Diogen.
V starodavneni čssn pred Kristovem rojstTom je živel zeU čuden moS, po imeun Diogen. Ta mož si je mislil, daje človek samo takrat najsrečnejši na sveta, ako v sroje potrebe toliko potrebnje k&kor nie. Ta prečndni Jlovck je prebival v velikem sodu. Vsa njegova obleka mu je bila plašč, s taterim 6e ja po noči tudi odeval. Jedini koiarec je bilo vse njegovo pohiSUo. Ko pa necega dne ngleda ubozega dečka, ki je i roko vodo zsjemal iii pil, mislil si je, da mu je tndi kozarec nepotrebna stvar, zatorej ga zaluCi dale« cid sebe. Dicgen se je Ijndem smijal, da se za malorredne stv&ri toliko tnidijo in si Dppotrebne skrbi delajo.
Necega dne obišče Aleksander Veliki tega modrijaua. Diogen jc ležal ravno zunaj pred sodom na solncL Ki"alj se mu je bližal s preskrasnim sprem-^[vom, a Diogen se za vse to uič ne zmeni, ter niti ne vstane pred kraljem. Aleksander se je dolgo prav prijazno pogovarjal ž njim. Naposled ga vpraža: ..s i!im ti nstrežem, Diogen? Povčdi uii, ako imaš kako željo, rad ti jo izpolmm." nDa, da," odgovori Diogcn, nprosim te, idi mi malo iz solnca!" Temn so se kraljevi spremljevalei zeW smijali; a kralj jim reče: npo pravici Tim povem, ako bi ne bil Alekaauder, Diogen bi jass hotel biK."             G.