugoslovanskem ozemlju izdanih že 2228 znamk, je te izdalo trinajst različnih vlad v različnih državicah in so torej, kot se največkrat zgodi, prikazovale iz večine vladarjeve portrete in grbe ali pa so bile Izdane v vojnem času v korist raznih dobrodelnih ustanov. Preden preidemo na pregled jugoslovanske zgodovine na znamkah, si oglejmo čas in okoliščine, v katerih so nastale prve srbske, črnogorske in bosansko-hercegov-ske znamke. Najstarejše datirano pismo, ki se je v Srbiji ohranilo, nosi datum 25. maja 1. 1810, TO pismo je prišlo po privatni poštn. Državna poštna služba za notranji pro. met v kneževini Srbiji je bila u-stanovljena leta 1843. V mestih Osnutka (zgoraj) in znamki (spodaj) je priredil akademski slikar Božidar Jakac- po svojih grafikah iz narodnoosvobodilnih bojev. Znamki sta izšli za 10. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije, ki je bila na pobudo Komunistične partije Slovenije ustanovljena 27. aprila ,1941 ter je takoj poklicala slovenski narod k uporu, ga vodila skozi vojno, zmagala in ga danes vodi v socializem. postne siuzne ■> al( r' ljala srbska pošta a Kater* ski ži* poštni urad je vin * 1 ur3' cBelgrad«. Po izidu Pr {a sk-lh znamk 1. I850 L-rolj*®)' T0 sls začel uporabljati z r,k«. srbske vlade te znaIT' do nje sc je nadalje1’®^,,,, p 1869, ko je vso infzC.' leta ■ošto prevzela srbska poštna uPr av?- Doba od leta 1840 ^ let anike ^ur ko so izšle prve zn« tpTe< ne Srbije, se imenuje telistična doba«. fciP Dne 25. januarja srbska poštna služDa^^F ^ na. 18. aprila istega prvi dve znamki za 0 K 2 pari. Na obeh je »IM‘,rfie » ževine Srbije. Pož"^ 5frij:. i dodatne znamke k • (iskah prve znamke niso 1 Beogradu, ampak v pUoa)u' K kraljevi tiskarni« na . toPnGit Srbija Pr ' Svft< ta 1875 je pravkar poštni zvezi (Union verselle). ustanovljf^ostale D'1' (Nadaljeva")' sle- di) Se preden sta minili 2 minuti, je Tom pozabil na svoje težave, kajti nova velika zanimivost je odvrnila nje. govo pozornost drugam: nedavno se je namreč od nekega črnca naučil doslej nezna- nega načina žvižganja. To je bil poseben ptičji žvižg, ki se ti posreči, če se siedi melodije v kratkih zaporedjih dotikaš neba z jezikom. In ko je Tom koračil po cesiti, je imel polna usta harmonije, in dušo polno zadovoljstva. Nenadoma je Tom preneha) žvižgati, kajti pred njim je stal de- i ček. Prišlek je bil v ubogem majhnem mestecu St. Petersburg vedno posebna redkost in tale je bil še prelepo oblečen. Prvi je spregovoril Tom: «Ce hočeš, te lahko nabijem!« «Videli bomo, če boš tvegal.« Vedno ostreje sta se zafrkavala, se pomikala drug k drugemu in se kmalu pričela prerivati, vendar ni bil nobeden močnejši. 'Z Tom je nato » fj5,l nogi cem na LCUI . CJUJ črto v iti crio v v—-- . -ni ((Predrzni -e s f tjoj"’ erto! Naložil ti P dvi*‘ j. hns vec r OZ1I ■»*, AVIS da se ne boš,'?* nr ni!.» Tujj dtcek ! ^ ctODll vJ nadoma ^ »Bomo videh._ )a 1 opravili dva kovanca [Strela tU‘b j' dva kovanca - - r ložim!« Deček joli ložim!« ,0« takoj izzivab£ 2 bakrena nove* jih je zbil na ^ ječ!'® bi trenil ste' " valjala in Prem v prahu. Ko je Tom novinca pošteno obdelal s pestmi, ga je izpustil, rekoč: »Zdaj te bo izučilo!« Deček je odhajal, stepal prah z obleke, požiral solze in pretil. Komaj pa mu je Tom obrnil hrbet, je zalučal kamen za njim ir* zbežal. Tom ga je zasledo. val do doma in ga znova pozival na boj, toda pokazala se je sovražnikova mama in Toma napodila. Ko j? teta videla, v kakšnem stanju je Tomova oble. ka, se je trdno odločila, da Toma kaznuje, Prišlo je sobotno jutro jn z njim huda kazen za Toma! Poletni svet je bil svetal in svež ter je prekipeval življenja, Toro pa je stal na pločniku s posodo za barvo in & čopičem. Ogledal si je ograjo in globoka otožnost mu je legla na dušo; Dvajset metrov dva in pol metra visoke ograje! Zdaj je priskakljal mali črnec Jim in Tom rnu je dejal: Poslušaj, prinesel bom vodo, če boš ti tačas malo pleskal.« TrTUTpTTTi 5 nar0*'- «Ne morem«, je rekel Jim, ((stara 8°^jni n80^.-^ naj prinesem vodo in naj z nikomer_ " ilzoi« n« nivini\t)P( ..»j t#.. .......eni vuuu m noj - mkiimei «Nikar ne pripoveduj, kaj je rekla. dtvga*' minuto se bom zadržal.« — - - . ... To Klinar ne paipoveuuj. j*- -------------- minuto se bom zadržal.» • bodo «Ne amem. mister Toni; stara 80SPa *lavo-» ............................. udarila h> be!«! »sede 41 .« n« glavo.« , m besede «Ona! Nikoli še ni nikogar „e j°*e' prizadenejo zlega 7 vsekakor ne, s frnikul°’djožiI )' «Jim, dam ti frnrkulo, dam ti veiika. 0 inut° 1 Ta izkušnjava je bila za Jima P tu n _ . ir* i.-tel 17 VCvlCF- belO 1 «Jim, aam 11 ..... nreveli*a* Ta izkušnjava je bila za J101? toda čel toIn.. a svoj vrč in vzel v roke belo krog Velejiin» h« ^iUJ? že tekel po cesti s svojim vrčem 1 - začel 1 ^ J*I Tom je vneto pleskal, kmalu pa v načrW gvoi o vseh podvigih, ki Jih ie imf "8 je na *a A 6. maja 1951 MELODIJA (Sadaijc levanje is 4. strani) ^»etodije. tiste ki je vedno 2&neia okoh njega, ki se je /Vm . —•'t« n jcy . iftj?*1 ^a'. v njem to noč, ki io 2 nikni od: mladosti, "• 0aa.vJ,e°bseina, neskonč-in koncu nje »Ju0?aČetk* nSi fca*°' c'“d«o-'» Je govo-jj: hl0 starec m odložil go- . Ppkrov klavirja! «Cu- 'I KUPOLA KAPITOLA V WASHINGTONU (NO I sem.^' --0?4 ,n2enie Je. »so noč »e rnm-P°slTai, Poznam jo in s2£*P * rtagti,, ' ^iUtarl nazT la klavir, po-" 4M,e tn. koščene tifkah u- m K°scene ro-ke po 5 mehkih s° T rahl° Paiasiit #ron ' a*Wii'l> » Je A se zamišljal Morda *• «trofca £fS(?"\fci *> azkli-Kiater ■ ■ abled:a vabečo WoJi teie v naročje? tladk„ , (o ^tebezen tista obraz src«. fci rise melodija n’A or?1 a^ztvo svetov? «da!e*iilii.eie ttpfce, ki sc se Prsto,. knntisku njegovih velih je ianrnlH- poslušal. Pritiskal 8i Dn “V" spodaj, begal s pr- wi . ša je polna in fo, "len« k 'n Pojo strune to so in.. °to je use obležalo na belih blazinah, druga je stopila v sosednjo sobo, kjer je spala Jeromova žena. Stopila je k njej, jo prijela za roko in rekla: ePrišel sem po slovo. Hvala ti za vse, Terezinka, in na svidenje!» Zena se ni prebudila, a oglasila sc je v spanju; «Kaj?» Duša Je Ponovila kakor prvič in stala bela ‘n visoka ob ženini postelji! «Prišel sem po slovo! Hvala ti za vse, Terezinka, in na svidenje!» Zdaj se je oglasila žena, kakor v davnih časih s prijaznim smehljajem, na obrazu: v Kaj mi nagajaš? Saj vidiš, da spim!» Jeromova duša se je vzpela skozi okno in se pričela dvigati v sončne višave Ze je bil zuna- jasen in oster dan, po poljih se je svetila rosa in p ti* ce so se že oglašale. Sonce se je bleščalo za moža visoko nad najvišjo goro in zlezlo še više in više. Daleč, skoraj blizu sonca, je letel orel in izginjal za vrhovi. Vedno kvišku, vedno kvišku je hitel Jercm. In glej, krog njega je šumela in rasla melodija, ki jo je zaslišal prejšnjo noč, ki ga je spremljala ves dan. ki je bila iz-davna, a je ni mogel zgrabiti in obvladati. Zdaj je bila jasna, svetin velika in močna, razprostirala se je od sveta, do sveta, napolnjevala vesoljstvo in v svoji mogočnosti bučala s soncem ki je v silnem hrupu in šumu in vrišču in sikanju izžarjalo iz sebe nnd-svetno silo toplote in svetlobe. Prevladovala je vse, vse združevala v sebi, vsa svetovja so bila v njej in ona sama. Jerom se je spojil z njo visoko nad ozračjem. Tako je bil on sam tista neskončna, davno znana in vseobsežna melodija. •s o[aL!'lai° je vse, kakor bi " ,0ui zagrizli drug v dru-r,,j brnove stare roke le- kŠbie in nemirne ^ra2 ^rn'h tipkah. na be- njegov £ Tlon'ien na prsi’ °d‘ X* "f/l‘ lica hladna in brez S 7TlT- ki jo je začutil v inieiSj ^dore najti tiste zna-al s Staroda o-pohotnim smehom, je O t, 0 * uho: Gi;- 1 Polon, Polončiča, Sjjeo\: starih tovarišev — Tte igral ž njimi to-iTeniht0 plesih, zabavah in j^ Uh'- erom ni ostat, a L 1 hrn 3e verldar, kako sto-Tt 0u Pod oknom. Rajni trTljieiP0koina Valentin in iei a -n ®e usj, ki jim hJj? d?uno grobove instr ' °LavC ih V Z7 ati JO, ali se skr i-Je 7°} }n visoke trave. Ime mlade italijanske elika-rice Eusconi danes še ne pove veliko. Doma je iz okolice Milana in pravi, da je kmečkega porekla in da sta kmečko življenje in kmečki ambient njenemu srcu blizu. Štiri leta je živela im študirala v Parizu. V Italiji je prejela za svoja dela nekaj pokrajinskih nagrad. Obiskovalec razstave njenih slik bo na prvi pogled ugotovil dve značilni stvari: izrazito ženskost — in to v pozitivnem smislu — njenega slikarstva in precej izviren., predvsem, pa močan oblikovalni talent, združen z estetičnim okusom v obliki in barvi. Prav tako je hitro opazen močan vpliv pariških šol. Med drugimi je padlo ime francoske slikarice Laurencin, V GALERIJI f * \y&tyUtote Dve novi oceanski jugoslovanski motorni ladji Te dni so v reški ladjedelnici «Tretji maji) dovršili novo veliko oceansko motorno ladjo ((Učka», ki je na praznik 1- maja izplula iz Heke na poizkusno vožnjo po Kvarneru. nakar bo izročena Jugoslovanski linijski plovbi. Z dovršitvijo «Učk£» je reška ladjedelnica dala jugoslovanski mornarici peto doma zgrajeno, oceansko ladjo. Leta 1949—50 so v tej ladjedelnici dovršili štiri ladje tipa «Zagreb» («Za grebi). ((Skop jen. ((Sarajevo# in ((Titogradu). Ladjo ((Učka# so pod imenom ((Loochin že med vojno gradili v reški ladjedelnici. Se pred dovršitvijo so ladjo Nemci pregradili v pomožno vojno ladjo, toda že na Prvi vožnji so jo zavezniški bombniki potopili. Delavcem podjetja «Brcdcxpa-san je uspelo ladjo dvigniti, nakar so jo v ladjedelnici «3. maju obnovili in popolnoma rekonstruirali fcot potniško tovorno ladjo. Z nosilnostjo 4200 ton je ((Učka# večja od ladij tipa ((Zagreb#, ki imajo pc 3900 ton nosilnosti. Dolga je 117 m. pogonski Dieselov motov za 5000 konjskih moči pa ji daje hitrost 16 morskih milj na uro. Dovršitev ladje se je nekoliko zamudila, *ker niso dobili iz inozemstva sestavnih delov za veliko električno stikalno plošče. Vso stikalno napravo so naposled izdelali sami v ladjedelnici in pred1 dnevi montirali na ladji. S tem so prihranili nekaj milijonov deviznih dinarjev. Sele ko je bila doma izdelana stikalna: naprava mon. tirana, je ladjedelnica prejela iz inozemstva obvestilo, da so sestavni deli za to napravo dovršeni in odposlani. V inozemstvu izdelano stikalno napravo bodo uporabiiii za. eno izmed treh ladij istega tipa, ki jih sedaj grade («Avalaii, «Dinara» in «Romanija»), medtem ko bode za ostali dve ladji izdelali te- električne naprave sami v ladjedelnici »Tretji maju. Hkrati ko je izplula na Re ki n-ova ladja ((Učka#, šo v ladjedelnici NDSto v Amsterdamu dovršili za trgovsko mornarico veliko oceansko motorno ladjo «Crna gora#. Ta nova ladja je bila že 29. aprila na svoji prvi poizkusni vožnji in jo bodo prihodnje dni izročili di «Crna gora» plula na stalni progi Jadran-Severna Amerika. Nova razstavna galerija toda Ada Rusconi pravi, da po-1 Zensko občutje se zna samo nekaj njenih del in mehkih tonih, med še te iz reprodukcij. Ne bom, tu govoril o nekaterih tehničnih nedostatkih v p er. spektivi (n, pr. na’ sliki »Pariz — Se-naii, kjer je desna stran mosta premočno poudarjena v primeri z levo), k; so sicer o-paznd, a ki vrednosti njenega slikarstva bistveno ne zmanjšujejo. Razstava nam odkriva toliko svojevrstnih lepot, zlasti v figurah, kjer se mi zdi slika-rica močnejša kot y pokrajini in tihožitju, da bo obiskovalec odnesel s seboj prijetne in močne vtise. kTkoz? samim kora- i-r-.1 - »tir okno za njimi, ker a so se izmumili I* £>tjv J*® polje. Zunaj — ^p0fc(m?e cvetela livada, ^.?ioZ\^,-Ark.a °T SSC** sPomlad je. ne-.Po j.i. oda oblačkov se \T<: '»sr* kakor bele in K ^cc. Kako so gore IŠ*. !ipi*‘u?e’ kak° te po-ATra cvete ob poti, \ 7,n,f*e. strani po po- Ada Rusconi Bela dama izraza v katerimi prev-ladujejo rožnati, svetloze-leni, svetlorumeni, bledi ali motno biserni. Temno, včasih temnomodro ozadje samo podčrtuje bledoto polti njenih žem skih figur in nežne rožnate tone obleke. Polt. ženskih iigur (na razstavi ni videti moških), kakor- jo slikarica Rusconi občuti, ni mesena, marveč motno biserno bleda. Dalje se žensko občutje kaže v mehkih, oblih linijah, v dolgih, labodjih vratovih žensk, v finih, tenkih rokah, y nežnih svilenih oblekah itd1. Izraz ženskih obrazov j-e zasanjan, oči mirno strmijo predse ali gledajo počivajoče v prazno. Te njene ženske so v bistvu eterična bitja, line, profinjene, koma) rahlo erotično nadahnje. ne figure. Med njimi je slikari-čin avtoportret, bolj posplošen kot veristično natančen, in gledalec občuti, kot da so tudi ostale ženske figure predvsem- nekakšne identifikacije umetnice same. Toliko je v njih splošno ženskega ali splošno dekliškega in tako malo individualno določenega. Zato učinkujejo njene figure predvsem, estetično i-n ne erotično. V sorodnih barvnih tonih, nežnih, ppgosloma rožnatih -ali vsaj žensko mehkih so izdelana tudi njena tihožitja. V izbiri predstavljenih predmetov se izraža sem pa tja neka a-part-nost (n. pr. ((Tihožitje s školjko« in podobno), nagnjenje k nenavadnosti in celo k iskanosti. Tu so cvetke na mizici (((Vertikalne cvetke#), drugič so cvetke v kombinaciji s predmeti tihožitja (((Tihožitje Z mizico#) ali v rokah deklice («De-kle s cveticami)). Na razstavi je tudi vež lepih, fino izdelanih pokrajin, kot so «Milan-ruševine», ((Pokrajina z borovcem-# ali »Pariz — park Monsourir#, ®udi v pokrajinah so barvni toni, nežni, mehki. Zelo lepi sta sljki obeh pariških mostov («Pont des Arts# in «Pont de la Victoire#) itd. Razstava slik Ade Rusconi odraža čar mehke ženske lepote in izpričuje tudi dokajšnjo izvirnost in tehnično darovitost. Zdi se mi, da ima mlada sl-ika-rica precej izgledov za vzpon do pomembnejše umetniške o-sebnosti, do slikarice znatnega formata. Razstava zasluži vso pozornost občinstva. Vladimir Bartol V Ul. sv. Frančiška 22 je bila otvorjena nova umetnostna galerija «Casa.nuova». V njej je poleg okusnega pohištva razstavljenih kakih 40 risb in skic 711etnega tržaškega slikarja Peliceja Carene. Motivi teh risb in skic sq vzeti po večini ia Svete-ga pisma ali iz antične mitologije. Felice Carena se nam kaže v njih kot tehnično izdelan in tudi še precej izviren oblikovalec. Te slike so predvsem študije človeških in- živalskih teles, v kompoziciji so nekoliko šibkejše kot v anatom ič-nih podrobnostih, kjer je Carena dosegel znatno stopnjo dovršenosti. V celoti pa zapušča fazstava vtis dokaj hladne aka-demičnosti. bržkone tudi zaradi motivike, ki je bila že neštetokrat obdelana in ni za današnji čas dovolj aktualna. VI. B. TEHMOVAfllll MLADIH CIASDH UMETNIKOV predstavnikom Jugoslovanske linijske plovbe. Motorna ladja «Crna gora# je enake velikosti in konstrukcije kakor ladja ((Slovenija)), ki smo jo prejšnji mesec prvič pozdravili ob prihodu na Reko in je bila zgrajena v kti ladjtdelnici. Kakor ((Slovenija# ima tudi »Črna gora# 9240 ton nosilnosti: dolga je 141,6 m široka 18 metrov, pogonski ir.ctor za 6500 konjskih moči pa omogoča ladji vož. njo s hitrostjo do 17.5 morske milje na uro-. Po prevzemu bo nova ladja «Crna gora# takoj odplula v Severno Amerike, od koder bo ts tovorom živil prispela v Jugoslavijo konec maja ali prve dni junija. Pristala bo najprej y Kotoru, kjer bodo ladjo slovesno sprejeli. Enako kakor ((Slovenija-# to tu- j Delovni kolektiv Industrije motorjev v Rakovici je v prvomajskem tekmovanju dosegel novo veliko delovno ztna-go. Dovršil je drugo serijo 50 domačih traktorjev, ki jih je pokazal na prvomajski proslavi v Beogradu. Ze traktorji prve serije so se pri spomladanskih setvenih delih dobro izkazali. Po malenkostnih izpopolnitvah, zlasti regulatorja, so- se v tovarni tak.cj lotili izdelave druge serije. Traktor domače konstrukcije in izdelave se je izkazal kot najprimernejši za naše terenske razmere. Uporaben je tako za oranje, ker lahko vleče 4 pluge, kakor tudi za prevoz po cestah, -kjer lahko prevaža priklopnik s tovorom 3 in pol tone. Posebna naprava omogoča uporabo tega traktorja tudi kot stabilnega pogonskega motorja za pogon mlatilnic, robkačev, cirku-larnih žao itd Tehnične zanimivosti Z izumom- Angleža MaxwelL Harveya je postala uresničljiva tridimenzionalna filmska slika. Izumitelj je imenoval svoj postopek «Na tur Stereo-Process#. Slike projicirajo z na-vadimira projekcijskim aparatom na navadno film-sko platno. Filmske slike so zelo naravne, plastične in izredno jasne. Vsako spačen je in migotanje sli« ke je izključeno. Slike so jas« ne tudi i,z največje bližine. Prve take filme so že p-reizkusiiL Človek ima vtis, da gleda skozi okno p-rizore na cesti. V sak predmet, vsaka oseba je ostoa in plastična, pa naj jt bila oddaljena le nekaj metrov od snemalne kamere ali pa daleč V ozadju. Ker uporabljajo za prvx jiciranje navadne projekcijska aparate, sloni izum izključno na postopku filmskega snemanja. Tudi snemalna filmska kamera se ne loči dosti od navadne. Postavljena je na nekem- instrumentu, imenovanem «Biopticon», ki spreminja kot snemanja od enega posnetka do drugega tako, kot če bi eno sliko fotografirali z levim, drugo pa z desnim očesom. Ce oba ta dva posnetka hkrati projiciramo, dobimo plastično sliko« Ameriška družba za uluminfj je v Davenportu v državi Iowa v ZDA zgradifa veliko valjarno za uluminij. Za gradnjo te tova-rne so uporabili skupno 2850 ton aluminija. Take množine do seda j še niso uporabili pri nobeni gradnji. Seveda družba ni stremela, da uporabi, predvsem svoj proizvod, am. pak so aluminij u-porabili 1« tam. kjer je to bilo cenejše, zlasti pa tam, kjer so lastnosti aluminija prednjačile p-red lastnostmi drugega gradiva. Stavba, ki je dolga 1500 m Ln stoji na obrežju Mississipija, naprav^ lja vtisk, da je vsa iz aluminija, ker so tudi jekleni nosilci in stebri popleskani z aluminijevo barvo. &(UdevL, lUv&d&čaAa! Velika izbira za moške. Elegantne in športne čevlje Vam nudi: Tbftoutut sRojan Trg tra i Rivi 2 'A w v ,.w KRZNENI PLAŠČ TRST, Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 V aprilu je bilo v Beograd-u IH. jugoslovansko tekmovanje mladih glasbenih umetnikov, ki se je zaključilo s svečanim koncertom, na katerem so nastopili nagrajenci ob spremljavi sr-bskega državnega orkestra. Na tekmovanju, ki je imelo zelo visok umetniški nivo, so dosegli največji uspeh Slovenci. Da je bil kriterij res izredno visok, potrjuje diejstvo, da še prva nagrada sploh ni podelila. Drugo nagrado je prejelo 8 kandidatov: 4 i-z Slovenije, 2 iz Srbije im 2 iz Hrvatske. Za so-lopetje je prejela drugo nagrado Sonja Draksler, študentka ljubljanske akademije in učenka mojstra prof. J. Betetta. Za klavir sta prejela II. nagrado F. Došek in Bašičeva iz Zagreba ter Marasovič in Jovanovič iz ©eograda. II. nagrado so prejeli še Čampa za flavto, Ač-kun za klarinet in Tumpej za fagot, vsi trije iz Slovenije. Tretjih nagrad je bilo nekaj več. Konkurz je organizirala zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije ob izdatni podpori in velikem razumevanju Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ. Odločitve ocenjevalnih komisij, ki so jih sestavljali naši najodličnejši strokovnjaki, so bili večinoma soglasne, vendar zelo stroge. Komisiji za klavir je predsedoval prof. Hajek iz Beograda, komisiji za violino Karlo Rupel, rektor Akademije iz Ljubljane, komisiji za solopet-je prof. Vrbanič iz Zagreba in komisiji za pihala Fran Lhotka, rektor Akademije v Zagrebu. K tekmovanju se je prijavilo 83 kandidatov, k finalnemu tekmovanju je bilo pripiušče-nih 26. Tekmovanje pomeni za mlade umetnike močno spodbudo za njihovo delo Ln rast, obenem ie pa tako tekmovanje lepa afirmacija jugoslovanske glasbene kulture, ki se naglo približuje evropskemu nivoju. V četrtem letu osvobodilnega boja 5 sumi po nje- r-, .vstavka plava vi- IČ" =SoTrU;i!n. tik ”Je foio- 2,’aJci > SrPlkT.nčck. To je Ojho,. . ^a#,.4;edi belordečega po- je Pobratime. dospei i! ker Jerom, - - - • 'U.OLlIlC Je ste?# jim kli-in šega ut ?e__ne oglasijo. in na -■» ’*■'» videla — po-ZV^e rJ(Tako bi jih <'Tarr''-Pfla visokim »>iunr£,.n*ui' P° rd- rcTll'n J- i « iu- h’11 Tl‘kegn T' In nadalje ^ o bi ga V,, ježi v: SA^atie'1*" na b * b^1 drum.P^hlaea glas rPoir?* ^ znT1 konca za-Tt-£*ieL f*1 od di 1 " Ptlljte Violina. bedami 'ZtT™ in v trari 'ni za - m se gosti s in e: trurje- ni bil o r/ocled- USe izginilo, e livade, J P rorno- ’ Pri)o je Zavedel se je napol sedeč, oprt na komolce, ves moker. Srepo je buljil v temo. Bil je besen od strahu. Hlastno je tipal z roko krog sebe, da bi našel svoje orožje. Hlepel 'je za tem, da bi streljal... nekoga ubil. Brezmočno se je zrušil nazaj. Z glavo je udaril ob debelo korenino. Opajal se je ob zvokih neke veličastne himne. Kje neki jo je že čul? Kje, kje? Naenkrat se je znašel v mestu, kjer je preživel svojo mladost... Krog njega vesel živžav, mladih prekipevajočih ljudi! Študentje! Svoj jezik govore! Sporazumevajo se z rokami, obrazom, očmi. Smeh! Stresanje rok. Nekdo zamahne z roJ ko: godba zaigra. Vsi stoje mirno, resni, zamaknjeni: marselje-za. Zanosni akordi pljuskajo po svetlem.' trgu. Pljuskajo.... pljuskajo.... pljuskajo...: Ah, in to kar pravkar čuje, to Je vendar... to je vendar... seveda, to je vendar marseljeza! .. Prestrašil se je. Je to mogoče? Marseljeza! Tu! Na terp mestu! Oh, čuli jo bodo... Hudiči... prišli, ga pobili!... V tem je začutil, kako se nekaj vrti, vrti — tiiii... Kako lepe in ponosne so te svetloožarjene zastave! Plapolajo! On jih pozna! Nad vse so mu drage! V zraku vrše, lepo zvrščene, od nevidnih rok nošene. .. Od nekje je čuti žvenket orožja. Ognjeno bruhanje r topov... Kako bel in gost je dim, J ki se nalahko pozibava nad strehami hiš, ki se vali po ulicah tega mesta, ki ga ne pozna! Skozi dim pa hrume v naskok pisane množice strganih ljudi s široko razklanimi usti, rjove zanosno pesem, ki jih omamlja. Tudi njega omamlja! Je že med njimi! Ze teče, in gleda in se čudi: strgan-ci so sami njegovi znanci, prijate, lji, tovariši. Ozirajo se vanj in se tr.u smeje. In te pisane množice, to niso pisane možice — to so urejeni bataljonil In to neznano mesto, to ni neznano mesto — to je vendar njegovo rodno mesto! Vzhičen je!.... Veter, zastave... Vse drvi, drvi v napad. Tudi on... čez nebo! Sumi in narašča slap svetlih, bleščečih akordov. Tisoč nevidnih zborov poje eno samo prelepo in zanosno pesem: vojno pesem uporne, neukročene domovine... Tu je naenkrat prenehalo vse:, zli mrak duhovne noči je zlovešče pregrnil to pestro igro najza-nosnejših slik in vročičnih misli, ki urejajo človekovo telo, se je moral v tem trenutku in natančno pri tej stopnji telesne in duševne izčrpanosti, pogrezniti v najpopolnejšo nezavest. Nič več ni čutil, nič več ni mislil, nič več ni sanjal. V njem je bilo vse črno, prazno, enako ničli. Lep, močan veter, ki je že dalj časa, kot ubrana, maestozna pesem vršal skozi razkodrane kros nje dreves, je zdaj ponehaval. V rahlih piših, kot bi se ga bal zbuditi, mu je lizal bledo, hladno čelo. Z nežno malomarnostjo se je poigraval s suhimi, brezživljenj skimi prameni temnoplavih las. Nebo je bilo črnoplavo in jasno. Na njem redke, poletne zvezde. Bela sled ceste se je le medlo videvala. Nenehoma se je zgubljala v temi kakor da se ne bi pustila ujeti za nobeno ceno. Udarci konjskih kopit so ostro odmevali v gluhi noči. Kolesa voza so strupeno in zagrizeno mlela enakomerno, ropotajočo melodijo. Hitra, črna voda je hladno pošu-mevala. Zrak je bil oster in čist. Konj je stopal počasi, preudarno. Tesno ob njegovem vratu, držeč ga kratko na povodcu, je stopal oni z rdečim vratom. Od časa do časa ga je pod glas priganjal: ((Hihihi... stopimo, vrag te...» Mudilo se mu je. Ta hudičeva žival pa je lezla ko želva. Ovratnik suknjiča je imel privihan, ramena privzdignjena, malce stisnjena. Bilo mu je hladno. Zadaj, levo in desno ob vozu, sta korakala še dva. Tudi njima je bilo hladno. Od časa do časa st je eden ali drugi naglo pomel roke. «Hudič, kako to ropota#, se je oglasil oni na desni. «Ce je kje blizu švabska pa-trola, nas gotovo čuje» mu je zaskrbljen odvrnil deški’ glas. «Mm', da, to se čuje na kilometre#, je kakor sam zase govoril oni na desni. Pomolčal je, potem je glasno vprašal, kakor da bi ga čul oni pri konju! «Koliko je še do javke?# «Dobro poldrugo uro, ali pa dve, če ne stopimo hitreje#, je zabrundal rdečevratec. Cim so fašisti začeli ofenzivo se je z ranjenci (bil je zdravnik neke premične divizijske bolnice) umaknil iz vasi v bližnji gozd. Začasno bivališče jim je nudila še kar udobna skrita votlina. Tu so nameravali počakati do prve ugodnejše priložnosti, na večer istega dne, ko se je začela ofenziva, mu je neko dekle iz vasi pripeljalo fantiča, ki zdajle koraka na drugi strani voza. Ni vedel ali bi mu verjel ali ne, kar mu je povedal. Potem je dekle pripeljalo še tega, ki zdajle vodi konja. Ko ju je dodobra otipal, se je odločil, da gre z njima. Morali so počakati prihodnjega večera. Dolina je bila polna sovražnih kolon. Ko so prišli pozno ponoči na mesto je bil ranjenec v nezavesti. Naložili so ga na voz. Bil je skrajni čas. «Na moč je slab#, je razmišljal. «Pa se bo — če se ne motim — vendarle izmazal. Videti je trdoživ fant#. Zadovoljen je začel brskati po žepih, da bi našel cigareto. Staknil jo je in si hotel prižgati. Spomnil se je, da no sme. «Eh, ta vražja konspiracija#, je potihoma vzdihnil bolj dobrodušno kot nevoljno. Nasmehnil Se je v noč. Mislil je na druge stvari. Nekje v manjšem slovenskem mestu so še živeli njegova mati, oče, sestra, zaročenka... Ta čas se je bil fant na drugi strani; primaknil k onemu z rdečim vratom. Nekaj časa sta hodila vštric in molčala. Potem se je fant oglasil nekam nerodno in boječe: «Ti, ali si še jezen name?» Pričakujoče je umolknil. «Zakaj pa naj bi bil jezen?# se je nasmehnil le-ta. Fant je v zadregi mencal: «Mhm... Ja... Mhm, ja, nu... Zakaj! Nu... zato, ker sem se ves čas tako bal. Vem, da,si se jezil. Pa kaj senv mogel! Kar samo je zlezlo vame. Otepal sem se, res, bal sem se pa že tako! Veš, ko si me poslal v vas, sem se namenil zbežati domov. Zagotovo še nisem vedel, če bom to res napravil, ko se mi je pa ta revež tako smilil. Poiem sem srečal tegale doktorja in ostal. Tako vesel bom, če ga bomo res rešilil In ti?» Na dolgo je srknil zrak skozi zobe. »Nisi slab fant#, je zabrunda! drugi, «le tak z nami ostani! To se razume, da bom tudi jaz zadovoljen, če se bo revež res izmazal!- Kajti človek je, naš človek in naš tovariš!# Ostre jutranje sape so ranjenca napol prebudile iz dolgega sna, prisluhnil je in Cul. Ves sre« čen se je nasmehnil: «Kako dobri so ljudje! Kako lepo je ne izgubiti vere vanje!... Cesta se je začela vzpenjati * hrib. Šumenje rečice se je bolj in bolj oddaljevalo. Na vzhodu ja nebo začelo bledeti. Prihajal je nov, svetel dan... DUŠAN FURLAN IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRSI - UL. G. GOZZ1 št. voga] UL Pauliana Prodam SIVILHE STROJE . - ■■ liii ..........................“""i iiiiiViiiiriii! Naslov pri upravi lista Tvrdka ima v zalogi veliko izbiro električnih štedilnikov na les, premog, petrolej in plin Jedilni pribor, namizno steklenino, servise iz stekla, porcelana in keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dom, menze, gostilne in bare. R S T S. Giovanni št, 1. MIZARSKA DELAVNICA MIHELJ JOŽE TRST Ul. Polonio 3 t ripicf viti n uA nUou^htn n mizofo* bitu tlela po ugodnih cenah & J*t p/eh t!'i nuje inoiitnzn cviiVtrilntli lurtjnVf hnnitcVigiilt impfonv VREME Včeraj ob 19. uri je bil zračni pritisk 759.7 nun, stalen; temperatura zraka ob 19. uri 17.1, r.ajvišja med dnevom 21.0, naj-... ... n'žja 13.8; relativna vlaga 72%; veter 14 km na uro, z jugo-jugo-zahoda; morje vzvalovano, nebo 4/10 pokrito; vidljivost 20.000 metrov, temperatura morja 14.4. Vremenska napoved predvideva neenakomerne pooblačit-ve, zlasti v prvih popoldanskih urah. STRAN 8 ZADNJA POROČILA 6. MAJA 1951 lipi MM *ššS»Hf pliih. .«1$ & 'ilipp g lil Ulili Sim iiiiiiii silili :[r:. ! Hi, !iiiiii:i:iiii; r ■Silili 'ii :!!!•! H: Naš tedenski pregled RADIO Današnji programi: Jug. cona Trste 9.00 Iz del Lucijana Marije Škerjanca: 18.00 Vesele melodije. Slovenija: 10.00 Simfonični koncert: 20.20 Operna oddaja. Trst II. 11 A® Berlioz: Faustovo pogubljenje: 22.30. Čajkovski. Koncert za violino v D-duru. Tret I.: 15-30 nos tekme Italija - Jugoslavija s stadiona San Si-ro v Milanu; 21.03 «Florentinski glasbeni maj». (Nadaljevanje s 1. strani) že 5 milijonov dolarjev (takole, tri milijarde lir, ljudje božji!) Mož in družina sta preskrbljena, ni kaj reči. Vendarr bo moral pisati hitro, če hoče ohraniti ceno: v Ameriki je vsaka stvar hitro iz mode, tudi odstavljeni generali. Podjetni trgovci, ki danes na veliko prodajajo knjižice in celo gramofonske plošče (dva milijona so jih napravili!) z njegovim govorom pred kongresom, bodo 'kmalu našli kaj novega — in cena bo padla. Medtem ko se-torej Mac Arthurju obetajo milijoni in milijarde, grozijo Achesonu s praženimi žepi. Skupina poslancev iz južnih držav (tam so bili vedno najbolj vročekrvni) bo PO POSREDOVANJU OPAZOVALCEV OZN DRUGO PREMIRJE na izraelsko - sirijski meji na bližnji diskusiji o proraču- Uradno poročilo naznanilo da nu zunanjega ministrstva zahtevala, naj se črtajo krediti za Achesonovo plačo, da bi ga tako prisilili k odstopu. Boji so danes trajali ves dan - Obe stranki zvraoata krivdo druga na drugo Konferenca zunanjih ministrov sovjetskega bloka v Pragi? PATRULJE OBEH TABOROV na zemlji brez gospodarja DAMASK, 5. —- Po ponovni intervenciji opazovalcev Združenih narodov so bile sovražnosti na sirijsko-izraelski meji danes popoldne ponovno prekinjene. TEL AVIV, 5. -— Čeprav so bile včera-j ustavljene sovražnosti med sirijskimi in izraelskimi oddelki na demilitariziranem ozemlju, so se že po nekaj urah miru borbe spet začele. Med Tel Avivom in Damaskom izmenjujejo obtožbe za krivdo. Danes opoldne je izraelsko sklenjen sporazum, pe ka>*rem bo izmenjava kmečkih pridelkov med obema deželama, odslej prosta. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo Sirija Libanonu dobavila žito, ki je potrebno za prehrano prebivalstva. V Iranu se je nova Mossade-tfova vlada torej resno lotila nacionalizacije. Perzijci si s tem obetajo povečanje državnih dohodkov (državne finance so res zelo zanič), Rusija pa zmanjšanje angleškega vpliva in s tem seveda povečanja svojega. Značilno je, da je sovjetski veleposlanik, ki Husseina Alc, prejšnjega ministrskega predsednika, takorekoč skoraj pogledal ni, takoj obiskal Mos-sadeqa, še prej pa je dovolil manifestacije za nacionalizacijo v parku veleposlaništva, ki je običajno tako zastražen, da še miš vanj ne more. Toda kar se vpliva tiče, so vmes tudi Ame-ri kanci... V Parizu so zahodni namest. niki predložili kar tri načrte dnevnega reda, «per tutti i glist;«, bi rekli. V njih so precejš. nje koncesije sovjetskemu stališču, celo na demagoško tribu. no za Višinskega (to je, razorožitev Nemčije na prvem me. stu dnevnega reda) so pristali. Toda Gromiko še vedno ni zadovoljen, rad bi še več, in ko bo tisto dobil, bo verjetno spet našel kaj,kar se še da zahtevati. Toda zdi se. da zahodne vele. sile niso pripravljene več Popuščati. Res, Gromiko se v potu svo. jega obraza trudi, da bi pariška konferenca šla rakovo pot... se ze od prvih današnjih ur nadaljuje bitka na izraelsko-sirij-ski meji. Po tem poročilu je sirijska pehota ob podpori topništva začela ponovno napadati. Izraelski oddelki, ki tudi razpolagajo s topništvom, so napade edibili. Dve sirijski lovski letali sta se pojavili nad bojiščem, nista pa posegli v boje. Skoraj isto trdi uradno poročilo sirijskega glavnega stena, samo, da so imena zamenjana. Ob 17. uri po krajevnem času so borbe še vedno trajale. Opazovalci OZN so nadaljevali s svojimi napori, da pride do prekinitve bojev in da obe stranki spoštujeta določila premirja. Med Sirijo in Libanon je bil Koliko stanejo Mac Arthurjeva potovanja WASHINGTON, 5- — Skupina radovednih novinarjev se je začela zanimati, koliko stanejo ameriško letalstvo vsakodnevna Mac Arthurjeva letalska potovanja iz New Yorka v Wa-shington in nazaj. General se že tri' dni vozi na zasedanje parlamentarnih komisij. Predstavnik letalskega poveljstva je izjavil, da stane uporaba štiri-motomega letala tipa «Constel-lation», kot ga uporablja Mac Arthur, približno 225 dolarjev (150 tisoč lir) na uro. Stroške prevoza nosi ameriško letalstvo. PRAGA, 5. — V Pragi so se danes razširile vesti, dia se bo tam te dini vršila, konferenca zunanjih ministrov dlržav sovjetskega bldkg; Konferenca bi se laihlko vršila, skoraj' neopazno, saj bodo te dni v Pragi proslave obletnice osvobodiitve CSR. Na te proslave prihajajo delegacije iz vseh kominformir stičnih držav. Uradno je bil sporočen prihod vzhodnonemške delegacije, ki jo vodii zunanji miTViiater Dectiniger. Prišla je tudi poijekia delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Chel-chowski. v Pragi je tudi mar džarsika delegacija, dalj časa pa sta tam že sovjetski maršal Konjev in namestnik zunanjega ministra ZSSR Zorin. Romunijo predstavlja na proslavah namestnik zunanjega ministra Vasiii Luca. Opazili so tudi, da so v poljska, češki in madžarski delegaciji namestniki vojnih ministrov teh dežel Za patruljami se premikajo večje enote, ki polagoma zasedajo položaje pred dosedanjimi prednjimi črtami Petnadstropna hiša se je podrla v Cataniji CATANIA, 5. — Iz še neznanih razlogov se je danes zjutraj podrla petnadstropna hiša, ki so jo šele zidali. Dva dielav-'ca sta bila ubita, številni zidarji pa sq bili ranjeni. Boje se, da so pod ruševinami š‘e druge žrtve. ..'.-A 3BS išiiiilfciiii;!! KOREJSKO BOJIŠČE, 5. Današnje poročilo glavnega stana VIII. armade pravi, da so močne zavezniške oklepne patrulje nadaljevale s sondira njem nasprotnih prednjih linij. Tu in tam se jim je posrečilo priti v stik z nasprotni' kom. O manjših bojih poročajo z zahodnega dela fronte, sever nozahodno od Seula, in iz Ujiongbuja, kjer so bile razpršene manjše kitajske skupine. Z ostalih delov fronte poročajo samo o sporadičnih bojih. Tako je «nikogar zemlja«, to je približno 25 km širok pas, ki loči obrambne črte čet OZN od borbene linije nasprotnika, postal počasi maneversko o-zemlje za patrulje obeh tabo. rov, ki se iščejo, si postavljajo zasede, se napadajo in umikajo. Za temi patruljami se zače njajo gibati večje enote, ki polagoma zasedajo položaje pred dosedanjimi prednjimi črtami in s tem približujejo obe borbeni liniji. Danes so poročali o dveh večjih borbenih skupinah kitajsko severnokorejskega po veljstva, ki sta se pomaknili pred svoje prednje črte: prva skupina, sestavljena iz dveh polkov, je severno-zahodno od Seula zaprla Munsansko cesto, druga pa je nekje severno-vzhodno od glavnega mesta. Na drugi strani zahajajo oddelki združenega poveljstva ved 1 no bolj pogosto v Uijongbu, pri tem jih napadajo kitajske čete, Severnovzhodno od prestolnice je gibanje čet OZN. počasnejše; neka borbena skupina se je trudila nekaj ur, predno se ji j:e posrečilo izbojevati povratek v lastne položaje. Na osrednji fronti so zavez niške patrulje srečale samo manjše nasprotne skupine južno in vzhodno od Cunčona. Ne. katere- patrulje so prodrle skoraj do 38. vzporednika, niso pa naletele na nikogar. Na vzhod, nem delu fronte so nekateri južnokorejski oddelki še vedno severno od vzporednika, kjer v borbi z dvema sovražnima bataljonoma na področju vzhodno od mesta Inje počasi napredujejo. RADIO JUGOSLOVANSKE CONE T K S TA Nedelja 6. maja 1951. Poročila ob 8.00. 13.30, 19.30, Albanski kmetje beže v Jugoslavijo BEOGRAD, 5. — Enajst albanskih kmetov je v zadnji aprilski noči pribežalo v Jugoslavijo. S seboj so pripeljali svojo živino. Izjavili so, dia so albanske oblasti začele evakuirati obmejne kraje. Jugoslovanska vlaldia je za. htevala od vladle ZDA izročitev Andreja Artukoviša. notranjega ministra Paveličeve ustaške vladle. k ~~5 ? 'm mm DANES V MILANU N Nekaka so pariških razgovo. rov je Nemčija im Nemci so, se zdi, razumeli, kako važno vlogo igrajo in se začeli vse bolj postavljati na lastne noge. Za podpis Schurnanovega načrta so iztisnili precejšnje olaj. šanje zavezniikr- kontrole nad njihovim gospodarstvom in tudi pomoč v njihovi sedanji sti. ski za devize. V petek je bonnska vlada razglasila svoje suverene pravice do vsega ozemlja, ki je bi. lo v mejah nemškega rajha 31. decembra 1937, Odrekla se je Ozemljem, ki jih jr Hitler kasneje naropal, poudarila pa je Italija-Jugoslavija najvažnejši mednarodni športni dogodek današnjega dne Vsi večerni časopisi prinašajo izčrpna poročila o jugoslovanskih nogometaših in včerajšnjem treningu izpod peres najvidnejših športnih novinarjev. Poudarjajo visoko kvaliteto, ki so jo lahko občudovali včeraj v milanski Areni, vendar v glavnem prevladuje mišljenje, da «azzurom» zmaga kljub temu ne bo ušla. Jugoslovanski igralci so da- JUGOSLAVIJA zahteve po sovjetski okupacij, ski coni Nemčije, do ozemelj na vzhodu od Odre in Nise (ki so jih Rusi dali Poljski v zameno za tisto, kar so ii pobrali na vzhodu), po Posarju in po ne. katerih manjših ozemljih, ki sta si jih po koncu vojne priključili Holandska in Belgija. V Avstriji bodo danes volu li predsednika republike, prvič v avstrijski zgodovini na splošnih volitvah. Čeprav to določa ustava, so bili doslej vsi predS. vojni predsedniki in tudi pokojni Renner po vojni iztvolje. ni v parlamentu. Dva sta glavna kandidata: demokristjan Gleissver in socialist Koarner, stari dolgobradi dunajski žu. pan in nekdanji general. Največ izgledov ima Gleissner, toda Koerner je nn Dunaju zelo popularen, na Dunaju pa živi skoraj tretjina Avstrijcev. Poleg tega kandidirajo je zdravnik Breitper za »neodvisne« (ali po domače neonaciste, ki ‘jim. po nekaterih nedavni škandalih sodeč, tudi Rusi finančno pomagajo), zmešani teolog Ude, »poklicna pacifist-kar, Hainisch in pa Gottlieb Fiola za KP Avstrije, katere vpliv je zaradi njene kormnfor-mistične politike zelo padel. Stankovič Palfi Rajkov Mitič Beara Horvat Dolič . Djajič * Woelfl Bobek Herceg Burini Pandolfini Cappello Boniperti Amadei Tognon Annovazzi Gervato Giovannini Silvestri Gasari ITALIJA TEKME ZA DAVISOV POKAL Jugoslavija-Nemčija 1:1 ZAGREB, 5. Danes so na. daljevali igre v srečanju med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo za Davisov pokal, ki jih je včeraj dež prekinil. Nemški prvak Vom Cramm je prema, gal Mitiča s 6:0, 6:2. 8:6. S tem je vsako moštvo doseglo po eno zmago, ker je Branovič včeraj premagal Buchholza. Jutri bodo igrali igro parov, kjer se bosta srečali dvojici Mitič - Palada in Von Cramm Goep-fert. Slavni speaker Nicolo Carosio, ki bo danes po radiu milijonom poročal o poteku tekme med Italijo in Jugoslavijo. nes v glavnem počivali ali pa uporabljali čas za ogledovanje mesta. Z veliko nestrpnostjo a vendar tudi z dobro voljo pričakujejo jutrišnje tekme. V hotelu «Rosa», kjer so jugoslovanski igralci nastanjeni, nikoli ne manjka radovednih navijačev, ki se obračajo na igrale^ s prošnjami za ptMpise. V tem hotelu je tudi jugoslovanski »glavni štab«, kjer se kujejo zarote za jutrišnji dan, kj imajo en sam cilj: zmago. O italijanskih igralcih ni v Milanu ne duha ne sluha; nahajajo se namreč še vedno v Varese in bodo prispeli v Milan šele -jutri zjutraj. S tem so se izognili nadležni publiki, kakor tudi izredno morečemu ozračju, ki pritiska te dni na milansko kotlino. Ze včeraj, posebno pa danes, je zaiela Milan prava nogometna mrzlica. Desettisoči (brez pretiravanja-), ki so prišli iz vseh pokrajin in tudi iz inozemstva, so v teh poznih urah, ko telefoniramo, v divjem lovu za vstopnicami. Cene na črni borzi skačejo od ure do ure in bodo jutri dosegle verjetno petkratno ceno. Jutri dopoldne ob 10. uri priredi »Unione stampa sportiva italiana« y enem najbolj elegantnih lokalov sprejem, ki se ga bodo poleg obeh reprezentanc udeležili tudi športni novinarji vseh evropskih dežel. Ura -je že precej pozna, igralci so se venili z večernega sprehoda. Odšli so že v svoje sobe in kmalu bi morali spati, če jih ne bodo mučili dvomi ki vedno človeka vznemirjajo pred velikim dogodkom, čigar potek je odvisen prav od njega. Jutri popoldne bo vsega konec — kar bo, bo. MITJA VOLCIC Holandska-Monako 4:1 HAAG, 5. — Danes ste bili odigTani zadnji dve igri posameznikov. Rezultati so: No. ghes (Monako) Linki 3:6. 10:8, 3:6, 7:5, 6:2; Van SwoIl (Holandska) - Pasquier 6:1, 6:2. jet 1. tri delegate v odboru, to je najvišje možno število; 2. ruščina naj bo poleg franco ščine in angleščine uradni jezik olimpijskega odbora; 3. v odbor naj se sprejme tudi Vzhodna Nemčija. Dejstvo, da je ZSSR postavila pogoje za svoj pristop, je povzročilo neprijeten vtis med člani mednarodnega olimpijskega odbora, ki doslej ni spre jemal pristopov, vezanih na kakršen koli pogoj. Sicer pa pripominjajo, da za prvo točko ne bi bilo težav, za tretjo so mnenja deljena, v drugi pa je odbor zavzel odklonilno sta lišče. 22 držav na evropskem prvenstvu v boksu v Švica Luksemburg 3:0 LAUSANNE, 5. — V igri pa. rov je švicarski par Buser Blondel premagal luksemburški par Wampach - Wertheim s 3:5, 7:9, 6:3. 6:3, 6:27 Švica je dosegla tretjo zmago in se s tem že kvalificirala za drugo kolo. Evropsko prvenstvo v košarki PARIZ, 5. — Na evropskem prvenstvu v košarki so hili da. nes doseženi sledeči rezultati: Finska - Danska 44:19 (21:7) Holandska - Luksemburg 46:42 (21:11) ZSSR - Turčija 58:34 (32:13). Belgija - CSR 51:38 (19:23) Italija Švica 67:35 (34:19) Težave za sprejem ZSSR v mednarodni olimpijski odbor MILANO, 5. — Na evropsko prvenstvo v boksu za amaterje, ki bo v Milanu od 14. do 19. maja, se ie vpisalo 22 držav, .ki so prijavile 160 boksarjev in 101 rezervo. Prijave petih držav za svetovno padalsko prvenstvo na Bledu, 16. - 20. VIII. DUNAJ 5. — Zdi se, da so nastale težave za sprejemZSSR v mednarodni olimpijski odbor. Poročajo, da je ZSSR postavila za svoj pristop sledeče pogo- BEOGRAD. 5. — Pet držav je - doslej prijavilo svoje sodelovanje na prvem svetovnem padalskem prvenstvu, ki bo od 16. do 20. avgusta na Bledu. Organizacijski odbor prvenstva je dobil prijave od francoskih, italijanskih, švicarskih, holandskih in švedskih padalcev. Prijavila se je tudi Zahodna Nemčija in sporočila imena tekmovalcev, ni pa še znano, če bo lahko nastopila, ker Nemčija še ni članica mednarodne letalske zveze. Jugoslovanski padalci se že dalj časa pripravljajo na svetovno prvenstvo. V juliju bodo imeli skupen trening, po katerem bodo kvalifikacijske tekme, na katerih bo določena mednarodna reprezentanca. Reprezentanca bo štela pet padalcev. 23.05; v hrvaščini i8.45. 8.15: Jutranja glasba. 8.30: Kme. tijska ura. 9.00: Iz ael Lucijana Marije Škerjanca. 9.30: Mladinska oddaja za cicibane. 10.00: Pesmi jugoslovanskih narodov. 10.30: Oddaja za BujšČino (hrv.) 13.45: Glasba po željah. 16.30: Slovanska lahka glasba. 17.00: Nedeljsko branje - Fran Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka. 17.30: Slovenske narodne igra vaški sekstet. 17.50: Reportaža: Začelo se je delo v naših solinah. 18.00: Vesele melodije. 18.15: Hrvatski kulturni pregled. 19.00: Pester koncertni spored. 23.10: Glasba za lahko noč. Ponedeljek 7. maja 1951. Poročila ob 7.00, 13.30, 18.15. 19.30, 23.05; v hrvaščini ob 18.45. 7.15: Jutranja glasba. 13.45: Franz Liszt: Preludiji. 14.00: Igra vaški sekstet. 14.30; Od včeraj do danes. 14.35: Samospevi, 18.00: Or. kester Tito Petralia. 18.30: Na har. moniko igra Vrečko Sonja 19.00: Igra klarinetist Marijan Kodelja in flavtist Boris Čampa. 21.00: Jugoslovanski zbori. 21.30: Slušna igra - Josip Jurčič: Golida. 22.00: Friderik Chopin: Klavirski koncert v e-molu. op. 11. 22.30: Plesna glasba. 23.10: Glasba za lahko noč. SLOVENIJA Nedelja 6. maja 1931, Poročila ob 8.00, 12.30, 15.00, 19.30, 22.00. 23.55. 8.15: Zabavna glasba. 8.30; God- ba komande Armije. 9.00: Iz bratskih republik. 9.30: Slovenske na- rodne. 10.00: Simfonični koncert. 11.15: Oddaja za zamejstvo. 12.00: Od čitalmiške dobe do danes. 12.40: Zabavna glasba. 13.00: Pol ure za pionirje in cicibane. 13.30: Glasba po željah. 15.45: Odgovori na aktualne teme, 16.00: Slovenske narodne pesmi. 16.45: Kmetijski nasveti. 17.00: Amaterji pojo. 17.30: Razgledi. 17.45: Ugani- te, kaj igramo! 18.50: Veseli” večer. 19.45: Zabavna glasba. 20.20: Operna oddaja. 21.00: Svet v satiri in humorju. 21.20: Plesna glasba. 22.30: Križem- po Jugoslaviji v pesmi. 23.00: Skladbe, ki Jih redko slišimo. TRST II. Nedelja 6, maja 1951, Poročila ob 8.15, 12.45, 19.45, 23.15. 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.30: Vojni položaj na Koreji. 8.45: Vesela glasba. 9,00: Kmetijska oddaja. 9.30: Lahka glasba. 11.15: Bach: Italijanski koncert. 11.30: Aktualnosti. 11.45: Berlioz: Faustovo pogubljenje. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Valčki in tangi. 13,00: Glasba po željah. 14.30: Pojjoldan -v operi. 15.30: Orkester Anidre Kostela-netz. 16.00: Simfonični jazz. 16.30: Razni solisti. 17.00: To, kar vsakdo rad posljBa. 18.00: Plesna glasba. 18.30: Oddaja za najmlajše. 19.00: Brahms: Variacije na Haydnovo teme. 19.17: Veseli ritmi. 19.30: Dvorakovi slovanski P/es1. 20,00: Priljubljene melodije. 20.30: Športna kronika. 20.35: Pestra glasba. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30: Chopin: Koncert št. 1. 22.05: Operetni zvoki. 22.30-Čajkovski: Koncert za violitip V D-duru. 23.00: Romance in nokturni. 23.35: Polnočna glasba. Ponedeljek 7. maja 1951. Poročila ob 7.15, 12.45, 14.00 14.20, 19.45, 23.15. 7.30: Jutranja glasba. 11.30: Za vsakega nekaj. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Zabavni orkestri. 13.00: Popoldanski koncert. 13.30: De Falla: El amor brujo. 13.55: Elgar: Vzdihi. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Haydn: Koncert v D-duru za vio-loncello in orkester. 18.41: Grieg: Balada: opus 24. 19.00: Iz filmskega sveta. 20.10: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45: Čajkovski: Uvertura 1812. 21.00: Vokalni koncert. 21.20: Veseli ritmi. 21.30: Rahmaninov: Koncert št 3. 22.05: Vesela glasba. 22.30: Brahms: Simfonija št. 4. 23.11: Saint Sa-ens: Valse caprice. 23.35: Polnočna glasba. TRgT I. Nedelja 6. maja 1951, ob 8.15, 12.45 13.00, <20.00, Športne 18.45, 19.40 20.15. 8.00: Jutranja glasba. 8.45: O perna glasba. 11.30: Odidafa za bolnike. 12.10: Spored je vaš. 13.25: Lahka glasba. 14.00: Otroško gledališCe. 14.40: Nekdanje lepe pesmi. 15.05: Duo Pomeranz - Braneti. 15.30: Kronika nogometne teknr.e Italija . Jugoslavija. 17.30: Simfonični koncert. 19.00: K arak- KINO V TRST II W. Rossetti. 16.00, 21.00: Revija Chiari z «Gildo». Excelsior. 15.30: «Obupno ljubim Luizo«, R. Hussey, R. Reagan. Nazionale. 15.00: »Nevestin oče«, Spencer Tracy, E. Taylor. Arcobaleno. 14.00: »Legenda lokostrelca z ognjem«, B. Lancaster, V. Mayo. Penice. 14.30: «Na pločnikih« D. Andrews, G. Tierney. Filodrammatico. 14.30: »V osrčju severa«. D. Faran, G. Dickson. Alabarda. 14.00: »Pokvarjenost«, A. Gardner, R. Taylor. Armonia. 14.15: «Tri dni slave«, E. Flynn, P. Lukas. Garibaldi. 15.00: «Oseka», L. Hay-warld, D. Patrick. Ideale. 14.00: «Matadora», E. Wil-liams, R. Montalban. Impero. 15.00: «Prihod žene ob zori«, L. Ayres, T. VVright. Italia. 14.00: »Karambol v ljubezni«, M. Rovney, L. Romay. Kino ob morju. 14.30: «Stari morski volk«, VVallace Beery. Savona. 14.00: «Medeni tedni brez sladkosti«, E. Williams, Viale. 14.00: «Belčevo bodalo«. Vittorio Veneto. 14.00: «Dedinja», O. de Havilland. Azzurro, 14.00: «Cas, kraj in dekle«, D. Morgan, J. Carson. Belveder.e. 14.30: «Tragedija Kapitana Škota«. Marconi. 14.30: «Strelci v Argo-nih«, J. Cagney, P. 0’Brien. Massimo. 14.30: »V carstvu groze« A. Cummings. A. Dahi. Novo Cine. 14.30: »Kresnica«, J. W, »Fantazija« d’Are«, I' Mac Donald. Odeou. 14.00: Disney. Radio. 14.30: »Ivana Bergmann. .-i-n. Vittoria. 14 30: »Veliko poslaiv stvo«, T. Povver. L. Darneli. Venezia.. »Za krinko«. V (iORIOI Verdi. 15.00: «Naši prihajajo«, ", Chiari. Vittoria 15.00: «Krasotice na kolesih«, S. Pampanini. Centrale. 15.00: »Pesmi po stah«, L. Taioli. , Moderno. 15.00: «Margie», Crain. , . R01 Eden. 15.00: «Uklenjenci iz untya», C. Laughton. Mizarji podjetniki kmetovalci« Deske *mre k ove, macesnove in trdil Lesov, trame, vezane Pl(v šče, furnir, parkete in drva ■-udi najugodneje AVTORIZIRANI GEOMETER prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17. III. vrata 7 teristični kompleksi. 19.10: Glasba iz filmov. 20.40: Havajski motivi 21.03: Florentinski glasbeni maj! Ponedeljek 7. maja 1951. Ob 7.30, 13.00, 20.00 Poročila in 23.10. 7.45: Jutranja glasba. 12.00: Zenska rubrika. 12.20: Simfonična glasba. 13.25: Fantazija pesmi. 14.00: Tretja stran. 14.10: Operetna glasba. 14.30: Klavirski kvartet. 17.30: Spored BBC 18.00: Orkester Angelini. 19.00: Beethoven: Dve sonati. 19.30: Motivi uspehov 20.20: Francoski kompleksi. 20.33: Radio-revija. 21.25: Orkester A. Brigada. 22.05: Simfonični orkester. 22.55: Stare pesmi. 23.20: Plesna glasba. //1 Pletilni svetovno znani stroji DIAMANT" rCOLMOR" /,P F A F F" I m za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiniiiiiiiiinii,i|,,l!|11"111 trst NA OBROKE BEMBIC TRST - UL. CORONEO 38 se priporoča Oglejte si brezobvezno l SPI LEU katere konkurenčnih cenah TRSI " Af ULICA V A SARI * Krznarstvo trst Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 (vii !