Št, *“ 5« !fi!o Mostnina pavšaliran«. Današnja številka velja K 3*— ¥ Uuftfcril, v torek Ž8. Girici' 19ŽŽ. ***«.«> —** I'*’** it- vwo mirimuMii.u/jgnni Naročnina za kraljevino SHS Mefcečuo 4S I-L. Letno 576 K. Inozemstvo: Mesečno 63 iL Letno 816 K. Oglasi: enostolpna min vrsta za enkrat 2-£0 K, večkrat popust. $jlk Obvc v nC; 2 Vseuče/ižki knjižnici v Ljubljani. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360, ava: Telefon 44* s ne vračajo, priložiti znamke clsovcr. ’**—“TTTUtrr 2a aaStisijsaile mk®nm © &gššiti države« STRANKIN ZBOR NARODNO-SOCJAL1STIČNE STRANKE ZA POPOLNO UKINJENjE ZAKONA ZA ZAŠČITO DRŽAVE, KER SE TA ZAKON IZRABLJA OD KAPITALIST. STRANK PROTI DELAVSTVU. Na tretjem rednem občnem strankinem zboru narodno - socialistične stranke se je sprejela proklamacija, v Kateri se poleg drugih nujnih zahtev Po spremembi naših notranje - političnih razmer stavlja tudi zahteva po ukinitvi izjemnega zakona o zaščiti države. Proklamacija je bila od vseh zborovalcev z navdušenjem soglasno spreleti in so vsi zborovalci posebno živahno aklamirali ravno predlog o ukinitvi zakona o zaščiti države. Poudar-se je, da sta narodno-socialistična Poslanca svojčas glasovala za ta zaton v dobri veri, da se ta zakon ne bo izrabljal proti delavstvu. Praksa pa je pokazala, da danes vladajoče kapitalistične stranke izrabljajo zakon proti delavstvu. Zborovanje je izdalo NSS poslancem nalog, da v skupščini zahtevata ukinjenje tega zakona. (Kakor znano, je Jugoslovanski klub stavil v skupščini predlog za ukinitev § 18 tega zakona. Narodno - socialistična stranka je šla še dalje in zahteva popolno ukinitev tega zakona, proti izrabljanju katerega smo mi že v vsem početku najostreje nastopili. Zločini naj se sodijo po rednih zakonih!) Zakon o razkosanju drla®© sprelet RAZKOL V MUSLIMANSKEM KLUBU. — POŠTENA MANJŠINA PROTI VLADNEMU PREDLOGU IN ZA AVTONOMIJO. — IZHOD IZ KRITIČNEGA NOTRANJEPOLITIČNEGA STANJA V SPORAZUMU MED SRBI, HRVATI IN SLOVENCI. ' ^Beograd, 27. marca. (Izv.) Dajanja-seja narodne skupščine se je "tvorila ob 10.30. Po rešitvi lormal-"0stl odgovarjajo nekateri ministri Posamezne interpelacije poslan-£®v. nakar preide zbornica na dnevni red. — V zbornici je opažati nek ^ernir in gotovo razburjenost. Razkrila se je namreč govorica, da je Prišlo v muslimanskem klubu do razkola. Ta govorica se splošno živahno komentira. Medtem so prišli V zbornico skoraj vsi poslanci muslimanskega kluba ,med njimi tudi oba Muslimanska ministra Omerovič in iVilovič. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da se nista vsedla na Svoja ministrska sedeža, ampak sta tavzela prostor v klopeh muslimanskih poslancev. To dejstvo je podkrepilo one, ki so trdili, da je v muslimanskem klubu že prišlo do razkola. — Na dnevnem redu je zakonski načrt o samoupravah oblasti in okrožij. Kot prvi govornik prevzame besedo poslanec Brodar (Jugoslovanski klub) in izjavlja v imenu svojega kluba, da bo glasoval proti zakonskemu načrtu. Enake izjave poda tudi zastopnik zemljoradnikov ^er republikanec Krsta Pejovič in socialni demokrat Kisovar. Poslanec Benin (zemljoradniški disident) izjavlja, da bo glasoval za predlogo. !■— Ko namerava prečitati musliman dr. Mehmed Spaho svojo izjavo, odredi predsednik odmor. — Medtem So se zbrali poslanci muslimanskega kluba vnovič k seji in so skušali doseči sporazum, kar se pa ni posrečilo. Po četrturnem premoru se je seja nadaljevala. — Posl. Saiih Baljič (skupina dr. Spahe) čita izjavo svoje skupine. Govornik izjavlja, da so r*jegovi tovariši prišli v konstituan-z avtonomistično koncepcijo glede notranje razdelitve države. Jugoslo-Venski muslimanski klub je skušal udejstviti to svoje stališče. Ko pa je zapazil, da parlamentarna večina ne oo nikoli odnehala od centralističnega načela, se je v klubu sklenilo, to točk'o odložiti za kasneje in se zaenkrat udeležiti delovanja pri izdela-Dju načrta za ustavo. Oni, ki so zagovarjali tako taktiko, so zatrjevali, da bo ustava pomagala državi, da bo mogla preboleti vse kfize in da bo premostila vsa nasprotstva med Srbi, Hrvati in Slovenci in da bo na ta način mogoče priti do konsolidacije notranjih razmer v državi. Mi smo bili optimisti, pravi Baljič, in smo to v parlamentu tudi javno pri-- L'j a znali. Toda pričakovanja centralistov se niso izpolnila. Položaj se ni izboljšal, ampak se je še poslabšal. Notranje razmere v državi so vsak dan slabše. Nesoglasja med Srbi, Hrvati in Slovenci so vsak dan večja. Kdo je temu kriv? Nihče drugi, kot oni, ki so zagovarjali centralistično ureditev države. Mi smo skušali izvesti enotnost in enakost. Govornik navaja nato razne dokaze, s katerimi podkreplja svoja izvajanja in trdi, da bo predlagani zakon izzval nove nemire in da bo vsled tega položaj še, slabši. Zaradi tega mu je nemogoče slediti večini na njeni poti, ker je uverjen, da je ta pot napačna in ker vidi, da je edini izhod iz sedanjega položaja le v sporazumu med vsemi tremi plemeni. Muslimani vidijo najboljše jamstvo za svoj in obstoj države v tem, da ostanejo sedanje pokrajine in ne v ureditvi države le po željah srbskega dela našega naroda. (Ploskanje na desnici.) Da so muslimani glasovali za ustavo je iskati vzrok v terfi, da je Ustava ustvarila zakonito stanje, kajti muslimani so bili dve leti izven zakona. Govornik pozivlje vlado, naj ob dvanajsti uri posluša njihov glas. Izhod iz sedanjega kritičnega položaja je iskati le v sporazumu s Hrvati in Slovenci. On in njegovi tovariši bodo glasovali proti zakonodajnemu načrtu. — Nato izjavlja posl. dr. Karamehmedovič v imenu večine muslimanskega kluba, oa je muslimanski klub sodeloval pri izdelavi vstave in da bo zaradi tega dosledno in logično glasoval tudi ža predležeči zakonski načrt. Zakaj ta predlog je le to, kar je že v ustavi rečeno, le nekoliko obširneje. Govornik zaključuje svoja izvajanja z besedami: »Ker je g. Baljič -izjavil v imenu nekaterih članov muslimanskega kluba, da bo glasoval proti predlogu, izjavljam v imenu tovarišev, ki predstavljajo večino kluba, da bomo glasovali za predležeči zakonski načrt. — Minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič, polemizira z nekaterimi predgovorniki in izjavlja, da je najboljši odgovor na izvajanja g. Baljica odgovor poslanca dr. Karamehmedoviča. — Nato preide skupščina na glasova-rje o zakonskem načrtu. Oddanih je 182 glasov, in sicer 142 za in 40 proti predlogi. Zakonski načrt o samoupravi oblasti in okrožij je s tem sprejet in bo predložen kralju v sankcijo. Seja se je nato zaključila. SCssiec k® siadia na tekil KONEC VOJAŠKEGA SVETA. — FAŠISTI RAZOROŽENI. — ITALIJA PREGOVORILA REŠKE FAŠISTE! ni narodni skupščini. Prostovoljci so bili razoroženi in odpuščeni. Samo italijanske čete vzdržujejo red in mir v mestu. Pariz, 27. marca. (Izv.) Poveljnik tržaškega vojnega zbora je poslal na l^eko višjega italijanskega častnika, da bi pregovoril fašiste, naj zapuste Reko. (Mesto da bi Italija z železno pestjo Prijela fašiste za vrat, jih samo pregovarja! Značilno!) Rim, 27. marca. (Izv.) Reški vojaški svet je izročil svojo oblast zakonodaj- Pariz, 27. marca. (Izv.) Beograjska vlada je poslala zvezi narodov ter francoski in angleški vladi protestno noto glede nasilja na Reki. RUSI.V r.:r VEDNO PftOTI SVOBODNI mECInARODNI TRGOVINI. Moskva. 27. marca (Izv.) Krasin je •zlavil na preJkomerenci za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, Rusija nikaket j■ UPOSTAVITEV MIRU MED TURČIJO IN GRŠKO. — TURČIJI SE PRIZNA NARODNA NEODVISNOST IN SE JI IZROČI CARIGRAD. -GRŠKA DOBI ODŠKODNINO ZA VOJAŠKO POMOČ ANTANTI. — VOJAŠKO NADZORSTVO NAD MORSKIMI OŽINAMI SE ODPRAVI. Pariz, 27. marca. (Izv.) Trije ministri zunanjih poslov so se zedinili glede predloga za pravilnik, ki se tiče vprašanja Bližnjega vzhoda in ki namerava vzpostaviti mir med Grško in Turčijo, ne da bi se kateri od teh držav stavljali pogoji, ki bi pomenjali poraz ene ali druge. Pravilnik predlaga, da se povrne Turčiji narodna neodvisnost s Carigradom kot giavnim mestom ter da se da sultanu verska avtoriteta. Dalje nudi Grški odškodnino za žrtve, ki jih je doprinesla za zaveznike. Dalje predvideva pravilnik odredbe v svrho zaščite muslimanskih in krščanskih manjšin, ureditev vprašanja Male Azije in priznava Turški Anatolijo od Sredozemskega do Črne- Berraa perofiSa. Curih, 27. marca. (Izv.) Berlin 1.55, Newyork 514, London 22.53, Pariz 46.375, ■Milan 26.225, Praga 9.25. Budimpešta 0.5S. Zagreb 1.60, Varšava 0.13, Dunaj 0.07, avstrijske krone 0.07. Berlin, 27. marca. (Izv.) Dunaj 4.48, Budimpešta 37.46, Milan 1720.75, Praga 605.35. Pariz 3041.95. London 1483.50, New-york 338.16, Curih 6568.40. Praga, 27. marca. (Izv) Dunaj 0.64, Berlin 16.425, Rim 283.50, Budimpešta “5, Pariz 501, London 242, Newvork 5S.O“ % Curih 1080.50, avstrijske lcrons 0.64., italijanske lire 285.50. Dunaj, 27. marca. (Izv.) D.'-!"': Magreb 2287—2293, Beograd 9I/3—91 72, Bci-h n 2242—2‘C>2.50f Budimpešta 852—838.50, ■-.ondon 33.175—33.225, Milan 38.570— o :r ;ocwy0rk 7556.50—7568.50, Pariz 68.25cv~08.750, Praga 73.602.50—13.622.50, Sofija 4905—4915, Curih 146875—147.125. Valute: Dolarji: 7S06.50—7518.50, bolgarski levi 4745—7755, angleški funti 32.775— 32.025, francoski franki 68.100—68.200, ita-lijans.ee lire 38.370—38.430, dinarji 9148— ga morja in od Transkavkazije do Perzije, potem Carigrad in velik de! Vzhodne Tracije. Odpravi naj se vojaško nadzorstvo nad morskimi ožinami, ne glede na to, ali so turške ali grške. Zavezniki bodo o teh ukrepih obveščeni, zvezi nax~odov pa se narb* či, naj sporoči sredstva v svrho zadd* ščenja željam Armencev. Priznava se finančna neodvisnost Turčije. Uprava otomanskih dolgov se vzdržuje in potrjuje. 'I urška bo plačala odškodnino za stroške, ki jih je povzročila njena udeležba v svetovni vojni ob strahf centralnih držav.- Izvzemši odredb« glede varstva gospodarskih interesov zavezniških držav, bo Turčija oproščena flnačne kontrple. Af 9172, romunski 'eji 3344—5356, Švicarski Iranki M5-37S—145.625, češkoslovaške krd-s neo '3-590—13.610, madžarske krone 85* —osa. (rr. Zagreb, 27. marca. (Izv.) Devize: Berlin 98—103, Milan 1640—1665, London (iaw 1 Plačilo) 1425—1450, (ček) 1400—1420, NeW*T york, (izplačilo) 310—0, (ček) 302—310, Ou nz 2900—3000, Praga 595—600, Curitf ■ir . naJ 4*40—4 60, Budimpešta 35—1 40, Varšava 9—0. Valute: Ameriški dolarji 30^—310, češkoslovaške krone 575—583, i7"-\c;,~ki franki 2800—2850, nemške marke J? :.:o> romunski leji o-—»40, italijaniktt lire 7600—1615. Beograd, n marca. (Izv.) Devi*«V London 354—355, Pari* 720, Newyorl£ 79.50—80.50, 2encv* 1530, Milan 410 Praga 147—148, Berlin 25.25—23.50, Dunaj 1 "'—7.20, Bukarešta 62.25—62.50 Valutet Ameriški dolarji 77-50, romunski leji 6tT ceskoslovaske krone 141—144 nemlk« marke 27. Miscinost gospoda dr. Žerjavi Ja* sem mu mašil svoje začudenje (namreč .'županu dr.' Periču), kako more kot socialdemokrat iti X r^akcijonarci in sera pristavil da sedanja situacija v občinskem svetu Ljubljani zelo škoduje. Kadar poskušam kaj *a Ljubljano posebej doseči, se ml očita, da so tam separatisti (!) kajti ni dvoma, da magistratno koalicijo duševno vodi klerikalizem. — Začel sem očitati gosp. Periču, da omadežujejo socija-llsti svobodomiselnost (!) svoje zastave. — Dostavljam samo še, da sem brez inicijative sedanje večine ljubljanskega občinskega sveta, kljub izjavi g. Periča za Ljubljano ipak marsikaj delal in v najtežjih razmerah deloma tudi dosegel (!). — Dr. Žerjav v »Slov. Narodu« z dne 25. marca t. 1. v uvodniku »Bajke župana Periča*. Dr. Žerjav je že zgodaj zašel v poli-:cno Bte.no: v svojo lastno Škodo in v llcodo našega naroda. V avstrijski eri so tiA demokrati, njegovi pristaši, vrgli, iz ivtijs sred;. Takrat je bil na tein, da iz-*ine iz naših političnih vrst, toda za časa vojne je poskrbela avstrijska Vlada za njegovo popularnost, ker ga je pričela phsijanjati ter je ustvarila mučenika, ki ji ni mogel s svojem ttplivom med Slb->enci niti najmanje škodovati. Ali dr. Žerjavu je ! : s tem zopet umerjena pot v naše ja življenje. Niti svoji sposobnosti, niti svoji nadarjenosti, niti kaki odlični ouševni potenciranostij ampak ua-jilju absolutistične avstrijske vlade se trna dr. Žerjav zahvaliti, da je danes jugoslovanski minister, da mote in sme izrekati svoja mnenja v slovenski javnosti, deljti milost ali nemilost poštenim in haj-Doštefiejširn ter tudi najsposobnejšim jugoslovanskim državljanom. To kot uvod za boljše razumevanje JtiSevriČšti gospoda df. Žet-java. Zgbraj litirane besede je podpisal dr. Žetjav sani, in zato ni dvomiti, da so zapisane tako, kakor so mu Zrastle v duši, da so plod njegove miselnosti, vsega njegovega značaja, njegove osebnosti. Če analiziramo njegove besede, potem so nam takoj jasli« Strupene politične razmere, ki vladajo c naši državi in še posebej v Sloveniji, kjer je ravno imenovani dr. Žerjav nedvomno vse stori, da smo dosegli rekord V svoji politični zgodovini... Klečeplazenje in miloščina je kriterij tega slovenskega politika. Sam prosi In berači okrog Pribičevičev, fašičev in drugih, da nato po isti metodi deli dobrote drugim, če slučajno niso v »koaliciji«, ki ni po volji vladnim mogotcem. To je taktika avstrijskih baronov in grofov, ki je nekdaj delila oglodane kosti »lovenskim švadronerjem, kadar so po dunajskih ministerskih predsobah prodajali slovenske duše. Cisto razumljivo je duševno razpoloženje moia, ki nosi v •voji notranjosti zavest brezpogojne odvisnosti od onih, ki imajo moč v rokah, ki so jo dobili po načelu, da naj narod *šuti«, kakor se je blagovolil prilično izraziti gospod Valerijan Pnbičevič, član nedržavniške rodovine Pribičevičev. Kadar pridejo v Beograd odkriti sinovi slovenskega haroda med odkrite sinove »rbskega naroda, ne bo treba prosjačiti In beračiti in kriviti hrbtenic, ker med •nakopravnimi dobi vsakdo, kar mu gre po njegovem pravu. Te politične psihologije ne bo razumel dr. Žerjav nikdar in flikoli, kakor tudi ne njegovi maloštevilni Btsekutorji v Sloveniji. Dr. Žerjav se čudi socijalnemu demo-ifStu dr. Periču, da se druži v koaliciji z 'reakcijonarci, separatisti, ki jih baje du-levno vodi klerikalizem in da omadežu. Jejo socijalisti svobodomiselnost svoje *astave, Dr. Žerjav je star Štirideset lqt Ih težko je misliti, da govori to iz neved' feosti, pac pa gotovo iz tiste svoje no' tranjosti, ki je naravno sam ne more za tajiti, ker je del njegove duševnosti, njegovega značaja. Reakcijonarstvo? Katera država na svetu pa je zadnje dve leti izdala bolj reakcijonarne postave kakor Baša, odkar jo imajo v roki demokrati, prijatelji dr. Žerjava. Ali so sklenili te *ikbne socijalisti, klerikalci ali kdo? Ai je znano dr. Žerjavu vprašanje potrditve ljubljanskega iupaua? Ali so znani dr. Žerjavu ministri, ki niso hoteli omilostiti Alijagiča? Ali so znana dr. erjavu fazna uradniška imenovanja, ko so dobili demokrati najboljša mesta? Odgovorite, gospodine dr. Žerjav, kje je doma reakcijonarstvo? Svoboda, — najlepša beseda, če jo tisti, ki jo ima vedno na jeziku, tudi res izvaja. Mi pa na primer vemo, da so zlasti Židje vedno radi govorili o svobodi, kadar so najbolj iz-žetnali evropske narode. Take svobode ne potrebujemo. Če klerikalizem kje obstoji, je prav, da se ga uniči, a tle zato, da stopi na njegovo mesto pod krinko demokratizma še hujši caropapizein ruskih guvernerjev po metodi gospoda dr. Žerjava. Gospodu dr. Žerjavu utegne biti znano, da vodijo veliko nemško državo socijalisti in klerikalci, da vladajo tudi v Italiji klerikalci in socijalisti. Naj pobesi dr. Žerjav vse slovenske duhovnike, če misli, da bo s tem konsolidiral Jugoslavijo in enkrat za vselej uničil klerikalizem. Glede separatizma bi bilo dr. Žerjavu povedati: Gospodje demokrati naj vladajo v Beogradu pošteno in za ljudstvo in naj Zlasti nekateri ne skušajo zatajevati matere, ki jih je rodila. Prodaja se le žid, nikdar pa ne mož iz naroda... Drugega separatizma SloVenci n niS bbljše. Dvomljivo je celb, ali bo mnogo po-rh&gano s tem, če se v vsakem slučaju kaznujejo posamezni krivci, pa fna-kar eksemplariČfto. Kajti krivda leži v Sistemu. Treba je torej začeti pri sistemu. Najprimitivnejši pogoj vsake zdrave uprave je kontrola. Ta kontrbla mora biti tako ustrojena, da objema vse Člane uprave od najvišjega do najnižjega. Vsak mora imeti jasno očrtan delokrog in se mora zavedati, da je vedno pod nadzorstvom — kajti ljudje so nazadnje vendar le ljudje. Drugi nič matij važen pogoj pa je, da se nastavljajo ljudje po svojih zmožnostih in ne po kaki strankarski pripadnosti. Kajti že v tistem momentu, ko je kdo nastavljen iz kakih drugih motivov kot stvarnih, je takore-koč, Četudi proti svoji volji, korumpi-ran. To je prvo. Drugo pa je, da se V njem nekako utrdi prepričanje, da ga bo stranka ali posameznik, ki ga je spravil na to mesto, tudi ščitil. Zraven pride še to: labilne razmere, ki vladajo pri nas v upravi, silijo same k korupciji. Če je uamreč uradnik nastavljen kot pristaš kake stranke, se boji, da ga bo nasprotna stranka, ko pride do moči, odslovila s tega mesta. Zato ni v današnjih časih nič čudnega, če se skuša uradnik okoristiti s svojim mestom, dokler je še čas. Vse to ni dobro, ni lepo in je žalostno — ampak res je. Zato je treha začeti pobijati korupcijo pri njenih koreninah, t. j. spremeniti je treba ves sistem. To je nekako tehnična stran tega vprašanja. Je pa še druga, duševna, ki jo je težje obvladati. Danes je princip vsega moč, vse naše življenje gre instinktivno v tej smeri — in moč pomeni danes: denar! To pa je vprašanje, ki se ne bo dalo rešiti z nobenim sistemom. Odpomoči pa bi se dalo vendarle nekoliko na sledeč način: koruptne afere se ne bi smele podajati občinstvu na način, da pride človek nehote do prepričanja, da tisti, ki je odkril korupcijo, zasleduje pri tem Še kaj dru- »Naprej« prinaša razgovor s poslancem Etb. Kristanom, ki med drugim pra: vi: V razpravi so velevažni zakoni o razdelitvi države na oblasti irt o oblastni samoupravi. Oblastna samouprava nam prinese vsaj del avtonomije, ki je nekaterim kakor pravijo, tako zelo pri srcu in na katero polagamo, ako ne vežemo s tem pojmom plemenskega Šovinizma in demagogije, tudi veliko važnost. Oblastna samouprava nam bo dala nekake prejšnje deželne zbore. »Jutro«. CloVek že po svojem rojstvu ni socijalist. Šocijalno čuvstvovanje, ki kulminira v dejanjih ljubezni do bližnjega ter V podreditvi oSebnih interesov splošni koristi celokupnosti, je le sad dolgoletne in vztrajne socjjalne vzgoje. Pa se še čudite, da tisoči in tisoči onih, ki 9o organizirani V političnih socijali9tičnih strankah, fllso socijalisti, pač pa najbrezobzir-nejši elementi, katerih ne druži no* bedeti program, pač rta samo\jnstinkti nezadovoljive mase. Edih izhod je iz današnjih zamotanih političnih razmer demokracija, kot pozitivna pospeševateljica prž-rojenja IVi-ojiske&a ljudstva. Do tega zaključita prihaja *Jutro«. ko se je udeležilo Beltratnovega shoda v Mestnem domu. »Novi Čas« prinaša govor poslanca Gostinčarja v ftatodni skupščini o priliki, ko sc je razpravljalo o interpelaciji posl. Deržiča o razmerah na železnicah. Gostinčar pravi: Ako železniški minister nima moramo dati, kar potrebuje in je nost proračuna železniškega mmis predpogoj za zboljšanje našega pr° Posl. Gostinčar se zavzema tudi za socij-lizacijo naših železnic. »Slov. Narod« prinaša članek newy škega slovenskega lista »Glas .Naroda*, rapravlja o dogodkih na Reki. FasI! ima placapi banditi italijanske vlade, k i . namen, navaliti se fta Reko ter iztrg vlado iz rok od naroda izvoljenemu P sedniku. Uničenje Reke, kot najbolj P® cijalnega jugoslovenskega pristanisca, . postalo geslo, prikrito geslp itfluJUJB, vlade, ki stoji vedno za svojimi iasistov skimi zločinci. , d. »Slovenec«. Ako dobiva Avstrija kr dit, potem pac ne bi smelo biti isoben S povoda, da bi ga ne dobila tudi Ju®®6' vija, ako bi bilo pri činiteljih, ki vodijo žavno krmilo, vse v redu. Nobenega av ma ni, da gleda zunanji svet na nai " tranjepolitični položaj z Velikim ne2aup njem. To tembolj, ker vladajoči ne Stavljajo naroda in ne kažejo prav no». nega smisla za sporazum e opozicijo, predstavlja opozicijo celih pledifin in P krajin. Poleg tega OdViši od nšeina, se vrši oboroževanje v Jugoslaviji, *■ ’ ski in v Romuniji, neposredno, tudi vp* šanjek redita, ki ga te driaVe iščejo v gliji in v Ameriki. d@gp©dargtw©. Is iliiie Mii i«is Govor poslanca Ivana Deržiča v na-fodili skupščini. Gospodje poslanci! Po prevratu smo imeli v naši državi dva železniška sistema In sicer: železniški sistem prejšnje kraljevine Srbije in železniški sistem prejšnje Avstro-Ogrske monarhije. Nemške armade so takrat, ko so se umikale pi‘ed zmagovito stbsko vojsko porušile vse proge V kraljevini Srbiji ter je bila vsled tega kraljevina Srbija takorekoč po končani Vojni brez Vsega notranjega železniškega prometa. V prečanskih krajih se ie doseglo, da so ostale železnice v kolikortoliko dobrem stanju. Tudi če vzamem V poštev, da so se železnice pod avstro-ogrsko ih nemško vojno upravo štiri leta eksploatirale ter se vsled tega nahajale v slabem stanju, vendar moramo priznati, da so te železnice koli* kortoliko odgovarjale gospodarskim razmeram vseh prečanskih pokrajin. Po prevratu je torej bila naša dolžnost, da vzdržimo prečanske železnice v takem stanju, da zamorejo odgoVrrjati gospodarskim razmeram na eni strani, lia drugi strani pa, da Čimpreje upo-stavimo promet v bivši kraljevni Srbiji in zgradimo ona poslopja, katera je porušila nemška iu avstro-ogrska armada. Prva koalicijska centralna vlada je stvorila ministrstvo saobračaja, in to je bil po prevratu v naši državi no-vum, novum vsled tega, ker je obstojalo v prejšnji kraljevini Srbiji samo ministrstvo gradjevina, ki je upravljalo tudi državne železnice v kraljevini Srbiji. Pod ministrom g. Vulovidem je izšla vladna kraljevska naredba o ustroju tega ministrstva in naravmHe, da se je s to naredbo hotelo to mini- strstvo tako orgafiižifati, da bi odgovarjalo Vsem potfebam skupne domovine. Toda že prvi mesec koalicijske vlade se je pokazalo, da vlada ni ho-tela tega ministrstva StVOriti t železniškimi strokovnjaki, temveč, da J* vodila strankarsko politiko in dbŽiVC” smo, ako se ne motim, V mešeCSii sprt* lu 1. 1919 nek eksperiment, neko po* sebno generalflf) inšpekcijo, katefa J8 bila podrejena direktno promstnerfUl ministru in ki je bila Sestavljena od Štirih oseb. Ta inspekčija je V resnici od** govarjala svoji nalogi in to Vsled tej ga, ker ona ni vedela kaj da praVža4 prav je. Poslovalo se je torej pogfeSe* 110 že od samega početka in to Vsled tega, ker se je poslovalo po ustroj* stvu prometnega ministrstva, pt> zgd* raj omenjeni uredbi, ni pa se otiralo na obstoječe razmere v državi v ka* tori smo imeli sledeče sisteme: prejšnji srbski, madžarski, slovenski, bo* sansko-hercegovlnski in doljne do Vojski. (Nadaljevanje sledi.) + Dobava drv. Komanda Savska divizijske oblasti v Zagrebu razpisuje na dan 31. marca t. 1. ofertalno licitacijo glede dobave 22.000 kubičnih metrov drv za zagrebško garnizijo v pi* sarni načelnika intendanture Savske divizijske oblasti V Zagrebu. Predmet* ni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Oddaja naprave Štirih lesenih barak. Barutana v Oblličevem razpisuje na dan 6. aprila t. 1. v svoji pisarni v Obiličevem ofertaltio licitacijo za napravo štirih lesenih barak. Predmetni oglas in pogoji so v pisarni tr* govske in obtrniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. trim Rožman: Naša bol. (Dalje.) EPILOG i iA,iUwiiu u ^ j, idurskem in političnem položaju občin I. I. z dne 11. marca 1920.* Od vsega zasedenega ozemlja Koroške so najbolj občutljive pokrajine, ležeče ob demarkacijski črti. Te so kakor odprte rane, pristopne vsem bolezenskim kalem, prihajajočim od ŠGsednega organizma, to tem bolj, ker je bil sedaj po nas zasedeni del politično-upravno ,gospodarsko in kulturno zvezan z ostalim delom Koroške, osobito pa, ker se nahajata srce in kuhinja vseh protipropagandnih strupov cele pokrajine Celovec — izven našega ozemlja. da to ni za njihove. RtisV«*' 1 Pomislimo na ve'iko lakoto na EL k ’ *e. pa'-' skrajna neokusnost, da ru-Rj* oegtmct tako nastopajo v javnih loka- Službena obleka za železničarje. Z ® _na naš članek »Obupne razmere orožništvu« nam piše železničar: Iz 2 «..* le nekako tako razvidno, kot da ilnlv državni železničarji preskrbljeni s obleko. To pa nikakor ni res. Dr-£ , ,'lezničarjj so dobili zadnjo obleko, ia 1! nckai vrednat še leta 1918, potem Ujoj bene več, tako, da kmalu ne bodo b d ?lt* Pa3slab§ih cunj za oblačilo. Res •kn nj železničarji dobili v zadnjem uja čepico in slab kožuh, ki pa razit hi J? neprijeten duh,, da se železničar "Jnn niti med ljudi ne upa. h« uti vojni Invalidi opozarjajo inerodaj-vendar enkrat prično iz-aii,atl Penzije. 2e tri mesece niso vojni Itenca' ^°bjl* beliča in je njihova eksi-fcoj. )«.PSrožena do skrajnost. Voqaška po-hep‘0f 'kvidatura se peča z vsemi drugimi l*blia 1. irni posli, samo na invalide po-ibtJc k* 80 Podpore najbolj potrebni. Go-zganite sei ^enicJl CniŠty° vojnih invalidov v >0s .RjSradcu izreka vsem darovalcem in >r|Do °.IP društvenega venčka, ki so nam t* »k?10 zr,atncga uspeha podporne- ikrl »a ** tukajšnje vojne žrtve, naj-jv eneJso zahvalo. Obenem se tudi naj-°j .encJe zahvaljuje gosp. F. Potočniku, 5*1«* j vojnim invalidom po najnižji oddal večjo množino usnja in podpla-Bog plati! k, — Koziv k aubkkripclji novih delnic Jevške banke d. d. v Ljubljani. V toza-*vnem inseratu v naši sobotni številki 96 * Vrinilo nekaj pomot in sicer: pod točko jjAaj se glasi prvi stavek: Dosedanji del- 4arji imajo pravico prevzeti na podlagi **ke stare delnice eno novo po K 4040... I p°d točko 7. subskripcija novih delnic vrsj od 3. aprila do 3. (ne 30.) maja J. 13 ‘n *icer : a.) pri Trgovski banki d. d. jj “‘Jana (začasni poslovalnici Bethovno-»Phca št. 10 (ne S.) in njeni podružnici “ariboru. . Francoski konzulat v Ljubljani, j ''coska vlada je zaprosila v Beogradu, L v Ljubljani ustanoviti svoj konzu- ■ ’jaar je naša vlada odobrila. Za konzula .aoločen g. S. Henri Flach, sedaj urad-v.Pri francoskem generalnem konzulatu Neapolju. H«."' Slovenci v VeL Bečkereku so si <*novili »Slovenski krožek«, k — Bivši cesar Karl Habsburški je ba-** B*varno obolel. Odbornikom Osrednjega odbora jj* v znanje! Radi važnosti dnevnega re- * *e bo vršila seps Osrednjega odbora * J torek, dne 28. t. m. točno ob 8. uri Hitu v dru*tven'b prostorih. Ker je seja Ukc važnosti pozivamo tem potom vse ,.ariH odbornike in nadzorstvo, da se te '•* Polnoštevilno udeleže. — Predsedstvo J- 2. *7T Upravitelj »Jugoslov. Informatorja« z« *f0#i*v Feller-Godovsky je 42. t. m, ** »lužbe ter od tega dne ni več S. *vičen kakorkoli nastopati v imenu ■tovanega lista ali izdajateljstva. k. ~~ Županstvo Sevnica ob Savi, daje na E!??!«, da so konjski in svinjski sejmi do-EUi ’ tak sejem se bo vršil dne 3. ^nia i93a p0|eg živinskega sejmišča. Lij ' Stavljen je v pokoj po lastni prožil« Vr- °i°cir vojne mornarice gospod R vko Medvešček, doma jz Kanala pri "vrtci, pristojen v Ljubljano. Razpisana so mesta okrožnih zdrav za zdravstvena okrožja: St. Vid nad [jbUano, Cirknico in St. Jurij ob Sčav-k'it tnteresentje se opozarjajo na razpis ■ Sadnem listu. T Odlikovanje. Dr. Fran Ster. uprav-državnega zdravilišča v Rogaški Sla-Ct. t* Odlikovan z redom sv. Save IV. ^*da, T" Odklonjeni optanti. Minister no Ja i **dev je odredil, naj se vse proš-a Ji. so bile vložene po 26. januarju t. 1. Jptiranje k naši državi, kratkomalo od-»ftijo. Lt, *■* Stalno je vpokojen davčni upravi-•• Viljem Wolf v Kamniku., k Mestna hranilnica v Kočevju je bi-wjjj?°**daj izk jučno v nemških rokah, je • tl°vetls'to'nemška. V upravnem Im ',ma 1 glas večine tista stranka, ka- bnpada župan, ki je sedaj Slovenec, a Prihodnjih volitvah bo baje Nemec. | J" Vlom v tovarno. Pretečeni četrtek ii ??Znani tatovi vlomili v pisarno tovar-Ij. "ulkan v Kranju in odnesli veliko bla- *5e j’ ki *eik* ^ez 3000 ^ *re^ Je 1 ^,,no *e okrog 2000 K gotovine, listin in delavskih knjižic. Zanimivo * Kjf ,e vl°mHci ročne blagajne, v kateri l«l»L Večj» vsota denarja za izplačevanje C«J[c*v. niso dotaknili. Predrznim vlo-če® so baje že na sledu. "feltnii *druga sedlarjev in ličarjev je tj^lla na zadnjem občnem zboru, da se Preizkušnja za učence dne I. aprila ho v,ako četrtletje. Za mojstre, ki Itri.u 1 °brtni list po 1. Jan. 1919 se vrše Hi« . kadar želijo, toda prijaviti mo> »vojo že jo poprej načelniku, kol«?, *enaka v mošld obleki: V državni Ihtdu- r ®e°8radu je bil uslužben ruski kot«! c ®le* Kabanov. Te dni se js H d Xa8rupiti- Fri tej priliki se je dogna-kliika8 rš navideini medicinec ruska medi-g* Kabanova. V samomorilnem 0. vbrlzgnila toliko morfija v u* ,®a zdravniki obupavajo nad njeno — Visoka starost. V Št. Vitlu pri G10-belnem je umrl prevžitkar I. Čaks 96 et star. — V Skoplju se ustanovi institut za tropično medicino. Ministrstvo za javna dela je že v ta namen odobrilo kredit poldrugi milijon dinarjev. _ -- 16 letni mladenič poneveril 6 in pol milijonov kron. Na Dunaju je 16 letni kon-torist Rudolf Kraus poneveril svoji tvrdki 6 in pol milijonov kron ter izginil z Dunaja. — Državni prometni urad v Zagrebu ustanovi ministrstvo saobračaja. Prometni urad začne poslovati že letos. — Za delavska stanovanja v Zagrebu namerava mestna občina zgraditi celo vrsto hišic na periferijah mesta. — Križcev lačni Prusi. V pruskem državnem zboru je povedal vojni minister, da je še 20.000 prošenj za podelitev železnega križca nerešenih. —Iz pošte. Poštar Lavoslav Brus je imenovan sekretarjem V. klase v ministrstvu za pošte in brzojav. — Razne nesreče. V Planini pri Rakeku je cirkularna žagd zgrabila 17 letno Antonijo Turk ter ji močno poškodovala levo roko v zapestju. — Pri fantovski praski v Rakeku je ivigelja Josipa neki njegov tovariš nevarno okla.I. Prerezal mu je trebuh in ga tudi po prsih vsega obvezal. Uubllana. * Občinski svetovalci NSS so vabljeni, da se udeleže danes zvečer ob osmi uri kluboVe seje v mestni posvetovalnici. Udeležba dolžnost. =e Moka o po K 33 za kg se dobi pri mestni aprOvizaciji na Poljanski cesti št. 15, če se vzame tudi rženo moko. = -Klub Primork« ima svoj redhi oboni zbor v torek 4. aprila 1922 ob 5. uri popoldne v posvetovalnici na magistratu, na kar se vabijo vse članice. = »Bratstvo«. Danes v torek dno 48. t. m. točno ob 20. društvena plesna šola v šalonu gostilne »pri Lozarju« na sv. Jakoba trgu. Ker je zadtiji plesni večer id se Vrši plesni venček dne 5. aprila, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. Točnost dolžnost! Umrl je v Ljubljani v svoji vili na ecsti Stare pravde g. Ignacij Gruntar, bivši notar v Kobaridu, Logatcu in Ribnici star 78 let. Pokojnik je bil idealen in delaven rodoljub, iskren prijatelj in mecen pesnika Simona Gregorčiča, katerega pes-mj je zalagal na svoje stroške. Slava njegovemu spominu! — Nesreča. Pri zgradbi palače trboveljske premogokopne družbe je padel z odra delavec Večaj Anton ter se težko poškodoval na nogi. =<= Pretep. Na Bleirveisovj cesti se je Dežman Anton sprl s svojim tovarišem. Konec prepira je bil, da je Dežmana sunil tovariš z nožem v levo stran života. Maribor. Glasbena Matica v Mariboru je osnovala pod svojim okriljem odsek »Struna«, katere namen je izdajati skladbe za salonski orkester. Ta ideja je prav hvalevredna, ker so naši 'salonski orkestri vedno v stiskah za lahek, pa vseeno lep repertoir. Skladbe so aranžirane za flavto, violino I., violino oblig., cello, bas, harmonij, klavir in udarala, ter so večinoma tako aranžirana, da se jih lahko izvaja tudi z manjšo zasedbo. Prva serija izdanih priredb objavlja Parmove, Devove, M.aškove in Muh-vičeve skladbe. Naslovni list je eleganten in ličen. Želimo novemu podjetju delavne Glasbene Matice v Mariboru mnogo uspeha, salonske orkestre pa pozivamo, da si vsako izdajo naroče in izvajajo. Nemške komade, zlasti dunajski šund iz vzporedov naših zabav ven! Vendar začetek zidanja! Zadružna banka je začela podirati pred frančiškansko cerkvijo staro enonadstropno hišo v Aleksandrovi ulici št. 6. kjer se zgradi moderna palača, kjer bodo nastavljena razna društva Stranke SLS, Cirilova tiskarna Itd. — Zaplemba denarja pri potnikih, ki potujejo v Avstrijo je pri carinski reviziji na glavnem kolodvoru na dnevnem redu, večinoma radi neumnosti in nepodučenosti potnikov. Ti se bojijo, da ne smejo nič prenesti, obdržijo samo nekaj denarja, katerega pokažejo, drugega skrijejo in zatajijo. Pri reviziji pa ga gotovo najdejo in zaplenijo. Tako so zaplenili marsikomu po 2000 dinarjev, katere bi lahko prthesel, a jih je skril in zatajil. V petek so zaplenili nekemu potniku 12.000 Din., drugemu 800 dolarjev itd. — Podučite se zmerom prej, koliko smete nesti in ne skrivajte denarja. To seveda ne velja za verižnike. Tuima-jo poseben verižniški »reglement«. Pri požaru na Meljski cesti tovarne g. Jelena in ne g. Weller, kakor smo poročali, pač pa v poslopju hiše gospe Wel-lerjeve se je ponesrečil tudi načelnikov zastopnik dr. Schneiderer. Pri Sv. Petru pri Mariboru je razpisano mesto učitelja. Ker slutijo, da bo neki učitelj imenovan, že zdaj nekdo rovari po časopisih proti njemu, »ker mu hoče dobro, naj ne sili v St. Peter«, ker je samo en prosilec, morajo učitelji že poznati tamkajšnje razmere, da nobeden ne sili tja. Morda noče vsegamogočni paša, kateremu še škof nič ne more, da bi imel kontrolo o svojem dejanju in nehanju? Žalostno! Podpirajte športi Šport je v korist vsakemu narodu, ki ga razume smotreno in pametno gojiti. Krepi mladini ude, duh, varuje pred alkoholizmom, ki je strup naroda. Tukajšnji slovenski športni klub je v svoji odborovi seji sklenil posvetiti vse sile skrbi, da nudi mladini možnost udeležiti se raznih panog športa. Ker se pa še rabijo razne priprave za to sploh in primanjkuje za to tudi gmotnih sredstev, ki bi pospeševala razvoj športnega življenja, apelira odbor na naklonjenost p. n. prebivalstva in blagohotne podpore. Slovenski iortni klub priredi v pospešitev njegovega namena, dne I. aprila t. 1. »Elitni ples« v Gotzovi dvorani s popolno vojaško godbo, ter da s tem p. n. občinstvu priliko zabava, pa tudi priliko podpore. Celie. K stanovanjskemu vprašanju v Celju. Sanovanjska beda v Celju še vedno obstoja v jednakem obsegu dalje če se ni še poslabšala. Ne zida se nič, in tudi se ne kaže, da se bo v kratkem kaj v tem oziru storilo. Vse tozadevne enkete in sklepi in seje so bile, kakor vse kaže, brezuspešne. Ce se pa že nič ne zida in se v bodoče tudi zidati ne namerava, pa naj se v tem oziru stori vsaj to, da se bodo razna stanovanja oddala svojemu namenu. V Vr-rarski ulici ja lansko lato. oblastni gospod policijski ravnatelj Logar svojevoljno pu stil izprazniti veliko mestno hišo in nastanil v njej svoje policijske urade in si seveda izbral tudi za sebe v hiši udobno stanovanje. Stranke iz te hiše so se morale v par dneh izseliti v razne luknje, ki so jim bile nakazane. Glede izpraznitve te mestne hiše se je že lani nekaj sklepalo v mestnem zastopu, dosedaj pa še nič v t*m oziru doseglo. Mislimo, da bi se za policijo našli drugi primerni prostori, kakor pa, da se šopiri po tej lepi stanovanjski hiši. kjer bi lahko našlo stanovanje nebroj strank. Ali bi za policijo ne bili dobri prostori recimo na mestnem magistrati v bivši jefnišnici_ okrajnega sodišča, katera je opuščena, ali v starem poslopju na okr. sodišču, ali magari zunaj v barakah. Tam bi bile najlažje nastanjene policijske pisarne, katerih je toliko, kakor menda ne na Dunaju. Takih primernih prostorov, ki bi lahko služili v take namene je v Celju še dovolj. Ni torej potreba, da taki oblastni gospodje po nepotrebnem poostrujeio že itak veliko stanovanjsko mizerijo. V tem oziru bi moral obč. odbor na vsak način storiti energične korake. Dalje ha je, kakor že mnogokrat povdarjano, policije tudi preveč. Vsa lepša stanovanja imajo zasedena stražniki. Policija naj se reducira na minimum. Drugi pa naj se prestavijo v kraje, kjer jih potrebujejo. To je zahteva ljudstva, katera bi se naj na merodajnih mestih vpoštevala. Občinski odbor celjski pa se naj prične za stvar zopet intenzivnejše zatlimati. Na ta način, stavimo, bi se lahko pridobilo kakih 30 stanovanj, katera bi potem lahko posedli domačini, ki se morajo potikati po raznih stanovanjem neprimernih luknjah. Ljudsko gledališče v Celju. Jutri v ponedeljek 27. t. m. predava urednik »N. D.« g. Edvard šimnic »o islamu«. Predavanje bo imela sledečo vsebino: J. Predislamska doba arabskega naroda. 2. Mohamedovo življenje in vzrok njegovega nastopa kot reformator naroda in morale. 3. Razlaga korana. 4. Verski nauk islama ter njega vraže. — Predavanje bo zanimivo. Predavatelj je sam prepotoval mohamedansko zemljo Azije in Afrike ter Šudiral na orijentalski fakulteti v Bejrutu v Pa-lestani. V tovarni »Zlatarka« v Celju so tudi upeljali batine. Batjnajo zvečer po delu vajence, ko isti snažijo tovarno. Obrtna oblast bi naj napravila takemu postopanju z vajenci konec. Jugoslovanska Matica pripravlja več predavanj o Dalmaciji. Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Vojvodini, Hrvatski s Primorjem in Koroški, Predavanja, kj se bodo V Celju kmalu vršila, bodo spremljana s skjoptičnimi slikami ter obetajo biti zelo zanimiva. Kvartet »Zika« bo na komornem večeru dne s. aprila^ v hotelu »Union« v Celju izvajal sledeče skladbe: 1. Dvorak: Kvartet v f-duru, 2. Schubert: Smrt in de-vojka, 3. a) Osterc: Menuet, b) Ncdbal: Valse triste, c) Kreisler: Ljubezensko veselje. — Ta koncert bo poslovilni večer »Zikovcev« in bo gotovo zelo dobro obiskan. Novo tvornlško poslopje za mizarske Izdelke je pričel zidati v Gaberju mizarski mojster Golob. Celjski £rivei so svojim pomočnikom za malenkost zvišali plače. To pa v primeri z zvišanim brivskim cenikom ne zadostuje in brivski pomočniki se pritožujejo, da s takimi 9ramotno nizkimi plačami nikakor ne morejo pošteno živeti. Brivski mojstri naj bi bedni položaj svojih pomočnikov uvideli in ga izboljšali s primernimi plačami. Vreme je tudi naše kraie minule praznike iznenadilo s snegom, ki je naletaval v soboto celj dan. V nedtljo dopoldne je močno deževalo, popoldne pa je bilo lepo solnčno. Lansko leto je bila ravno v teh dneh Velika noč. Če bi to bil tudi letos slučaj, jbi_ imeli bele velikonočne praznike. Draginja se tudi pri nas še ni nič znižala Cene blagu so vedno jednako visoke. Nekoliko je padla samo cena moki, vse druge potrebščine pa so s cenami ostale na dosedanji višini. Obrtna razstava v Celju 12 do la. av-sta 1933. Pripravljalna dela za letošnjo obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Pred vsem je zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora In to v 24 sobah mestne osnovne šole v Celju, v telovadnici vSokola« in na dvorišču. Poslopje je, kakor znano, najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakor nalašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najboljša dela, ki so dobila nagra-do, se te dni razstavijo pri Goričar-Le-skoseku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red) in se v prihodnjih dneh s prijavnicami vred razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razsta-ye se_ lahko udeležijo obrtniki, industri-jalcj in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije, pa tudi iz cele naše države. Društvene vesti Občni zbor krajevne organizacije NSS za šentjakobski okraj v Ljubljani, kateri se je vršil 8. marca, v gostilni pri »Lozarju«, na Sv. Jakoba trgu je dobro uspel. Med drugimi je poročal tudi obč. svet. tov. Rupnik o delovanju NSS občinskih svetnikov v ljubljanskem občinskem svetu ter o komunalni politiki, za kar je žel splošno odob'*vanje. — V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši: predsednik: K. Zorko; podpredsednik: J. Majer; tajnik V. Zajec; blagajnik: I. Kranjc; odborniki: I. Fon, I. Leskovec, I. Otrin; preglednika rkčunov: Milavec, Otrin, — Pozivamo Somišljenike NSS, kateri stanujejo v Sv. Jakoba okraju, da pošljejo svoje naslove predsedniku tov. Zorkotu K., na Sv. Jakoba nabrežju 33, kjer se nahaja začasno društvena pisarna. Na delo! Zdravol Redni letni občni zbor pevskega dru-Itva »Ljubljanski Zvon« se vrši v nedeljo dne 2. aprila t. 1. popoldne ob pol 3. v restavracijskih prostorih Narodnega do. m a. Vsi člani vljudno vabljeni! J. ii 1011 11 11 V nedeljo se je III. redni občni zbor Narodno-socijaljstične stranke nadaljeval. Kot prvi je referiral o naši zunanji politiki narodni posl. Ivan Deržič, ki je žel za svoja izvajanja živahno odobravanje. Nato so referjrali: O organizaciji, in tisku g. Rupnik, o organizacijskem redu in spremembah g. R. Juvan, o proklamaciji stranke g. Zorko Fakin, nakar so prišli na vrsto referati okrožnih organizacij. Za zagrebško organizacijo oziroma pripravljalni odbor je referiral dr. Foliteo, ki je izvajal sledeča: Hočem biti povsem katek. NSS kot or-ganizacia še v Hrvatski ne obstoja, to pa radi^ prilik, kj so bile in so še v Hrvatski. NSS se v vsaki državi in v vsakem narodu razvija kot reakcija na anacijonalizem na antinacljonalizem socjjaldemokratske stranke. Mora se priznati, da soc. dem. stranka pri nas pred vojno in tudi po vojni ni bila anacijonalna, temveč stremila za tem, da gre složno z našim narodom. Radi tega tudi ni bilo nikakega razloga, da se osnuje tamkaj NSS. Vendar pa je po-sal za njen postanek merodajen eden važen razlog. Soc. dem. stranka postaja namreč ministrska stranka ter gre roko v roki skupno s kapitalistično buržujsko politiko. Drugj nasprotni ekstrem je na eni strani boljševizem, ki pa se je za rešitev naše družbe pokazal kot nesposoben, na drugi strani pa prišel na površje zopet fašizem in tako so združene danes naše proletarske mase v hrvatskem bloku, v šovinistični stranki. Sedaj, ko se je pokazalo, da ni dobro niti eno eno niti drugo, smo uvideli, da je treba najti zlato sredino, in ta sredina je NSS. Računati pa moramo prj em s psihozo, z razpoloženjem mase, ki je dosedaj povsod okusila samo zlo. In prvi predpogoj, da zbudimo v masi prepričanje, da je edino naša pot prava, je, da Se inteligenca povrne k narodu. Konštati-ram kot radosten fakt, da se inteligenca res vrača k narodu. Mi imamo danes hr-vatsko vprašanje, . slovensko vprašanje in macedonsko vprašanje. Vsa ta vprašanja pa ste vi prvi vzeli v roke ter jim po-paŽnjo. In ko pridemo mi v Zagreb, pokažemo na vas kot na ono stranka, ki je prešla na praktično rešitev tega vprašanja. Pokazali bomo v Zagrebu na NSS kot na ono stranko, ki je popolnoma drugačna kot vse druge stranke, kajti le-te stranke se niso potrudile, da bi skušale kaj doprinesti k rešitvi tega vprašanja. Pokazalo pa se bo tudi, da se vsa ta zla dado rešiti med nami samimi. Omeniti pa moram eno nevarnost, radi katere sejni nismo mogli tako brzo razviti. Vse nase stare stranke 90 na razhodu in treba se bo vsled tega čuvati onih disidentov starih strank, ki so samo špekulanti, kajti Jjubše nam je ako imamo 10 poštenih, čvrstih pristašev, ko pa 1000 nevarnih. To naj vam pojasni, zakaj je bil naš tempo počasen. Toda tudi pri nas je led že prebit in čez Jeto dni bo udeležba Hrvatov na strankinem zboru pokazala, da nismo bili danes sami tukaj. (Burno odobravanje.) O mariborski okrožni organizaciji je poročal g. Jarh, o celjski pa g. Dobovlšek. Nato je poročai o malokmetijstvu in viničarjih p. Žnuderl, o mladinski organizaciji g. Kozinc, o ženstvu g. Kravos in g. Ambrožič o kulturnem deiu in izobrazbi. Vsi referenti so želi za svoja izvajanja živahno odobravanje. Nato je zborovanje prešlo k volitvi izvrševalnega odbora, namestnikov in nadzorstev. Po izvolitvi se je otvorila debata o vseh referatih, ki je pokazala popolno soglasnost nazorov. H koncu se je priglasil k besedi še enkrat češki narodni poslanec Spatnjr, ki je v imenu češke delegacije zagotovil, da se vrne v Prago z najlepšimi dojmi o napredovanju Narod-no-socijalistične misij v Jugoslaviji. Zborovalci so zapeli našo narodno himno, nakar je g. Juvan sijajno uspelo zborovanje zaključil. Zvečer se je vršila pri Lozarju neprisiljena zabava. Primor!®. Umrl je na Medvedjem brdu pri Idriji učitelj g. Herman Žakelj, doma iz Ledin. Narodno izdajstvo. Novi župan v Ročinju, neki Dugar, je na lastno pest brez vednosti občinskih svetnikov pisal civilnemu komisariatu v Gorico, naj se odstavi slovenski učitelj ter se pošlje pristni Italijan na njegovo mesto. Zveza slovenski županstev v Gorici si je izvolila na zadnjem občneinz boru za predsednika g. Antona Mikuža, župana prj Sv. Luciji. Delavska zveza se je ustanovila v Trstu. Prisopilo je delavstvo vseh strank. Štirje »baroni«, ki pa so bili navadni sleparji, so že dalje časa strašili po Trstu. Bili so pretirano elegantno oblečeni, obiskovali so le prvoredne lokale, popivali šampanjec ter se vozili v luksuznih avtomobilih na izlete. Ko so jih aretirali, se je dognalo, da so s ponarejenimi čeki osleparili razne banke za 250.000 lir. Vsi štirje so pristni Italijani. Za župana v Knežaku je bil izvoljen absolvirani pravnik g. Jos. Trošt, nečak in naslednik zaslužnega pok. rodoljuba g. Jos. Cucka. Rodbinske tragedije. Pod Kostanjevico je neki Italijan iz Vidma ustrelil svojo ženo. — V Prvačini je posestnik Jos. Vodopivec vsled ljubosumnosti z britvijo nevarno ranil svojo ženo, nato pa še sebi prerezal vrat. Oba sta v nevarnem stanju v bolnici. Prekmurje. ^ Železniške postajne načelnike in postajališča, kateri nam še niso nakazali članarine, odnosno naročnine za poslani list »Upokojenec« prosimo, da točno to storijo, ali pa ljst »Upokojenec« vrnejo. Prekmurski poljski delavci v Avstriji. Prihodnje dni odide iz Prekmurja okrog 4000 delavcev v Avstrijo za poljska dela. Ali bj ne mogli te ljudi spravljati v naše južne kraje, kjer tudi primanjkuje poljskih delavcev. Prvo tovarno za usnje v Prekmurju ustanovita v Cankovi Martinušič in drug iz Ljutomera. Zaroke in poroke. V Murski Soboti se je zaročil g. profesor dr. M. Robič z gdč. Margito Csiszar, odvetnik g. dr. Jos Bo-ljevšček pa se je poročil z gdč, llonko Kuharjevo iz Tešanovcev. Gledališče in glasba. , Repertoar Narodnega gledilišOa. Drama: Sreda 29. 3. »Mariša«. B. Četrtek 30. 3. »Revizor«. C. Petek 31. 3. Dramska predstava v opie-nem gledališču. Sobota 1. 4. »Anatol«. E. Nedelja 2. 4. »Hamlet«. Izven ah. Ponedeljek 3. 4- »Anatol«. D. Torek 4. 4. Zaprto. Opera: Sreda 29. 3. »Luiza«. E. Četrtek 30. 3. »Cavaleria rustie na legendica«. D. Petek 31. 3. »Žlahtni meščan«. A. Sobota 1. 4- »Luiza«. B. Nedelja 2. 4. »Carmen«. Izven ab. Ponedeljek 3. 4. Zaprto. Torek 4. 4. »Bajaja«. A. V soboto, dne 1. aprila vrši se v dvorani Filharmonične družbe koncert, katerega priredi pod okriljem Glasbene Matice yijolinak| virtuoz ia profesor tukajšnja« ga konservatorija g. Jaft Slals, Natančni spored priobčimo jutri. Naše občinstvo pa vabimo na to umetniško prireditev, za katero bodo vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice od četrtka dalje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Muzika Dravske divizijske oblasti. Vzpored koncerta, v ponedeljek 3. aprila v dvorani »Union«: 1. Cherubini: Uvsr-tura k operi »Lodojska«. 2. Dvorak: »Pol-dnevnica«, simf. slika. 3. Dobronič: DoZl-vanje u kolo«, 4- Premrl: Tema z varija-cijami Es dur«. S. Wagner:: Car Velikega petka« iz »Parsifala«. 6. Rimskv-Korza-kov: »Noč na Triglavu«. Pet simfoničnih prizorov po operi — baletu »Mlada«. —< Vstopnice od četrtka naprej v trafiki, Pr*, šernova ulica 34. Zlata Praga je praznovala sedemdesetletnico prof. Otakarja Ševčika S koncertom. na katerem so sodelovali Štirje naj-znamenitejši mojstrovi učenci. Nastopil je Jaroslav Kocian, poleg Kubelika najboljši Sevčikov učenec, dalje virtuoz na gosli O, 5ilhavy, Ervina Brokešova in Vladimif Reznjkov. Spromljevanje vseh točk je oskrbel orkester Češke Filharmonije pod Vodstvom Vaclava Talicha. Uspeh koncerta, ki se je vršil pod protektoratom me*ta Prage je bil v vsakem pogledu imeniten. 39. marca t. 1. je preteklo sto let odkar je umrl francoski literat Henri Mur-ger, avtor »Prizora iz bohemskega življenja« iz katere je posnel vsebino libretist Puccinijeve, tudi pri nas priljubljene opere »Boheme«. Iz gledališke pisarne. Ljubljanski opera izvaja v četrtek, dne 30. t. m. »Ca-vallerio rusticano« z deloma novo zasedbo in sicer: Lucio poje gospodična Stnr^ kova, Lolo pa gospodična Kalousk«. in Ljubiteljem umetnosti. Kakor je javnosti že znano pripravlja naša Narodna galerija za poletje veliko historično razstavo slovenske umetnosti. S tem se ponovno obrača na lastnike naših umetnin, da jo blagovolijo 'podpreti pri tej važni kulturni nameri. Za 9edaj prosimo zlasti, naj bi Galeriji sporočili svoj naslov Otti, ki imajo katero delo naslednjih slikarjevi Cetinovič, Dolinar, Egartner, Gotzl, Globočnik, Grahovar, Grilc, Havne, Hermanns-thal, Herrlein, Janša, Jelovšek, Jurčič, Ka-ringer, Kavčrč (Caucig), Kogovšek, Krem-ser-Schmidt, Kuni, Kurz-Goldstein, Langus, Lajer, Mencinger, Pernhart, Plaveč, Potočnik, Pustavrh, Quaglio, Roblek, Stroy. Škof, Šubic, Tavčar, Tomc, Tominc, Tomšič, Urbančič, Wergant, Wissiak, Wolf, Zebey. — Enako važna kakor slike naštetih umetnikov pa so za razstavo atlo-nimna dela zlasti stareiŠih dob, če so zadostno umetniške kvalitete, ter prosimo obvestila tudi o njih. Da ne bo razstava preveč enostranska je potrebno, da nas živahno podpro Štajerci z deli, ki so na njihovem ozemlju in Goričani s slikami, kar jih je dosegljivih. Narodna Galerija bo tudi za vsak prijateljski nasvet glede nameravane prireditve hvaležna. —■ Narodna galerija. Izšla je 3. štev. »Novi Rod« s sledečo vsebino: 1. t Iv. Cankar: Vrabec spomladi. 2. Karel Širok: Polžki. 3. Fr. Mjlčin-ski: Zgodbe kraljeviča Marka 4. Fr. Lipahi Deček in vrag. 5. Pravljica o dečku, ki j* 1 znal peti. 6. Ivan Zorec: Pravljica o um«-niku. 7. Lev N. Tolstoj — Al. Gradnik: Najboljše hruške. 8. Pouk in zabava. 9. Kotiček malih. — »Novi Rod« izhaja enkrat na mesec. Odgovorni urednik mu je Josip Ribičič. Uredništvo se nahaja v Trstu, ulica Fabio Severo štev. 25. Letna naročnina 15 lir, posamezna številka I liro. »Novi Rod« je najboljši mladinski list in ga vsem prijateljem mladine toplo priporočamo. Čitalnicam In knjižnicam. Kljub velikemu riziku se je odločila »Goriška Matica«, da izda za leto 1922 tri izvirne slovenske knjige. Vsled majhnega števila Primorcev je jasno, da pride »Goriška Matiea« na svoj račun le, če jo podpre vsa Slovenija, s tern da kupi knjige. Zato apeliramo na vse čitalnice in knjižnice, na vsa izobraževalna in druga kulturna društva, d* naroče knjige »Goriške Matice« ter jej tako omogočijo, da nadaljuje svoje kulturno delo. Povdarjamo, da so knjige »Goriške Matice« dobre in da bo posebno bogato ilustriran koledar toplo pozdravljen od vseh. ki imajo le količkaj zmisla za boj naših vdih Goričanov. Zato moremo knjige »Goriške Matice« prav toplo priporočati iKer 90 knjige tudi silno po Ceni, tri knjige veljajo samo 60 K, smo prepričani, da bodo storila naša društva svojo dolžnost do naroda ter do svojih članov in naročila knjige »Goriške Matice«. Knjige se naroča v. Ljubljani, Pred škofijo št. 21. Razne vesti. ' * Moški kot kinoigralka. Praškemu redarstvu je javil neki dijak, da se je v hotelu Stuvart nastanila neka ameriška filmska igralka Sela Deslis, katero je on obiskal v njeni sobi. Sprva je mislil, da ima pred seboj res žensko, toda pozneje se je prepričal o nasprotnem. Na policiji je sedaj ugotovljeno, da je ta igralka 27letni gostilničarjev sin AlojzijDušek iz Podjebrada. Iz zaplenjenih pisem je razvidno, da je Dušek, preoblečen v žensko, najboljših družin ter je enega vlekel za nos dolga tri leta. Zdravnik je ugotovil da je Dušek popolnoma normalen in zdrav. Nadaljne poizvedbe so v teku, »dama« pa je pridržana v zapora. * Usoda legionarskih žen. Pariški časopisi razpravljajo v daljših člankih o ženitvah čehoslovaških legijonarjev v. Rusiji. Konstatirajo, da se je v Rusiji polenilo čez 13.000 legijonarjev. Od teh se j« doslej čez 10.000 uradno ločilo. Vprašanje je, kaj bode sedaj s temi ločenimi ženami, kdo jih bode vzdrževal, kdo se bo pobrigal zanje, da se te revice povrnejo v Rusijo. * Dragocena ovratnica. Dati za en nakit 10 milijonov frankov, to si ne more I privoščiti ravno vsak človek. In vendar je, kakor poročajo newvorŠki časopisi, stala ena dragocena biserna ovratnica, ki je pred kakimi 150 leti pripadala ruski carici Katarini II., sedaj pa se nahaja % posesti gospe Horace Dodge, vdove nekega ameriškega miljarderja. Srečna posestnica tega nakita je kupila ovratnice od nekega newyorškega draguljarja. * Rekord v avijatiki. Znameniti tv*-jatik Ross Smith, k je leta 1919. na svojem eroplanu izvedel polet iz Londona preko Indije do Avstralije, se sedaj prt pravlja, kakor poročajo angleški časopisi da izvede polet okoli zemlje. On bo za t« svrho uporabil hydroplan, ki ga je le dal konstruirati r. neki angleški tvoraiei MS* D lanov. Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. | _______________________ =.^===2S2S®! Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in . vlogo na tekoči račun po JRfjjpi Ustanovljen septembra 1919. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) »Ne, Ne!« je vzkliknila KIo, oviy-fi svojo boginjo s tenkimi lehtmi. »Nekako vas morava rešiti. Do desetih je čas!« »Ako bi šlo samo zame, mi ne bi bilo tako strašno,« je dejala Bever-ley. »Toda nekomu grozijo muke *—grozi mu smrt! — ako ga ne odkupim. Tisti papirji so mi dajali moč, da sem ga varovala najhujšega.« »Ali se ne bi dalo z denarjem..« Je povzela Klo, toda Beverley ji je prestrigla besedo. »Noben denar, ki ga morem dobiti jaz, ne bi zalegel,« je rekla. »Milijon — morda!« »Poiščite O’ Rcillyja in pregovorite ga, da vam izroči listine!« je vzkliknila Klo. »A kaj, ko ga menda ni v Novemyorku!« »On živi drugje, a' zdaj je slučajno tu. Peterson — to je mož, ki ste ga videli — mi je povedal. Zagrozil mi je med drugim tudi z O’ Reilly-jem in ostalimi, ki so ž njim v zvezi, Češ, da so baš zdaj v Novem Yorku. Vem celo, kje stanuje: pri .Dietzu’. A tudi če bi O’ Reil!y hotel •govoriti z menoj, kako naj ga sprejmem, ne da bi vedel moj soprog?« »Pregovorila bom O’ Rei!lyja, da pride,« je obljubilo dekle. »Kako, še ne vem; a,pot se najde, ako le morete spraviti tačas gospoda Sandsa z doma.« Beverley je vztrepetala. »Kako strašno se slišijo te besede... prav kakor bi snovala zaroto zoper njega, po vzgledu žena, ki varajo svoje može.« »Kako menite — ali ima O’ Reil-ly papirje še pri sebi, če jih je vzel?« je vprašala Klo s hlastno vnemo človeka, ki se obupno okleplje nove misli. »To je kaj mogoče. Lehko si mislim razlog, radi katerega bi ga bili utegnili prositi, naj jih obdrži,« je Odgovorila Bev.erley. »Ce je tako, ali bi jih hil spravil pri kaki banki, ali bi jih bil rajši vzel 6 seboj v Novi York?« »Vedela bi vzrok, da bi jih imel hi; pri sebi.« »Ne, kakor si ga predstavljam, Je gotovo preveč prebrisan, da bi jih imel pri nebi tudi nocoj, ko pride k vam — se pravi, če vam jih ne bo voljan vrniti. S tem bi takorekoč izkušal previdnost božjo!« »Ako bi bila takšna, kakor on misli, da sem, se pač ne bi mogel nadejati, da se bom zbala umora, če bi mu mogla mrtvemu vzeti papirje!« je dejala Beverley 8 kratkim, trpkim smehom. »Dobro. Ako pojde k vam in pusti listine v svojem hotelu, se utegne ni kaj zgoditi — a za vas je bolje, da vam ne povem naprej.« IX. POGLAVJE. Ponesrečen bluff. »Morate mi povedati!« je silila Beverley. »Povejte takoj!« »Medtem, ko bo gospod O’ Reilly tu pri vas, bo gospodična Rileyeva v njegovi hotelski sobi, iz katere ne odide brež njegovih — hotela sem reči, brez vaših papirjev.« »Dete!« je omahnila Beverley. Mari ste nori?« »Ne tako kakor on, kadar bo videl, kaj se je zgodilo. Ura! Ves načrt se že riše v moji glavi. Edina zapreka je gospod Sands. Vse drugo pojde kakor po nitki. Pomislite, Angel, kaj bi ukrenili ž njim; Izmislite nekaj!« Beverley je mislila, dokler se ji ni zvrtilo v glavi. »Lehko bi nagovorila Rogerja, naj večerja v svojem klubu,« je rekla nato. »A to storim strašno nerada. 2e zdaj je užaljen name, in po pravici! Popodne mi je dal krasen dar: biserno ovratnico, ki je bila še nedavno last bivše ... ske cesarice. Stati ga je morala najmanj četrt milijona! Jedva da sem mu utegnila reči besedico zahvale, tako blazno se mi je mudilo dobiti ovoj in ga izročiti vam. Ovratnica se mi je ujela za ključ, ki je tičal v predalu; niz se je pretrgal, In mnogo biserov se je razsulo po tleh. Nisem še ustavila, da bi jih bila pobrala. Tekla sem doli, k vam— z eno besedo, zamudila sem se tako dolgo, da je prišel Ro-ger pogledat, kaj je z menoj. Ko sem se vrnila, sem ga našla v svoji sobi; baš je pobiral bisere. Čutila sem, da sem s svojimi izgovori več skazila nego popravila. Roger je rekel, da ima nekje sestanek, toda na obrazu se mu je poznalo, da si hoče le izhoditi jezo na svežem zraku. Ako si jo izhodi in se vrne v spravljivem razpoloženju, jaz pa ga pošljem spet iz hiše, je lehko vse pokvarjeno. Nemara ne bova potem nikoli več tista, kakor sva bila!« »Ujezilo ga je, ker se niste dovolj zmenili za njegovo darilo,« je rekla Klo. »Toda če b! ga mogli spraviti na kako uro z doma in mu hkrati pokazati, da ste vsa navdušena za njegove bisere — kakšen se vam zdi ta načrt?« »Kako naj združim oboje?« »Prosite ga, naj gre po nizdlko in jo sam pripelje k vam. Recite mu, naj stori to še nocoj, ker ne bi mogli spati, dokler niso biseri spet nanizani.« »Pozabili ste, da je danes nedelja, in « »Nič nisem pozabila. Pač pa poznam nizalko, ki bi bila prava za vas. Ona ni izmed tistih starih babnic, ki vam napeljejo vmes par voščenih kroglic in si spuste zato par biserov v rokav. Najboljša nizalka jc v vsem Novem Yorku. Vsi veliki draguljarji in ljudje iz najboljše družbe imajo njo. Seznanili sva se po čudnem naključju — nocoj hvalim Boga za to! Obe hkrati sva hoteli prekoračiti ulico. Poznala je seveda nisem drugače nego po Adamu in Evi. Toda bilo je spolzko, in nji je spodrsnilo. Potegnila sem jo nazaj, baš v pravem hipu, da je ni povozil avtomobil, in sem jo držala, da ni padla. Majhna je, moje velikosti — drugače ji seveda ne bi bila mogla pomoči. Tako pa sem jo spravila spet na hodnik, in reva mi je bila kajpak vsa hvaležna. Irka je kakor jaz, in povabila me je, naj jo pose-tim drugo nedeljo. Dokaj zunaj stanuje, v Vonkersu, v srčkani mali hišici, ki je bila njena lastnina. Res sem šla enkrat tja. Rekla je, da bi jo zelo veselilo, ako bi mogla kedaj kaj storiti zame. Nu, vidite, tako je niti ne prosim milosti; meni ne bo odklonila, čeprav je nedelja. Edina skrb je ta, da gre gospod Sands ponjo. Ali mislite, da bo hotel?« »Kakršne volje bo, kadar se vrne,« je rekla Beverley. »Toda sestra Lakeova vas ne bo več pustila z doma.« »Ne bom je vprašala. Ko pojdete vi pogledat, ali se je gospod Sands že vrnil, vstanem jaz in se napravim. Ako zvem od vas, da je vse v redu, smuknem iz hiše, preden se sestra vrne.« »Demant ste, Klo!« je vzkliknila Reverley. »Kako naj se vam zahvalim!« »Zahvaliti — vi meni! Ta bi bila lepa! Počakajte vsaj, Angel, da kaj opravim. Oh, pozabila sem vam dati nizalkin naslov: gospodična Black-burneova, 27, Elm Street, Yonkers. Naročite gospodu Sandsu, naj omeni moje ime. To bo koristno. Drugače ne pusti rada matere same zvečer, a meni na ljubo se gotovo n'e bo branila.« Beverley je šla. Ostala je četrt ure. Ko je spet zletela v sobo, je videla v svoje začudenje, da leži Klo v postelji kakor prej. Proda se: KOLO prostega Keks, tvrdke »Kinia« se prod*. — Poizve se pri »Paj-eru«, Rimska cesta 5, na dvorišču. MLIN ob močni in stalni" vodi se takoj proda. Naslov in natančne podatke v upravi lista. 561 BELI FIŽOL (FI20LICA) v vrečah brutto za netto po kron 14 za kilogram prodaja tvrdka PATERNOST & REMIC, Ljubljana, Slomflkova ul. n, telefon 589. 557 GRAJŠČ1NSKO POSESTVO, POSESTVA, GOSTILNA, TRGOVSKA HIŠA. VILA, HIŠA, NA PRODAJ: GRAJŠCINSKO POSESTVO. 137 oralov, pri Mariboru: POSESTVA do 150 oralov: GOSTILNA z 22 oralov zemlje; TRGOVSKA, HISA s 7 trgovinam; VILA z velikim vrtom: HISA za vsako malo obrt. oziroma industrijo, proda ZAGORSKI, Maribor, Barvarska ulica 3. 531 SIttžfoe: TOVARNIŠKI JERMENAR IN SEDLAR z dobrimi spričevali o enakem službovanju. kateri se razume na vsa v poštev prihajajoča dela se išče. Ponudbe na bombaževo predilnico in tkalnico v Tržiču. 562 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Alojzij Novak, krojaški mojster, bom žal e. 560 KOVAŠKI MOJSTER se priporoča za vse vrste kolarska in kovaška dela, eventuelno sprejme tudi samo kovaško delo. Nahaja se blizu postaje. Naslov v upravi lista. 559 DOBREGA ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj po dogovoru Ivan Kozjek, čevljar, Pplhovgradec. 565 POTNIKA samostojnega, izvežbanega v vinski stroki, iščemo. Veletrgovina v>na in žganja Bolbehar i. dr., Novomesto. 543 KOČIJAŽ, starejši, trezen in izurjen, *?„.!* r ume tudi na poljedelstvo, »e P stalno in lahko službo, proti do - Z. Graščina Tabor, p. Vojnik pri Le KOŠARJI. Prva hrvaUka tvornica ko*ar m nega pletiva r Veliki Gorici p0_ delavcev, dobro izvežbanih za P»c‘ kord. hištvo (Gestellarbeiter). Plača na ak ^ Nastop takoj. ZA GODBO KOSOVSKE DIVKIJS^ OBLASTI SE IŠČEJO GODBENIKI za vse instrumente pod zelo jnold goji. Pojasnila daje kapelnik ^ VVlasak, Priština (Kosovo). KONTORISTINJO r starosti 18—20 let z znanjem slove^ skesa, hrvatskega in nemškega jezisa dobro računarico sprejme Ihja ‘J v Fram. Štajersko. Stanovanje ir!. hrf_ o0-blši, plača po dogovoru. slati na lija Predovič, Vara/din, M®d!Laffl ska cesta broi 3 ali lija Predovič, * ' ^ broj 10, Štajersko. Razno: POZOR, KOMPANJONI! Za novo fotokemično tovarno v Ljublj'^ se iščejo kompanjoni Podjetje je edin vrste v SHS in bo brez vsake konkure Banke in kapitalisti, pozori Na kom P njone pod sto tisoč kron se ne ozira, a nudbe pod »fotokemična tovarna« upravo tega lista z navedbo kapitala. ENO ALI DVE, POPOLNOMA SE-PAKIRANI, PRAZNI STANOVANJSKI SOBI v sredini mesta se iščeta za takoj ali P° zneje. Ponudbe na upravništvo lista P „Samec“. >od 529 2 GOSPODA se sprejmeta s 1. aprilom na hrano In sta' novanje. Naslov v upravi lista. 490 DINAMO ZA 30 LUČI se kupL Ponudbe poslati na Franc Lanftefj Radeče pri Zid. mostu. nerazhotiljlve kaucuk pete za čevlje. Oglašujte s Jugoslaviji" Tvrdka losiplna Šetinc Eersin kongresni trg 3 8e cenjenim damam priporoča ra izdelovanje pomladanskih ko-»tumov, plašče itd. Naročila iz dežele se točno izvrše. živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8 po predpisu lično natis-njene, neko-lekovane ima v zalogi Zvezna tiskarna v Ljubljani Wo!fova ulica 1 Denarni zavodi in trafikanti naročite jih! Cena za komad 2 K. Preprodajalci popust Če se naroči večje število, se natisne tudi firma zavoda. SU1CN0 za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 8.8 E. Mml JR* Zahvala. Vsem, ki so nas tolažili v neizmerni žalosti ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega sina izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Motnik. 27./UL 1922. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. Knjiga s slikami za zabavo in pouk našim malim izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Preklic. Podpisani naznan)am vsem naročnikom električne naprave na Dobrovi, da plačujejo odslej račune ARHAR in PAJK v SP. ŠIŠKI, Jernejeva c. 47 In ne več g. PAJKU ali v KOZARJIH. Arhar in drug. Izidor STEINER, trgovec z znamkami in starinami, kupuje dne 28. In 29. tnarca od 10 do 11n od 3 do 4 ute v hotelu UNION (št. sobe pri portirju) vsakovrstne jugoslovanske in druge znamke, kakor tudi vsakovrstne antlkvitete, posebno stare violine po najvišjih cenah. 2 gatrista in 2 cirkularista prvovrstne moči išče za takojšnji nastop d. d. „CROATIA“ v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2. Išče se prav priden, pošten poslovodja prvovrstna moč z večletno prakso za glav* no trgovino špecerijskega blaga. Takojšnja ponudbe na Franc Dolenc, Kranj. RUDARJE izveibane kopače sprejme pre-mogokop Ključarovd pri Ormožu. Samd dobe stanovanje in hrano. Glavni in odgovorni urednik Zorko Jrakrn. Izdaja konzorcij dnpvnika »Jugoslavija« * Tlslta »Zvezna tiskarna«