Katolški cerkveni list.
M «
V Oterlik 2H. Sušra.

O terpljenji Jezusovim.
Pole«; s. .Alfonzu Li^orijana. O gajzlje nemile! ki silno hudo Tepete Csospoda . iloliroto samo: Ne mučite ne Ljubezni moje ; Ni zanj, za preljubga terpljenje leto, Tcpile le dušo pregrešno samo.
O terni prestrašiti! ki silno hudo llodctc ga v celo. dobroto samo; Ne mučite ne Ljubezni moje ; Ni zanj. za preljuh'ga terpljenje leto. Rodite le dušo pregrešno samo.
O žeblji pregrozni! ki silno hudo (■a ranite v roke, dobroto samo; Ne mučite ne Ljubezni moje ; Ni zanj, za preljubga terpljenje leto, Ranite le dušo pregrešno samo.
O sel ca tiranska ! ki silno hudo fta v serce presuneš. dobroto samo; Obcrni se preč. Prestal jc preveč; Ni več za preljubega terpljenje leto, Prestitii le dušo pregrešno samo.	II.
Izlftgfiifejc liavreltiiiskili litanij.
t llaljr. i
Ilovica u s nt i I j c n a. za nas Hoga prosi! Usmiljenje ( v irgo clcnicnsj jc nekaka mehkost viksiga v odločen ji zasluženih kazen, in izvira iz nekake sladke dobrote serca, po kteri se vsiga boji. kar drugimii žalost napraviti zamore. Usmiljenje je tedej nar lepši kine mogočnih, kraljev in cesarjev.
To čednost nad liožjo materjo, IJevico mogočno, v obilni meri najdem n. Ona namreč per Kristusu prosi, de hi nam kazni, ktere smo s svojimi grehi zaslužili, perzanesil ali zmanjšal. Xa Marijo se da prav permerjeno oberniti. kar pravi modri Salomon od serčno žene: ..Postava milosti je na njenim jeziku-. Pri p. JU . S£(5. Nar veči je
milost ali usmiljenje presvete Device tudi v hitrosti in voljnosti, dobro storiti, kar se nam prav razvidno kaže v njenim obnašanji na žcnitniiii v Kani (■alilejski. Zato cerkev na koncu lepiga predglasja: ..Češe n a bodi kraljica- itd. pristavi: ..O milostiva. o dohrotljiva. o sladka devica Marija !-
Ce je bila pa Marija tako milostiva v tim življenji, koliko bolj milostiva in usmiljena jc zdaj v večnim življenji ? S. lionaventura poterdi. dr usmiljenje Device, ki v nebesih kraljuje, je vcci. kakor dokler je hila na zemlji, in nanjo oherne besede s. pisma. Ilut JI. I O. rBlago s I o vlj e n a si ti hči, ker si p o p r c j š n j e u s m i I j e n j c z n :«-slednjim prekosila-. Veči usmiljenje po hrez-štivilnih dobrotah zdaj ljudem skazuje. ker zdaj holj vidi brezhrojne reve ljudi. Po hlišohi poprejš-njiga usmiljenja je bila Marija lepa kakor mesic: po hlišohi njeiiiga naslednjiga usmiljenja je pa izvoljena, kakor sonce. Zakaj kakor sonce luno po velikosti sv itlohc preseže, ravno tako poprejšnje usmi-Ijenje Marije velikost naslednjiga usmiljenja pre-vaga. rDolgost nje ni ga usmiljenja4-, pravi s. Ilcr-nard , rseže do poslednjiga dneva proti njim. kteri jo na pomoč kličejo . sirokosl napolni v so zemljo, visokost se povzdigne do vcrlia nebes, kjer angele razveseli, izvoljene ohladi, in čast presvete Trojice zaljša; globočina stopi do pekla, ker tistim dušam, ktere v plamenu vir terpijo. pomoč iu hladilo prinese". — Zatorej per tebi, o Maria ! išemo v vsih svojih potrebah perbežališe in te zaupljivo prosimo: ..0 Devica usmiljena, za nas Hoga prosi!**
Devica verna, za nas lloga prosi! Ni majhna hvala Marije device, de se verna iu zvesta imenuje. Verna in zvesta jc hila Itogu in ljudem. Vero in zvestobo je presveta Devica Bogu natanko ohranila, ker je:
a) Verovala, dc Bog svojih obljub tajiti, preklicali ali goljfati ne more. Verovala je neizrekljivo skrivnost Sinu božjiga. Verovala jc. de jc ona lista od Boga izvoljena devica, v kteri se bo ta presveta skriv nost zgodila. Verovala je , de bo ves človeški rod po dobroti včlovcčcnja Besede odrešen. Verovala je , de bodo vrata nebeške, dolgo dolgo let zapcrtc. spet odperte.
b)	Zvesta je bila prešteta Devica Bogu, kteriga m- je vedno deržala, Z mira ni je s svoj i in Si-nam bila, in scer tudi ob času njegoviga zasram-Ijiviga terpljenja se ni od njega ločila; kader so ga /med njegovih učencov, prijatlov in vsih /naneov eni popustili in zbezali; drugi en malo počakovali in ga zatajili: takrat je nar bolj zvesta Devica poleg kriza na očitnim in vidnim kraji stala, z milimi očmi rane svojiga Sina gledala, se križa in za-sramovanja Kristusoviga ni sramovala, se Judov in drugih zasmehovavcov Kristusovih ni bala, akoravno je bila mati tistiga. kteriga so s peklenskim sovraštvam čertili in pikali.
c)	Zvesta je bila Bogu, ker je njegove skrivnosti ohranila. Zvest in zanesljiv je. kdor skrivno-sti svojiga prijatla skrije, kar je per njem vidil, ali od njega slišal, molei. ..Kdor je z ves t iga serca, z r o č b o p r i j a 11 a n a tihi m d e r ž i." Nar veči skrivnosti, namreč včlovcčcnjaSinu božjiga je Marija nc le deležna, tcmuc tudi služabnica postala, pa vender je ni izdala, tcmuc „ohranila jc vse t c r c c i. i n v s v o j i m s c r c u p r c m i š I je v a 1 a.~ Luk. 19. 31.
d)	Zvesta jc bila, ker Božje časti ni nase obračala. Zvest je hlapec, kteri od reci sv ojiga gospoda nič sebi nc perlastujc. in po nepridama nič nc potrosi. Taka jc bila presveta Devica. Ko jo jc Elizabeta z veliko hvalo povzdigvala zavoljo nebeških darov, kteri so ji bili dodeljeni, je vso to hvalo na Boga obernila, od kteriga jc bila vse darove prejela, in uic zase ni ohranila. Beklaje: ..Moja duša poveličuje (»os pod a. in moj duh s c veseli v Bogu. mojim Zveličar ji: ker s c je o/.crl na ni z kost svoje dekle itd.
Verna t. j. zvesta in zanesljiva je pa presveta Devica tudi proti ljudem. Vse k sebi kliče, vse vabi rekoč: ^Dcrstopite k meni vsi, kteri me želite, in mojiga sadu se nasitite.** Vse tudi sprejme, vse objame, vse z iiiatcrno ljubeznijo greje, nobeniga prošenj ne zaničuje, proti vsim je v dobrotah bogata. „Ce za njo hodiš, „pravi s. Bernard, ne zajdeš: če njo nprosi>, nc obupaš: če na njo misliš, sc ne motiš; „če te ona derži, ne padeš: če te ona varje, se ne -bojiš: če ona vodi, se ne v trudiš: če je ona mi-..lostljiva, dojdeš; lc tisti naj hvalo te Device molči, rkte»*i je čutil, de ona s zvesto prošnjo prošena ..njegovim potrebam ni perstopila.4*
Zvest prijatel ljubili ne jenja, nc le v sreči, ampak tudi v nesreči prijaznost ohrani. Taka jc presveta Devica proti nam. Koliko stiskanih jc po nji iz nadlog rešenih, iz nevarnost otetih, v sili pod-pertih, od Mižnosti greha odrešenih, nar hujšim skušnjavam sveta, mesa in hudiča ubranjenih, hudobi krivičnih ljudi umaknjenih, in od hudih bolezen ozdravljenih bilo!
Zvest prijatel ne le v živlcnji, ampak tudi v smerti in po smerti tistiga, kteriga ljubi, ljubili ne jenja. Tako nam presveta Devica Marija tudi ob smertni uri na strani stoji, naše duše ohrani, temne in grozovitne duhove od nas prepodi: in na zadnje je per strašni sodbi naša besed niča. Zato jo vedno prosimo: -S veta M a r i a, m a t i II o ž j a, prosi z a n as g r c š n i k e, z d a j in na našo s m črtno ur o.M In spet: ...Marija, mati milosti, mati usmiljenja, ti nas ..sovražniku brani, in ob uri smerti sprejmi.u
Zvestobi te Device se tedaj z vso pohožnostjo zroeimo. „Xe oberni, opominja s. Bernard, od -svitlobe te zvezde svojih oči, če nočeš od viharjev zasut biti. Kadar se vzdignejo vetrovi skušnjav, kadar naletiš na skalovje nadlog, ozri se
„na zvezdo, kliči Marijo,- 0 Marija, Devica verna, za nas Boga prosi! —
(Dalje idedi.)
Donet* bo »pet liuda ura*
Xa gornim štajaru v sv. Miklavški fari je živel oženjen sin s svojim starim očetarn v vednim prepiru; pogosto se je po celi okolici hudobovanje iz njegove hiše razlegalo.
14. Svečana p. 1. gre stari oče spet žalosten donui, ter gredoč večkrat sam per sebi reče: ,,Do-lies bo pa spet huda ura." »šc ni bil pol ure doma, ko so se te njegove besede na grozovitno vižo izpolnile. Snežni oblak, od neznaniga viharja, kakor ga še nar starejši ljudje pomnili niso, odtergan, perhromi nad hišo kletve in prepira, in stori bož-jimu žalenju na enkrat grozoviten konec. Kar jc pa nad to pergodbo posebno čudniga je to, de je moral snežni ohlak svoj naravni pot zapustiti, in čez neki griček tako rekoč preskočiti, dc jc do hiše priti zamogel, in de je gorni del hiše fhiša je bila lesena), v kterim ni nihče prebival, skoraj ravno na tistim mestu brez vse škode (le nekoliko oken je bilo pobitih) stati pustil, dokler je spodnjo hišo z njenimi peterimi prebivavci globoko v daljno dolino zavalil, vse podrohil in visoko z snegam pod-sul. Tri trupla so po velikim trudciiju šc le čez več dni našli, dva trupla pa šc le čez več tednov.
Od leta do leta se po hišah bolj širijo hude kletve, kervavi tepeži in dolgoletne sovraštva med zakonskimi in med stariši in otroci. l'o mestah tega greha ni toliko, kakor po kmetih; sme se mu tedej reči, dc jc to posebno kmečki greli. Ce pa vprašamo, kje vzrok te žalostne perkazni leži, bomo mogli odgovoriti, de je sirovost ljudstva nja rodovitna mati. Je prav veliko sirovih in ncomi-kanili starišev, kteri nikoli lepe besede svojim otrokam nc dajo, ampak vse s hudim in z nevoljo uka-zejo in tudi sami med sebd vedno zabavljajo in liu-dobujejo. Taki stariši zadušijo sami že zgodej v sercu svojih otrok vse mehkejše občutleje od milo-serčnosti in ljubezni, in si pletejo sami kervavo šibo za svoje stare dni. Otrok taeih starišev tudi šola otesati in omikati ne more: zakaj taki stariši za šolo ali ne marajo, in svojih otrok elo v njo nepošilajo; ali se pa saj perzadevanju učenikov vstavljajo, in doma poderajo, kar se jc z velikim trudam v soli so/idalo: otroci ostanejo tudi v šoli vsi sirovi in neperljudni. pohujšanje še /a druge otroke. -— Da če bi bili tudi otroci od pobožnih starišev lepo iz-rejeni, imamo na Slovenskim pa spet drugo gerdo razvado, ki nam našo mladost od leta do leta bolj pači in nam jo bo skorej čisto požvinila. in ta je — po noč no ves o vanj c. Kantini še vsi mlečni, kadar so komaj šibi svojih starišev in šoli nekoliko odrasli, sc že začnejo po noči okoli klatiti, in v ponočne razvujzdane pajdašije zahajati. Tukaj pa se učijo pijančevati, kleti, prepirati in pretepati se, stariše in duhovne zasmehovati, razvujzdano živeti, zapravljati, stariše goljfati in jim krasti. In ker so stariši in gospodarji v eliko prezanikerni, de bi po soseskah terdno vkupej stopili, to gerdo razvado zatreti, zdivjajo nasi mladenči popolnoma in zapadejo v nar globokejši sirovost, tako de se v grehu oterpnjeniga serca šc v poznejših letih nobena svaritev in pridiga več ne prime. Da tudi dekleta, ki temu vesovanju perložnoM dajejo, zgubijo zraven svojiga poštenja še tudi sploh vso mehkost, miloscrčnost, odkritoserčnost in pcrljudnost, postanejo oterpnjene, terdoserčne, zabavljive in hinav-
ske; poznej v zakonu prave pisane matere svojih otrok, svojih starin v hisi pa kervava šiba z jezikam in djanjem. Sirovi mož brez vere je zlo huda reč, pa sirova žena brez vere spremeni tudi nar boljši hišo v živ pekel. V vsih teh rečeh tedej najdemo imenitin vzrok, de je toliko sirovosti na kmetih, in de ravno zavolj tolike sirovosti še skorej nar manjši vesi ni, kjer bi v eni ali tudi v večili hišah vsaki teden enkrat ali tudi večkrat „huda ura" ne bila. Vsim zakonskim tedej, kteri hišni mir ohraniti zanemarijo, kteriga je Kristus sam Aposteljnam perporočal rekoč: .,Mir vam bodi!u in svojo hišo v hišo kletve in prepira spreoberncjo, pa tudi vsim starišam in otrokam, ki četerto zapoved božjo vnemar pustijo, naj bo zgorej povedana pergodba v predmet resniga premišljevanja. K—.
Opomin zastran solske molitve.
„Če Gospod nc pomaga hiše zidati, se trudijo delavci zastonj.** Ps. 126. Zato pobožni kristjani vsak dan in vsako drlo z molitvijo začno in z molitvijo sklenejo; prosijo Gospoda, svojiga Boga, dc bivše njih dela in opravila blagoslovil (žegnalj, in v njih časno in večno srečo pravobernil. Ravno zato se moli tudi pred šolo in po šoli. Ali se pa vidi per vsaki šoli božja pomoč, za ktero se v molitvi prosi? Ali Bog vse šolske molitve usliši? Zakaj ne? Menim, de zato ne, ker se prav ne moli. — Kako pa se mora storiti, de se ho prav molilo, in de bo tudi šolska molitev v resnici pomagala? marsikteri za svojo in sebi izročenih otročičev pravo srečo skerben učitelj pra-šati utegne. Tem odgovori Jezus Kristus sam rekoč : ,,Kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli na skrivnim k svojimu Očetu." Odloči se torej, pridni učitelj! od posvetniga hrupa, pogovori in po-svetvaj se z Bogam, in ga prosi, žc prediti v šolo greš, za svoj trud njegoviga blagoslova. Kadar v šolo prideš, se spomni, de se nc trudiš toliko zavolj kruha, ampak de ti zdej vsiinu v tem biti iu le v to mislite gre, kako s pridani učiti, kako um otročičev s potrebnimi in koristnimi nauki prav razjasno-vati, kako njili scrca boljšati in za vse dobro vnemati, kako njih duše Bogu perdobivati in jih za večno zveličanje dobro napeljevati zamoreš. Bes, de je težko, vse posvetne ali časne skerbi pred šolskim pragam pustiti, in na vse domače težave pozabiti — pa je potrebno, ako dober učitelj biti hočeš. Z izgledam Zveličarja. ki ni toliko imel. kamor hi bil svojo glavo položil, se tolaži, in po njegovih besedah reei: »Moja jed je, de spolnim voljo tistiga, kteri me je poslai." „Ce nar potrebniši — jed in oblačilo — imamo, naj nam bo dosti:4* saj več ne potrebujemo. Ce pa kdo še clo tega nima, naj se spomni, de služi vsevednimu, vsemogočnimi! neskončno pravičnima Gospodu, kteri bo gotovo vsa-cimu dal, kar si bo zaslužil. „Ktcri jih bodo veliko v pravičnosti podučili, se bodo svetili kakor zvezde na vse večne čase," pravi prerok Danici. Tako, prijatli! zročite neskončno dohrotljivimu Bogu vse skerbi in težave; tako premislite, kadar v šolo pridete: tako polni zaupanja v božjo pomoč pred otro-čiče stopite. S tem premislikam in v takim zaupanji povzdignete pred njimi proti nebu svoje roke; tako bole gotovo iz serca molili, tako se bodo tudi otroci od vas iz serca moliti naučili. Taka serčna molitev bo Bogu dopadljiva, in bo vam in otrokam božji žegen in srečo z nebes zadobila. Srečna šola; kjer se prav moli! — De se bo prav, iz serca in s premislikam molilo, pa dobro biti utegne, name-
sti navadne molitve v spremen včasih ktero drugo perpravno molitvico moliti, kakoršne se .pred šolo in po šoli" v .Malim Blažetu** ali pa v kterih družili bukvicah najdejo. Pa naj se moli Očenaš ali pa ktera druga molitev, je treba otroke večkrat opomniti, zakaj de jim pred šolo in po šoli nudili gre. in jim molitev toliko razložili, de pomen besedi po svojih potrebah razumejo, in s premislikam iu pobožnostjo moliti zamorejo.
Kdor koli od molitve prave zaumene ima. pa iz vsiga tega tudi spoznati in sprevidili mora. kako napčno. nepristojno in nespametno je, de v nekte-rih šolah na slovenskim, kakor hitro otroci le nektere nemške besede znajo, že po nemško molijo. Ce za nas odrašene v dobro znanim jeziku vender prav in s premislikam moliti lahko ni kako bo neki lahkomišljeni otrok prav molil v p tuj i m jeziku, dokler ga še na pol ne r a z u m e ? Je mar molitev za to, de hi sc otroci le nemške besede izgovarjati vadili, ali pade hi se baliali. de ze po nemško molijo? Xi mar to le prazno blebetanje, ne pa molitev? Ali to Bogu dopadljivo hiti zamore? Marsikje so otroci per molitvi prav vpiti navajeni. Tudi to ni nikakor po duhu keršaustva. ne prava molitev: kjer jc per molitvi veliko vpitje, serce gotove nc čuti in ne ve, kaj jezik izgovarja, liavno tako napčno je, kjer se dopusti, de otroci med molitvijo svoje šolske perprave vkup s p r a v I j a j o, klobukov, kap išejo. itd. Kako je taka molitev dohra in pridna biti v stanu? - Ljubi perjatli. gospodje učitelji! premislite dobro ta opomin: skcrbile. de se bote po njem ravnali; učite se sami prav in iz serca moliti; potem bodo kmal I udi otroci pra\ molili, bodo kmal tudi otroci sami drugačni. P.
Post.
.4// je to po .v/, če c to rek r smer t ni m grehu žici, ali pa se smertne grehe dnpernana?
Dobo pa pravi post, mora z vso mogočo skerb-Ijivostjo sklenjen biti, se varovati vsiga greha, zlasti pa vsiga smertniga greha. Smertni greli je toliko hudo, de dušo pogubljenja vredno stori, naj bo storjen v postu ali zunaj posta, vender se pa človek še hujši pogubljuje. ako celo v posti snicrtno greši. Zakaj postni čas je prav posebno v to namenjen, de naj se vsak živ kristjan z Bog.nn spravi in spokori. kteri je bil nesrečin, dc jc z greliam od njega, neskončne dobrote, odstopil; kako močno tedaj taki božji svetosti in pravici nasproti dela. kdor se nc ustraši tudi v samim postnim času. ki jc za pokoro odločen, vendar še Boga žaliti. Kdor sc pa v grelni znajde, se ne more prav postiti, če se k Gospodu svojimu Bogu ne spreoberne: in če se on res prav posti, sc ho tudi spreohernil.
K pravimu spreobernjenju in poholjšanju so pa tri reči potrebne: 1) greh odkritoserčno zapustiti, in popravljati, kar je kdo z greliam hudiga storil;
nagnjenja do greha zaterati: JI) se z vsoskrrb-jo priložnost greha varovati.. Sv. Gregor papež pravi: Tedej vidimo, de se je grešnik res-n i č n o spreohernil. č c s i pri z a d e v a s k c-sanje m in o j s t r i m p o k o r j e n j e m tisto zbrisati, kar se z b e s e d o s p o v e d u j e.~
Vse sovraštvo, jeza, prepiranje mora utihniti, vse hude navade in pregrešne zveze sc morajo razdreti, storjene krivice popravljati, kolikor je moč. de bo post zamogel Bogu prijetin biti. Sv. Gregor papež tudi opominja, de naj bi se verni v tem svetim času v nobene pravde s svojimi dolžniki nc
8 p U.šal i. de naj rajši (a čas tirjanje opuste, ktero bi utegnil« prepir napraviti, in tihost postniga časa begati. «,Spndoltno je — nravi ta sveti mož — kdor se v pokorjenji znajde, de se (tisti čas) tudi temu odpove, kar mu po pravici gre. Tako Hog nam skesanim in pokorrrim še odpusti kar smo prc-grešniga delali, če iz ljubezni do njega tudi s tem prijenjamo, kar nam po pravici gre.- V tem pomenu Hog sam v starim zakonu ojstro svari po preroku, ker pravi: ..ti le j. ob času posta d c-I a t c p o s v o j i \ o I j i. i u vse d o I ž n i k c t e r-j a I e. (• I c j . pri pravdah in prepirih sc p listi le. in ii e u s m i I j c n o > pestmi bij rte!" Iz.
Me tedaj post per Hogu vrednost ima. ni zadosti. si le samo v jedi pritergovali in prepovedanih jedi se zderzati. temuč treba se je veliko več greha varovati, greli in hude navaiie do čistiga opustiti, in se v resnici pokoriti. -Pravi post — pravi sv. Ilazili je. se greha varovati: zderžnost jezika, krotenje jeze. za trenje poželenja, opravljanja. lazi. krive persege. T'ga sc zderžati je pravi post,-
Je ti In poxt. cc kristjan je in pije. kadar kej ima. in kar ima?
šc le zvečer, ko je solnee zahajalo, je per-\ im kristjanam bilo perpušeno se z živežem pokrep-rati. lian so s pridnim delam in z deli usmiljenja posvečevali: kar so s postani prihranili, so ubogajme dali. Tudi zdaj nas sv. cerkev opominja, s tem usmiljenje skazovati. kar se perposti. Spanje so si prikrajševali. ter so en del noči v molitev in sveto premišljevanje ohernili. Desiravno so sc po dnevi pri svojih opravilih zdelali, so hili vender tako oj-slri do sebe. de sc jim jc zdelo, sam požirk vod«' zuna j odločeniga časa hi hila prevelika prijcnljivost do svoje nociitiiosti. Ko so sv. Eruktoza, Tarogun-skiga škofa, na moriše peljali, kjer je sv. vero s svojo kervjo pričal, ni liotci požirka vode vžiti, sc nekoliko pokrepčati, ker je bilo v poslu, in še ni bil odločeni čas.
Ne le miiilii. pušavniki. škofje in duhovni, ampak vsi stanovi matere sv. cerkve so se tako postili. Sv. maša se jc une čase še le proti večeru brala: veliko vernih je pri nji sv. rešuje Telo prejemalo. i:i >e le po tem so k zmernimi! kosilu trezni sedli. Ilo trinajstiga stoletja jc terpela ta navada. iu le sčasoma jc hil čas kosila od šeste ure zvečer na tretjo nazaj postavljen, in jc mogla tudi božja služba poprej opravljena hili. Le mlačnost kristjanov je sv. cerkev tako rekoč prisilila, v tih rečeh perjeujali: tako deleč hi ne bilo peršlo, ko hi se tista perv a ljubezin kristjanov nc bila ohladila, ktera jih je močne storila, vse prestati, in jih je z duham kriza navdihnila, de sc križa niso hali. Oni so sc čeli dan postili, mi sc postimo samo pol dne. — in kako slabo še zraven tega ! Rad bi se marsikteri postil, ko bi le post nič težave ne delal, ko bi le pocutljivosti nc bilo treba krotiti: pa to ni tako; post mora občutljiv biti, sicer ni post.
Kako xo xe perri kristjanje postili. kar ras
tiri ?
Od premišljevanja Jezusov iaga terpl jenja spodbujen«. so st* perv i kristjan jc v tako zatajevanje podajali. de hi komaj bilo verjeti, ko bi tega res-ničn«' zgodbe ne spričevali*. Iler m a. kteri jc oh apostolskih časih živel, za terdno priča, de so sc tacaš oh kruhu iu vodi postili. Sploh so sc v pervili časih v postu le holj z nekiihanimi, suhimi
jedrni preživeli; in Tertulijan spričuje, de so jih s solzami mešali, ker so te slabe jedi s pokorjenjem posvečovali. Blizo do sedmiga stoletja so se v posti vina popolnoma zderžali. Kako nesramni lažnik je tedej tisti, ki terdi, de se s pijačo post ne prelomi. Hlizo do predsedanjih časov so se tudi mesa, in vsiga meseniga skoz ves čas posta popolnama zderžali. Tako so živeli naši keršanski spredniki že ob časih, ko je hil post sicer zapovedan, vender še ni bilo od cerkve odločeno, kako de se je treba postiti: kristjani so si post še sami z radovoljnim zatajevanjem priterdovali. Tako močna je hila njih vera, tako goreča ljubezin do križaniga Odrcšenika. Njih spoštovanje štirdeset-danskiga posta je bilo toliko, de jih ni mogla ne dragina, nc druga tudi terda sila od posta odvčrniti, in njih gorečnosti oslabiti.
Ilnzgled po kersaiiskliii svetu.
K i m. S. Oče papež ho zastran svoje vernitve v Rim to pogojo postavili, de imajo vojaki, ki od fran-cozovskc armade šc v Rimu ostanejo, le Njih povelju pokorni biti. v kar je zdej tudi francozovsko vladarstvo dovolilo. Pij l\. bodo tedej pervo nedeljo po Velikiuoči (belo nedeljo) spet v Rim nazaj prišli; velike slovesnosti sc za Njih sprejemo pcrpravljajo. Avstrijanski, frau-c izovski iu Rimski vojaki Jih bodo po poti spremljcvali.
Angleško. Prestopi od protestantisma k katolški cerkvi se zmirej bolj množijo. V poslednjih let.h je vsako leto število spreobernjeneov bilo okoli 2(100 peršon.
Sardin s k o. Ministri tega kraljestva od prostosti cerkve nič ne umejo; nevesto Kristusovo v terde verige vklepajo, ker postave dajejo, ktere so duhu keršanstva nasprot. Škofje se uperajo: tudi kralj je spoznal pravičnost njih pertožb; ker so pa ministri žugali z odstopam, je nasprotne postave vender le podpisal. 1'pati je. de bodo Papež svoj glas vzdignili in za pravice cerkve se resno per Saruinskim kralji potegnili.
1'nivers piše, de je francozovsko vladar-tvo sklenilo . svetih mest v Palestini se polastiti. Treba je . dc katolški krisjaui v tistih krajih kakšiiiga varha dobe, ker so skorej brez vse pomoči; celo Jeruzalemski patriarh jc mogel svoj sedež zapustiti. Bati se je pa, dc Franco/.jc svojih hvale vrednih sklepov nc bodo speljali, ker jc vera per njih zlo oslabela in torej mauka tiste gorečnosti. ktera je v poprejšnjih stoletjih kristjane v brezštevilnih trumah iz Kvrope gnala v kraje z življenjem, smertjo in vstajenjem našiga Odrcšenika posvečene, — Bolj moško sc katolška Belgija obnaša . ker resno terja od turškiga carja, dc ji pcrvoli, grobe (iodfrida Bui-ljon«kiga in Balduina Flander>kiga popraviti, ktere so sovražni fJreki poškodovali in razdjali.
Amerika. Predsednik od Mejike v svojim nagovoru oznani, de so Pij IX. sklenili, eniga iz Mcjikan-skih škof .v v kardinala povzdigniti v zahvalo zu serčno vdanost, ki Jim jo je vsa ondašnja duliovšiiia skazala. To bi bil pervi Auierikanski kardinal.
Dunaj. Dunajske cerkvene novice povedo, de bo en del od tega. kar so častiti škofje na Dunaji sklenili, kmalo kmalo vernim oznanjeno.
Oorica. Častiti Auierikanski misijonar Mozetič bo velikonočni teden spet v Ljubljano peršel in se nekej časa 1 ii k c i pomudil . de bi sc s nekteriini duhovnimi gospodi pogovoril. ki sc /.t le tistim serčnim mašnikam pcrdm/.iti, ktere bo seboj v Ameriko peljal.
I.jubljana. (iospod Franc Rrovat. dozdej kaplan per mestni fari sv. Jakoba v Ljubljani, jc za fujmoštra te fare imenovan.
\atiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani.
Odgovorni vredn k iu založnik: Janez Kr. Poyačar. --