Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Dft 1*50. TRGOVSKI LIST | " “ . • • - ' • • . , 'fj. V , , .. , , j Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 27. avgusta 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 99. K razgrnitvi predloga za odmero pridobnine. Te dni so pričele prve davčne oblasti opozarjali davkoplačevalce, da so seznamki oseb, zavezanih pri-dobnini, razgrnjeni pri občinskih uradih in da morejo posamezni interesenti iz teh seznamkov videti, kakšen predlog hoče davčno oblastvo staviti davčnemu odboru za odmero pridobnine od njihovega obrata. Opozoritve temelje na nastopnih zakonitih določbah: Davčno oblastvo je po členu 111 zakona o neposrednih davkih dolžno, da na podstavi podatkov iz vloženih davčnih prijav kakor tudi popisanih in zbranih podatkov sestavi odmerni predlog za vse one davčne zavezance, glede katerih je davčni odbor pristojen ugotoviti davčne osnove. Sestavljene predloge mora davčno oblastvo po členu 116 zakona zbrati v »seznamku oseb, zavezanih pridobni-ni, katerih davčne osnove se bodo razpravljale pred davčnim odboroma. Seznamek je treba sestaviti po občinah (mestnih okrajih) in mora vsebovati sledeče podatke: 1. Zaporedno številko; 2. zavezan-čevo ime in njega priimek; 3. čisti dohodek (predlog davčnega oblastva) in 4. dan razprave. Davčno oblastvo mora tak seznamek vročiti najmanj 14 dni pred dnem razprave občinskemu uradu, ki ga mora razgrniti najkasneje 14 dni pred razpravo in ga imeti razgrnjenega vsaj osem dni. Občina je dolžna razgrnitev na seznamu samem potrditi in seznam vrniti najkasneje en dan pred razpravo davčnemu oblastvu. Seznamek predlogov in dni razprave se mora razglasiti v večjem kraju na dostopnem mestu v poslopju občinskega urada, po možnosti pa tudi na drugih javnih mestih, kakor je to običajno v dotičnem kraju. V podeželskih občinah se mora razglas izvršiti z razgrnitvijo seznamka v poslopju občinskega urada in ta razgrnitev razglasiti na krajevno običajni način. Občine morajo ob razgrnitvi seznamkov opozoriti davčne zavezance na odredbe člena 116, šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka. Te odredbe določajo, da so seje davčnega odbora tajne. Prisostvovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, za stariše, kakor tudi vsakdo, ki se ne bavi obrtoma ali za plačo s takim poklicem, toda 3 pravilnim pooblastilom. Kot pooblaščenci s pravilnim nim pooblastilom ali s pooblastilom pred davčnim odborom smejo prihajati za davčnega zavezanca samo odvetniki, notarji ali pooblaščeni fi-nančnopravni zastopniki. Za pravne osebe smejo prihajati pred davčni njih predstavniki, odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbtvom ih mase v obče pa njih skrbnik, zastopnik, branitelj (kon-kurzni upravnik. Institucija davčnih odborov s sodelovanjem davčnih zavezancev v označeni smeri je za naše kraje nova. Dosedanje davčne komisije so morale še le skleniti, ako naj davčnega zave-vezanca zaslišijo v seji, ni pa imel davčni zavezanec pravice, da prisostvuje seji'komisije. Zat6 pa so dobili davčni zavezanci po prejšnjem zakonu še pred razpravo v komisiji prili- ko, da z odgovori na prijavljene pomisleke pojasnijo dejanski položaj. Sedanji zakon pomislekov v taki obliki ne pozna. Davčna oblastva so sicer dolžna dopolniti, popraviti in preizkusiti vse podatke v predloženih prijavah in v ta namen zaslišati priče in izvedence in zahtevati od davčnih zavezancev tudi pojasnila, niso pa dolžna prijavljati davčnemu zavezancu pomislekov, katere imajo proti pravilnosti podatkov v predloženi davčni prijavi. Namesto pomislekov pa daje novi zakon davčnim zavezancem priliko, da prisostvujejo razpravi davčnega odbora, kolikor se nanaša na njihovo obdačenje. Zato sme davčni odbor, kolikor ne smatra podatkov, katere mu je pripravilo davčno oblastvo, za dovolj razjasnjene, tu- di sam zasliševati kot pričo ali izvedenca vsakogar, ki ga predlaga bodisi referent davčnega oblastva, bodisi davčni zavezanec. Tudi sme od davčnega zavezanca zahtevati pojasnila in sme odrediti preizkus poslovnih knjig, če davčni zavezanec pristane na to. Navzočnost davčnega zavezanca je ob razpravi pred davčnim odborom potrebna predvsem v slučajih, v katerih davčno oblastvo stavi za odmero predlog na večjo davčno osnovo nego jo je davčni zavezanec prijavil (v prijavi), ker se predvsem v teh slučajih more smatrati, da stvari niso dovolj razjasnjene in da utegne davčni zavezanec priti v položaj, da poda k nerazjasnjenim podatkom v prijavi še potrebna pojasnila, odnosno da predlaga zaslišanje prič ali izvedencev. Zakon o zavarovanju delavstva in srbijanski obrtniki. Na plenarni seji obrtniške zbornice v Beogradu, dne 24. t. m. se je razpravljalo o načrtu novega obrtnega reda in o reviziji socijalne zakonodaje. V zmislu soglasnega sklepa se bo zahtevalo, da se zakona o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela ukineta in da se za ta dva zakona izdelata nova načrta ob sodelovanju gospodarskih organizacij. Glede zakona o zavarovanju delavcev se v sprejetem sklepu predvsem podčrta, da obrtništvo ni bilo nikdar nasprotno zakoniti zaščiti delavstva, zlasti pa ne proti bolniškemu zavarovanju. Narodnemu gospodarstvu so potrebne zdrave delavne sile. Obrtništvo se bori proti temu, da se ogromna materijalna sredstva, ki se zbirajo za zdravljenje bolnega delavstva, ne uporablja izključno za to. Obrtništvo se bori proti neverjetno birokratski administraciji, ki zahteva celo vojsko uradništva. Zato se zahteva revizijo zakona, ki naj prinese: 1. Popolno oprostitev administracije; URADNI VALUTNI KURZI. Zaradi pravilnega vplačevanja po zakonu o taksah ter zaradi sodne pristojnosti pri določanju vrednosti papirjev, ki se izdajajo v zlatu ali v inozemski veljavi, je finančni minister s svojim sklepom Dr. br. 143.051 z dne 23. avgusta t. 1. določil tečaje, na podlagi katerih naj se preračunajo tuja plačilna sredstva na dinarje ter izvršujejo vplačila po zakonu o taksah. Tečaji so: na-poleondor 218 Din, zlata turška lira 247, angl. funt 276-20, dolar 56-85, kanadski dolar 56-55, zlata marka 1356, poljski zloty 6-40, avstrijski šiling 8, belga 7-92, pengo 9'94, 100 franc, frankov 224-80, 100 švicarskih frankov 1095‘TO, 100 italijanskih lir 298, 100 rumunskih lejev 34, 100 bolgarskih levov 41, 100 danskih kron 1513, 100 švedskih kron 1522, 100 norveških kron 1514, 100'drahem 73-50, 100 čsl. kron 16850 Din. — Ti tečaji ve-Mo °d 1. do 30. septembra. Po teh tečajih morajo državne blagajne sprejemati zlate napolebndorc in zlate tiirške lire tudi za vplačilo davkov in drugih državnih dohodkov. srbijanski obrtniki za udeležbo NA VELESEJMU V PRAGI. Na plenarni seji obrtniške zbornice v Beogradu dne 24. t. m. se je med drugim soglasno sklenilo, da se naprosi ministrstvo trgovine ih industrije!, da dovoli kredit v iznosu 100.000 Dih' & delegate zbornice, ki bodo posedli jesenski mednarodni sejem v Pragi. 2. znižanje števila mezdnih razredov; 3. uvedbo delavskih knjižic, v katerih bi se kvidirctli prispevki s prilep-Ijenjem markic; 4. udeležba države pri bolniško zavarovalnih prispevkih in to tako, da prevzame država tretjino, gospodarji in delavci pa tudi po eno tretjino; 5. znižanje števila uradov; 6. najširšo avtonomijo krajevnih organov; 7. prispevke za nezgodno zavarovanje naj nosijo gospodarji in, delavci, vsak po polovico; 8. zdravljenje delavstva za čas brezposelnosti, šeg ar stroške naj nosi država; 9. ukinitev skupščin kot nekoristnih in pri tem predragih; 10. člane ravnateljstva naj imenuje ministrstvo socijalne politike po predlogu zainteresira,-nih zbornic; 11. v splošnem prilagoditev določil zakona gospodarskim prilikam naše države. Uprava zbornice je ob jkoneu svojega memoranduma prosila ministra za socijalno politiko, da v komisiji za revizijo tega zakona sodeluje tudi zastopnik zbornice. STROKOVNE ŠOLE V OKVIRJU GRE-MIJA TRGOVCEV NA DUNAJU. Na Dunaju stoje pod vodstvom gremi-ja dunajskih trgovcev že vse dunajske trgovske akademije in drugi učni strokovni zavodi, kakor tudi eno- in dveletni tečaji ter večerni tečaji, ki se vršijo za trgovski naraščaj. Okolnost, da stoje šole pod neposrednim vodstvom gremijalnega načelstva, omogoči prilagoditev pouka v teh šolah potrebam in željam trgovskega stanu. Na ta način je stanovsko zastopstvo v stalnem kontaktu z učnimi zavodi ter napreduje pouk v teh šolah obenem s tehničnim in metodičnim napredkom trgovske tehnike in je stik med šolo in prakso najožji. V okvirju gremija se vrši predvsem ahifurijeijtski tečaj, ki traja eno leto, nadalje vzdržuje gremij več trgovskih akademij, ki imajo štiri leta, komercijelne strokovne tečaje, dvorazredno trgovsko Šolo, enoletni strokovni tečaj za ženske, nadalje maturitetni tečaj z dvema letnikoma in najrazličnejše večerne tečaje. Za podrobnejše informacije se je obrniti na direkcije dunajskih trgovskih akademij: Wien I., Akademiestrasse 12; Wien III., Esteplatz 2; Wien VIII., Ha-inerlingpiatz 5/6 in Wien VIII., SchSn-* 3. Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«! Ivan Mohorič: Na Holandsko. (Nadaljevanje.) Od Norimberga smo zavili proti jugozapadu. Vozili smo skozi Stein, kjer se nahajajo znane Fabrove tovarne svinčnikov, barvil in pisarniških potrebščin, Heilsbronn in Ans-bach. Pri Crailsheimu smo dospeli na Wiirtemberško. Za Crailsheimom začenja prostrani švabski gozd, Jki se razprostira na sto kilometrov daleč in katerega plato se dviga med 500 do 600 metri nad morsko gladino. Na severu meji na obzorju po-dolgasta silhueta Hohenloha z mičnimi kopami, po katerih se menjava sočno zelenje s temnim gozdov jem z mičnimi gradiči in selišči. Ta pokrajina je zelo redko naseljena in ceste so na desetine kilometrov skoro popolnoma prazne. Vozili smo skozi mično mestece Schwabisch Hall, ki je znano zdravilišče, skozi Sulzbach, Baknang in Waiblingen in proti večeru smo prispeli v Nekarsko dolino in se skozi Cannstatt usmerili v wlirtemberško prestolico Stuttgart. Pravijo, da ima Stuttgart med nemškimi velemesti naj lepšo lego, lepšo kot Florenca. Osrčje švabske presto-lice leži v ozkostisnjeni dolini, obdani na eni strani. od Uhlandshohe in Bopsera ter Karlshohe in Kriegs-bergturma na drugi strani. Zložna pobočja okolišnega gričevja tvorijo prostran amfiteater, na katerem so v pestrih ravnih vrstah nanizane luksuzne vile bogatašev s krasnimi parki, vrtovi in vinogradi. Kdor je videl Stuttgart pred vojno in prispe tja danes z železnico, se na prvi mah težko orijentira. Stuttgart-čani so že pred vojsko prelomili s staroverskim načinom gradbe in uvi-devajoe, da jim prehodni kolodvor na vzhodnem pobočju hriba ne daje nikake možnosti razvoja, nasuli celo dolino z mogočnim nasipom in zgra-diU tam, kjer^ je stal nekdaj siro-mašni in dolgočasni del mesta, monumentalni pročelni kolodvor in celo vrsto najmodernejših palač. Tudi sedaj se vidi še, da energično nadaljujejo podiranje starega mesta in v celih blokih se dvigajo nove stavbe najmodernejše arhitekture. Novi kolodvor so končali leta 1922, Hinden-burgbau pa komaj lani. človeku im-ponirajo ti kolosi po svoji pripro-stosti, monumentalnosti, pri tem pa premišljeni praktičnosti, smiselnosti m velikopoteznosti. Nič kot gola skala, neomethna opeka, počrnelo tramovje, a vse se spoj uje v duhoviti skladnosti in mirni eleganci. Zdi se ti, da so refleksi amerikanizma v Evropi. Raž 60 m visok kolodvorski stolp, na katerega vodite dve dvigali in v katerega notranjosti se nahaja hipermoderna čajarna, višje zopet vinarna in najvišje pa restavracija, se ti odpira krasen razgled na bujno zelenje stuttgartske okolice, na krasne parke ih nasade ob novem in starem gradu, rezidenci wiirtemberških kraljev, pogled na velike muzeje in biblioteke ob Nekarski cesti pa tja do Bismarkturma in do Bismarko-vega hrasta, daleč na severnem robu mesta. Velik.del krasnih vil je danes v posesti Angležev in Amerikancev. Kupili so jih v dobi inflacije za bagatelo in prihajajo sem poleti za en do dva meseca na počitnice, delajo izlete v okolico, v Schwarzwald, v mnogobrojna kopališča v stuttgart-ski okolici in na Bodensko jezero. Ni ga kmalu mesta, ki bi bilo povojni toliko gradilo kot Stuttgart. Prometne in poslovne stavbe, pa tudi velike kolonije ličnih stanovanjskih hiš. Leta 1925 je Stuttgart priredil veliko razstavo moderne stanovanjske arhitekture in higijene. Zgradbe na nekdanjem razstavišču, nazivane «Weissenhofsiedlung», so danes razen dveh že vse nastanjene in v uporabi. No, pretekla zima je prebivalcem v teh tenkozidnih stavbah z visokimi okni, menda precej zagrenila življenje. Sedaj poleti izgledajo mične, praktične in prijetne in ideje, ki jih je propagirala ta razstava, so se v nemškem stavbarstvu že zelo udomačile. Prav domač švabski stil hiš, katerih eno nadstropje je širše nad drugim, je ohranjen le še v spodnjem delu mesta v bližini živilskega trga in rotovža. Tu se vrstijo male španske vinarne s kabareti, iz katerih odmeva glasba. Interesantna je skladnost klasičnih zgradb z moderno arhitekturo. Nikjer nisem občutil nasprotstev ali kričečnosti. V bližini klasičnih stavb Konigsbaua in Kronprinčeve palače z mogočno kolonado jonskih stebrov, se dviga enajstnadstropni Mittnacht-bau, nedaleč od njega Wilhelmsbau in v večernem mraku zasveti naenkrat tisoč velikih oken naj starejšega enajstnadstropnika v mestu, palače višjega poštnega ravnateljstva. Mitt-nachtbau ima v enajstem nadstropju moderno kavarno s prijetno teraso. Wiirtemberžani znajo uživati svež zrak. Dajo tudi mnogo na notranjo arhitekturo, ki nudi povsod najmodernejše, kar je industrija stanovanjske opreme dosegla. V Stuttgartu smo razgledali v Kunstgebaude veliko fotografsko in filmsko razstavo. Zelo podučna je bila ta razstava. Kaže ogromen napredek moderne fotografije in filma -nja in velike službe, ki jih nudi fotografija kriminalistiki, bakteriologiji, kemičnemu in naravoslovnemu raziskovanju, nadalje v službah politične in gospodarske propagande in moderne poročevalne službe, film v tehniki in filmske trike. Kolekcije sovjetskih fotografij so posebno svojevrstne in interesantne. Obiskali smo tudi «Das Haus des Deutsch-tums», kjer je nemški kolonijalni muzej in kjer je koncentrirana služba evidence Nemcev v inozemstvu. V «Gewerbehalle» je bila baš razstava kovinarskih izdelkov, žal da ostalih znamenitosti, predvsem arabskih in orijentalskih zbirk kneza Karla von Uracha, deželnega obrtnega muzeja ter umetno-obrtne šole, ker so bile ta dan za obisk zaprte, nismo mogli ogledati. Po obedu smo krenili naprej, čakalo nas je 227 km vožnje do Frankfurta. Prvotno smo jo nameravali udariti preko Pforzheima, ki ima svetovno znano industrijo okrasnih predmetov na Karlsruhe in potem po desni strani Rena preko Speyera in Ludwigshafna v Frankfurt. Pozneje pa smo se odločili za pot skozi ne-karsko dolino preko Heilbrona, Heidelberga skozi Mannheim in Darmstadt v Frankfurt. Ceste na Wirtem-berškem so odlično trasirane in tlakovane in Benz-Mercedesova vozila se pojavljajo v velikih množinah na celi progi. Že v Cannstattu smo opazili velike kanalske gradbe ob Nekar-ju, katerega obrežja velikopotezno preurejajo. Krenili smo preko Feuerbacha, Žuffenhausena in Ludwigs-burga, znanih razvitih industrijskih krajev, med zeleno gričevje. Pri Be-senhaimu smo prišli nazaj v nekar-sko dolino. Ze Heilbronom, ki je prvo pristanišče ob Nekarju, smo odbo-čili v gozdnato pokrajino in po skoro treh urah vožnje smo prispeli v Heidelberg, sen študentovske romantike. Vozili smo se naglo skozi tesno glavno ulico mesta, živahen trgovski in poslovni del. Za njim se dvigajo slikovite stene in ozidje pogorelega heidelberškega gradu, ki ga vsi poznamo iz neštetih slik in filmov. Toda imam utis, da je današnji Heidelberg daleč od tega, kar nam v filmih slikajo in na gramofonskih ploščah svirajo. Po celi nekarski dolini Anketa o krizi vinograd-• ništva. Dne 25. t. m. so se v Splitu sestali zastopniki vinogradarjev iz vse Dalmacije, Slovenije, Bosne-Hercegovi-ne k anketi o odpravi vinske krize. Anketi je predsedoval komisar oblastne samouprave, navzoči pa so bili tudi pomočnik finančnega ministra Gospodnetič, načelnik ministrstva za kmetijstvo Stojkovič, zastopnika ministrstva za promet in trgovino, tajnik splitske Zbornice za TOI g. Boškovič ter zastopnika hercegovskih in slovenskih vinogradnikov. V početku zborovanja je predlagal predsednik, naj se odpošlje kralju pozdravna brzojavka, kar je bilo sprejeto z odobravanjem. Zatem je načelnik ministrstva za kmetijstvo Stojkovič v svojem strokovnem govoru obrazložil vzroke vinske krize, zastoja izvoza vina v inozemstvo in konsu-ma v državi. Povdarjal je potrebo za-ključitve dobrih trgovskih pogodb z državami, ki bi mogle konsumirati naše vino in povečanje konsuma doma. Da se poveča konsum, bi bilo izvesti potrebne ukrepe za pocenitev prodaje vina, kajti pri nas znaša konsum vina 29 1 na leto za posameznika. Za njim je govoril kmetijski strokovnjak Mato Gubanovič, ki je navedel, da znaša izvoz vina iz Dalmacije samo šestino predvojnega, dočim znaša produkcija 800.000 do milijona lil na leto. Izrazil je mnenje, da bi se vinogradnikom moglo najbolje pomagati, če bi se vino prekuhavalo za žganje. Ko| ukrepe za olajšavo vinske krize je navedel ukinjenje trošarine na vino, znižanje prevozne železniške tarife za vino ter dajanje premij za posamezna vina. S številkami je dokazal, da je konsum vina v Splitu padel, odkar sta bila uvedeni državna in oblastna trošarina. V imenu hercegovskih vinogradnikov je njihov zastopnik izjavil, da je vinska kriza prav tako kakor v Dalmaciji občutna tudi v Hercegovini, ter zahteval, naj se odpravi vsaka trošarina na vino, zniža prevozna tarifa za 50 odstotkov in dovoljujejo vinogradnikom posebne premije. Naglašal je nadalje potrebo, naj se pri naših konzulatih v državah, v katere smo prej prodajali svoje vino, osnujejo reklamne agencije. Pomočnik finančnega ministra Go-spodnetic je izrazil mnenje, da trošarina ni kriva vinske krize. Na podlagi številk o porabi vina v Beogradu in Novem Sadu, je dokazal, da se je v teh dveh mestih popilo letos več vina kakor lani. Država je izenačila oblastne trošarine in se tudi za eno in isto vino ne plačuje večkratna trošarina. Po njegovem mnenju se trošarine ne bodo ukinile. Tajnik trgovske in obrtniške zbornice g. Boškovič je naglašal, da je vino obremenjeno z davščinami v viši- ■ ni 70 odstotkov svoje vrednosti, kar dejansko povzroča vinsko krizo. V imenu vinogradnikov na otoku Visu je njihov zastopnik Borčič predlagal resolucijo, ki zahteva uveljavljenje novega vinskega zakona še pred letošnjo trgatvijo, s katerim naj bi se prepovedalo izdelovanje umetnega vina, nadalje odpravo vinske trošarine, dovoljenje svobodne prodaje na malo v vseh ^ krajih države, vzpostavitev ukinjenih pristaniških tarif za prevoz vina z otokov,. znižanje železniške prevoznine za vino, zaklju&tev ugodnih trgovinskih pogodb, osnovanje posebne vinogradniške zbornice v Dalmaciji ter rešitev agrarnega vprašanja. V imenu vinogradniškega društva za Slovenijo je inž. Zupančič izjavi], da preživlja Slovenija letos eno naj-večjih vinskih kriz. V Sloveniji so kleti polne vina, čeprav je bilo lani uničene 80 odstotkov letine. Slovenski vinogradniki žele, da bi se trošarina znižala na največ 1 Din za liter, nadalje, da bi se obdavčile tudi brezalkoholne pijače, da bi se čimprej uveljavil novi vinski zakon in prepovedalo izdelovanje umetnih vin. Dalmatinski vinogradnik Fran Ivaniševič je povdaril krivico enake mere za vse pokrajine, za bogate in pasivne. Dalmacija, Hercegovina in Črna gora potrebujejo posebnih olajšav, ker so pasivne pokrajine. Govorili so še mnogi drugi vinogradniki, nakar je bilo zborovanje ob 1-30 popoldne zaključeno. Pred zaključitvijo je bil izvoljen odbor 26 delegatov iz vseh krajev, ki so se ob 6. uri popoldne sestali v prostorih trgovske zbornice .ter stilizirali vse predloge za ublažitev vinske krize, ki so bili navedeni na konferenci in ki bodo dostavljeni pristojnim ministrstvom. Liubliana v jeseni « t# Letošnja velesejniska prireditev »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra t. 1., bo obsegala: Kmetski sejem. Na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši izdelki ter domači med. Vrtnarska razstava. Razstava društva »Zoo« v Ljubljani. Zadružna razstava, prva med nami. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. Razstava kmetijskih strojev in orodja. Razstava hišne domače obrti. Higijenska razstava. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. Zabavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra t. 1. Ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, da bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsakdo nabavi permanentno legitimacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, kT stane 30 Din in upravičuje za poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avijoni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo pa znaša 10 Din. Lanskoletno jesensko prireditev je posetilo preko smo videli eno samo sliko težkega, strumnega dela. Regulirajo Nekar, poglabljajo in razširjajo mu strugo, razširjajo ceste, da zadostijo prometu, ki vedno močneje pulzira po tej dolini. Preko prostrane ravnice, na kateri se pojavljajo na horicontu vedno gosteje industrijske kolonije in visoki plavžarski dimniki, smo v naglem tempu dospeli v Mannheim. (Nadaljevanje prihodnjič.) 100.000 ljudi. Naj Vas ne manjka letos med njimi. Vinarstvo in kletarstvo bo na letošnjem kmetijskem oddelku jesenske razstave »Ljubljana v jeseni« polno prišlo na svoj račun. Razstavljena bodo najboljša sortna vina, poleg tega pa tudi razni kletarski aparati in pripomočki za čiščenje vina, za merjenje sladkorja, alkohola in kisline v moštu in vinu, naprave za žveplanje sodov. Dalje razne grozdne stiskalnice, mreže za rebljanje, kipne vehe, sterilizatorji za ohranjenje zdravega vina itd. Vsak naš vinogradnik in kletar ima torej vzroka dovolj, da si ogleda prireditev, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Zatvoritev poti. Prehod skozi Latter-mannov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo ve-lesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 26. avgusta do 14. septembra t. 1. zaprt. Občinstvo naj blagovoli to vzeti na znanje. Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sejmisče samo ne bi moglo neovirano pripraviti za otvoritev letošnje jesenske prireditve našega velesejma, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra 1.1. Vrtnarska razstava bo priključena letošnji jesenski prireditvi ljubljanskega ■velesejma »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. Ima svojo •posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini naše domovine, je tekla zibelka našemu domačemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh delov naše domovine. Tudi letos bodo najnaprednejši ljubljanski vrtnarji, pijonirji v svoji stroki, dali pobud tovarišem, tako v estetskem oziru, kakor tudi glede še intenzivnejše izrabe cvetja. Pridelek v U. S. A. je po zadnjih uradnih izkazih veliko slabši kot je bil lani. Celo ozimna pšenica izkazuje nazadovanje, in sicer za 10 milj. bušlov, pa niso tega prav nič pričakovali. Napovedano konsignacijsko skladišče za brazilsko kavo v Evropi nekateri ne smatrajo za praktično in pravijo, da se načrt ne bo izvedel. V domači deželi namreč kava z raznimi vozninskimi i. dr. stroški ni tako močno obremenjena kot v kakšnem konsignacijskem skladišču in jo je možno na vse strani veliko cenejše dirigirati. Dalje je navsezadnje največji konsument brazilske kave vendarle Amerika. Ameriški jekleni trust je rabil doslej brazilsko manganovo rudo; sedaj se je obrnil na trust manganove rude v Georgiji (Kavkazija), toi je bil prevzel Harrimanovo koncesijo v Čiaturi, glede vsakoletne dobave manganove rude v izmeri 80.000 do 150.000 ton. Poraba kakao-a v Nemčiji znese sedaj samo še ca 100 milj. mark na leto in je zaostala za porabo čaja in kave. Vzrok je »vitka črta« (die schlanke Li-nie), ki jo je moda zahtevala. V nemških zavarovalnicah je bilo na koncu lanskega leta zastopanih 1300 milijonov mark. Letošnji pridelek v Avstriji bo veliko slabši kot so pričakovali. Pšenice (ozimne) bo 31-46 milijonov meterskih stotov (lani 33-81), ozimne rži 4-722 (4-850), ozimnega ječmena 0-136 (0-159). Brezposelnost v Avstriji pada dalje; najnižjo številko pričakujejo v sredi septembra. Avstrijske zavarovalnice proti toči zaznamujejo letos vsled številnih slučajev toče zgubo 1,200.000 šilingov. Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške je znašal od začetka kampanje do konca julija 6,130.000 stotov, za 1,040.000 stotov več kot v isti dobi prejšnjega leta. Skupna produkcija v letu od konca julija 1928 do konca julija 1929 je znašala 9,220.000 stotov, leto prej pa 10,230.000 stotov. Borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. avgusta 1929 je dela iskalo 134 moških in 92 žensk, tedaj 226 oseb; 97 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 69 oseb in sicer 25 moških in 44 žensk, odpotovalo jih je 29, odpadlo pa 205, koncem tedna jih je ostalo še 454 v evidenci. Od 1. januarja do 17. avgusta pa je dela iskalo 3318 moških in 208 žensk, službenih mest je bilo 3181 prostih, delo je dobilo 1226 moških in 1280 ženskih oseb, 866 jih je odpotovalo, 2073 pa odpadlo. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 24 viničarjev, 8 majerjev, 2 ključavničarja, 10 železostrugarjev, 2 slaščičarja, 1 soboslikar, 3 sodarji, 6 pod-kovskih kovačev, več vajencev (kleparske, pekovske, mizarske in usnjarske obrti ter trgovske stroke), kakor tudi 16 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 2 kuharici k orožnikom, 15 kuharic, 32 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 2 vzgojiteljici, 30 kuharic, sobaric in služkinj za v Švico, 1 varuška, 5 šivilj za obleko, 2 šivilji za perilo, 1 podnatakarica, 2 boljši gospodinji, 2 postrežnici, 2 gostilničarski kuharici, 2 tovarniški delavki, 1 prodajalka za trgovino s steklom, 1 vajenka za v trgovino, 5 šiviljskih vajenk. Razpis za prevažanje pošte v Ljubljani. Dne 2. septembra t. 1. se vrši pri mestnem magistratu v Ljubljani tretje pogajanje za oddajo v zakup voženj za izpraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Ljubljani. Izklicna cena 80.000 Din. »SICH SELBST RATIONALISIEREN«. Tako se imenuje nova knjiga dr. Grofi-manna, ki je (izšla v založbi >fiir Wirtsohaft und Verkehr« v Stuttgartu, Pfizerstrasse 20, in na Dunaju I., Hefi-gasse 7. Kaže nam, kako more vsakdo — praktik ali teoretik, podjetnik ali na-stavljenec ali uradnik — sam pripraviti vedoma svoj uspeh. Dr. Grofimann je znan nemški špeoialist za racionalizacijo osebnih delovnih metod. V prvi vrsti se morajo osebne moči racionalno uporabiti, in uspeh ne bo odvisen od slučaja, temveč ga bomo mogli sami določiti. Svetovna produkcija zlata. časopis »Wirtschalt und Statistik« govori o tem predmetu in ugotavlja, da je svetovna produkcija zlata v zadnjih treh letih zopet nalahno narastla, od 1927 na 1928 za ca. 1%. Na tem naraščanju je merodajno udeležena Južna Afrika, Lanska produkcija z zneskom 610.000 kg pomeni 86% rekordnega leta 1915 in 87% najvišje predvojne produkcije leta 1912. Na posamezne kontinente se lanska produkcija takole razdeli: Afrika 58%, Azija 6%, Amerika 27%, Avstralija 3%, Evropa 6%, Afrika in Amerika skupaj sta dali 85% svetovne produkcije. V zadnjih treh letih se je stalisče Afrike napram ostalim kontinentom od leta do leta nadalje jačilo. Še pred desetimi leti je producirala Afrika polovico zlata na svetu, ostali kontinenti drugo polovico. Tudi delež Evrope je v dobi 1926 do 1928 narasel. Zanima nas Avstralija. Padanje njene zlate produkcije je v prvi vrsti posledica delavskih razmer. Delež Britanskega imperija na svetovnem pridobivanju zlata je v zadnjih treh letih na novo narasel. Leta 1928 je znašal ca. 71 odstotkov, od katerega števila pride pač 10 odstotkov na Kanado, koje zlata produkcija je pod gospodarskim vplivom Zedinjenih držav. V letih 1912 in 1925 je znašala udeležba Britanskega imperija na svetovni produkciji 62 odstotkov. Pisali smo svoj čas v »Trgovskem listu«, da gre prva pro-ducentinja zlata, Južna Afrika, v zlati politiki svoja pota, da se osamosvaja od Londona ter da prehaja težišče zlate trgovine od Londona na New-York. Sledeči seznam nam nudi pregled o produkciji zlata v posameznih okrajih v letih 1926—28 v kilogramih: Okraji 1926 1927 1928 Afrika 340.927 344.374 351.773 Sev. Amerika 148.227 145.784 148.955 Srednja in Južna Amerika 18.516 17.554 17.554 Azija razen Sibirije 38.646 37.769 37.485 Evropa in Sibirija 35.237 37.839 37.839 Avstralija ___________20.285 20.032 16.786 Skupaj 601.838 603.352 610.392 V posameznih produkcijskih okrajih je bilo dobivanje neenakomerno. Južnoafriška Unija, Kanada in Rusija so mogle svojo produkcijo dvigniti. V Zedinjenih državah je več let padajoča produkcija lani zopet narasla, ni pa dosegla leta 1926. — Gornje številke nas ne smejo motiti, ker je v njih pri Sey. Ameriki tudi Kanada. — V ostalih važnih deželah (Mehika, Avstralija, Rodezija) je produkcija stalno padala. Če vzamemo za predvojno leto 1912 številko 100, je produkcija v šestih najvažnejših okrajih takole narasla oziroma padla: 1. 1912 1. 1928 Kanada 100 kg 3055 kg Britanska Indija 100 kg 70‘1 kg Južnoafriška Unija 100 kg 11B'7 kg U. S. A. 100 kg 48’5 kg Rodezija Montag-Morgen« odstavek o časopisni reklami. Naslednje številke naj nam dajo predstavo o vsotah, ki jih dajo nekatere velike ameriške tvrdke in družbe na razpolago samo za časopisno reklamo v dolarjih: American Tobacco Co 1,943.000 Standard Oil Co of Indiana 1,500.000 Vacuum Oil Co 1,580-000 Victor Talking Machine Co 2,650.000 Dodge Brothers 1,700.000 Buick Motor Car Co 1,042.000 Hupp Motor Car Co 800.00 Packard Motor Car Co 940.000 Chevrolet Motor Car Co 920.000 Franklin Automobile Co 550.000 United States Rubber Co 1,365.000 Goodyear Tire and Rubber Co 1,060.000 Firestone Tire and Rubber Co 1,000.000 Calumet Baking Powder Co 1,200.000 Corn Products Refining Co 900.000 H. S. Heinz (Konserve) 1,300.000 Quaker Oats Co 1,570.000 Bordon Sales Co (mleko) 550.000 California Fruit Grovvers 520.000 Nekaj pripomb: Talking govoreč, torej gramofoni; car = voz ali avtomo- bil; rubber =' kavčuk; tire izgovori ta jr = kolesna pnevmatika; baking powder (bejking pavder) = Backpul-ver = peoivni prašek; corn = Korn; fruit = Fruchtsad, sadje; grower je tisti, ki redi ali goji. V Nemčiji računi jo, da izdajo blagovne hiše za oglase ca. ilA do 2% svojega prometa, za vso reklamo 3 do 4%. Ameriški reklamni izdatki so veliko večji. In kdor ameriškega trgovca pozna, ta ve, da ne bi za reklamo toliko izdal, če ne bi bil o uspehu prepričan. Zato inseri-raj! Noben za oglas izdani dinar ni zgubljen! Se bogato povrne. spodnjih ljudskih plasti kapital, ki je povsem domačega izvora in je zato temelj, na podlagi katerega se — trajno vzeto — razvijajo naše denarne in kreditne razmere v Sloveniji. Pri regulativnih in oblastnih hranilnicah je znašalo stanje vlog (v milijonih dinarjev): 1926 1927 1928 vloge na knjižice 425-8 493-4 5504 vloge na tek. rač. 198-4 227-0 2786 Skupaj . 624-2 720-4 8290 V teh vsotah pride v poštev tudi Okrajna hranilnica v Škofji Loki, ki je pričela poslovati začetkom 1. 1927. V nadaljnih sestavkih, v katerih primerjamo stanja v raznih letih, njeni rezultati zaradi eksaktnosti primerjave niso več vračunjeni. Absolutni prirastki znašajo torej: (v milj. Din): 1926 1927 1928 na vlogah na knjižice 88 2 65-4 55-4 na vlogah na tek. račun 52-8 28-5 51-4 skupaj na vseh vlogah 141-0 93-9 106-8 Na tem prirastku so udeležene pripisane obresti: 1926 19Ž7 1928 z 21-0% z 36-4% z 37-5% Odštejemo li glavpici pripisane obresti, znaša pravi prirastek v stanju v milijonih Din: KOLINSKA TOVARNA V LJUBLJANI izdeluje že pred vojno dobro znano pristno „VYDROVO“ m rženo kavo! ™ c>dmi Razstave vina, likerjev in kuharske umetnosti. Ministrstvo trgovine in industrije obvešča interesente, da se vršijo razstave za industrijo likerjev, vin in umetno kuhanje 1. v Kopenhagenu od 21. do 28. septembra 1929, 2. v Kolnu od 16. do 19. oktobra 1929 in v Frankfurtu od 12. do 23. oktobra 1929, kjer se vrši tudi mednarodni kongres hotelirjev. Država sama ne bo oficijelno sodelovala na gori navedenih razstavah, vabi pa interesente, da se razstav po možnosti udeležijo. Udeležba gre naravno na stroške razstavljalcev; »IPA.« Mednarodna razstava s krznarsko stroko se vrši leta 1980 na Lipskem od konca maja do konca septembra. V zvezi z mednarodno razstavo se -vrši tudi mednarodna lovska razstava, nadalje bo tekom tega časa tudi svetovni kongres zastopnikov krznarske stroke ter se bodo vršila tudi predavanja in modne revije. Rezultati letošnjega mednarodnega velesejma v Lyonu so izredno ugodni. Težko je ugotoviti točno število kupo-valcev, a še težje točno število poset-nikav, ker je bila kontrola mogopa samo v veliki palači, kojo je poselilo nad 350 tisoč kupcev in posetnikov. Temu številu se mora dodati še posetnike drugih ode-lenj, kakor odelenja za instalacijo, za prehrano in stavbarstvo, ld so se nahajala v drugih paviljonih poleg glavne palače. Nakupovalci so se interesirali za razne stroje, parfumerije, žensko konfekcijo, bazarsko blago, avtomobile, dežnike, keramiko itd. 2e zadnjii dan velesejma je bila oddana že tretjina mest za prihodnji pomladanski sejem. 1926 1927 1928 vlog na knjižice 70 9 43'0 29'6 vlog na tekoči račun 40 4 16-6 37-1 Skupaj vseh vlog 111-3 59 6 66-7 Da je prirastek vlog na knjižice v poslednjem letu tako nazadoval, bo pripisati deloma morda oddaji nekaterih fondov državni hipotekarni banki, deloma pa tudi nazadovanju dohodkov, katero zaznamuje zastoj v važnih gospodarskih panogah, zlasti v kmetijstvu, v katerem so vremenske neprilike napravile stomilijonske škode. Deloma je kriva tudi likvidacija davčnih zastan- * kov, brez vpliva pa gotovo ni ostala tudi porast splošne draginje, ki je krčila previške dohodkov. V regulativnih hranilnicah naloženi denar pohaja gotovo z najmanj 60% iz kmetijske produkcije, zategadelj označuje tempo, v katerem se denar zbira pri njih, s kakšnim uspehom je v zadevnem letu gospodaril naš kmet. Poleg poljedelcev utegnejo le še obrtniški in trgovski krogi z znatnejšimi vložnimi vsotami priti v poštev, med tem ko široke mase uslužbenskih poklicev danes po pretežni večini ne morejo še bolj zožiti svoje potrošnje tako, da bi njih dohodki za varčevanje prikazali kakšen upošteven prebitek Le razmeroma dosti tenka plast bolje plačanega uslužbenstva, zlasti v bančni, hranilnični, industrijski in trgovski stro- Mikavna privlačnost letošnjega velesejma v Ljubljani bo tudi razstava živali, ki jih razstavi društvo Zoo. To društvo ima namen, da ustanovi v Ljubljani živalski vrt. Doslej zbrane živali, zlasti ptice, kače in ribe, bo postavilo v paviljon >1« na ogled obiskovalcem velesejma. Članom društva (letno 12 Din) je vstop prost. Ljubljanska borza. Tečaj 26. avgusta 1929. Povpra- ševanje Din Ponatibc, Din . DEVIZE: A.m*t«rdaxn 1 h. gold. . Berlin 1 M —•— 22-81 18-5575 7-9156 9-9332 1097-40 8 0342 Budimpešta 1 p«nf6 . . Gunih 100 ti Dimi) 1 Mlina 1094-40 8-0042 London 1 funt 276-60 276-40 66-83 222 80 Patu 100 fr • Prafa 100 kron Trot 100 lir . . 168 09 296-70 168 89 298-70 Vrednote: a) Denarni >&vodi: Cerjaka posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123, bi. 123 Din; Prva brvatska šte-dionica, Zagreb, denar 860 Din; Kreditni zavod za ‘trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrij«ka. trgovska U prometna podjetja: Združ. papirnice Verje, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 130 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Kranjska industrijska družba, Jesenice, denar 245 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 275 Din, blago 285 Din. Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., inonte 230—250 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 360 Din', trami merkantilni 290—300; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon.. od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 450—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—850 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske-plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1100 dinarjev; testoni, 450—480; tavolete 1000 do 1100 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350 Din; frizi 1100—1300 Din. — Drva: bukova 22—24 Din; hrastova 20—23 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14 X 24, hrastovi 55—58 Din. — Oglje: bu-14X24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bu-. kovo za 100 kg 85—90 Din. Išče se: Vsako množino bukovih, odnosno jelovih garnitur — dog za sode — 12 mm debeline, 7-40 in 7-60 m dolžine, 60—100 mm širine, brez zareze in peresa, brez ureze za dno, prostorna širina 1730 mm. Doge morajo biti paralelne, ostrorobe in cilindrično žagane, po možnosti samo bukove. Vsako množino jelovih dna za sode, 12 in 15 mm debeline, 42 X 42 cm dolžine in širine, blago zdravo in suho, dno sestavljeno iz treh komadov, srednja širina 14 cm, vezano v svežnje. Cena za oboje franko vagon ; nakladalna postaja. ; Hrastove ncobrobljone plohe, od 60 do [ 130 mm debeline, od 2 30 m dolžine naprej, lci ima po denarnih zavodih znatnejše prihranke, nekateri celo takšne, ki so tudi za predvojne slovenske razmere še »čedni«. Iz ostalih uslužbenskih slojev pridejo v denarne zavode prihranki iz postranskih zaslužkov ali pa takšni, ki so se dosegli za drago ceno krajne zožitve eksistenčnega minima. Izpreme-njene prilike po vojni — obče vzeto — stavijo gažistom večje zahteve, tako da se za več ko polovico zvišani cenovni indeks v tem hujšem trenju križa z indeksom izdatkov, potrebnih za zasilna obrano in pa prehrano. Da ta široka plast nabiralcev novih kapitalov danes skoraj odpade, je tem neugodnejše, ker so njih vloge ob normalnih razmerah najbolj stabilne, kar blagodejno vpliva na izravnanost kreditnih razmer. V kolikor se po danih podatkih more posneti, so se po vojni velike vloge pri regulativnih hranilnicah pomnožile relativno bolj kakor pa male. Iz bilanc regulativnih hranilnic se tudi vidi, da navzlic vsem težavam povpraševanje po kreditih v preteklih dveh letih ni nikakor pojenjalo. Posojila so namreč znašala (v milj. Din): 1926 1927 1928 hipotekama 111-9 138-1 157-8 občinska in korporacijska 47-3 69-2 123-T na tekoči račun 182-7 233-6 284-6 (Nadaljtvanjt prihednjii.) na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 5. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 960 ma drv. — Dne 12. septembra t. I. se bo vršila pri K6-mandi 45. pešadijskega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (fižol, zdrob, testenine, riž, zelje, krompir, slive, kis, čebula, olje, sir, sladkor, kava, cikorija, čaj itd.) (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.) — Dne 9. septembra t. L se bo vršila pri Račun-sko-Ekonomskem odelenju Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave rezervnih avtomobilskih delov. — (Pogoji so na vpogled pri blagajni Ministrstva za gradbe v Beogradu, Masarykova ulica št. 2.) — Dne 10. in 12. septembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave jelovih desk; dne 13. septembra t. 1. pa glede dobave firneža, grafita in terpentina. (Pogoji so na vpogled pri Gradje-vinskem odelenju te direkcije.) Dobave. Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 800 kig železne pločevine; do 31. avgusta t. 1. pa glede dobave 60 m surovega platna. — (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 5 požarnih hidrantov, razne pločevine, železa, matic, olja proti prahu, smrekovih plohov, brusnih kamnov, platna in blaga za zavese. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 9. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platna za zavese in signalne zastavice; pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega steklenega materi-jala; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave modre galice, vazelina, petroleja, bencina, cilinderskega olja, raznih krp, parafina, mila, konop-nenih vrvi, steklenega papirja, špirita, sode itd. — Dne 9., 10. ih 11. septembra t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu glede dobave oblek in kožuhov za policijsko stražo. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so 'interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 9. septembra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 24.000 komadov brisač; dne 10. septembra t. 1. glede dobave 7000 komadov blazin; dne 12. septembra t. 1. pa glede dobave 7000 metrov mreže za okna. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) cVeletrgovina Sl. <šarabon v Jljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. jCastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago, 'telefon št. 2666. trg prav dobro založen in obiskan. Cene mesu so ostale neizpremenjene. Perutnina se je prodajala: piščanci po 30—50 Din par, kokoši 40—50, race in gosi 60—100, domači zajci 15—30 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju 6—7 Din za mernik (7 'A kg), oziroma 1/50—2 Din kilogram, paradižnikom 2—3, zeleni papriki 8, hrenu 10 Din za kg, glavnati solati 0-80—1-50, ohrovtu 1—150, karfi-jolu 1—3, kumarcam 0 50—>1-50, buči 1 do 2 Din za komad, čebuli 4, česnu 16 dinarjev za kg, grahu luščenemu 2 Din za liter, fižolu v stročju 1, špinači 1 Din za kupček. Sadju: jabolkam 4—8, slivam 4—10, češpljam (prvim) 10, breskvam 18—20, hruškam 3—8, orehom luščenim 48, smokvam 8—10 Din za kg, limonam 1'25—2, oranžam 3—6 Din za komad. Cvetlicam 0’25—3, z lonci vred 10—50 Din za komad. Lončena in lesena roba se je prodajala po 1—100 Din za komad, lesene grablje 7—d, leserie vile H—1Q, brezove metle 1*75—4’ Dih za komad, koruzna slama 30—35 Din za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 21. avgusta t. 1. 14 voz sena in 6 voz slame; v soboto 24. avgusta pa 12 voz sena in 5 voa slame na trg. Cene so bile: senu, ki se je podražilo, 65—100, slami pa 45—55 dinarjev za 100 kg. Živinski sejem v Ptuju. Na živinjsld sejem v Ptuju dne 20. t. m. je bilo pri-! gnanih 513 glav goveje živine, od tega 225 krav, 75 telic, 154 volov, 32 juncev, 27 bikov in 86 konj, ki so notirali: krave 4—7*50, telice 7—9, voli 8—10, junci 7—9, biki 6-75—8 75 Din za kg-žive teže. Konji 1000—4000, žrebeta 350—2000 dinarjev za komad. Prodanih je bilo 213 glav goveje živine in 42 konj. — Na svinjski sejem dne 21. t. m. je bilo pripeljanih 211 glav svinj, cena je bila 10 do 14 Din za kg žive teže, za praseta 100—300 Din za komad. Prihodnji ži-vinjski sejem se vrši 3. septembra t. 1. TRŽNA POROČILA. MARIBORSKI TRG, DNE 24. AVGUSTA 1929. Slaninarji so pripeljali iz 10 občin na 29 vozeh 36 svinj, 3 teleta in 1 bika, 120 kilogramov črevne masti in 110 kg jeter in pljuč, kmetje pa 26 voz krompirja, kumare, zeljnatih glav in čebule, kmetice po okoli 600 komadov perutnine in drugih živali na trg, drugače je pa bil Kvalitativno najboljSe brušena ih nebrušena. v vseh velikostih in oblikah, is prvovrstnega kristalnega stekla, 5—8 mm debelega, kakor tucli navadna >fin* ogledala, 2 mm debela, ter raznovrstno steklo (zrcalno S - do mm, nad-močno 8—10 mm, tanko 4—5 in pol mm debeline, specialno, alabaster, ledenasto), nadalje upognjene Sipe, Sipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje ramih ornamentov, tudi po načrtih, montiranje auto Sip ter popravila starih, pokvarjenih ■ ogledal, izvršuje po najniijih centih —: TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2662 o se priporoča za naročila vseh trgovskih In uradnih tlskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike,* Itatut«, tabele, letake Ltd. Knjlgoveika dela !■» trfiuia t LASTU KRISTAL“ D. D IVAN tovarne ogledal in brušenega stekla MARIBOR LJUBLJANA VII Koroška cesta štev. 32 Sp. Šiška, Medvedova 38 Telefon interurb. 2132 Telefon interurban 3075 Zahtevajte ponudbe! Ur*j« da. IVA* PLES9. — Za Tramtoo-IndT*»trij*lco d. d. »MERKUR« kot todajabead* In 'tekaria: O. MICHALEK. Ljubljana