TRST, torek 8- septembra 1959
Le'° XV. . št. 213 (1367)
ORSKI DNEVNIK
('ena 30 lir
IVI.: Ir-i <)l.h38. 93-808, 37.33« t.nriia 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
ČU^ |^^1 y ^	*	■	■	___ ______    ______ ___ _____________________________^_____________
Jjl; Sl- 37.338' -Up	“ON1'ECCHl it. », n. oad.	- TELEFON 93-8*1 IN 94-63* - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* —	NAROČNINA:	mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 25UU Ur. celoletna 4900 lir - Nedeljska SteviiKa mesečno	HM	ni le,,,°	llJ™ ,lr
JLAS°V:	2a	v^^rUZ'“C- GOH,CA: 01lca s-	Pellico I-II. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338	- CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dini - PoStni tekoči	r	_	tioo 70/3-375
n	r	* mm % šine v širini enega	stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30	Ur beseda.	tržaškega tiska	Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunami banki	v ljudij	_
Medlem	ko Vurnostni svet razpravlja o Laosu
Uoška vlada potrjuje severnovietnamskem
netočnost
o
novic napadu na Laos
a podlagi poročil majhnih obmejnih postojank, »ki nimajo velikih izkušenj *° domnevali, da »je nevarnost bližnjega napada Vietminha6i - Delegat SZ napovedal velo proti zahodni resoluciji v Varnostnem svetu
— Nocoj ob 20. uri se je začela seja >nal je itai?- v, zvezi * položajem v Laosu. Pred-h, ’ Velika qRuski delegat Egidio Ortona. v?c*ia so ritanija in-----------
N resoh,i!redlozile na’ lls,et skl« <<Varnost-Ptoor ? imenovati Stitia Lraterem b<>do l^ja 1Ja’ JaP°nska
C1 & l, nal0§°. da tea v svetu’, so bde pote’ "a sorni Zvezi z Lao-
in dokum6 .druge iz’ vsakn mente in da
Me°iaPreiSkavo- ki
sMn°r?Cil(-
%.» U koliko
Ul oži Pororii Potrebna ter ^	.	9^1o	Vamostne-
°r mogoče
iSSH-'' es
f "4 K f “"
tttrfh Proti „u , ? )ev Pro-
']r ?e bila ? ! nam, v ^»^“''Pomnii S?Ja skhcana,
^ Likoni, dVe ta P«-
*rski? ?nJU ni P° , "jego-
at1 tm d V , *.mel Ham-P iicav^Ptga lem Prime-
t* Varno«?°00*asi'la za
V"1 Pa soVl.re^>,UCiii-
šle ,Flz *a°ske pre-n liTvvft8 V kaže-
h p0Prišle
^U^sp ^.ik laoike^vla-St^Pega Vi' ,da h ’» 4a ,eP“kJajA*maSam
pvry»"
hieio\° la»ški	načela
^ n, Laos zahtevi, naj
«nan?un°Stne sile ^a«, k kom d? sev'orno-
^Kaestn‘k - Umstov»
J <iie ^avTT83 mini-‘ ( m PosredJ da >e Laos 1 £ K°m^va?-anriJe OZN-M*,., “Odn _	■	da	laoške
0
StUi
ii^tra ?? .^ogle prektTTlT • V’tazen Dns0 V°iaški ak-
4ttied >"v?dmre2n,h sp°-
** M ]e brin cami- Pred-iih^na Hpu. da gor-On,umsti- Jo vasi- ki H v c( >n t '“ čete* iz"
la-P«n Laosa.U Dodsd
^X?0sa^0OzmNmnenju
i ^ S vladrmacije' pa
Srt	»v,-	ac*a	v	I
Laosu
acije,
v Laosu*. Po njegovem mnenju bj Varnostni svet z naglo ustanovitvijo pododbora pomirjevalno vplival v Laosu.
Japonski delegat je izjavil, da je po njegovem mnenju zahodna resolucija primeren u-krep v zvezi s tem, 'kar je do sedaj znanega.
Govorila sta še kanadski in argentinski delegat, ki sta pod. prla zahodno resolucijo in prav tako tudi lormoški delegat. ki pa je dodal, da je resolucija ((nezadostna«.
Seja je bila nato prekinjena in in odložena na 1. uro po polnoči
Na nočni seji je sovjetski delegat Soboljev sporočil, da bo glasoval proti zahodni resoluciji. Izjavil je tudi, da zahodni predlog ne more veljati kot vprašanje postopka. S tem je Soboljev poudaril, da bo glas SZ proti r^oluciji praktično pomenil veto.
Hanojski radio javlja, da je severnovietnamski ministrski predsednik Van Dong poslal tajniku OZN Hammarskjoeldu brzojavko, s katero zahteva, naj se zavrne ((obrekovanje« iaoške vlade proti Severnemu Vietnamu in laoška ((nezakonita zahteva« za pošiljatev varnostnih sil v Laos. Podobno brzojavko je Van Dong poslal včeraj predsedniku skupščine OZN in predsedniku Varnostnega sveta.
Ministrski predsednik pravi, da je početek in neposreden vzrok sedanje napetosti v Laosu vmešavanje ZDA, «ki hočejo nauraviti iz te dežele vojaško oporišče, zato da bi neposredno in resno ogrožale vietnamsko demokratično republiko«.
Van Dong obtožuje ZDA, da pošiljajo v Laos «na tisoče ton oborožitve in na stotine vojaških opazovalcev«, ter dodaja, da je sedaj nujno potrebno takoj sklicati mednarodno komisijo za nadzorstvo, zato da se prepreči, da bi položaj postal vsak dan nevarnejši.
Indonezijski predsednik Sukamo je odgovoril na noto seveernovietnamskega ministr. stva in ponudil dobre usluge v primeru da OZN ne bi u-spela rešiti sedanjega spora. Agencija Antara objavlja besedilo odgovora Sukarna in dodaja, da namerava ta povabiti azijske države, naj proučijo položaj, v primeru da bi poizkusi OZN ne uspeli. «Lah_ ko bi pozvali OZN,# pravi Su-
kamo, «.naj ustanovi komisijo, sestavljeno iz predstavnikov držav, ki ne pripadajo nobenemu bloku, zato da prouči položaj in pripravi primerne pogoje za povratek k miru na podlagi ženevskih sporazumov.«
V Washingtonu pa so se sestali na posvetovanje diplomatski predstavniki držav SEATO. Po posvetovanjih v državnem departmaju se je zvedelo v diplomatskih krogih, da vse informacije, ki so jih ti predstavniki dobili, kažejo, da laoška kraljeva vlada ni posredovala pri SEATO in prav tako ni zahtevala pomoči od te organizacije. Dodajajo, da SEATO seveda skrbno sledi položaju v Laosu.
Tudi predstavnik Foreign Officea je izjavil, da ni nobenega predloga, naj bi SE ATO posredovala v laoški krizi. Glavni tajnik te organizacije Sarasin pa je v Bangkoku izjavil. da bodo države članice proučile položaj v Laosu zato da nudijo pomoč tej državi «v primeru, da se dokaže intervencija tujih komunističnih čet na tem ozemlju«. Sarasin je dodal, da bi morebitno vojaško pomoč Laosu nudile posamič države članice, ker ta organizacija nima skupne vojske. Takoj za temi izjavami pa je tajnik trdil, da «SEATO niti najmanj ne želi vmešavati se v notranje zadeve drugih držav«.
Minister za informacije laoške vlade v Vietniane je izjavil na tiskovni konferenci, da od sobote dalje ni bilo vojaških operacij na laoškem o-zemlju. Zatem je izjavil, da «Sam Neua ne bo padla v roke upornikov, če ne bodo severni Vietnamci posredovali. Imamo dovolj sil, da zavrnemo upornike Patet Laosa«.
Foreign Office je javil, da je Velika Britanija v soboto spet posredovala v SZ v zvezi z Laosom. Agencija «Nova Kitajska« poroča, da je severnovietnamski ministrski predsednik Van Dong pozval britanskega zunanjega ministra Selwyna Lloyda, naj sprejme ukrepe, «da se zaustavi ameriška intervencija v Laosu«. Podobno brzojavko je minister poslal tudi sovjetskemu zunanjemu ministru Gromiku.
Predstavnik Fiireign Officea je izjavil, da britanska vlada pripisuje veliko važnost po-šiljatvi preiskovalne komisije v Laos, in da je Velika Britanija že zdavnaj predlagala nekaj takega. Pripomnil je, da
je prav to ((konstruktivni« i bo način dajanja ameriške predlog Velike Britanije So- ' pomoči Laosu ustvaril za ZDA vjetski zvezi pred dvema te- ; težave. Vprašal je vlado, ka-dnoma. Na zadevno vpraša- ko je mogoče, da je bila komi-nje je izjavil, da se stališče j sija za premirje, ki je bila SZ, ki zahteva poživitev dela ’ imenovana v Ženevi umaknje-mednarodne nadzorstvene ko- j na> ,preden je biio mogoče v misije v Laosu, ni mnogo spre. Laosu ustvariti miren politič-
menilo. Zdi se, da želi Velika Britanija preprečiti ali vsaj kolikor mogoče zakasniti intervencijo SEATO v upanju, da se najde mirna rešitev v okviru OZN ali pa med angle. ško-sovjetskimi razgovori.
Ameriški senator Mansfield je danes v senatu svetoval a-meriški vladi, «naj bo previdna, kar se tiče sleherne neposredne vojaške akcije ZDA v Laosu*. Senator je mnenja, da
n. noložaj*. Dalje je senator vprašal, «kako je mogoče, da potem, ko je bilo izdanih na stotine milijonov za pomoč Laosu, in potem ko je izvršna oblast še pred nedavnim zagotovila, da je ta pomoč prispevala k stab:,:-aciji v tej deželi in da je odstranila komunistično nevarnost, »sedaj obramba vse dežele spodkopana po enem ali dveh bataljonih Vietminha*?
Kongres Trade Unionov
BLAOKPOOL, 7. — Danes se je pričel 91. kongres britanskih sindikatov, na katerem okoli tisoč delegatov zastopa več kot 8 milijonov delavcev. Najbolj zanimiva deba. ta se bo vnela okoli zunanjepolitičnih vprašanj in delegati bodo odločili o končnem stališču glede razorožitve in vodikove bombe. Po mnenju opazovalcev bo kongres odobril uradno politiko stranke, in sicer ustanovitev »neatom-skega kluba«. Vendar pa bo nedvomno velika skupina glasovala za enostransko razorožitev
Sedanji predsednik sindikata Robert Willis je med otvoritvenim govorom poudaril zlasti težave zaradi radikalnih reform proizvodnje v zvezi z uveljavljanjem avtomatizacije. Dejal je, da smo na pragu nove industrijske revolucije in da mora sindikalno gibanje najti nove oblike za ureditev sporov, čeprav se ne more odpovedati močnemu orožju, ki ga ima s stavkami. Izrazil je željo, da bi bilo mogoče skupaj z vlado in delodajalci odstranjevati brezposelnost, ki jo povzroča avtomatizacija. Poudaril je, da morajo delavci v večji meri uživati koristi tehničnega napredka in da sedaj delavci ne zahtevajo več samo enostavnega povišanja plač, temveč tudi znižanje deiovne-ga tedna in daljše počitnice. Glede zunanje politike pa je obsodil poizkuse z atomskim orožjem
Sporazum o desetčlanskem odboru ki naj razpravlja o razorožitvi
Odbor bo poročal razorožitvenemu odboru OZN, skupščini in Varnostnemu svetu ■ V četrtek sestanem razorozitvenega odbora ■ V novem odboru je tudi Italija
PARIZ, 7. — V Parizu, Londor.u, VVashingtonu in Moskvi so istočasno objavili izjavo, s katero štiri države javljajo, da so se sporazumele o ustanovitvi odbora za proučevanje vseh vprašanj, ki so povezana z razorožitvijo. V tem odberu Dodo sodelovale Francija, ZDA, Velika Britanija, SZ, Bolgarija, Kanada, Italija, Poljska, Romunija in CSR. Odbor bo verjetno začel deio v začetku prihodnjega leta v Ženevi.
V izjavi je med drugim rečeno, da listina OZN po-
udarja, da so razorožitvena vprašanja predmet splošnega interesa. Zaradi tega ona glavno odgovornost za splošne razorožitvene ukrepe OZN.
Ustanovitev razorozitvenega odbora nikakor ne zmanjšuje in tudi si ne lasti odgovornosti Združenih narodov na tem področju. Pri ustanovitvi odbora se je upoštevala poseh na odgovornost velikih držav, kar se tiče določitve podlago za sporazum
Štiri vlade vidijo v tem odboru koristen ins.rument, ki naj v okviru medsebojnih posvetovanj pomaga pri iskanju
iiiMiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiHinHiiifiiiiiMiiiicitii
Prvi uspehi fanfanijevcev Palača Chigi o pogajanjih za razorožitev
V Asti in Ascoli Pičeno so fanfanijevci dobili večino Nenni kaže naklonjenost do naporov Fanfanija
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 7. — Predstavnik Palače Chigi je potrdil, da bo Italija sodelovala v odboru za pogajanja o razorožitvi. S tem v zvezi je predstavnik izjavil, da pripisuje italijanska vlada tem pogajanjem posebno važnost, ker je ((konkreten napredek na poti splošnega zmanjšanja razorožitve najprimernejše sredstvo za po. mirjenje in za trajne pogoje varnosti in miru«.
Vsekakor gre za važna pogajanja in videti bo treba, v kolikšni meri bodo italljansiri predstavniki res prispevali k uspehu teh pogajanj. Toda spričo dosedanjih izkušenj je treba pričakovati, da bosta Scgni in Pella v veniti meri izkoriščala ta svoj uspeh v propagandne namene mi l svojim poročanjem ministrskemu svetu in zunanjepolitični komisiji. Segni in Pella sta stopila v stik s svojimi sodelavci prav v zvezi s sejo ministrskega sveta. Zdi se, da se bo Pella prihodnje dni posvetoval s ocelbo glede morebitnega sklicanja seje zunanjepolitične
v» (w uutHVal- -“■•»'-ije,
S“e pr^edleVedo ll LNla„naPada vn!vainost
ll ib?1’ ki nPtY-letminha»-
v? n‘h , so ,?Cnu,h infor. ^ lil1’ s*r r°v pr|hajale iz $ »I1 V . 0 m>nistri na
<i n*Vati ?dle7Hra.skie-
/ b^Ca^Varn' obrazl°' t«:	varnostni ---•
“uSpea Uoiti zah,
K*, 4?**it«v P. mataki
i. Shev ^
'JKSV* 0 lao?i?Stni sve‘
' il ?sP*li dinU Zahtevi, a.tesitev ?‘°matslci na-
s* i Ug0to' tt V^a !?£&«« zuna-
miiiiitiiiiimiiiiHiiiiiitmiiiiiiiHiiHiiimiiiiiiiiiitiiiiiiimimitiiiiiiiimiiitiiiiiimiiiMiiiiiiimifiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiimmiiiiitmiiiiiiiiiimiiiii
Afriško - azijske države protestirajo proti jedrskim poizkusom v Sahari
Solidarnostne brzojavke z vsega sveta - Podpora maroškemu predlogu v OZN
WškcP0 apre'
- /JaVn°Zdn'al0vUmp'stn0
/	*v>.	•	Varnostni
f	ie bilo
. [ J« ji etbu ?vn„e“J“ treba ^ 1 bi listinraVt'al VU' p°J»snil ,*v5i , OZN \S ?du s
se - ainik ’ , ' določa, •v«p.,edstav„ *tak°j opo-
fc. a«;
kSjS1®*'«!
"e. Zabteva
izjavil,
°ji|^ - er ie
dodal.
kNi?gal 5bU^n\niem toč: *vela lotranj kl ima h-Nsrn’, s teni h . Pravil-? * °bve-Ll* ‘iški'	zunanje-
^Kp'k«*hi Sob?1i*v dn hfoti Poročil V za-
Cab°t thža,,. Vsakiw,.a
Lod-
. t	člani	rat'	k°
S * SvetV&rnostn? *ca OZN
po7-Vet' m°-
>>t j*»v nP \p°>ud-
b> fa^i skro
a za-
3iJS«>a inive.t. d«'ž:
v!4	>‘	ha	n„,:UClPk<>Vi-
Poziv____
Pa dnevni
\S‘l*gtd° 10 Ldri<
«k	Pa	jedrzav.	so-
V C* ve, re z» „glasoval
ati vetPo!,toPek, V1’ hii hied j Britan-
V<avi'. (ia dpYat0 h
lkZgi1!ni svet dvoma, ‘him čred «i2.
Položajem
KAIRO, 7. — Predstavniki 25 afriških in azijskih držav, ki so se sestali davi v veliki dvorani narodne skupščine v Kairu, so odobrili več resolucij, ki odločno obsojajo napovedane francoske jedrske poizkuse v Sahari. »Napovedana eksplozija francoske atomske bombe v Sahari, poudarjajo resolucije, je sestavni del napadalnih načrtov Francije proti mirnim narodom Azije in Afrike in še posebno proti junaškemu alžirskemu ljudstvu*.
Predstavniki pozivajo jedrske sile, ki se pogajajo v Ženevi, naj se doseže »takojšnji jn brezpogojni* sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov, da se ohrani mir v svetu.
Solidarnostne brzojavke konferenci so poslali predsednik Naser, kralj Saud, predsednik Sukarno, jemenski imam, predsednik Hošiminh, dr. Nkru-mah, ministrska predsednika Mongolije in Severne Koreje in jugoslovanska zveza za mir.
Popoldne je nad sto tisoč ljudi v največjem molku korakalo po glavnih ulicah Kaira, da protestirajo proti francoskim jedrskim poizkusom.
Naser poziva v svoji brzojavki ves svet, naj sodeiuje pri gibanju, ki naj prepreči »napad, ki zavzema obliko atomskih poskusov v Sahari«.
Jugoslovanska zveza za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov p« izraža v svoji brzojavki svojo solidarnost s protesti.
V Tripolisu v Libiji so danes opoldne zaprli vse trgovine in javne lokale v znak protesta proti nameravanim francoskim jedrskim poizkusom v Sahari. Libijska vlada je skupno z drugimi državami afriško-azijske skupine pozvala OZN, naj prepreči poizkuse.
Politični odbor Arabske li- ____________________   .	.	_
ge, ki zaseda v Casablanci, je ložil danes v predstavniški sklenil podpreti maroški pred-| zbornici resolucijo, ki poziva log za protest pri Združenih Eisenhosverja, naj jt.eklice
narodih proti nameravanim francoskim jedrskim poskusom v Sahari. Jutri bo poseben pododbor predložil poročilo političnemu odboru.
Danes so razpravljali tudi o poročilu, ki govori o bojkotu proti Izraelu. Politični odbor je sklenil tudi podpreti udeležbo Arabske lige na a-friško-azijski gospodarski konferenci, ki jo je nedavno pred. lagal Cejlon.
Arabska liga je poleg tega priznala Alžircem položaj stalnih opazovalcev v ligi.
Končno je politični odbor sklenil, da bodo januarja sklicali konferenco zunanjih ministrov arabskih držav, na kateri bodo razpravljali o Palestini. Konferenca bo verjetno v Kairu.
■—-«»----
«Vsaj za sedaj»
WASHINGTON, 7. — Predsednik Eisenhower se je nocoj vrnil v Washington s svojega potovanja po Evropi. Ob prihodu je med drugim izjavil: «Vsa vprašanja, naj bo njihova važnost kakršna koli, so bila rešena z razgovori, ki sem jih imel z državnimi predsedniki držav in vlad Zahodne Evrope. Zahodna enotnost se je uveljavila med potovanjem v Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo. Vsaj za sedaj, je dodal predsednik, poteka vse sijajno.«
Ameriški poslanik v Veliki Britaniji Whitney je danes izjavil, da bo Eisenhovver odšel na sestanek š Hruščevom «/ upanjem, ponižnostjo in odločnostjo*. Dodal je: ^Predsednik ne zida gradov v oblakih, in mi upamo, da se njegov važni gost tudi ravna tako.»
Demokratični predstavnik Samuel Stratton pa je pred
svoje vabilo Hruščevu za obisk v ZDA, «dokler ne bo komunistični napad v Laosu popolnoma prenehal«.
Resolucija trdi, da bi prihod Kruščeva v ZDA prihodnji teden lahko «slabo tolmačili, t. j. ko* odobritev dejstva, da ZDA odobravajo sovjetske pobude za podpihovanje napada komunističnih sil v Indokini na Laos«.
 «»------
Kanelopulos v Beogradu
BEOGRAD, 7. — Včeraj dopoldne je prispel z letalom v Beograd podpredsednik ministrskega sveta kraljevine Grčije Panajotis Kanelopulos. Z njim je prispel tudi minister trgovine Leonidas Dertilis in visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za koordinacijo in ministrstva za trgovino.
Kot gost podpredsednika Mijalka Todoroviča se bo podpredsednik Kanelopulos zadržal 8 dni v Jugoslaviji in bo vodil razgovore o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, zlasti o medsebojnem sodelovanju na gospodarskem in kulturnem področju.
Mijalko Todorovič je priredil zvečer na čast grškim gostom svečano večerjo. Todorovič je v svoji zdravici poudaril prijateljske odnose med obema državama in ugotovil, da-odnosi in sodelovanje dveh dežel, osnovani na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti in nevmešavanju v notranje zadeve, predstavljajo o-snovni pogoj za mir. Nadalje je poudaril napredek sodelovanja v gospodarstvu.
Podpredsednik Kanelopulos je obiskal danes državnega podtajnika za zunanje zadeve ■Mičunoviča.
komisije, ki jo je levičarska opozicija do sedaj zaman zahtevala. Gozori se tu Ji o novem sestanku Segnija in Pelle s predsednikom Gronchijem, ki bi želel od obeh dodatne informacije o njunih pogovorih v Parizu.
Zelo neugodno pa so v Rimu sprejeli novo Pellovo nerodnost v njegovem včerajšnjem govoru v Turinu, v katerem je zaskrbljenost v zvezi z eksplozijo francoske bombe v Sahari pripisal izključno »komunističnim spletkam«. Pella je dokaj neokusno polemiziral t"di z «alarmističnimi propagandističnimi nastopi nekaterih znanstvenikov, ki so napihnili poizkus v Sahari«.
Da bo mogoče vedeli kaj objektivnega, je zaključil minister, je treba čakati informacije... od Francije. Nima niti smisla poudarjati popolno neodgovornost Pelle s takimi izjavami, ko so svetovno znani znanstveniki, ki so vse drugo nego komunisti, prikazali veliko dokumentirano nevarnost v zvezi z napovedanimi eksplozijami v Sahari.
Medtem so sporočili, da bosta predsednik Segni in zunanii minister Pella odpotovala 15. septembra v Istanbul na uraden obisl- v Turčijo ter se bosta vrnila v Rim 18. septembra. 26. septembra bo Segni odpotoval v Ottawo, kjer ho ostal dva dni in bo nato odšel v Washington, kjer bo gost Eisenhowerja od 30. septembra do 3. oktobra. V ZDA bo ostal do 5. oktobra, ker si bo ogledal še nekatera ameriška mesta. Zunanji minister Pella bo odpotoval nekaj dni prej, ker se bo udeležil zasedanja skupščine OZN, kjer bo govoril 23. septembra ter se bo nato pridružil Segniju v Kanadi. Iz ZDA bosta Segni in Pella odpotovala 6. oktobra na uraden obisk v Londonu, od koder se bosta vrnila v Rim naslednjega dne.
Kar se tiče notranje politike, kažejo prvi rezultati pokrajinskih kongresov demokristjanov uspeh za Fanfanija. Na pokrajinskem kongresu v Astj so mandat za florentinski kongres dobili dva fanfanijevca in en dorotejec, medtem ko je centristična lista povsem izključena. V Ascoli Pičeno je bilo izvoljenih vseh 7 kandidatov na listi, ki je zelo blizu Fanfanija in ki jo je predlagal Tambroni. Toda poleg tega je treba omeniti še dve pomembni dejstvi: v Florencj je bila izglasovana resolucija, ki izreka nezaupnico sedanjemu dorotejskemu tajniku Speran-zi, katerega je nadomestil fan-fanijevec Matteini; v Palermu pa je centralnj komite sprejel resolucijo o združitvi dveh struj demokratične iniciative in izvoljen je bil nov fanfanijevski odbor. Kakor se vidi, kažejo sile, ki podpirajo Fanfanija, precejšnjo vitalnost in dinamičnost. Fanfani, ki je govoril v Novari, je potrdil, da misli na kongresu sprožiti obširno bitko in pozvati bazo stranke, naj podpre njegovo politiko.
Reakcija na prve uspehe Fanfanija se je takoj pojavila. Skupina blizu tajnika Mora pripisuje uspehe Fanfanija njegovemu osebnemu prestižu. Moro ne verjame, da bi se tendenca, ki se je pokazala v Asti in Ascoli Pičeno, spremenila v večino na florentinskem kongresu. Moro namerava prihodnje dni v svojem govoru
glasove, kjer jih lahko dobi. iv »Avanti«, lahko začne deba-Baje so Moro, Taviani, Rumor | ta »za ostvaritev pogojev no-in Salizzioni dokončno skleni- I tranje enotnosti v stranki ob li prekiniti stike s Fanfanijev- J upoštevanju nedavnih izku-sko strujo.
Zanimive
so tudi izjave Nennija v Intri, ki je pokazal naklonjenost do naporov Fanfanija. S tem prihaja spet v ospredje vprašanje ((dvogovora s katoličani«, Nenni je izjavil, da ni protislovja »med smotrom socialistov za demokratično alternativo med de-mokristjanskim monopolom in oblastmi desnice, ter podporo, ki so jo socialisti vedno pripravljeni nuditi v smeri tehničnega socialnega napredka in razvoja demokratičnega živ. ljenja množic«.
Demokristjanska desnica je takoj reagirala proti Nenn:jey-ski «nevarnosti». »Kdor se po. veže z Nennijem,# piše agencija ..Dies”, »se poveže s Togliattijem« Demokristjanska levica, pa ravno nasprotno svari stranko pred sodelovanjem z monarhisti, ki se skri-
šenj ter zadnjih mednarodnih in domačih dogodkov«.
A. P.
Zaskrbljenost Butana
NOVI DELHI. 7. — Davi je prišel v Novi Delhi predsednik butanske vlade Jigme Dorji. Trm bo ostal štiri dni in se posvetoval z Nehrujem zaradi položaja ob butanskih mejah in zaradi kitajskega oritiska proti Butanu^ in Si-kimi.
kakor je znano, ima Butan poseben statut in njegove odnose s tujino urejuje Indija. -V Eutanu so zaskrbljeni, ker je Kitajska na svojih zemljevidih že «anektirala» Butan. Indija je na podlagi pogodbe vegana, da pomaga Butanu v primeru napada nanj. Kakor
je znano, je Nehru 28. avju-vajo pod krinko «centristov» j ,»ta izjavil v parlamentu, da ali »šocialcev«	j	je Indija opozorila Kitajsko,
Komunisti se še ne izrekajo da bi sleherni napad na Bu-o bistvu Nennijeve pobude in ! tan in Sikim pomenil napad pravijo, da gre za potezo, da na Indijo.
bi premagal notranje težave. | Tudi iz Ranguna poroča bur-Ingrao je v svojem govoru v manski list »The Nation«, da Pisi ponovil poziv socialistom i je 12 kitajskih vojakov vdrlo za skupno politiko. Tullio Vec. na burmansko ozemlje v no-chietti pa je poslal ravnatelj- tranjost. 12 kilometrov v drž?-stvu «Avanti» pismo, ki bo vi Kacin vzhodno od Kitkina. objavljeno jutri. Voditelj «le- Kitajski vojaki so ostali 12 ur vice« v PSI pravi, da se na v vasi Jim Nav in so spra-podlagi pisem Lombardija in sevali prebivalstvo o kitajskih Bassa, ki sta bili objavljeni beguncih v Junanu.
poti, ki lahko pripeljejo do sporazumov in do priporočil o omejitvi in zmanjšanju vseh vrst oborožitve in oboroženih sil pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. Poleg tega upajo štiri vlade, da bodo rezultati teh posve ovanj koristno služili kot podlaga za proučevanje lazorožitve v Zdru zenih narodih.
Nemen štirih vlad je, naj bo razorožitveni odbor OZN primerno obveščen o rezultatih med delom omenjenega od bora. ” ta namen so se štiri vlade sporazumele, naj odbor predloži poročilo o svojem delu razorožitvenemu odboru OZN ter s pomočjo tega glavni skupščini OZN in Varnostnemu svetu. V ta namen so pozvali glavnega tajnika, naj skliče sejo razorožitvenega odbora po možnosti v teku seo tembra letos, tako da bodo njegovi člani li-.hko v celoti obveščeni o smotrih novega odbora.
Siiri vlade se bodo posvetovale z glavnim tajnikom OZN
Medtem so javili, da se bo razorožitveni odbor OZN, v katerem so zastopane vse države članice. ses'al v četrtek, da prouči sklep štirih velesil. To je sporočil nocoj tajnik OZN.
Mi\ knjiga Indije o sporu s Kitajsko
NOVI DELHI. 7. — Predsednik indijske vlade Nehru je predložil danes parlamentu belo knjigo, ki vsebuje sporne, nice in pisma, ki sta si jih izmenjali Indija n Kitajska, ter besedilo sporazumov, sklenjenih med obema državam* po letu 1SI54. V «beli knjigi« je indijska nota Kitajsk: od 28. avgusta, s katero Indija obtožuje Kitajsko namernega napada na indijsko ozemlje.
Lela kniiga vsebu e tudi kitajski protest od 27. avsutta, češ da so indijske čele prisl* 25. avgusta na kitajsko ozem-1 ie.
Na razna vprašanja je Nehru izjavil, da od njegove zad. n e izjave v zbornici 4. sep-tcmbia ni bde novih dogod-i bv o4 seve.novzhodni indij-sl i meji. Zatem ie Nehru izjavil. da so v Lasi aretirali pet i.idi.iikih državljano/ in-
 	„	di ski konzul v tibcfski pre-
zato da dajo novemu odboru (sto'nici je zarad, tega protestiral pri kitajskih obla.-.,eh. Dodal je, da po informaciiah ki. »o jih dobili v Novem Uel-Ivju, je H lani s področja La. dnk zaprtih v različnih tibet-skih zaporih. Drugih 400 lam s področja I.adak je v raznih tibetskih samostanih. Kitajske oblasti pa ne dovolijo 120 muslimanskim družinam s področja I.adak. ki živijo v Tibetu, da bi se vrnile v Indijo, češ da nimajo indijskih osebnih dokume.tov.
Kar se tiče pitanja tiska o vdorih kitajskih čet v dolini Lahaul, je Nehru izjavil, da
na razpolago primerna materialna sredstva. Upajo, da bo odbor začel svoje delo v za-e.iku ’eta 1960 v Ženevi
Predstavnik For ign Offi-en. je izjavil, da so se zavezniki NATO posvetovali in da so bile države Commonvvenltha obveščene o sk epu Velike Britanije, da sodeluje pri pogajanjih v okviru novega odbora, v katerem sta Vzhod in Zahod zastopana na parbetični podlagi. Poudaril je, da je namen novega odbora ustanoviti organizem, »z.a obnovitev praktičnih in resnih razgovorov o razorožitvi«. Dodal je, da s tem nočejo izključiti Združenih, narodov, ker prizadete države priznavajo, da ima glevno odgovornost glede razorožitve OZN.
V angleških pooblaščenih krogih pojasnjujejo, da za Veliko Brbanijo ustanovitev novega odbora ne pomeni pre-cedent za izvajanje »načela pa-l-itete« v organizmih OZN. Omenja se, da je Velvka Britanija že sprejela to načelo pri Dogajanjih med Vzhodom in Zahodom, zlesti pri pogajanjih o preprečitvi iznenadnih napadov.
Zvedelo se je tudi, da so zahodne države oredlagale, naj tajnik OZN imenuje opazovalca, ki bo navzoč pri delu odbera. toda SZ se je temu uprla. Kar se Mče morebitnih ugovorov držav Azije, Afrike in Južne Amerike, ker niso za. stopane v novem odboru, izjavljajo v Londonu, da bo novi odbor poročal razorožitvenemu odboru OZN, v katerem so zastopane vse države članice.
Medtem pa bo tristranska konferenca v Ženevi nadalie-vala svoje delo 12. olgtobra in skušala doseči sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov
Glede da bi
Alžirije
Francija
malo upanja kaj popustila
Jutri seja vlade • Bilten francoske vojske govori o ^francoski rešitvi*
PARIZ, 7. — Čeprav so še drugi argumenti, ki zaskrblja-jo vlado, in v prvi vrsti znatno dviganje cen, je pozornost političnih krogov še vedno obrnjena na napovedane izjave de Gaulla o Alžiriji.
Kakšna bo vsebina te izjave? V popolnem pomanjkanju uradnih namigovanj se komentatorji trudijo, da bi to izjavo skonstruirali na podlagi logike. Po mnenju opazovalcev ne bi smela izjava vsebovati »manj liberalne* rešitve, _ kakršne so jih ponudile prejšnje vlade, zlasti socialistični voditelj Mollet. Ta je tedaj označil svojo politiko v besedah »ustavitev sovražnosti, volitve, pogajanja*.
Vsekakor bi moral morebitni novi de Gaullov načrt uu-ditj mnogo večja jamstva Alžircem, če de Gaulle hoče, da bi novi predlogi bili lnhko podlaga za pogajanja. ,,'oda že na podlagi dosedanjih izjav de Gaulla je razvidno, da ha do tudi njegove nove ponudbe doživele neuspeh, ker vse kaže, da bo de Gaulle postavil pogoj popolno prenehanje sovražnostj za izvajanje njegovega načrta. V svojih govorih v Alžiriji je de Gaulle u-porabljal besedo »pomincnje*, kar pomeni uničenje alžiiske vojske. Zato je kaj t-zko vi-deti možnost izhoda. Ofenziv*, ki so jo te dnj začeli Alžirci potrjuje, da je alžirska vjjska na številnih sektorjih zelo
_	močna in se še krepi. Poleg
odkrito podpreti Segnijevo vla- j tega je Arabska liga včeraj do in poudariti, da je krščan- odobrila resolucijo, s katero ska demokracija stranka, ki poudarja, da je vlada, ki 'o
ima nalogo vladati in je za- je sestavila a'žirska osvobodilna radi tega prisiljena sprejemati fronta, edina, ki lahko sklene
miren sporazum glede Alžirije.
To so glavne težave, ki jih predvidevajo pariški opazovalci. Posebno še, ker bese la »po-mirjenje*, ki jo je izgovoril de Gaulle, jjomeni korak nazaj v primeri z besedo *'ij',!-vitev sovražnosti*, ki 10 je vsebovala Molletova formula. Po mnenju nekaterih oj azo-valcev ni de Gaulle še v podrobnostih izdelal svojega načrta, ki baje niha med ni. zimi volitvami in referendumom. Ne izključuje se možnost volitve ali referenduma po posameznih področjih, sproti kakor bi na njih izvedli »po-mirjenje*. »Alžirski predstavniki*, kj bi jih francoska vojska potem imenovala na podlagi »volitev* ali »referenduma*, bi odločali o notranji u-reditvi Alžirije in o možnosti sporazuma glede njene bodočnosti in glede odnosov s Francijo. De Gaulle je prepričan, da bo »nova Alžirija* ostala v francoskem okviru.
Pomemben je s tem v zvezi članek, ki ga objavlja bilten ministrstva za oborožene sile o alžirski politiki. Ta članek izrecno izjavlja, da »pot nove rešitve ne more prihajati drugače nego jz izbire, ki se svobodno dovoli Alžircem*. Toda članek dodaja: »Pričakujemo z zaupanjem, francosko rešitev. Ta izbira bo konec koncev potrdila našo zmago in ob njej se bo ob koncu naporov morala skoncentrirati vsa naša pozornost. To ne sme biti vzrok vznemirjenosti. Gre za dejanje zaupanja v Francijo*.
Ministrski svet bo o Alžiriji razpravljal pojutrišnjem. Med-‘tem pa se de'Gaulle posvetu-
je z glavnimi politiki, vštevši z opozicijskimi voditelji, preden dokončno sestavi svojo izjavo. Po mnenju pariških opazovalcev bo de Gaulle podal to izjavo po radiu in televiziji med 11. in 25. septembrom.
LONDON, 7. — Britanski ministrski predsednik Harold Mac Millan je pozno popoldne prispel v grad Balmoral, kjer je letna rezidenca kraljice Elizabete. Noč bo preživel v gradu in se bo jutri vrnil v London. Tradicija zahteva, da ministrski predsednik sporoči najprej kraljici sklep o datumu volitev. Politični opazovalci so mnenja, da bodo volitve oktobra, in sicer 8., ali 15., ali celo 22 oktobra.
Ladja se je razletela
ROYAN, 7. — Na IlOO-tonski ladji »Tarrangona« so se razleteli kotli, pri čemer je izgubilo življenje 12 mož posadke, osem pa se jih je rešilo. Umrli so vsi, ki so bili na zadnjem delu ladje, kjer je prišlo do eksplozije. Ladja se je potopila v soboto popoldne.
HOLLYWOOD, 7. — Umrl je v starosti 84 let znani filmski igralec Edmund Gtvenne. 1947. leta je dobil »oskarja«. Igral je v številnih filmih in med drugimi v filmih »Vrni se, Lassie«, «Ponos in predsodek«.
je vl-da države P.unfljiab »odločno zanikala, dk bi prišlo do kršitve njenega ozemlja«. 'Judi jržava Rimača! Piadeš javlja, da nima nobenih infor. macij, ki bi potrjevale vest, da so Kitajci aretirali nekatere indijske »rgovce.
Gaitskcll in Bcvan
u
MOSKVA, 7. — Gaitskell in Bevan sta na tiskovni konferenci o obisku v SZ izjavila: «Naš obisk nas je prepričal o n-jnesti, da se na vse načine izboljšajo medsebojni stiki in da se tako odstrani nerazumevanje. Obstaja preveč neznanja o političnem, gospodarskem in socialnem položaju v obeh deželah. To neznanje pa se lahko odstrani samo s svobodnejšo izmenjavo informacij.
Med razgovori s sovjetskimi voditelji smo ugotovili, da, če. prav so različna mnenja o nekaterih vprašanjih, obstajajo *udi številna vprašanja, glede katerih imamo v široki osnovi podobne poglede. Med takimi vprašanji so na primer: nujnost, da se končajo poskusi z atomskim orožjem, nevarnost, da se s takim orožjem oborožijo še druge države, pomen razoroženega področja v sredini Evrope kot prvega koraka do svetovnega sporazuma. Mnenja smo, da je mogoče s popuščanjem na obeh straneh odstraniti številne razloge za sedanjo napetost v svetu.«
Bevan pa je izjavil, da im* laburistična stranka resne možnosti, da zmaga na bližnjih britanskih volitvah. Volilno kampanjo bodo pričeli z velikim zaupanjem, ker je konservativna vlada že 1. 1956 izgubila zaupanje dežele. Ni še gotovo, da bodo volitve 8. oktobra in je možno, da ne bo* do niti 15. oktobra.
Poleg tega je Bevan tudi sporočil, da ne bodo obiskali Poljske, temveč se bo laburistična delegacija jutri vrnil* v London.
 »n—.
Obleke iz aluminija
YOHK (ANGLIJA), 7. — Znanstvenik Howard Rhees. iz Manchesterja je danes na zasedanju britanskega združenja za razvoj znanosti izjavil, da se mu je posrečilo ustvariti vlakno iz aluminija tako, na se lahko uporabi aluminij ra tekstilno surovino za obleke. Obleke bi bile zelo lahke in cenene in bi jih lahko napravili tako za poleti kot za zimo. Obleka bi namreč ali zadrževala ali pa izžarevala toploto in to bi bilo odvisno od tega, kam bi obrnili svetlo stran vlakna. Za sedaj se je znanstveniku posrečilo napraviti samo deset metrov te tka. nine.
TEHERAN, 7. — Javljajo, da bo predsednik indijske vlade Nehru prišel 18. septembra na štiridnevni obisk v Teheran, kjer bo gost iranske vlade. Nehru se bo raz-govrrja! > šahom, z ministrskim predsednikom in * zunanjim ministrom.
Vreme včeraj: Najvišja tempe-
ratura 23, najnižja 1Š,5, ob 17. uri ‘Til,7
20,8, zračni tlak 1 tTl8,7 raste, veter vzhodnik severovzhodnik 27 km, vlaga 47 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 18,6 stopinje.
Tržaški dnevni
Danes, TOREK, 8.
Iti	i
Sonce v/ide ob 5.33 -Jn » 18.32. Dolžina dneva 1- gf vzide ob 11.40 in aatone.
Jutri, SREDA, ». **** Peter
Pred spomenikom bazoviških junakov
Počastitev spomina Bidovca Marušiča, Miloša in Valenčiča
Proslave so se udeležili predstavniki NSZ, PSI, SGKZ, Zveze partizanov
in drugih ustanov - Govora Vekoslava Špangerja in Vladimira Kende
*
Potrditev sporazuma o odpustih v Del. zadrugah
Obširna dela po mestnih ulicah
Včeraj je bil na uradu za delo sestanek predstavnikov sindikatov in raVnateljstva Delavskih zadrug, na katerem so tudi formalno potrdili sporazum o odpustih, ki so ga sklenili na prejšnjem sestanku. Sporazum je moral namreč medtem potrditi upravni svet podjetja. Po tem sporazumu je podjetje pristalo, da se odpove 11 odpustom, in sprejelo predlog sindikatov, da bodo zato delavci osrednjega ravnateljstva delali samo pet dni na teden. Poleg tega bodo odpustili enega upokojenca, ki pa mu bodo plačali dodatek k pokojnini. Dve delavki pa bodo odpustili, samo ko jima bodo poskrbeli za zaposlitev drugje.
Dr. Palamara sprejel tajništvo DZ - CGIL
Dr Palamara je včeraj spre. jel člane tajništva Delavske zbornice CGIL in tajnika FIOM. Dr. Palamari so predo-čili hude posledice, ki bi jih imela odpustitev 152 delavcev ladjedelnice Felszegy v Miljah. Vladni komisar dr. Palamara je ponovil, kar je že izjavil odboru za obrambo miljskega gospodarstva, ih omenil možnost ustanovitve prekvalifika-cijskega tečaja za delavce. Obljubil je tudi, da si bo še nadalje prizadeval, da se vprašanje čim ugodneje reši.
V kratkem	na
za skupno 70 milijonov lir
Kdor se mora voziti po Furlanski cesti ali na Prosek, se bo oddahnil, ko bodo v kratkem dokončali popravilo Videmske ulice, saj morajo sedaj vsa vozila, ki so usmerjena proti Proseku, do Rojana in po ovinkih na Furlansko cesto.
V središču mesta zdaj popravljajo cestni tlak v Ulici sv. Spiridijona, Ulici Fabio Filzi in Ulici sv. Frančiška. Za ta dela je tržaška občina nakazala skupno 12 milijonov 600 tisoč lir. S temi deli se je začel izvajati načrt za obnovitev cestnega tlaka po raznih mestnih ulicah. V septembru, oktobru in novembru bodo verjetno dali na dražbo razna taka dela za skupno 70 milijonov lir.
V načrtu, ki ga je odobril tehnični urad, so med drugimi tudi Ulica Cadorna (13,7 milijona lir), Ulica Čampo Marzio (7 milijonov), Ulica Crispi (11 milijonov), Ulica Toti (10,8 milijona), Ulica Sil. vio Pellico (6,1 milijona) U-lica Palestrina, Ulica Zanetti ter prvi del Ulice XXX. oktobra. V oktobru bodo na vrsti Ulica Revoltella, Ulica Slata-per in Ulica Stuparich. Večina omenjenih ulic ima še kamnite plošče, ki jih bodo
ljito popravili in obnovili tudi kanalizacijo v krajih, kjer je to potrebno.
V naslednjih mesecih bodo
začeli tudi obnovo Ulice Ros-setti, in sicer med Ulico Bat-tisti in Drevoredom XX. septembra ter zadnji del drevoreda. Zadnji del drevoreda so sicer že začeli obnavljati, a so morali to delo opustiti zaradi obnove Ulice Giulia, ker SO morah preusmeriti promet.
Občinska uprava medtem hoče urediti tudi vprašanje stranskih in zasebnih poti, ki so že več let zapuščene in v slabem stanju. Ko bo zadeva rešena in bodo te poti spadale pod občinsko upravo, bo le-ta morala skrbeti za njihovo vzdrževanje.
Mimogrede naj omenimo še, da so ponekod pločniki precej zanemarjeni in polni lukenj, medtem ko je cestni tlak kolikor toliko še dober, tako sta n. pr. pločnik v Ulici Molin a vento in pločnik v Ulici Commerciale.
Položaj na trgu z lesom
V preteklih tednih se je nekoliko povečal promet na tržaškem lesnem trgu in to zlasti zaradi nekaj večjega povpraševanj* po lesu iz Perzijskega zaliva in Bližnjega vzhoda. Kljub temu pa je promet še vedno omejen, saj vlada na našem lesnem tržišču že dalj časa zaskrbljujoče mrtvilo. Ce. ne so za sedaj nespremenjene, vendar pa se onaža, da so prodajalci Iz Avstrije in Jugoslavije nekoliko bolj «trdi», kar odgovarja položaju na svetovnem tržišču.
Tatovi vedno na delu
Gostovanja SNG iz Trsta
Tatovj, ki so ponoči med soboto in nedeljo vlomili v pisarno in skladišče Vladislava Marinaca s Stare istrske ceste, so bili res pripravljeni na vse. Predvsem s0 s potrpljenjem nalepili na šipo na oknu kos papirja, da bi s tem ublažili ropot žvenketajočega stekla. Steklo so razbili in se nato splazili v notranjost, kjer so prebrskali vse prostore. S seboj pa so odnesli računski stroj, fotografski aparat, hranilno knjižico, 500 argentinskih pesosov in 2000 dinarjev ter potne liste od Marinaca. njegove žene in hčerke.
»iitiiiimiiiiiiitmitiiiiiHiiiimiiiiimmiiiiiriimmiuimiiiiimiimiimfiiiimiiiiiimiiiiiirtitiii
Šolska obvestila
Ravnateljstvo Državne trzam en j ali "in bodo nad 30 cm j novske akademije s sloven-
Moskj pevski zbor «Lipa» iz Bazovice je zapel nekaj pesmi
kamnite podlage položili as- j skim učnim jezikom v Trstu ' * 'sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu;
falt po sistemu Mac Adam. Pravijo, da bodo ulice teme-
Polaganje vencev
Kot vsako leto, smo v nedeljo počastili spomin bazoviških junakov. Ob 11. je odbor za proslavo bazoviških žrtev položil venec na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani; njihovi svojci pa so na grob položili cvetje.
Ob 16. se je začela spominska svečanost ob spomeniku, ki joje otvoril domačin Ivan Cač. Nato je pevski zbor »Lipa* iz Bazovice zapel »Poljana toži*; po govorih v slovenščini in italijanščini pa »Žrtvam*. Ob koncu svečanosti je bilo pplaganje vencev. Najprej so ob spofbertlku' položili venec doma^uiov iz Bazovice,
—	4	n/inArr	-»	n	nrivol	D	.
nato veuec odbora za prosla vo bazoviških žrtev, venec Zveze partizanov tržaškega področja, venec Slovenske kul-turno-prosvetne zveze ter venec neodvisne socialistične zveze. Poleg predstavnikov NSZ, Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, Zveze partizanov in drugih prosvetnih in gospodarskih ustanov se je spominske svečanosti udeležila tudi delegacija tržaške federacije PSI.
Tov. Spangher, ki je bil sojen na istem procesu kot bazoviški junaki, je v svojem govoru dejal: »Danes ob 5.40 je minilo 29 let, odkar je bila naša kraška zemlja poškropljena s krvjo štirih slovenskih antifašističnih junakov: Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Vekoslava Valenčiča. Sli so v smrt, kot pred leto njih soborec Vladimir Gortan, zavedajoč se, da ne bodo umrli zaman. Bili so predhodniki narodnoosvobodilne borbe in oznanilci poraza fašizma.
Zgodovina primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov ter antifašistov bi bila nepopolna in krivična, če ne bi upoštevala in uvrstila med najvažnejša antifašistična dejanja prispevek bazoviških mučenikov za poraz fašizma.
Tistim, ki želijo, da bi jih pozabili in tistim, ki jih bode ta spomenik, zagotavljamo, da nam bodo bazoviški mučeniki ostali v zgled za obrambo na ših pravic. Ljudstvo ne pozabi svojih sinov, ki so žrtvovali svoja življenja za skupne cilje, ker je bila borba, kj so jo vodili štirje bazoviški mučeniki za svobodo in napredek, borba vsega ljudstva.
Po njihovi usmrtitvi se je val ogorčenja razšjril ne samo med Blovenči, ampak tudi med Vsemi italijanskimi antifašisti in po vsem svetu, ki je tako podrobneje spoznal fašistično tiranijo nad Slovenci in Hrvati v Italiji*.
Ko je govornik podčrtal, da je bazoviška četa nadaljevala borbo bazoviških junakov in da so po njihovem zgledu žrtvovali svoja življenja najbolj
Vekoslav Spanger
Vladimir Kenda
Dve smrtni nesreči
Pomorščak padel v skladišče Upokojenca povozil motociklist
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda. Piazzale V. Gioberti 4
Nepojasnjeni vzroki zastrupitve 25-letnega dekleta Otrok se je hudo opekel * Tetanus zaradi žeblja
Na liberijskem parniku «North River» se je Včeraj zjutraj pripetila resna nesreča, zaradi katere je življenje 30-letnega člana posadke Luciana Olivierija ii Imperie v resni nevarnosti.
Olivieri je skušal okoli 8. ure urediti žerjav nad odprtim skladiščem parnika, ki j® zasidran pri hangarju 58 novega dela pristanišča. Kaže, da je moral pomorščak napeti vse sile, da je zadevo uredil, a pri'tem je verjetno zdrsnil ali pa stopil v praznino. V tistem trenutku je spustil tudi kavelj žerjavove verige in mož je odletel v globino, kjer je po osmih metrih padca negibno obležal na dnu.
Medtem ko so mu ostali po-
morščaki priskočili na pomoč, so poklicali na kraj osebje Rdečega križa, ki so resno ranjenega Olivierija odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zaradi zloma zapestja leve roke, verjetnega zloma stegnenice in medenice ter verjetnega zloma lobanjskega dna sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku.
O polnoči je ponesrečen po-noršc
morščak podlegel poškodbam.
Proti večeru pa se je v ladijskem skladišču parnika »Irma* pripetila nezgoda tudi 51-letnemu Ettoreju Fabrisu iz Ul. Marchesetti, katerega so morali pridržati na I. kirurškem oddelku.
Fabris, ki se bo moral zdraviti 10 do 2Q dni, je povedal,
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiMaHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiii
Zaključek štiridnevnega zasedanja	^zdravn
Predavanja in razprave so se nanašale na zdravljenje srčnih bolezni
V nedeljo se je po štirih dneh predavanj in predvajanj znanstvenih filmov ter razstave zdravil in posebnega novega ameriškega aparata za ugotavljanje in zdravljenje srčnih bolezni končalo zaseda, nje «tržaških zdravniških dni». To zasedanje ni vzbudilo le pozornosti zdravnikov, marveč tudi širše javnosti, saj so zlasti v zadnjem času srčne bolezni vedno bolj širijo, kar je pripisati hitremu in hlastnemu tempu življenja in, kar se sicer čudno sliši, tudi izbolj-
nju življenjske ravni prebi-
‘‘ ‘ . 'V
na hraha te bolezni pospešuje.
vlJ< .	...
k*r mastna in izdat-i t(
dn
I	či|	|
pozornosti arteriosklerozi (za-ap#itvi; otrditvi žil) in infark-
nalcem. Posebno pažnjo j* v predavanju posvetil tudi prehrani, ki mnogo vpliva na nastajanje bolezni. Pri profila-ksi se mora zato upoštevati poleg starosti, poklica in dela, kajenja in drugih bolezni, ki vplivajo na srce, tudi prehrana.
Po predavanju prof. Taglia-ferra so se udeleženci zasedanja razšli in večina zdravnikov iz drugih krajev in iz inozemstva je odpotovala iz Trsta že v nedeljo zvečer.
Ponesrečena Križana
šj sinovi naše zemlje, je pri-
pomnil, da je kri, prelita v borbi proti fašizmu, utrdila temelje bratskega sožitja med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom.
Za njim je v italijanščini na kratko spregovoril tov. Kenda.
Po končani svečanosti in polaganju vencev so ljudje še ostali nekaj časa na kraju in polagali šopke cvetja ob spomenik.
Vpisovanje v Solo Glasbene Malice
tiče zaključi v soboto 12. m. Vpisovanje se vrši dnevno od 9, do 12. in od 16. do 18 ure v prostorih v Ul. R. Man na 29 (tel 29-779).
Vpisovanje velja za vse lan ske in nove gojence iz Trsta in predmestij (Barkovije, Sv Ivan in Skedenj). Sprejemni in popravni izpiti bodo v so boto 12. septembra od 10. do 12. ure.
Pričetek pouka bo v ponedeljek 14. septembra.
POUČUJEMO KLAVIR, VSE ORKESTRALNE INSTRUMENTE, NAUK O GLASBI IN HARMONIKO. SPREJEMAMO TUDI PRIJAVE ZA SODELO. VANJE V OTROŠKEM PEVSKEM ZBORU IN ORKESTRU-	;!	..	■	!
Vpisovanje v podružnico v Boljuncu bo v sredo 9. t. tn ob 18. uri na sedežu šele in to za gojence iz Boljunca Bor. šta. Loga. Doline in drugih o-koliškiti krajev. Vpisovanje v Trebčah bo v četrtek 10. t. m. ob 18. uri na sedežu šole Vpisovanje v Nabrežini bo v če trtek 10 t. m ob 18. uri v prostorih prosvetnega društva ttl-go Gruden* Gojenci vseh podružnic šole Glasbene Matice naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev.
Ravnateljstvo Glasbene Matice v Trstu sporoča, da se vpi-aovauje v šolo Glasbene Ma-
Čitajte in širite
PRIMORSKI ONEVNIK
tu miokarda (mrtvjni _ srčne mišice), Jo katerega pride zaradi zamašitve koronarij ("venčnih žil na srcu). Ker pa je infarkt pogost, je nastalo že pravo socialno vprašanje, saj zgubi mnogo ljudi zaradi njega delovno sposobnost ter postanejo zaradi tega pasivni za družbo.
Po sporočilih o raznih zdrav, stvenih ugotovitvah nekaterih zdravnikov v zvezi s srčnimi boleznimi je bilo tudi nedeljsko zaključno predavanje tržaškega specialista za bolezni srca prof. Tagliaferra posvečeno infarktu, In sicer na temo »Klinično-statistične ugotovit, ve o infarktu miokarda*. Slo je za natančno dokumentirano predavanje o kliničnih in socialnih plateh bolezni, katere, mu je z veliko pozornostjo sledilo številno občinstvo. Prof. Tagliaferio je statistično obdelal nad 600 primerov obolenj, ki jih je proučeval v tržaški bolnišnici. V zadnjih desetih letih se je po besedah predavatelja število infarktov v Trstu mnogo povečalo, pri čemer je bilo največ primerov do tako imenovane »kritične dobe* za moške in se je naraščanje primerov za žen. ske ugotovilo večinoma šele po tej dobi. Med vzroki obolenj so tudi pretirano kajenje in prevelika občutljivost. Ker je postal infarkt skoraj družbena bolezen, je treba natanč. no proučiti njene neposredne in posredne vzroke. Zaradi tega je, kar se tiče arterioskle-roznih obolenj, potrebna profi-laksa že v mladih letih, kajti pri petdesetih letih je profi-laksa že prekasna in pride v poštev že zdravljenje.
Prof. Tagliaferro je tudi u-gotovil, da se je začela bolezen širiti tudi med delavstvom in da ni več lastna le raznim vodilnim krogom in profesio-
V bolnišnico se je v jutranjih urah zatekla tudi 28-let-na Neva Pertojt por. Bogateč iz Križa, katero so sprejeli s prognozo okrevanja v 10 dneh na neurološkem oddelku.
Njen mož Vojko, ki jo je spremil v bolnišnico, je povedal ,da sta bila v nedeljo z ženo na izletu v Komnu. Ob povratku, ko sta bila namenjena na blok pri Sempo-laju, je ostro pritisnil na zavore motornega kolesa, a zaradi peska na cesti, sta se oba zvrnila. On se je rešil brez poškodb, njegova žena pa se je udarila v glavo.
Ob vrnitvi domov je menil, da ne bo nič hudega, a kei se je včeraj zjutraj njeno stanje še poslabšalo, je sklenil spremiti jo z rešilnim avtom v bolnišnico.
da ga je bala papirja stisnila ob steno ladje in ga poškodovala po levi strani medenice.
Komaj 25-letna Marija Gra-zia Turchetti iz Ul. Capitelli 3 leži od včeraj v bolnišnici v resnem stanju. Zdravniki si ob njenem sprejemu v bolnišnico niso znali pojasniti vzrokov, pa čeprav so bili mnenja, da gre za zastrupljenje. Po prvi pomoči so jo nemudoma premestili v IV. notranji oddelek, kjer so si pridržali prognozo.
Turchettijevo je spremila v bolnišnico Francesca Giusep-pini por. Gaio iz Ul. del Pešce, ki je povedala, da je bila obveščena o resnem stanju dekleta. Menila je, da ji je bilo slabo in zato je nemudoma stopila k njej. Doma jo je našla nezavestno na tleh. Zato je sklenila poklicati na pomoč osebje Rdečega križa. Gaiova je izrazila mnenje, da se Turchettijeva ni hotela ubiti. Ni imela vzrokov zato. Vrhutega je bilo dekle mirnega značaja in dobra delavka, saj je delala pri njej. O zadevi so karabinjerji uvedli preiskavo.
V eni uri so sinoči sprejeli v tržaško bolnišnico kar 4
osebe s pridržano prognozo. Na dermatološki oddelek so ob 20.45 sprejeli 3-letnega Ar-nalda Ero iz Ulice S. Lorenzo in selva 25, ki ima hude opekline po rokah, hrbtu in nogah. Mati, ki ga je spremljala v bolnišnico, je povedala, da je Arnaldo neprevidno potegnil s štedilnika posodo z vročo kavo, ki mu je povzročila tako hude opekline.
Ob 21. 25 so sprejeli na kirurški oddelek 78-letno Antonio Ferlugo por. Pernarčič iz Ulice Bonomea 95. Zenska je nerodno padla v veži hiše, kjer stanuje, ter se je hudo pobila po glavi in dobila pretres možganov.
Ob 21.30 je sam prišel v bolnišnico 19-letni vajenec Gianpaolo Gleria iz Ulice Bo-sco 3, ki so ga sprejeli na I. zdravniški oddelek zaradi infekcije tetanusa. Povedal je, da je pred 4 dnevi delal pri gradnji nove hiše železničarjev na Furlanski cesti in da je stopil z desno nogo na žebelj.
Ob 21.45 pa so sprejeli na prvi kirurški oddelek 73-let-nega upokojenca Carla Piet-zuga iz lice Timeus 5, ki je imel prebito lobanjo. Malo prej ga je namreč povozil na Drevoredu d’Anunzio 18-let-ni Sergio Giacomini iz Ulice-ce Rota 1, ki se je peljal proti Trgu Garibaldi. Pietzug je čez dobro uro podlegel poškodbam.
* * #
! Tajništvo Državne nižje stro-' kovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine;
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-čeh,
4. Zadnje šolsko izpričevalo.
Državna nižja strokovna trgovska šola pri Sv. Ivanu javlja, da so se začeli popravni izpiti 7. sept. 1959. Točen razpored je na oglasni deski zavoda.
Vpisi v vse tri razrede se vršijo vsak delavnik od 10. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure
Opozarja, nadalje da so se začeli vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni) 7. sept. ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenih na oglasni deski šole.
Posebno opozarja, da za vpis v I. (prvi) razred so potrebne sledeče list ne;
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole
čeli vsi popravni izpiti 7. septembra ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na šolski razglasni deski.
* * *
Na Slovenskem učiteljišču v Trstu so se začeli popravni in vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri.
Vpisovanje se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. U-radne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
***
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča učence in u čenke, da so se začeli vsi popravni izpiti 7. septembra pismeno nalogo iz sloven-
V petek 11. t. m. ob 20. uri «Pepelka» v Braniku, v soboto 12. t. m. ob 15. in ob 20. uri ((Pepelka* v Ajdovščini,
v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri »Pepelka* v Vipavi,
v nedeljo 13. t. m. ob 20, uri «Pekel je vendar pekel* v Ajdovščini, v ponedeljek 14. t. m. ob 15. uri ((Pepellka* v ^Šempasu, v ponedeljek 14. t. m. ob 20. uri «Pepelka» v Prvačini, v torek 15, t. m. ob 11., 14. in 20. uri ((Pepelka* v Solkanu, v sredo 16. t.-. tli. pb, 16^,,in ob 20. uri »Pepelka* v Medani, v četrtek 17. t. m. ob 11. uri ((Pepelka* v Tolminu, v četrtek 17. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v.Tol-minu,
v petek 18. t. m. ob 16. in ob 20, uri ((Pepelka* v Bovcu, v soboto 19. t. m. ob 11. uri »Pepelka* v Kobaridu.
v soboto 19. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v Kobaridu,
v nedeljo 20. t. m. ob 16. in ob 20. uri «Pepelka» v Cen knem,
v ponedeljek 21. t. m. ob 11. uri «PepeIka» v Idriji, v ponedeljek 21. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar pekel* v Idriji,
v torek 22. t. m. ob 20. uri ((Pepelka* v Anhovem, v sredo 23. t .m. ob 11. uri ((Pepelka* v Anhovem, v sredo 23. t. m. ob 20. uri «Pekel je vendar peki* v Anhovem.
Impero 16.00 ‘Sa*an
Flynn, G. 9a/rfeno 1»^ 'J Italija 16.30 “Ledenoj,, j
ksandriji*. Jonn Moderno 16.00 '#"Jl
L°,reRa
nulo.	„	cio oo P'1!
S. Marco 16.00 «S ^^1 w nmicHas. h'	.
-.o*
»ires*
K. Douglas, color. Savona 16.00
umreti*, Gletu) Giitre.
_'!ane i vsčl-feikegi
®ci' P( '6 Hru
viale 16.00
Ra?, A.
Vittorio Veneto - jj,
na dopustu*. *•
Lei.gh	»Violi*	I člani
Masstmo 16.30 Moatiel, R.*"**“* Novo cine 16.0? ?. rr t o 2; M. Sierens, £/JS Kij kleni,,
tteon 16.00 «9* V
°(G>llMaria Caitfož M 1^'i sto, J.	0,	S.1	Mel
Radio 16.00 »Alibi*.	W tud
policijski f
LETtf-^lF
Arena del Flori	n	_
Arena Diana
(Ulica
20.00 in 22.00	’	Jtinj'"1
-hr*. Joel	t«.*
Ariston 20.15 *	^ K * '
Romy Schneider, ^ iil ts,!lt Garibaldi 20.00 m ^ »licnim
strahu*.	.	m*	r»*na
Paradiso 20.00 10,
ki ga nikoli ni 0,30 •*?	*
, arconi 19.30 m	*>	ra
klub*. Nicole CoUjgH i p, ponziana 20.00	Sajj,
>Dziana	tech*lJclS	1
Cinemas_cope.vtnL,,oI. ,«
unič
Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šol9ko leto 1959-1960 od t. av gusta do vključno 10. septem bra vsak dan o-d 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II.
Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni desk:.
V jesenskem roku šolskega 1. 1958-59 so se začeli popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30.
Ravnateljstvo dalje obvešča da se prično zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 dne 15. septembra s pismenim izpitom iz italijanščine.
* * *
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se
vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole.
Ravnateljstvo nadalje obvešča vse učence, da so se za-
scine.
Obenem sporoča, da se je vpisovanje v vse razrede že pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure. Učenci, ki imate popravne izpite, se vpišete takoj po opravljenem ustnem izpitu
* # *
Ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, qa se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra.
Isto ravnateljstvo obvešča, da so se začeli popravni izpiti 7. septembra ob 8.30.
Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda.
# # *
Dvoletni trgovsko-strokovni tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 12. ure. Popravni izpiti so se začeli 7. t. m. po razporedu na oglas, ni deski.
« * *
Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12, ure in to do 25. septembra t. 1, Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. na Istropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka.
Excelsior 16.00 ((Arhimed Le Clo-chard», Jean Gabin
Fenice 16.00 «Kasim, indijska fu-rija», V. Mature, A. Aubrey.
Arcobaleno 16.00 ((Moralist*, A. Sordi, De Sica. Franca Valeri.
Superciaema 16.00 »Sobarice*, U. Tognazzi, G. Ralli, V. Mori-coni.
Filodrammatico 16.00 ((Otočje v plamenih*, J. Garfield, H. Čare?, G. Your>ge.
Grattaclelo 16.00 ((Sestanek v Zii-richu*, Cinemascope, technlco-lor. Sonja Ziemann.
Cristallo 16.00 ((Strahote črnega muzeja*, Michael Gough, June Cuningham. Mladoletnim prepovedano.
Capitol 16.30 «Tujec v Cambridgeu*, H. Kruger, S. Syms. R Levvis.
Astra Roiano 16.00 ((Običajni neznanci*, Tot6, V. Gassman.
Alabarda 16.00 »Meč in križ*, Yvonne De Carlo, J. Mistral, R Podesti.
Aldebaran 16.30 »Mesto za boj*, John Lund, W. Benedix.
Ariston 16.00 «Divji zahod*, D. Robertson, M, Corday, J. Ma-honey.
Aurora 16.30 «Hadži Murat, beli vrag*, S. Teeves, G. Mol!
Garibaldi 16.30 »Jetnik strahu*. Vistavision. A. Perkins.
Ideale 16.00 »V senju sokola*. Cinemascope, technicdor. S. Poitner.
Se colo	(Sv.	.
Petiti' Ma„rasa	‘Nil
Valmaura 19.45 «4 q. V I
ki*. B. Cravvford,	,
MIl'3®.- -»i* bij Evropa »Nurnb«*! ^ b ^ Roma ((Skrivnost v ^ fc,0se Verdi ((Robot d-
mascope	k0,Ks
(	\	9	L'	'S	ki
V	 i	>11
TOREK, »- ^ t tfke i'
HADIO	115	'u
7.00 jutranja	(^fakoi
obvezno, drobiž jj ijt^ 19 m v»sakogif ,	u..
1210 Za vsakogar -
svetu kulture; 12P,»n
mando Sziascia, 7 r--'l J^i-t
IUU O' -1 cwv.---( tp 7 fh
željah; 17.30 Pl*?/*
Veter ga je prevrni! z motorja
m
»Praznik grozdja« ¥ Boljuncu
Nekaj minut pred 13. uro se je zatekel na sprejemni oddelek splošne bolnišnice 22-letni Bruno Baricevich iz Ul. Mauronei. ki je lahko po razkuženju rane nad desnim o-česom odšel domov. Fant, ki se bo moral sam zdraviti 8 do 10 dni, je povedal, da je okoli poldne vozil z motornim kolesom proti domu. Na ovinku Ul. Biasoletto in Mauroner pa ga je zajel močan sunek vetra, ki ga je spravil iz ravnotežja in ga Vrgel ob tla.
Prosvetno društvo <Redo Pregaro
vabi na kulturno prireditev
ki
bo 20. septembra t. pri P I S C A N C I H
1.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče;
»ovalne* . . . limone . ...
smokve .
jabolka; «I.»	.	.	.
«II.» . . . bruske . .
182 285 235 71 145 112 59 120 71
. . . l . • ( • k •
V v » •
. b P v»
breskve I. breskve II. .	*.
slive grozdje pesa . . kumarice čebula . . novi fižol . stročji fižol razna solata melancane . . . . krompir . . > , > paprika . ..iv oaradižnik .....	18	70	47
zeleni radlč .... 100 450 130
bučice .......	83	160	118
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) Namesto cvetja na grob gospe Olge Vatovec vd. Panjek daruje tvrdka Matija Berger 5.000 lir za Sklad Sergeja Tončiča.
106 154 118 29 94 59 47 145 106 94 118 106 47 83 59 41 83 59 47 130 88
70 140 100
71	88	83
35 47 36 59 94 83
94159 110 110 250 220
36	76	59
23 37 25 47 83 59
IZLETI
:)
Prosvetno društvo »Andrej Cok* z Opčin priredi 13. septembra enodnevni izlet na Vršič po Soški dolini
Izleti SPDT v septembru:
12. in 13. t. m v kočo na Bohinjskem sedlu, kot izhodišče na bližnje vrhove:	Lajner, Možič,
proti Črni prsti; 20. t. m. na Učko; 27. t. m. na Snežnik.
Prijave v Rimski ulici 15-11 Izleti so za imetnike potnih listov.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6 In 7. septembra 1959 se je v Trstu rodilo 11 Otrok, umrlo je 10 oseb, porok je bilo 10.
POROČILI SO SE: inždbir: Do-nald Warner Combs in go.spcdi-nja Giovanna Cosina, pomoršč B:lio Dudine In 'gospothrtjd An nia Mott.ca, mesar Enrico Massa-ria in - šivilja M%ria Ccrbone, eleklromehanik Orešje Plet in prodajalk« bruna TdHiifa, strugar Mario Debeljak fin gospodi nja Marija Stopar, geometer .Sergio Gherdol ir. šivilja. Ornella Radessich, uradnik Ilodolfo Cre-sciani in učiteljica Mariagrazia Buda, cevar Bruno Ferlup.a in gospodinja Ernesta Furlanich, šofer Giuseppe Loze: in prodajalka Anna Maria Seravallo, uradnik Ermenegildo Lenzari In prodajal, ka Rita Perini.
UMRLI SO: 75-letnl Francesco Santin, 70-letni Basilio Allaix, 88-letna Domenica Bertogni vd. Brandolin, 75-letna Maria Zeno-bia por. Barnaba, 48-letni Felice Crevatin, 85-letni Ivan Lokar, 67-letni Alberto Paulin, 57-letna Jo-sipma Dodič por. Gruden, 69-let-na Marija Kramer vd. Koren, 79-letni Josip Novak.
DAKOVI IN PRISPEVKI
Ob obletnici smrti Andreja Pre. garca daruje družina 1000 lir za Dijaško Matico.
—«»------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru Biasoletto, Ul. Koma 16; Man-zoni, Ul. Settefonlane 2; Marchio Ul. Girinastica 44; Rovis. Trg Goldoni 8; dr. Rosseitti, Ul. Cotn-bi 19.
 «»—-
Z začarane r.tčr.i koncert °' nice». ,j Hjj gledališča »La^
trinki iz
19.20 Pestra g^utjlje1 20.30 Albujn P.rl!J *
2L00“'ZgoV!“> *
sveta:**3UU del!
m . .popevke,	f
življenje:
dateiji; ' p ■ ki
povšek*; 22.45 vetg	N
Glasba za lahko	l]o
rus1 ijstu it 0
11.25 Komorri* Gl*?) ) Tretja stran; '“ijucijlj; jj*1
15 1*7 ^! 'v'b
bum; 17.1
martru*'—~ deseta^
Koncert, ki 8a ^,-13
’	;	19.45	Cdd2*	#l5j	J«
Pesmi	n,	-»tj.
volonita 20,00
to el rey - ,ih cilja v dveh dejj,
tl pk°g‘^ ?'
10.00 Zeleni dis*414.0« po Id ar.sk a oddaJfjatia
m tretji; 16^,Tf pjf
Srebrna porok3 -p# Današnje pesmi*	!ksis
■ 5-°°-6 ‘5,	P7rD(G<>1	"i,
preno* RL;	^
jutro; 7.40 Gi«t"KotiC(| tro; 11.00 Otrošlh gilfl^kftijj
.	r, Vn N n- «11»»-»J
dan šole; 11.30 r*. ^ kov: Zeleni pete1 ^ lvj Glasba po željah’ ^40 , t željah (II deI)AdloniKI|jij »
nasveti; 13 45	4 i k
14.30 Sola in	b	j
prekooceanke i * nad* 8"
orekooceanke. naro(*j; , medigra: 15.30 Z * in piesom P^L. 17.0J 1* /o
17.00 Prenos
Vi:
rsilVi
Cre-le' -1.zvc’ja- gl^'f(
17.30 Filmsfca
nika iz jugos:ovan^-c(r d, 18.10 Simfonični..,u Fjflh
Šostakovič:	{L
47:	19.00	Mala a S«,
Kampič in Mojih .,5 « 5
Kampič
22J5"prenos Rfr
tet Ruby Bdaff r fUijj 22,40 Glasba za	h
SL°vEaNlV I
8 05 Oddaja 1 jgl«.1 |j *' Drobne klavin** , gJS e Bravničarja: ».« '*^ <* jazz ansambel. $	^
heni atlas: 9.45 v nor>E( f .jj rk:	10.U..PJ' S‘"J. 81/
popevk; iu.-* *30	L
r.ih zvokov; 10.-a
'z '* Offenbachovih	jdt,	■«!,;
pripovedk*:	t£i
ne; 11.15 Cigafg^ Violinska m }., A1’-j Vb, 12.00 Trto
uerja; 12.lp pripr.a f Hnt joze Novak.	\
alev; 12.2* ” A* V, Hi
mauerja;
H;
trgatev; tz*-( - aiv,) orkestrom	‘4,
Dane Škerl: ,se'uj|lJ!l'4i3 13.30 Arije jf „evc[n ft'-
3.30 Anje '(• neVc>. n 4.10 Narcdnt p j4.3O.3jg hi,
javi harmonij, pj-j
14
U
dneva
14.35
k8a
‘ot,
slitajo in ^m
»ji raznih narodov.. 6.
mi raznih nar^jevl ,»jl slovenjih, avtoUi;
tla knjižni P®1,1. ’cijj?.
smo za vas. rhn1'' (IV.) - Igra cV)»i 18.00 Iz zbornik* ;(er; $ Orkester Monta ^ 2^ turni globus; 2»-
^ačih napevov1	jj
igra - Kred VO".	h
I-ot osmih m r>	ijj
interniezzo; 2, 4b	pl	^	4
ne; 22.15 Jazzo^-	A 1
Gorner; 22.3C1 P M jl l( 23 10 Igra ansatn	,k|
peta; 23.30. L*»(0nUa.,jL 1 janc: Tretja *>■*,
Valute
	Milan	Run
Zlati funt	5900 —	6050,—
Marengo	4350,—	4450,—
Dolar . . .	617,—	621,—
Frank franc.	123 —	126.—
Frank švic. .	143.—	144.—
Sterling	1725.—	1V 50.—
Dinar	82.—	84,—
Šiling	23.75	24.25
Zlato ....	702,—	704 —
Zah n marka	147 50	148.50
janc: Tretja spAL RTV Jl,G pr«"
Od 20.50 dalje	».
Ulje TV ,>ostaJJ
rELEVv jtrijJJfc 17.00 Oddaja 'A Poročila; zija; 19 10
in ljubezen; _20_j",eir
Zlati predmeti "T. n* as poro«11'
MOTOCUZZI: ,yti0v Kf. Granturismo*. cc Gallettl na bencinski P*0" sllnofiti.
cikel 5 stotov.}' ul, Cremascoli, Trs'
nskl
SIRI STRA (VENf^
Stroji in razne potrebščine za tovarn® ZAGREBŠKI VELESEJEM
Kitajski paviljon - staitd
fcesfje CaSOpi* “Foreign
ilanek « nevi ob-'a'
# »ke,;* 'Sv,et*kega miti ^va o I ?dnikl Nikite
* tci' Pole..1*0 koeksi-ipoo vprašanja
V s v o-
*»ožaitviU ntUda Vprašania o o 7 ' . 2družitvi Nem-
tnem Borlinu >n
8,1 naJ’
"• SPrt
4 IS kjer lf1- cloveka. Pa \	1	ra^	-	<<Vi	morete
{ 1 Pj «»li.
6Pjman-l-°rit»’ de nihče
sta.JSe Žel;'e’ da bi
' n £ “°m in Pre
jfrj
»Pose
da svoje
**S^«ir.oljub-
k' nin, ”•	1 d°iočene
j ime,, ' 3)0 navade "ie in 'Panje v
t > ivoi«Vldiio v vsakem
4 kr ° dno'
Hruščev v
^Sovoria" Zapad" ^
» fenca ■ miro^iubna
• t c
p taktih -111. drugega
!i lč° pob^c,f ističnih dr-
.1 t*v Pourtl ■ ake tr£it,ve,
9 bi ‘n •nirn?a'uda želia po >' s'"ivev-. Jubni koeksi-»1 k in ("a,.na nikakršne
. *akti< same
Pive^ljubni koeksi---^e j-
»®8ha ,,-^ic iNo
'te11 naVlbidrK-ibenih sku'
?0e tJ b'le z
se oko-
[■«?» iz sam Pr‘ieme.
!: Na. d*?."1* narave so-
i v ali j ’ v kat*mi ni ki , d">žbe
. 'ijo 2
d1! I*	ab	da	osva-
članek	nikite	hruščeva	reviji
retjega ni: ali koeksistenca pa nova vojna katastrofa
Hrušč,
S tega ev dotaknil
nitvi
'mfijo.
Mirovne pogodbe
^ončnrv in
ET jel'Svn VOnČn° ie Hru'
''ii tud,L^ga članka p°-
S	bližnjemu
«r "Slsta°m	piše Hru-
fccr *" «*"•
vojna v zgo-bire ni. Spri-•)e miroljubne
*knce
Cv«r2l>wim redom
^"družbi državami z
svojega soseda, e. "noti radi — L u,ug *nfev toda vi >te s)"Idru.ge8a. i"
med
kon,
'So mesto?); P-udarja Hru-v vfčji meri za državami; toda
tem, da
]n j	*	USVd*
-i>ro,jurUfh narodov'
•! i ■ Holof. .s tem, kar k nadaljuJel £ropaSandi-K - s°Vra5n Hruscev — tv^H, bnpu .raz-P°loženi . „> z r ° ‘Stenea med
* S>°mtCT družbe-
fcjh ,one
m
pomeni, da
* obdali
ile visokim
metale kanca •_ “Miroljubna ilt	m',	Pomeni le
a «	obem v tekmo-
odnesel
^dt^eni1	da
k ne a^t»eni
T
s
'»ni
>ežei
'J > •?.*!»«
. ... 2ebi| 1a se bo f stvari I?esavanjem
1 ar' kapitalistič-
mi^nku ^ nadalje v
tM>We koetVp’aša' koeksistence
različnim
Je ^‘e sn, :"1 Postalo
-t1"' d°,d aruI1C° det“tva.
(li dri3	taz ■ 5vetovne
i " i navatn ste03) 0dnosov * Sie 9 Se seda v n°vo
*"> oh ?J pr'bliž.uje , ^ St' Pa I stvarn f V, °JHa izk, e"krat za
St 17 d-ž-
’ X/ n°va mrusčev p°-
> > v nih su Poroditev . % °iai „.f° dru8i sve-
1 p£rSistemom
Ml nUdi
< S, n> Ved , °Va
■	■ 'c i'sodr
°poro za
svetovna JL'-"'1* morDnra nuin°st, t	preprečiti.
^ RAz°ROZITVE «Sov' 2a '£ sp°minja na
Srska zv!?,tev' ki jih
j«.. Pot, 1,1 PrišK 2a ”eokrat
!■ «TnIa'^U zanaspr0ti na
<la K°da 2aPadnih ve-
X re5ib v°pra-adaljuje Pptr^aSapjn ra-Ži" H dni Part .. se
I Dah ^ ^am *	zedi-
I i^ke oti "a pdf' oni Pri-'	- »Odčrta, p°ti». Ko
Je
't	2apipt	0	težko
‘(C,Xo Hrn-° vpraša-
en0
a,°Vietska £Uščev piše, |“tt H obrne67" Predl°-t0n*iUieraaanja, P°2°rnost f> ,..J* 'ožiti. ■'
^ vPt P'av, ' ,p°vsem
jih je
da eno
Predstavlja z atomsVUev ekR’ hS H>jem»k,na-in vo-
XUidUPahie 7rhSa,lju-
'ti?'tvj posegu „	bodo v
ii, > ...korai, _	ho
za miroljubno koeksistenco, morali zahtevati, da se obveže, da bo spoštovala obstoječi <istatus quo»; drugi pa zatrjujejo, da bi — v primeru da bi zapadne velesile pristale na sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državarrva — to pomenilo njihovo umaknitev, in da bi Sovjetska zveza morala dati za to neko nadomestilo.
ZAPADNI BERLIN
in. združitev nemcije
«Ni nikakršne podlage za te trditve« — smatra Hru-ščev. Naloga, ki je pred nami, je v tem, da odstranimo ostanke druge svetovne vojne in da sklenemo mirovno pogodbo. Tu ne prihaja v poštev nobena možnost,, da nekdo pridobi, nekdo pa izgubi, da se nekdo okoristi, nekdo pa popusti«.
Zdi se — nadaljuje sovjetski ministrski predsednik — da noben trezen državnik na Zapadu ni več pripravljen postavljati nerealistične zahteve o združitvi Nemčije pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Po mnenju Hruščeva bo Nemčija združena prej ali slej. Spričo tega, preden nastopi ta trenutek, ne smemo delati nikakršnih poskusov vmešavanja ou zunaj v ta notranji proces. Zelja, da se hrani mir in prepreči nova ojna, bi morala prevladati ad vsemi drugimi razlogi državnikov, ne glede na nji-hcv način mišljenja.
Hruščev se je nato zadržal na vprašanju zapadnega Ber-ina in dejal, da ni točno, da Sovjetska zveza namerava svojiti zapadni Berlin in do-ai, da je potrebno premagati težkoče, ki so nastale v hladni vojni, da bi mogli najti pot za sporazum o zapad-nem Berlinu in za rešitev širšega vprašanja o sklenitvi mirovne pogodbe z obema nemškima državama. To je način, da se .zmanjša mednarodna .napetost in razvije miroljubna koeksistenca.
Hruščev se je nato dotaknil konference ministrov zunanjih zadev v Ženevi. Mini-stiom sicer ni uspelo doseči porazuma, pravi on, toda dedaja, da so opravili velik del koristnega dela. Stališči" obeh strani so se pozitivno zbližala in očitna je postala možnost sporazuma o nekate-ih vprašanjih.
SOVJETSKO - AMERIŠKI ODNOSI
Na koncu je Hruščev poudaril, da med ZSSR in ZDA obstajajo precejšnje razlike v gledanju na določeno število
■ s„>*
Hfl°
t, hi-ifc
'hia
na
po-P°ti za
Jed's£70žitve
Predl°ge
INC1" da leze- *a ka-
orožja v svojem
l3uLe,V “Po,
«tsl 1' 1
»v "SessTs
Pa - n d aPe' **' C* Je '<Cn,k°0
oVi
’ ua u.
:S> 'j^PomL.^hovo
vprašanj; toda po njegovem prepričanju to niso bistvene razlike, glede katerih sporazum ne bi bil mogoč. «V kolikor ni bil dosežen sporazum o nekaterih važnih vprašanjih, je to, kakor mislimo mi, zaradi popuščanja zapadni!. velesil kanclerju Adenauerju, ki vodi politiko nemških revanšLiov. Mnogo bolje bi bilo, če bi zavezniki Zapadne Nemčije v atlantskem paktu prepričali, v korist miru, kanclerja Adenauerja, da to more končno piivesti do nepopravljive nesreče za Zapadno Nemčijo«.
Kar zadeva njegov bližnji obisk v ZDA, sovjetski mi-nistrfki predsednik piše: sMe-nim, da bo moj obisk v ZDA in kasnejši obisk predsednika Eisechotverja v Sovjetski zve-
zi, nudil priliko za- koristno izmenjavo mnenj in za iskanje skupnega jezika in skupnega razumevanja vprašanj ki bi jih morali rešiti«.
«Ce se moramo držati v ptaksi načela miroljubne koeksistence med državami — zaključuje Hruščev — je povsem jasno, da nikakršne ideološke razlike ne bi smele biti ovira za razvoj in raz-š.ritev vzajemnih koristnih gospodarskih stikov in za izmenjavo vsega tistega, kar ustvarja človeški genij na področju miroljubnih vej materialne proizvodnje. Mi ne skrivamo želje, da vzpostavimo normalne trgovinske in pcslovne stike tudi z ZDA, brez kakršnih koli omejitev in brez kakršne koli diskriminacije«.
London - Tower Bridge
		
■ : :
S
MANJ ZNAN 4SIN1IELJ* AMERIŠKE POLHIH
Milton Eisenhower
«drugi mož Amerike»
Glede seslanka med Hruščevom in Eisenhowerjcm je bila njegova vloga vsekakor pozitivna - Baje nima osebnih političnih ambieij
(Koto: Magajna)
Srečanje med Hruščevom in i Eisenhovverjem je tako rekoč pred nami. K njemu je pripomoglo veliko objektivnih in tudi subjektivnih činiteljev. Med slednje se prištevajo obisk Nixona v Moskvi, obisk senatorja Humphreva in obisk guvernerja Harrimana z zahodne strani, ter obisk Mi-kojana in Kozlova v Ameriki z vzhodne strani. Med temi osebnimi stiki pa se uradno ni toliko poudarjalo ime človeka, ki je verjetno o tem srečanju na najvišji ravni odločal. V številni družbi ameriških javnih delavcev, ki je spremljala podpredsednika Ni-xona, ki se pa po navadi ni omenjal med prvimi, ki pa
ZGODBA 17-LETNEGA ŠVEDSKEGA DEKLETA, KI NI OSAMLJENA —
Mi
na
se otepamo
V'
Švedskem pa
«teddy -
«raggarbrundi»
Primeri deklet, ki jim pravijo «raggarbrund», so tako pogosti, da je to postal že pojem - Po naše bi jim mogli reči potepuhi, pa je veliko več
V tem ko se v ZDA, Franciji, pri nas in še ponekpd, posebne v zadnjem času, ukvarjamo z enim najbolj mučnih problemov, s problemom mladine, med katero kriminal strahotno narašča, se tudi skandinavske aežele ne morejo pohvaliti s svojo mladino. Pred leti se je veliko pisalo o mladini evropskega Severa, ki . izkorišča tradicionalno soboto za «množič-no pijančevanje«, se sedaj predvsem na Švedskem pojavlja nov mladinski problem. Na severu Evrope sicer ne beležijo izrazitih kriminalnih dejanj, pretepov in umorov, kot jih beležijo v ZDA in tudi ponekod v Evropi, toda tudi tam del mladine ne obeta \eliko.
Življenjska raven na Švedskem je zelo visoka, najvišja v Evropi. K temu je pripomogel poseben položaj dežele, bogastvo dežele, mir, ki ga dežela uživa, morda pa tudi dejstvo, da so že skoraj četrt stoletja na oblasti politične sile, ki so pripomogle k za-
Tako se igralec Denholm ElUot spuSča po jčkieni žici v višini 120 m v filmu uScent of mistery», ki je hkrati tudi prvi dišeči film
vidljivemu izboljšanju življenjskih razmer. Visoka življenjska raven se odraža tudi na življenju mlade generacije, ki si mora privoščiti marsikaj, česar si ne more privoščiti mladina drugje. K drugačnim odnosom med mlado in staro generacijo pa je pripomoglo tudi dejstvo, da so na Švedskem v veljavi vse drugačna nravstvena načela kot pri nas. Posledica vsega tega se v svoji dokaj neprijetni obliki odraža v pojavu, ki ga bomo najlaže prikazali z zgodbo dekleta, ki jo je objavil švedski dnevnik «Frihten». Zgodba 17-ietnega švedskega dekleta je sledeča:
«Začelo se je, ko mi je bilo II let. Najprej so vrstniki ali tudi nekoliko starejši mladeniči plačali zame v baru steklenico coca-cole. Ko so dečki nekoliko odrasli in dobili dovoljenje, da smejo voziti motorno kolo, so meni in mojim sovrstnicam ponudili, da smemo sesti na njihova motorna kolesa. Kako bi mogle to odkloniti. V začetku smo sicer pazile, da smo se vrnile domov še ob pravem času. Nato pa smo začele prihajati tudi bolj pozno. Ko nas je deček na motornem kolesu pripeljal pred vežna vrata, je dobil za lahko noč poljub. Cernu ne, če je prijeten in če ima motorno kolo «Triumph 500» — pravi I7-letno dekle.
«Ko sem dokončala šolo, sem našla zaposlitev v tovarni. .Lepo je služ;ti lasten denar. Ni pa zanimivo delati vedno eno in isto delo. Posebno ni to prijetno, ko človeka vleče ven, ko si želi vstran od monotonega dela. In v tem se najdejo zanimivi in simpatični prijatelji, in tedaj so se mi, kot bi mogli reči, obzorja razširila. Vozili smo se stalno ven, le da mi ti mladeniči niso bili več kdo ve kako zanimivi. Postajali so mi dolgočasni«.
«Mati je skušala z menoj spregevoriti o problemu ljubezni, o «cvetju in čebelah«, o tem, kako nevarno je ostati ponoči zunaj, o tem, kako mora dekle paziti, saj veste na kaj... Ona je hotela, da bi zvečer ostajala doma in da bi se s čim ukvarjala, da bi si našla svojega konjička. Toda to je težko, ko si človek želi zabave. Kdo naj si v takem razpoloženju išče svoj hobby, svojega konjička. Zares ne razumem, da bi moral prav vsakdo imeti svoj hobby. Se vam ne zdi? Ko človek služi svoj denar, ko del kvojega zaslužka daje v družino, ko mu od zaslužka ostane še vedno nekaj za obleko, za zabavo... Razen tega sem si želela nekoliko več zraka, več svobode in to brez očeta, brez matere. In kdo bi v takem razpoloženju ne sprejel vabila mladeniča, ki ima motorno vezilo«.
«Lepo, čudovito je, ko se človek «odtrga» od »starih« in z brzino 130 km na uro beži vstran od njih, od vsega, tudi od sebe«.
»Ko se mi je to zgodilo prvič, sem bila stara 15 let. Sta sem z nekim mladeničem. Sedla sva biia v bar. Tu »e nama je pridružil njegov pri jatelj. Imel je fantastično, novo motorno kolo In ko človek sede na tako motorno kolo, se čuti vzvišenega. Mladenič je bil prijeten in zato sem se mu pridružila...«.
«Tako sva hodila skupaj o-koli pol leta. Nato se ja vse skupaj zrušilo. Prekinila sva,
hkrati sem izgubila službo in ostala doma. Iskala sem novo zaposlitev, toda sedaj je težko najti delo, ker je veliko moške mladine, ki je brez dela. In sedaj iščem mladeniča, ki-bo imel avtomobil, kajti dovolj mi je že — motorja. Posebno sedaj na zimo«.
«In to je tvoj konjiček, tvoj bobby. Odkriieš nekje mladeniča, ki je prijeten ki ima dobro vozilo. Malo se voziš, nato posediš v baru, klepečeš do pozno v noč in nato... domov. To je vse«,
«Ne smete si misliti, da ti mladeniči niso simpatični in prijetni. Prav nič jim ne manjka. Alkohol sploh ni problem.
e nekdo od njih preveč dvigne komolec, ga za vola-:iom zamenja nekdo drugi. Pogosto se zgodi, da nas ustavi policija, toda nič za to. Mladeniči pazijo na svoje avtomobile. To so sicer stara, rabljena vozila, ki jih kupijo za kakih sto kron in jih nato sami uredijo in za njih skrbe, dokler se zmorejo z njimi voziti. Seveda jim ne gre v račun, da bi jim policija odvzela vozila. Toda tudi tega se človek naveliča, kajti s temi mladeniči ne morete nikoli govoriti o drugem, kot o mehaniki, o avtomobilih. Moida bi bilo vse boljše, če bi ne bili starši vedno doma, če bi mogli te mladeniče povabiti na dom«.
In intervju, ki ga je novinar «Frihetena» s 17-letnim j dekletom objavi! v svojem j dnevniku, se konča z najbolj značilno izjavo' ttAli ne bi vi, kot pravi novinar, mogli napisati članek o
tem, da naj ne grade vedno le stanovanja od štirih sten, sredi katerih stoji postelja, ampak naj grade stanovanja, v katerih more tudi mlad človek živeti, ne da bi ga drugi vznemirjali — če povabi k sebi človeka, ki si ga zaželi#.
Tako se končuje zgodba 17-letne deklice, ki pa ni edina, kajti na Švedskem je veliko, zelo veliko takih tako da so postale že pojem. Pravijo jim
araggarbrud«, kar pomeni po naše potepuh. «Raggarbrud» sicer ne spada še v vrsto «teddy-boys» vendar ne predstavljajo tovrstna švedska dekleta prav nič manjši problem, pa čeprav «o na Švedskem glede nravstvenih načel mnogo bolj velikodušni .kot- pri nas.
Bi bil k temu potreben komentar? Članek v dnevniku «Friheten» je bil brez komentarja. Komentiral se je sam.
...vgppiS:
 t <)> ..
Današnja mladina ie ne ve več, kaj bi počela (iz dolgočasja ali objestnosti?), da bi opozorila nase: slika nam kaže enega takih čudakov
je bil vendarle tako važen, da je Hruščev storil vse, da bi ta človek dobil najboljši vtis. Gre namreč za Eisenho-vverjevega najmlajšega brata Miltona.
Nedavno je veliki ameriški dnevnik «New York Times« objavil članek z naslovom «Brat Milton«. V tem članku beremo, da igra Milton ((posebno vlogo v sedanji vladi«, da «vodi občutljivo in delikatno dejavnost«.
((Zaradi zapletenih okolno-sti, ki vladajo v tem krogu, je Milton postal najbolj koristen član uradnega in neuradnega posvetovalnega kroga predsednika Eisenhovver-ja».
Vsak predsednik ZDA je, po pisanju «New York Timesa«, osamljen človek. Eisenho-ver še posebej. Bil je vojak in daleč od političnega življenja vse do tedaj, dokler ga niso postavili za kandidata za predsedniško mesto. Ko je prispel v Belo hišo, je bilo vse okoli njega novo in tuje. Zato mu je bil potreben ((dobronameren in nezainteresiran prijatelj«. Našel ga je v svojem bratu. «New York Times« meni, da bi se tudi kak drug predsednik mogel opreti na svojega brata in ta bi mogel imeti važno vlogo, vendar bi nikjer ne bilo kot v tem primeru, kajti ((Milton je dejansko edinstvena mož v a-meriškem življenju«.
Zakaj?
Morda zaradi tega, ker se je Milton posvetil političnemu delu mnogo pred svojim bratom in ima zato več izkušenj. Po dokončanih šolah je takoj stopil v diplomatsko službo kot konzul v Edinburgu, Zatem je prišel v Washington kot svetnik ministrstva za poljedelstvo v dobi ministra Jardinea. Nekaj časa je bil direktor za informacije na i-stem ministrstvu, pozneje pa pomočnik direktorja urada za vojne informacije. V zvezi s tem zatrjujejo, da se je v tej dobi več naučil o sovjetski politiki kot njegov brat, ki ie v tem času vodil le armade. Kot tak je Milton postal — takoj po vojni — vplivna oseba v UNESCO. Imel je važno mesto v državi Consas, nato v Pennsylvanii, nato pa je postal predavatelj na vseučilišču »John Hopkins«. Vse to se je dogajalo, preden je Eisenhower prispel v Belo hišo.
Danes je Milton Eisenhower član predsednikovega posvetovalnega odbora za vladno reorganizacijo in ima svojo pisarno v Executive Office Buil-dingu v AVashingtonu. Seveda je to le formalna plat njegovega položaja. Dejansko je on že dolgo časa »druga osebnost ZDA«.
Najbolj zanimivo pri tem pa je dejstvo, da ni doslej dal povoda, da bi ta njegov položaj povzročil kake večje spletke, da ni dal povoda za kako kampanjo, celo ne pri onih, ki skušajo izkoristiti vsak element, da bi se pognali proti predsedniku Eisenho-werju. Vedeti namreč moramo, da so v ZDA pri vsem njihovem protekcionizmu, izredno občutljivi za protekcio-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii iii iMiiiiiiiiiiiii lin mi iii iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii m miimmmiiiiii mm im ii m immiii »11111111111111111111111111111111111111111111 »mm milili um iimmiiiimiiimuii
nizem Bele hiše. Primer bivšega Eisenhowerjevega osebnega svetnika je glede tega dovolj značilen. Kako občutljivi so glede tega Američani, nam bo prikazal edini »neprijeten primer« Miltona Ei-senhowerja. V ameriškem, senatu se je pred časom postavilo »vprašanje«, ker si je Milton trikrat ((izposodil« državno letalo za neke posle, ki niso bili povsem službenega značaja. Skratka, Miltonu nimajo glede tega nič očitati.
Z druge strani so vsi soglasni v tem, da se Milton ne da podkupiti in da odločno odklanja vsak pritisk, vsako sugestijo, ki bi prišla z določenim interesom in ki bi i-mela namen »zainteresirano vplivati« na njegovega brata. In Miltonu to zares ni lahko* kajti veliko ima prijateljev in znancev, k; bi svoje prijateljstvo ali poznanstvo s predsednikovim bratom radi izkoristili. Toda znan je njegov «ne», zaradi katerega je izgubil veliko prijateljev, z druge strani pa mu je ta «ny» prinesel veliko sicer anonimnih, vendar nič manj vrednih prijateljev.
Tretja dobra lastnost, ki se mu pripisuje, je to, da nima političnih ambicij. To se pravi, da ne mara postati politična osebnost, niti senator ne, pa čeprav bi to megal postati kadar bi hotel. Spiošno zatrjujejo, da Milton ne bo nikoli senator.
Dobri poznavalci predsednikovega mlajšega brata Miltona tudi pravijo, da je Mdton izredno občutljiv, in da se močno razlikuje od svojega brata. Kot tak je kot nalašč za osebnega svetnika predsednika Eisenhowerja, ki je sicer odločen, hkrati pa nezaupljiv predvsem proti «hudo občutljivim intelektualcem«. S kakim drugim «hudo občutljivim razumnikom« bi se Ei-senhower ne mogel skladati, do svojega brata pa čuti izredno iskrenost in pristnost, hkrati pa ne čuti do njega nobenega kompleksa.
V dobi, ko je v Washingto-nu ((gospodaril« Dulles, ki je hotel na Elsenhowerja vplivati pri vsaki akciji, je Milton igral vlogo nekakšnega zavirača, koregiral je vsako Dul-lesovo ekspanzivnost in njegova vloga je bila tedaj zares težka. S sedanjim zunanjim ministrom Herterjem je Miltonu veliko laže, ker obstaja med njima določena blizkost v pogledih in tudi miselnosti.
Milton pa vpliva posredno tudi na Nixona ali vsaj kontrolira njegovo vlogo in prav to je bila njegova naloga med obiskom v Sovjetski zvezi. Kaže, da je Milton to vlogo odlično izpeljal. Od njegove ocene je bilo tudi edvisno. ali bo njegov starejši brat, predsednik Eisenhower, povabil Hruščeva v ZDA.
V začetku smo omenili, da je Hruščev urejal tako, da bi ne toliko Nixon, pač pa Mil-tbn dobil tak vtis in take informacije, ki bi vplivale na to odločitev. Kaže, da je bil Milton zares tako subtilno občutljiv, da je svojemu bratu mogel svetovati pristanek na srečanje med njim in Hrušče-vom.
—e —e.
umetnica
V nedeljd) 6. t.m., je v neki londonski kliniki umrla znana filmska umetnica Kay Kendall. Umrla je od levkemije ali krvnega raka. Ves čas agonije je stal ob njeni postelji njen mož Rex Harrison, ker bolnica ni dovolila, da bi ji kdo drug stregel. Vest o smrti filmske umetnice sicer ni prišla nepričakovano, vendar je prizadela vse one, ki so jo pobliže poznali in one, ki so jo poznali iz filma. Kako tudi ne, saj je bila umetnica stara komaj 32 let. Kljub temu je imela za seboj že 20 let umetniške dejavnosti. Izhaja namreč iz družine, ki živi za umetnost in od umetnosti že tri generacije.
Ze pred dvema letoma je zdravnik ugotovil, da je Kap Kendall hudo bolna. Vendar se je z njenim možem Rexom Harrisonom dogovoril, da ji resnice ne bodo povedali. Kdor je z njo prišel v posloven ali prijateljski stik, je opažal, da z njo nekaj ni v redu, vendar so jo osi tolažili, da boleha zaradi neke zapletene oblike bronhitisa. Zdravniki so ji medtem pomagali s pogostimi transfuzijami krvi in tako je Kap Kendall Še nadalje ostala pri filmu in šele pred kratkim so morali prekiniti delo pri filmu «$e enkrat, z občutjem«,, ki oa je skujmo z Vuloro Brgnnerjem igrala
v nekem pariškem filmskeih ateljeju. Od tod je prišla na akratek odmoru v Portofino, kamor je rada zahajala. Njen mož pa je vedel, da bo ta akratek odmor» zadnji, zato jo je v zadnjem trenutku pripravil do tega, da so jo ponovno odpeljali v londonsko bolnišnico ((London Cliuic», kjer se je že zdravila. Pot je bila naporna in je že hudo bolno bolnico močno utrudila. Tisti, ki jo je videl ob vhodu v bolnišnico, je opazil na njej skrajno izčrpanost in čudno bledico. Dejansko ni bolnica dolgo zdržala.
Njena umetniška dejavnost je bila vsestranska.
i Začela je kot baletka, nato je prišla do izraza v manj--ših vlogah pri raznih revijah. šele nato se je vrinila v film, kjer se je uveljavila. V filmu je dala nekaj odličnih vlog, kot na pr. v filmu «Oenevieve«, v filmu sVztrajni mož» ter v filmu «Les girls«. Ob njeni smrti pravijo, da se je njena kariera končala « na vrhuncu njenih stvaritev».
Zagrebška Opera ponovno v Pariz
Tudi v prihodnji sezoni predstav pariškega sGleda-lišča narodov» bo nastopila
zagrebška Opera. Uprava
»Gledališča narodov» je zagrebško Opero že povabila na prihodnjo sezono in ji predložila program. Zagrebška Opera bo na pariških odrih dala sPoroko v samostanu» Prokofjeva, «Pi-kovo damo» Čajkovskega in neko domače operno delo, ki pa ni bilo še določeno. Hkrati s to vestjo moremo objaviti tudi vest, da je balet zagrebškega aHrvatske-ga narodnega kazališta» dobil vabilo, da v letošnji gledališki sezoni gostuje s sedmimi predstavami v Italiji. Po doslej prejetih in-
formacijah bo balet na stopil v Rimu, t) Neaplju in v Palermu.
K tej vesti bomo dodali, da bo že v samem začetku letošnje gledališke sezone gostovala v Zagrebu prvakinja neu>yorške Metropolitan opere Jean Madeira, ki bo 14. t.m. nastopila v vlogi Carmen, 16. t.m pa kot Azucene v operi »Trubadur«. Kritika to pevko ocenjuje kot eno najboljših Carmen sedanje dobe, zuto je razumljivo, da jo Zagrebčani z navdušenjem pričakujejo.
— Ustavi se, Mica, sicer ne morem ujeti na sliko obeh...
HOROSKOP
.ZA DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Polastili se vas bodo neutemeljeni dvomi glede iskrenosti neke osebe.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Odložite čim dalje neko potovanje, ker vam utegne prinesti velike neprijetnosti.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. ti.) — Pri tem kar vam bodo zaupali, bodo pretiravali, da bi dosegli vaše usmiljenje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — S svojo premajhno pozornostjo bcete hudo prizadeli osebo, ki vas ljubi.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — To, kar smatrate za globoko čustvo, je le radovednost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Kaž.‘e vedno vesel obraz, in vse vam bo šlo po sreči.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) — Okoliščine vam bodo odkrile površnost neke sicer briljantne osebe.
ŠKORPIJON tod 24. 10. do 22. 11.) — Varujte se izdatkov, ki niso nujni, ker se približujejo težave.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12 ) — Prijateljstvo z osebo, Ki jo občudujete, vam bo prineslo zadoščenje.
KOZOROG (od 21. 12.) do 20. 1.) — Ne vztrajajte trmasto pri rešitvi nekega težavnega problema, ki se bo s časom rešil sam.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Neki prepir se utegne zaostriti; popustite, kljub temu da imate prav.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) — Pri osebi, ki vam je draga, boste naleteli na začasno hladnost.
Gorlško-beneški dnevnik
Na predlog sindikalnih organizacij, političnih strank in županov
Napovedana splošna Slavka
pred odhodom delegacije v Rim
Dan stavke še ni določen - Izvzete bodo samo delovne kategorije, ki opravljajo delo v splošno korist prebivalstva ■ Izjava političnih strank
V nedeljo se je na sedežu Delavske zbornice sestal izvršni odbor sindikalnih organizacij in zvez goriške pokrajine, da bi podrobno analiziral položaj, ki je nastal na gospodarskem sektorju pokrajine, po zmanjšani proizvodnji v CRDA in v SAFOG. Udeleženci sestanka so proučili sklepe notranjih komisij CRDA ter političnih strank goriške pokrajine (ki so zasedale več dni in o čemer poročamo v zadnjem odstavku tega članka) in so na predlog izvršnega odbora FIOM soglasno sklenili (seveda v dogovoru z vsemi sindikalnimi organizacijami) napovedati splošno stavko za celotno goriško pokrajino, da bi z njo prisilili vladne organe in pa vodstvo IRI na upoštevanje in uresničitev sledečih zahtev:
1. Nadaljevanje proizvodnega procesa v oddelku OMFA v Tržiču s takojšnjo dodelitvijo potrebnih naročil, ki bi zadostile proizvodnim kapacitetam tega oddelka, ki izde-
luje železniške vagone in dru-
go opremo za železnice;
2. dodelitev CRDA (v Tržiču in v Trstu) naročil za dve prekooceanski ladji po 35 tisoč stotov težine na račun družbe FINMARE;
3. v okviru reorganizacije oddelkov CRDA in SAFOG v Gorici zajamčiti zaposlitev vseh sedanjih uslužbencev in zfgotoviti podjetjem IRI v naši pokrajini naročila, ki bi omogočila takojšnjo zaposlitev vsem začasno odpuščenim delavcem (ki jih je nad 1000). obenem pa omogočiti mladim delavcem, da se čimprej zaposlijo.
Izvršni odbor sindikalnih organizacij in zvez je mnenja, da bo stavka, ki bo izvedena v merilu pokrajine, pomenila direktno podporo delegaciji, ki bo odpotovala v Rim, da predsedniku ministrskega sveta Se-gniju prikaže težaven gospodarski položaj v pokrajini. V tem smislu so udeleženci sestanka izrekli željo, da se dosedanjim trem članom dele-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiitiiiiiiiiiniimimimiimiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiitiiiiiiit
Podatki obmujne policije za Goriško
V avgustu zabeleženo najvišje število prehodov
Redne propustnice je izkoristilo 29.954 italijanskih in 72.262 juposlovanskik državljanov • Povečano tudi število tujcev v odnosu na lanski avgust
Na osnovi podatkov, ki jih je objavila obmejna policija, je bil promet v avgustu letos dokaj večji od onega v juliju, pa tudi od prometa v avgustu 1. 1958. Ni se povečalo samo število imetnikov propustnic z obeh obmejnih področij, marveč tudi število lastnikov potnega lista in pa število tujcev, ki prihajajo, ali odhajajo skozi blok pri Rdeči hiši.
V avgustu je odšlo skozi mednarodni blok pri Rdeči hiši 1988 tujcev, prišlo pa jih je 2078, prav tako je bilo visoko tudi število italijanskih državljanov, ki so prešli mejo s potnim listom: odšlo jih je namreč v Jugoslavijo s potnim listom 2882, prišlo iz Jugoslavije na italijanski teritorij 2550.
Se večja razlika v prehodih je bila zabeležena pri lastnikih propustnic, saj je odšlo na jugoslovansko področje skozi vse obmejne prehode na Goriškem skoraj za 10.000 več italijanskih državljanov, kakor pa je bil primer v avgustu preteklega leta. Skupno so namreč obmejni organi zabeležili v letošnjem avgustu 29.954 prehodov lastnikov italijanskih prepustnic. Se večje je bilo število jugoslovanskih državljanov, ki so v preteklem mesecu izkoristili propustnico. £?irupno so namreč zabeležili na vseh obmejnih prehodih v avgustu 72 tisoč 262 jugoslovanskih državljanov, ki so prišli na tukajšnje obmejno področje.
Ce gremo v podrobnosti bomo videli, da je navadne propustnice izkoristilo v avgustu 25.953 italijanskih državljanov in 53.910 jugoslovanskih državljanov; s prepustnicami, veljavnimi za kmete, pa je prešlo mejo 11.883 jugoslovanskih državljanov in 3.760 italijanskih državljanov. Posebno dovoljenje je prosilo in tudi izkoristilo 225 jugoslovanskih in prav toliko italijanskih državljanov. Italijansko področje je prešlo skupno 2070 jugoslovanskih državljanov.
Kor oPlfajno je bil najv-ečji promet zabeležen pri obmejnem bloku pri Rdeči hiši, potem na solkanskem bloku štev. 1 in v Šempetru.
— k«
IZ KRMINA
Carlo Nardin in tkalka Giu-seppina Jacuz, hidravlik A-driano Braida in Anna Maria Sgubin, podoficir Mario Mar-con in Amelia Bonsignori, risar Werther Toffoloni in učiteljica Franca Dreossi, delavec Ivan Sfiligoj in Loretta Flo-reani, zidar Sergio Zanon in Dorina Burgnich, visokošolec Pietro Falange in profesorica Marija Saurin.
V prvi poloviti avgusta 785 protestiranih menic
Te dni je goriška trgovinska zbornica objavila spisek protestiranih menic iz goriške pokrajine. Skupno so zabeležili 783 nekritih menic. Največ protestiranih menic so zabeležili: v Gorici, in sicer 360, v ostalih krajih pa manj: Kapriva 3; Krmin 22, Doberdob 4, Fara 3, Foljan 5, Gradiška 37, Gradež 39, Medea 2, Tržič 176, Moša 6, Romans 1, Ronke 38, Zagraj 9, Škocjan 34, Sovodnje 1, Starancan 35, San Pier dTsonzo 3 in Turjak 7.
gacije pridružijo tudi pred-
stavniki sindikalnih organizacij goriške pokrajine, ki igrajo nemajhno vlogo v akciji za preprečenje nadaljnjega gospodarskega razkroja v pokrajini.
Dneva stavke niso še določili, vendarle bodo vse kategorije delavcev in uradnikov stavkale pred odhodom delegacije v Rim. Stavke se ne bodo udeležili samo tisti uslužbenci, ki so zaposleni v podjetjih, ki so izredne važnosti za življenje mesta in dežele.
Poleg sindikalnih organizacij, ki te dni neumorno delujejo zato, da bi bil delavcem naše pokrajine zajamčen vsakdanji kruh, pa so se, kot smo že poročali v preteklem tednu, večkrat sestali tudi predstavniki vseh političnih stiank naše pokrajine, z izjemo seveda demokristjanske stranke, na kateri leži velik del odgovornosti za gospodaril o krizo, v kateri se sedaj zvija goriška pokrajina, odnosno njeni največji industrijski objekti.
Na zadnjem sestanku, ki je bi! v soboto pozno zvečer, so predstavniki KPI, PSI, PSDI, PDI, MIS, PLI in PRI sprejeli resolucijo, katero so naslovili na delegacijo, ki bo odšla v Rim (in v kateri so dr. Culot, župan Tržiča Cuzzi in Bigot). V njej vse zgoraj omenjene stranke zahtevajo, da člani delegacije skličejo v teku tedna sestanek vseh predstavnikov političnih strank, na katerem bodo določili datum splošne stavke v pokrajini, ker bo tako in edino tem prtom lahko jasno izraženo ogorčenje vseh prebivalcev goriške pokrajine nad zadnjimi dogodki, ki razumljivo zaskrbljujejo vse tiste, ki jim je pri srcu obstoj in napredek goriške pokrajine.
Vpisovanje dijakov v nižjo srednjo in strokovno šolo
V nižjo srednjo šolo (gimnazije) in v strokovno šolo v Gorici se je vpisovanje že pričelo in se zaključi 25. septembra.
Za vpis v nižjo srednjo šolo je treba izpolniti vpisno polo, ki jo da tajništvo, ter plačati v tajništvu 800 lir (za šolsko spričevalo, kolek na spričevalu, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in še drugo); razen tega je treba plačati na pošti: 700 lir za vpis v I. razred, 550 lir za vpis v II. ali 111. razred. Poštne položnice se dobijo na tajništvu.
Za vpis v strokovno šolo je treba tudi izpolniti vpisno polo ter plačati v tajništvu
600 lir (za spričevalo, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in drugo).
Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo.
Smrt zavednega moža v Gornjem Cerovem
Pogreb Alojza Prinčiča
danes popoldne ob IS. uri
Danes popoldne ob 15. uri bodo v Gornjem Cerovem položili k zadnjemu počitku 75-letnega Alojza Prinčiča iz Gornjega Cerovega. Pokojnik se je pred 35 leti, kakor mnogi primorski Slovenci preselil v Jugoslavijo v Laško pri Celju, kjer je skrbel za kol-portažo številnih slovenskih časopisov. Lansko leto se je želil vrniti v rodni kraj med lepe briške griče, da bi počival vsaj še nekaj let v miru med domačini. Usoda mu ni bila mila in je komaj po enem letu bivanja v Gornjem Cerovem umrl 'G. septembra. Pokojnik je bil vseskozi zaveden Slovenec in se je kljub starosti udeležil NOB, v kateri je aktivno sodeloval, tako, da so ga Nemci pregnali na Hrvaško. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. Žalujoči družini Prinčič in vsem ostalim sorodnikom izreka uredništvo Primor, skega dnevnika iskreno sožalje.
V SOBOTO PONOČI
Dva motociklista trčila na goričkem gradu
V soboto, nekaj minut po polnoči, so morali bolničarji Zelenega križa pohiteti z rešilnim avtom na goriški grad, kjer je prišlo v bližini obokov pri vhodu do prometne nesreče. Z motocikloma sta trčila 22-letni Giorgio Bregant in 24-letni Sergio Zago, oba doma iz Gorice in sicer prvi stanujoč v Ul. Virgilio 48, drugi pa v Ul. Lungo Isonzo 39. Bregant se je ob tej pozni uri hotel udeležiti plesne prireditve na gradu ter se je vozil z motociklom proti «Lan-terni d’oro», Zago pa se je že vračal proti domu. Mladeniča sta vozila s precejšnjo hitrostjo in seveda nista mogla pravočasno ustaviti vozil, niti takrat, ko sta videla. da bo	prišlo	do	trčenja.
Ker pa sta pritisnila močno za zavore trčenje ni bilo tako močno, vendar pa so morali oba odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so Bregantu ugotovili verjeten zlom	leve	roke	in	številne
manjše poškodbe, za katere se bo moral zdraviti, 25 dni, prav	tako	Zagu	pa	verjeten
zlom	leve	noge	in poškodbe
na levi roki. Tudi on se bo moral zdraviti vsaj mesec dni.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiimiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiHiiiHiniiiiiiiiniiimiifiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiii
To in ono iz goričkih Brd
Trgatev obeta dobro toda cene vinu so nizKe
Občinski svet se je ponovno sestal ■ Gradnja šolskih poslopij
dobro napreduje
V petek festival lista «L’Unita»
Rojstva, smrli in poroke
V drugi polovici avgusta so
se v krminski občin) rodili:
Helena Maurič, Giorgio Forna sari, Gianni Boštjančič, Giulia Gallo, Giovann) Passiano.
Umrli so:	44-letna	Marija
Prinčič por. Piccoli, 84-letni upokojenec Emilio Bracco, 93-letna Lucia Florean, vdova Alt.
Oklici: agent javne varnosti Noe Co igia in tkalka Vera Piazza, mehanik Vulmaro Cft-cotti in tkalka Elza Kocina, podoficir Riccardo Riccardi in Edda Boschi, delavec Mario Tamballo in Maria Pia Bracco, agrarni izvedenec Li.igi Pau-sa in Gisella Micolini, delavec Pecorari in Ginetta
Luigi Beliš.
Poročili so se: podoficir o-rožnikov Mario Libonatti in
Brda so zopet oživela; prišla je vabljiva jesen s trgatvijo,
ki naj poplača celoletni trud našega pridnega briškega vinogradnika. Trte so letos dokaj polne, lepih in sočnih grozdov. Večina vinogradnikov se nadeja dobre trgatve, če ne bo v zadnjem hipu prehrumela toča, ki tako rada udari našega človeka, ko ima sadež že skoraj pod streho. Lepo je videti sedaj briške vinograde in prijetno je postal na dvoriščih slovenskih kmetij, kjer se pripravljajo sodi, orodje in vse potrebno za vesele, pa čeprav truda polne dneve jesenske trgatve. Veselje bi bilo še popolno, če bi naš vinogradnik imel upanje na dobre cene novemu vinu, toda zdi se, da prodaja letos ne bo lahka. Lanskoletna trgatev je sicer bila povprečna, pa vendar večja od pričakovanja. Vino je še marsikje ostalo v sodih in cene so zategadelj precej nizke. Sicer je neurje zelo poškodovalo vinograde v Severni Italiji in tudi pomladanski mraz ni bil prav naklonjen trtam v Južni Italiji, toda kaj bolj točnega ni mogoče izvedeti, dokler ne bodo prišla prva podrobnejša poročila o splosni trgatvi v državi.
Pridne žene in dekleta vozijo te dni lepo namizno grozdje na goriški trg, kjer je briški grozd zelo štet in prav tako briške breskve in fige. Lepe briške breskve so kot nalašč za vlaganje v kozarce in vedno bolj se širi navada, da si gospodinja do časa nabavi naj-
ker ve, da bo s tem v mrzlih nili tudi o delih, ki so v teku
dneh bližajoče se zime lahko
zelo razveselila svoje domače.
Lepo vreme, ki traja te dni, čeprav morda nekoliko preveč hladno, je omogočilo tudi zidarjem, da pohite z delom na novih šolah na Valerišču in v Jazbinah. V zadnjih dneh so še posebej pohiteli zidarji na šoli na Valerišču in vse je iz-gledalo, da bodo v najkrajšem času že pokrili stavbo in proslavili zaključek dela z veselim likofom. Ce tega še niso storili, jim želimo, da bi bil v kratkem in kar najbolj vesel. Lepa bo nova šola za malčke iz Valerišča, ki so se morali doslej stiskati v neprimernih prostorih. Sola bo verjetno zgrajena do pomladi, jazhinska šola pa že poprej. Tudi notranja dela v števerjanski o-snovni šoli napredujejo dobro in naši malčki bodo pričeli pouk v lepo obnovljenih prostorih, kjer jim bo šolska ura potekala prav gotovo hitreje in prijetneje.
Poletne počitnice so minile za vse in prav tako tudi za upravno življenje v občini. V torek zvečer se je ponovno sestal občinski svet, ker je bilo na dnevnem redu več vprašanj, katera so pričakovala rešitve. Občinski možje so razpravljali dalj časa o nagradi vodji gradbenih del v občini, nato pa so prešli na odobritev ukrepa, ki dovoljuje, da se bo v kratkem zgradil obrobni zid na ostrem ovinku pri Dvoru ter bodo tako zavarovani pred nesrečami vsi tisti, ki jih pot
v notranjosti šole v Steverjanu in se sporazumeli o začasnem preimenovanju dveh sob  «»-----------------
Izlet SPD v Istro
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nede ljo 4. oktobra enodnevni dru žinski izlet z avtobusom v Koper, Izolo, Portorož in Piran.
Cena vožnje za člane 600 lir, nečlane 650.
Vpisovanje v kavarni Bratuš do vključno 27. septembra.
Odhod iz Podgore ob 6.30, izpred kavarne Bratuš ob 6.45.
Kino v Gorici
CORSO. 16.30:	«Tajno	orožje
3. Reicha«, J. Kleber, J. So-der.
VERDI. 17.00: #Dečki juke-bo-xa». Fred Buscaglione.
VITTORI A.	17.30:	»Plemič
brez zemlje«, G. Landry, V Gui-da, cinemascope in v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Dežurni podnarednik«, M. Riva, cinemascope.
MODERNO. 17.00:	«Nori	pe-
• vec«, D. Martin, G. Lewis.
V petek ob 17. uri se bo pričel v javnem vrtu na Pon-čani v Ul. Orlandini festival lista «L’Unita», ki se bo nada. ljeval v soboto in nedeljo. Spored je naslednji: V petek ob
20.30 bo večer tržaške pesmi, nastopom orkestra Gina
Cancellija in pevke Hilde Mauri. Peli bodo tudi Cesare Benci, Franco Gerli in skupina imovih glasov«. Po sporedu ples. V soboto ob 20.30 bosta or. sler Caucelli in pevka Hilde Mauri nastopila z zadnjimi popevkami iz San Rema in Neaplja. Nato bo do
23.30 ure ples z izvolitvijo lepotice «Vie Nuove«.
V nedeljo bo ob 10. uri turnir briškole in trešeta z bogatimi nagradami. Dopoldne bo tudi tekma v hitri hoji po Sv. Jakobu in Pončani. Ob 16. uri bo koncert godbe «Rinal-di» in nastop znanih tržaških solistov. Ob 18. uri bo tombola A.NPI s 106.000 lirami nagrad. Ob 19. uri bo javno zborovanje. Od 20.30 do 23.30 prosta zabava ob udeležbi pevke Hilde Mauri. Vse tri dni bo na vrtu tudi srečolev s 3.000 nagradami: vsak listek bo stal 10 lir. Poskrbljeno bo tudi za jedačo, slaščice, kavo in pijačo. Vstop 10Q lir za vse razen za otroke do 14 let. Vstopnice so povezane z žrebanjem bogatih nagrad.
Af
Priprave za izvolitev upravnega odbora
Seznam	kmetov	dolinsk	W
pravico	do	vpisa v blagot %
,e= objavljamo seznami 37; Barut Josipina vd. Mah-r. rednih 'obdelovalcev i - nič. Dolina 143; Barut Marija linsr.e občine, ki imajo pra .- vd. Paoli, Mačkovlje 28; Ber-co in pogoje za vpis v kmecKO dov. Antonija vd. tabris, Ric-Dolniško blagajno. Ta seznam, matije 37; Berdon Ferdinand,
ki je izobešen na oglasni de-
ski dolinskega županstva, vsebuje le .mena družinskih poglavarjev in ne svojcev, ki bodo tudi imeli pravico do vpisa v bolniško blagajno. Ce kdo meni, da bi imel pravico do vpisa, pa njegovega i-mena ni na seznamu, lahko vloži priziv na komisarja za bolniško blagajno kmetov. Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobite v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
Auer Uršula vd. Bertocchi, Boršt 19; Bachi Angel, Gro-čana Pesek 2; Bachi Angel, Gročana Pesek 3; Bachi Marija, Gročana 12; Belc Antonija vd. Umek, Draga 16; Bal-bi Marija vd. Canziani, Dolina 255; Bandi Antonija vd. Bandi, Prebeneg 5; Bandi Anton, Prebeneg 4; Bandi Ivana vd. Fabian, Prebeneg 33; Bandi Josip, Prebeneg 1; Bandi Lovrenc, Boljunec 123; Bandi Alojzija por. Krmec, Prebeneg 32; Bandi Alojz, Prebeneg 41; Barut Ivan. Dolina
V železniškem podvozu je našel	tragi
Josip Legiša iz Cerovelj je v ozkem podvozu trčil v tovornik in obležal na mestu mrtev
Mnogi so mislili, da bo no-
vi prometni zakon preprečil številne nesreče s smrtnimi žrtvami. To velja seveda, kjer je promet posebno množičen. Toda veliko nesreč se pripeti na samotnih, stranskih cestah, po katerih tu pa tam privozi kako vozilo. In tu je najbolj nevarno, ker prazna cesta vabi k hitrosti. Več kot nova prometna pravila bi prav pazljivost in previdnost rešila marsikomu življenje.
V nedeljo je 24-letni zidar Josip Legiša iz Cerovelj št. 24 nedaleč od doma izgubil živ ljenje.
Legisa se Je okoli 5.30 odpravil z doma in se usedel na svoje motorno kolo. Zavil je na staro cesto Cerovlje - Se-sljan in pritisnil na plin. Smrt pa ga je čakala v ozkem in nizkem železniškem podvozu. Legiša je vozil proti Sesljanu, z nasprotne strani pa je prihajal tovornik, ki ga je šofiral 26-letni Celestin Radovič iz Nabrežine št. 67. Dovolj bi bilo, da bi Legiša ali Radovič pritisnil nekoliko na zavore in zmanjšal hitrost toliko, da bi skozi podvoz zavozilo eno samo vozilo. Do tega pa žal ni prišlo in ker je bila pot preozka za oba, je prišlo do tragičnega karambola. Motorno kolo in tovornik sta se komaj zaznavno oplazila, kar je Le-gišo spravilo z ravnotežja in je padel na tla, kjer je mrtev obležal.
Vest o nesreči se je hitro razširila po vasi in marsikdo je šel pogledat na kraj. Tja so šli tudi karabinjerji in policijski organi, ki so uvedli preiskavo ter sestavili zapisnik o vzrokih nesreče. Truplo nesrečnega mladeniča, ki je moral v grob v cvetu svoje mladosti, so kasneje prenesli v mrtvašnico mavhinjskega pokopališča, kjer bo ostalo do pogreba.
II. kirurškem oddelku, kjer
bo ostal dva tedna.
Okoli 11. ure pa je prišlo na križiSfcu Ul. Foscolo z Ul. Ve-cellio do karambola med Ste-liom taganinijem iz Ul. Ma-donizza, ki je bil za volanom svojega motorja in avtom 32-letnega Maria Pertota iz Ul. sv. Mihaela, ki je vozil proti Ul. Pieta.
Zaradi sunka je Paganini odletel z motorja in se znašel z rano na glavi ^ia trdem tlaku. Ker je imel tudi precejšen šok je moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 na I. kirurškem oddelku.
Ricmanie 37: Bernetič Josipina vd. Micali, Draga 17; Bernik Murija vd. Kos, Dolina 140.
Bonano Ana vd. Berdon, Ricmanje 63; Bonano Antonija vd. Berdon, Log 32; Bonano Ivana vd. Corelti, Log 49; Bordon Josip, Krmen ka 258; Bordon Nazarij, Krmen-ka 177; Cah Marija vd. Sancin, Dolina 95; Canciani Karlo, Domjo 69; Canziani Ivan, Kraglje 11; Canziani Emilija , oj. Foraus, Prebeneg 43; Canziani Viljem, Dolina 141; Cap poni Josip, Gročana Pesek 1; Cappuni Mihael, Gročana 28; Carli Karel, Boljunec 160; Carli Ivan, Boljunec 227; Cernivani Josip, Krmenka 177; Ciac (Ciacchi) Marija vd. Pe-taros, Boršt 60; Cocevari Josip, Mačkovlje 99; Colom Anton, Krmenka 224; Coloni I-van, Boljunec 75; Coloni Josip, Boljunec 168.
Conti Mariju vd. Bersenda, Domjo 239; Corbatti Andrej. Ricmanje 104; Corbatti Ivan. Ricmanje 57; Coretti Ana vd. Zulian, Ricmanje 119; Coretti Antonija vd. Coretti, Ric manj 3 12; Corelti Antonija vd. Kuret, Ricmanje 40; Coretti Josip, Log 16; Coretti Josip, Ricmanje 16;	Coretti Josip,
Ricmanje 7; Coretti Marija vd. Coretti, Ricmanje 107; Coretti Mario, Ricmanje 44, Coretti Mihael, Ricmanje 20; Co-sma Anton, Zabrežec 20; Co-sma Ivan, Zabrežec 45; Cri-sma Andrej, Pesek 40; Cri-smani Uršula	vd. Tul, Mač-
kovlje 53; Daris Josipina vd. Coretti, Ricmanje 17; Derganz Marija vd. Coretti, Ricmanje 4; Dobrila Avguštin, Domjo 56; Družina Marija vd. Corbatti, Boršt 120.
Fator Ana	vd. Smotlak,
Mačkovlje 44; Filipič Josipina vd. Cah,	Boljunec 58;
Flandia Marija vd. Bordon, Krmenka 143; Fonda Angela vd. Fidel, Pesek 38: Fontanot Ivan, Domjo 183; Foraus Antonija vd. Sain, K rogi je 30; Franza Marija vd. Babič, Domjo 67; Furlani Marija por. Žerjali, Krmenka 178; Giulia-ni Ivan, Ricmanje 136; Giu-ham Josip, Log 5; Gomolj Bernard, Boljunec 95; Grac-cogna Anton, Pesek 7; Grac-cogna Anton, Prebeneg 37; Grahonja Helena vd. Petti-rosso, Gročana 26; Grahonja
■■■iisalis»ai>ua«aaiiiiiaaiaa»»»»»lii>uiliiiiiBliaiiiii»»maiaf iiitail>ilxiii»iafall»lliaiaiiiniaBiall»iiiilliii»*
Po preiskavi preiskovalnega sodnika
Zaradi detomora štiri osebe prijavljene sodišču
Nesreča motociklista Trčenje motorja in avta
Nekatere osebe, ki so v noči med nedeljo in ponedeljkom hodile po Nabrežju, so morale priskočiti na pomoč motociklistu 44-letnemu uradniku Paolo Corradiju. Ko se je z motorjem privozil do stavbe s številko 14, se je zelo verjetno zaradi slabosti zvrnil skupno z vozilom na tla.
O nezgodj so obvestili osebje Rdečega križa in tudi agen-dija so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi raznih odrgnin po obrazu, rani na jeziku in tudi verjetnih notranjih poškodb sprejeli na
Dve leti bo kmalu odkar so bolničarji Rdečega križa v Ul. Scala Santa našli v stranišču v vrču polnem vode truplo novorojenke. Mati je bila v sobi in je bila potrebna zdravniške pomoči. Ker so bolničarji menili, da gre za detomor, so še prej poklicali na kraj policijske organe in šele nato odpeljali 20-letno Fran-cesco Ustolin v bolnišnico. V bolnišnico jo je spremil njen 25-letni zaročenec Renato Bal. zano. Tega so zaradi sumljivega vedenja spravili v zapor in uvedli preiskavo. Ustolino-va je povedala, da je imela z Balzanom ljubezenska razmer, ja in da se je dan prej vrnila z obiska staršev, ki stanujejo Škocjanu ob Soči. Ker je
votne izjave in tako spravila sodnika v zagato. Toda ta se ni pustil preslepiti. V preteklih dneh je končal svoje delo in prijavil sodišču vse štiri, in sicer Ustolinovo, ki bo ostala na začasni svobodi, njenega moža Renata, Claudio Bisiac-chi por. Balzano in mater slednje Giustino Machnich vd. Bisiacchi. Prvo zaradi detomora iz častnih razlogov, druge pa zaradi sodelovanja.
Vprašanje Vidalija o uslužbencih bivše ZVU
Poslanec KPI Vidali je poslal predsedn:ku vlade in zakladnemu ministru pismeno vprašanje, da bi zvedel, /aka
bila tik pred porodom, jo je f vlacjn; generalni komisar poslal k svakinji v Ul. bcala [ vztrajno odklanja uveljavlje-Santa. Ko je začutila krče, je j nje plačnih pogojev civilnih šla v stranišče, kjer je povila 1 uslužbencev bivše ZVU, ki so deklico. Pustila jo je kar tam ! veljali 26. oktobra 1954, ko so v iinanin Ha se bo kdo 7a. 'e' u/ užbence plačevali na
i podlagi pogodbe za kovinarsko stroko.
Vidali ugotavlja, da so se
v upanju, da se bo kdo zanimal zanjo, in ker je bilo njej slabo, se je vrnila v posteljo. Policija ni verjela U-stolinovi in jo je poslala v zapor. Tu je popolnoma spremenila prvotne izjave, sklicujoč se, da je pač govorila, kar so ji rekli njen zaročenec, svakinja zaročenca in mati slednje.
Aprila lani so vse štiri izpustili iz zapora. Akti so romali k preiskovalnemu sodniku, ki je 7. aprila letos ponovno izdal zaporni nalog. Le Ustolinovo, ki se je medtem poročila z Balzanom, so izpustili na začasno svobodo. Med kasnejšim zasliševanjem je ženska ponovno potrdila pr-
realne plače uslužbencev zaradi zvišanja življenjskih stroškov in raznih odtegljajev znižale, da pa jim kljub temu niso priznali poenotenja plač s 4-odstotnim poviškom, kot so dosegli kovinarji. Zaradi tega so utrpeli uslužbenci hudo moralno in materialno škodo. Krivica je še toliko hujša, če se pomisli, da so priznali policiji bivše ZVU, katere plače so se ravnale po plačah karabinjerjev, od 1. julija 1959 dodatke k družinski dokladi in posebno dopolnilno doklado, kot velja za državne uslužbence. Vidali zahteva od vlade, naj intervenira, da se izboljša položai civilnih u-mžbencev bivše ZVU.
tkalka Jolanda Pohar, zidar lepše sadeže za konserviranje, vodi tod. Na seji so se pome-
TEMPEHATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 23 stopinj ob 16. uri, najnižja 14 stopinj ob 5. uri. Vlage 45 odstotkov.
•-—«»----
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
Antonija vd. Slavec, Dolina 162; Gropazzi Josip, Kroglje 7; Gulič Frančiška vd. Švara, Ricmanje 111; Hervat Andrej, Zabrežec 36; Hervat Urh. Boršt 41; Herva tič Josipina por. Jež, Domfo 33.
Hreščak Josipina vd. Petti-rosso. Boršt 74; Hervatič Genovefa vd. Komar, Boršt 70; Jercog Marija vd. Kocjancic, Kroglje 34: Jercog Valentin, Dolina 221; Jurada Daniel Mačkovlje 73; Južna Ivanu vd. Ciacchi, Jezero 3; Ivančič Marija vd. Sodnik, Domjo 194; Kapun Marija vd. Groppazzi, Draga 2; Kermec Antonija vd. Žerjali, Botač 6; Kermec Josipina, Prebeneg 24; .Kočevar Ivana vd. Zobic, Kroglje 20; Kocjančič Josip, Dolina 12; Kocjančič Marija vd Samec, Dolina 17; Korošec Antonija vd. Zeriali, Boršt 19; Korošec Anton, Boljunec 96; Korošec Marija vd. M.cali, Boljunec 201; Kosmač Lovrenc, Zabrežec 2; Kosmač Marija vd. Zobec, Zabrežec 16; Kozina Uršula vd. Pettirosso, Boršt 25; Klun Josipina vd. Pečar, Boljunec 152.
Krašovec Ana vd. Sturman, Mačkovlje 77; Križmančič Albin, Kroglje 36; Kunec Mari-ia vd. Coretti, Log 51; Kuret Uršula vd. Giuliani, Ricmanje ul; Kos Morija vd. Bandi, Prebeneg 34; Kraljič Tereza vd. Bonano, Boljunec 254; Lavriha Karel, Dolina 28, Lov-riha Ivan, Dolina 45; Lavriha Josip, Dolina 45; Lovrihu Josip, Dolina 133: Lovriha Josipina vd. Vodopivec, Daiina 189; Lovriha Marija vd. Strain, Boljunec 29; Lovriha Rudolf, Dolina 97; Ljubič Marija vd. Boneta, Boršt 31; Mahnič Ferdinand, Boljunec 185, Majer Matej, Draga 3; Marc Mihael. Boršt 1; Marsič Marija vd. Braini, Domjo 53: Marži Dominik. Doline 107, Mauri Ana vd. Mauri, Boljunec 38.
Mauri Anton, Boljunec 131; Mauri Ivcn, Boljunec 14: Mauri Ivan, Domjo 213; Mauri I-van, Boljunec 56; Mauri Ludvik, Dolina 253; Mauri Mihael, Boljunec 33; Mauri Mihael, Boljunec 51; Mavri Mihael, Boljunec 98: Maver Andrej, Krmenka 267; Maver Marija vd. Zeriali, Boljunec 265; Maver Mariin vd. Corra-dini, Dolina 240: Maver Marija vd. Smotlak. Mačkovlje S6; Maver Uršula vd. Pettirosso, Boršt 63; Maver Uršula vd. Cerneka, Domjo 73: Metlika Helena vd. Milič, Draga 26' Micali Marija, Draga 14: Micali Marija, Draga 5; Mihalič Antonija vd. Babuder, Draga 18; Mihalič Helena vd. Poles, Draga 31; Mihalič Marija vd. Ota, Kroglje 6
Mihalič Marija vd Grahonja, Gročana 29; Mihalič Uršula vd. Cosma, Boršt 3; Mut-ton Primož, Domjo 183; Nardin Ernest, Domjo 33; Novac-co Josip, Gročana 15; Nova-to Anton, Dolina 214; Ota Anton, Boljunec 48; Ota Ivana vd. Prasel, Dolina 190; Ota Ivan, Boljunec 80; Ota Ivan, Boljunec 16; Ota Josip, Boljunec 38; Ota Marija vd. Ota, Dolina 58; Ota Stanislav, Boljunec 72; Pancrazi Josip. Dolina 191; Pangerc Antonija vd. Sancin, Dolina 53; Pangerc Vincenc, Dolina 92; Parovel Anton, Boljunec 45; Parovel Kristina vd. Rapntec. Prebe-neo 18: Parovel Maksimilijan, Mačkovlje 81; Parovel Peter, Mačkovlje 50.
Parovel Rudolf, Zabrežec 28; Pavlič Ana vd. Ota, Dolina 35; Pavlič Lovrenc, Zabrežec 21; Pečeni k Mihael, Boljunec 108; Petaros Antonija vd Ra-seni, Boršt 46; Petaros Ivana vd. Salvi, Zabrežec 3; Petaros Marija vd. Glavina, Boršt Itu; Pettirosso Anton, Boršt 36; Pettirosso Anton, Boršt 71; Pettirosso Ivan, Boršt 127: Pettirosso Ivan, Boršt 52; Pettirosso Ivan, Dolina 126; Pettirosso Josipina vd Pettirosso, Boršt 12; Pettirosso Marija vd. Pettirosso. Boršt 10; Pettirosso Marija vd. Mauri, Boljunec 158; Pettirosso Mihael, Zabrežec 29; Pettirosso Mihael, Boljunec 22; Pettirosso Mihael, Ricmanje 126; Pettirosso Peter, Boršt 20; Pettirosso Matija, Dolina 168.
Pettirosso Peter, Boršt 76; Pettirosso Peter, Gročana 22; Pettirosso Rudolf, Boršt 42; Pettirosso Stefan, Boršt 28; Pines Celestina roj. Rosa U-liana, Domjo 42: Pizzulin Anton, Krmenka 173, Pizzulin Katarina vd. Trevisan, Krmenka 173; Pizzulin Peter, Domjo 42; Prašelj Ivana vd. Klabian, Dolina 105; Prašelj Josip, Dolina 26; Prašelj Rok, Dolina 66; Pregare Ivana roj. Zuljan, Log 25; Pregare Antonija vd. Comari, Ricmanje 79; Purgher Angela vd. Bandi, Prebeneg 9; Racman Angel, Gročana 31; Racman Anton, Gročana 6; Racman Helena vd. Poles, Draga 3; Racman Ivana, Gročaim 5; Racman Ivana vd. Bernetič Gročana 10; Racman Ivana, Boršt 99.
Racman Josip, Gročana 33; Rakar Ivan, Zavije 193; Racman Ludvik, Gročana 11; Ra-
kar Viktor, Zavljt1®
tec Anton, Gročana ™	  nmaa	J*
Itez Tereza, Drage
Anton, Grocan.i«	^	J
rana vd, K°c'	Cr	,
24; Raseni L“d,sl G>	J?	J^
19; Raseni Mila".	‘»'Obodi
Raseni Notburga	f \ Io pn
Dolina 92;	"	zr^j, v
Domjo 239; W ”	*
Graccogna, Gročana" «ar,0 Tereza vd. F« . j)j3 SF’]e ’ 125; Repič Andreh „ »Jih 20; Roiec Ivan,	«Hnja
Salvi Karel,	Poji
Marij, Dolina 21. > l*oletari ®ično
šula vd. Zerial • J#nCiiTL.cno n, Sancin Ivana va- •tttinen
ljunec 61.	trn	'm
rest
Sancin Ivanajtn ^‘Sel
Dolina 89; Sancin na 102; Sancin 7; Sancin Ivan, ,j ^ Sancin Josip, .
°	1	f?!	i
Sane,n Josip, ® j* K „ Sancin Josip, D°	-
, sa*®1!
cin Josipina vc.	fi.
na 206; Sancin M« 0i
gerc, Kroglje
šula’ vd. Lovriha.
231 Sn,l
Sancin Peter,
Dol'"*,
Schergat Josip, K,l-Fjnt Sedmak Anton, BO W BorftJV »oj Ait
.8« ljl ®«tja
Pr; «oci, noces
dru
*»tere h
mak Ivan, Uršula va Serli Ivan,
”A sjass
lie v, r.4
Rok. Mačkovlje	G* ^
Marija vd. R«c	^ (j
14; Skrgat	ci	1‘	b
Slapnik Amalije	»Odn
Log 29.	.'»tv,
‘P-StO# Sta
Slapriik Josipi Kit. Slavec Ivan. 1 j„s.‘ '»»olj Slavec Marija	sil
lina
ljunec 7; />,aveC 223.j '»»iona] Sancin, Bol jun^ S, Ki. ^
Peter. Boljunec ‘ # -i* -s Anton, Mačkov' M;
kovlje 16; SmolIM	bt
lak _ Emilija^
bčonij756ršm^^.P’Pn , kovlk 55; Smog ^ ^rj(
kovlje 58;
kovlje 83: Smotla^. ^ h Vo<ii
Tul, Mačkovlje ^iit lit0
’ A %
Sli]
Josip, Kroglje	kvgjj
nija vd. Zeriali, [)0ritč ^ Starec Josip,
Starc Andrej, ,~ f0j. S*, Ffc
fančič Vikt°ri]a„ pan } Se Mačkovlje	P^Pli’
Domjo 54: Stral11
Kos, Dolino 25
Dofd
>ra
Strain A.ntOpgl,0 ifMžl
Strain Jakob, Str*'*J| [J* je
Ivan, Dolina j0jip' P;tejs
Dolina 86: St
nec 225; Strain * yrš»
-	p*
MocIPU c
Strain, Dolina l2%0|i»< Jk šula, vd- Sam ,	kj
Sturman Andrej.	_	Se
Tul Rudolf,
S vara Jakob. R
skan Antonijo
vd-
ljunec 130, >	)*■	j
Tul, Mačkovlje^ptt^
—'	»• fc> Tulra
Mačkovlje 15, ,
kovlje 10; Tu
Ije 62; Tul	pf
7; Tul Ferdma	k0U	.
76; Tul Ičoelj' e: k> Tul Josip.	<"
Tul Josip, Ma 25; ff}1' i S Mario, Kropi je	p ^ d^j,
laj, Mačkovlje	f s° j
Mačkovlje 51:	„ S-,,J ibm
.. ,1 C « » /• I 11 L/Ur ,«• * J a W
I« t
ol
«il
»te
■»ih
,‘ise
v !
'Ort;,
"Hite
k,
vd. Sancin, D0 '"jf; ".'.j H n, ' ; G< iotr,
Anton, LIrocan	y,- ,,
Marija vd. K«*	pb
Vattovani Pe . g0lj*e ^ Višin ti n Stefan,	y	»
Visnjevec Anto ^ ,j. .
Vodopivec J^jgpi^f,.'i k*.1, Dolin« 196; VodoP ,
....	c.,..;	Preben	v	].'0	^
vd. Salvi,
jred Muriju vd. ~ njJHUj
ncc 5; Zahar Ma JoSifM V
liorš, 62; h ■ A »61), ............  .	n/lnflie	.	.v	*	f-
58; Zahar ^1^lflr so, Boršt 43, Jr	^
Boršt 35;	pettt.
reiec '12; Zahar - j ^
žec 12
Zerial Antonija
dnltnneC 66, uši t
Ni
‘»ep
so, Boljunec a«’ p0\p' j v"' n,ja vd. Mauri’ * 0*s <  a ' -na '!
Zerial Antonija^ Ije 4: Zerial A’l0S: ^
cenik, Boljunec .^, y, tonija vd. Ula jj« J Zerial Anton, „0ij* Žerjal Edvard. p0lfi s‘, Zerial Friderikove ]);j
Zerial Jocip,
rial Anton, Za&ggljjjV riali Antonija, Zabr j Zeriali A '’0ust polj11",t
Zeriali Josip, ‘ggljfjj
rr ; _ I .	Tnci).	rsnl9 M
S
?,>l
v
i>
*)i
Zeriali JostJ, po>
K
"t
S
N:
!•
N
Zeriali Lovrenc, j J Zeriul AntonUa ,\<J , Prebeneg lj' 7eriu\.. ifj Prebeneg 61:	?	t}’ 1
Prasel, Pre, neg 'tui Marija, Pr* |terz‘"'	'■»v
Antonija vd. 0	M	(o
'«■ ,	Kristina’ fV U'
Zobec Krist' k .f.
Zobec Frančiška,,
cin, Krmenka bte^
Boljunec 274,	K J-
tZzrio;; zobfrgi ...
Družina,
sip, Boljunec $0W..
ttu t/u,	P	I
Zobec Ludvik, . Y -j, Zobec Marija	]i K
Boršt 89; 7^ Prasel, BoritJ3*L J'V-Boršt 104;	f	j
knvlie 69: lobi* JO L
kovlje 69: ^.an Jj ML 11; Zulian
kovlje 93;
11; Zulian
Krmenka 209;	e
por. Zacek, R*
'kik
V
J*
S
Tune na
predvaja danes *. t. m. z začetkom ob l8;
20. uri na prostem Columbia barvni »»	^
Sin Caroline Ch#1*
(U figlio di Caroline Chčrie)
Govori se, da bo »vojni muzeja Diega de Henriqueza pri Sv. Vidu prenesen v Rim. Med številno zbirko raznovrstnih predmetov je razstavljena tudi naprava, ki so jo v prvi svetovni vojni uporabljali za prisluškovanje, ali se bližajo sovražna letala in od katere strani prihajajo. Kako ogromna razlika med to napravo in današnjim radarjem!
mm
fr' -
toJi
; S,..
J TV. DESM
Igrajo: ALFRED ADAM in SOPHIE
JURSKI dnevnik
8. septembra 1959
Afriški proletariat '^središču zanimanja
11 !resa UnHe* d ,drugega kon" ;«»led dru J* -a Maroka je
>» W s?”0’ da lahk0 iobodi , ,?elavcev Afrike dl afriške narode.
KliPrPriČanie’ ki 80 S3
fcr»nU 100 tis°d or-
le"1 mar9.ških delav-< r#!ih n„a ■ ,ocne3še tudi v 'i aninij vs r°C;,!h Afrike in 'tn Pojav ansko Pomem-fc^ariati ni j afriškega
po-
» fSa liuH«	UV1	aIn
f ?:ima tu dv°3
C Wno Afri- CIOnalno in so-
* N* w*’ ki 36 bn de-
i S razim Piavic in izkt>-L PravicTd $ P°d SV°' * 5ocialnQ neodvisnosti
fot je g,Ln?-P/edka-
n“~*- in
N imL P,eci lcerl
i #,katet:g!“	tudi za
H jtžavodvisne
i “'»tih Vev,na drugih konti-* 111 Afriejl8 r°dnoosvobodilni j.*ifcti»e„, °\ Je samo del i atuabeno r,	za	sP'ošno
*<»«, v , Pre°brazbo v v «ater
C%ki'^m P°staja mla-1 *Mno ndi ~ riat 'initelj, 1 ^ razvoi , 0cilneje vpliva ,■ Si»lja | dogodkov in pred-
5>;. „„_mn°gih državah l,
? aff”0 tudi
HCior ’
1 l^ndika^v°ditJ£
^o
/l„'1°Palnld!I1IiHI??membnejše i’ ?*' OtEan: . tlcne osebno-i?*' ‘faroka8-1 delavcl Gvi*
inenta. Misel
prebujenega »osvoboditvi afri-
Ta
je
pro-
Ptiltl! > b, '«es
‘er
in Gane so bili
nosilci osvobodil-sv°jih državah.
! Lojene S° s3ebr* nedavno thC ."^odvisnosti. Se-
* P v°ditelin °!g0letnega prve-
>, Ja .evmejskih sindi-
5Vt?9 predl'10!111 tudi za i fe^Mke. p6 'ka države in
dela M613*11' sekretar
, ? Sedik • aroka
dvplj
ki
Madžup
b ",vneiJiK 36 ena izmed
tefvno °Sebn°Sti levi'
_ , sestavil vlado. U.. -atov r retar Kongresa s ' i« ela* ,,ne John Tete-
šlan
^ J okfranke ““last
b,*eia „,a,Centralnega ko-
e> ki ima v ro-
fske
v^s*^ n 6 konvencije.
ijLlti »odi,!, aaci°nalm de'
(»U^nostr SmTtali V°‘ 8k> kboea	mednarodne-
{%a *a osvobodilnega iNefe-ni sekretar
j S Mb»ia t.mje Thomas J°-
VmSedoVai l v aprilu lani C hVia gVh?ngfesu v Akri. ‘8rna Aha'1S sindika-v •-*!. .nkaia so izvo-
Nkrumahove
Satiju >otos
, »lere^retarja
za gene-vseafriške
da
i ",8a
ktf
Pt,se
ftS^i»Umliivo i*.
ii >■ Pribo8ned v deželah, *> n “rganil 6 neodvisnbst, CaibolJ zr^ m” in Politič-
ratii s ' ^udi njegovi
bim* *Pecifunajradikalnejši
V 6te najbni”^ nacionalne
1’aj: baroku 3 aljnovidni.
klej i dela stlna Primer je
, ,ne Preohe:lei.a Program
»iV‘!e °svohna8Z in eko-
vnaa obsežne 'tve' Program PiiU , :sezne reforme :
gospo-
dežele,
IS •k*-
;?Vai Hvhu izboljšali ^ ome-
C? /ile in
Hi« Od tUi| neodvisnost
hp,~ta«« :ii„ dolavee.. zahteva
JUenih Za nacionaliste Za inriP8n°8 S°sPO"
N! ttefOrm0USV‘aliZaaij°’ .Črvine. P nadzor
V ne n,
S^ddikati08^301« imajo
V driav’ dr“gih neod-X.h' k> še
Toda
tudi
š' tie lavskf svobodnc \ 6°dvisn,k .razred hkra-
!V|1iih2ahtove 30 tudi dolo ‘kih “ooialnju8 - izbo'išanje , ^ te,Zraer- 10 ek°nom-Pogledu
najmočnejša v
,lS
I' i*ah Zveza UH 3,e najbo)i
&S K"“‘ SM
Sv,], 1 oden nnabinacija Se ' ukrenpV°r "a prot,-S»liakc‘ie, ki f druge po’
(,°rda „ kenijsk, 0 J!h orga-l8io ua)boli n ’ slr>dikati, S ' ,k° je ” Zorno prika-nacionalni boj
Afričanov prepleten z bojem za njihovo socialno osvoboditev. «Kdo je tisti Salomon, ki bi lahko točno določil meje med političnimi, ekonomskimi in socialnimi vprašanji?« je nedavno dejal neki sindikalni funkcionar v Najrobiju v odgovoru kolonialnim oblastem, ki trde, da se sindikati nezakonito ukvarjajo s politiko.
V afriških deželah čedalje bolj prevladuje težnja, da se ne bi povezovale v bloke, ampak da bi uveljavljale politiko «pozitivne nevtralnosti«. Sindikalna gibanja teže za širokim izvenblokovskim mednarodnim sodelovanjem. Vodilne nacionalne sindikalne organizacije so navezale, ali pa poskušajo navezati stike s kar največ nacionalnimi organizacijami. Splošna federacija alžirskih delavcev na primer, čeprav je včlanjena v Mednarodno konfederacijo svobodnih sindikatov «ne želi prekiniti stikov s precejšnjim delom delavskega razreda na svetu« in sodeluje s članicami mednarodne sindikalne centrale — Svetovne sindikalne federacije in s sindikati, ki so izven teh central. Podobno je tudi s sindikati Gane, Maroka in drugimi.
V svoji zunanji politiki se afriški sindikati zavzemajo za razorožitev, za prekinitev atomskih poskusov nasploh in posebej v Sahari, za mednarodno sodelovanje in borbe za mir.
Afriški človek se zaveda, da svoje upanje in težnje lahko hitreje uresniči z združenimi silami. Zato vodijo na vsej celini široko akcijo za povezovanje in sodelovanje med nacionalnimi osvobodilnimi gibanji. Vseafriška misel je močno zajela tudi delavski razred.
V zahodni in osrednji Afriki so predlanskim ustanovili splošno zvezo delavcev Črne Afrike, v katero so se včlanile skoraj vse sindikalne organizacije od Akre na Atlantski obali pa do reke Koodra v osrčju Afrike. Na jugovzhodu so ustanovili «skupni svet Kenije, Tanganjike in Ugande«, ki koordinira delo nacionalnih organizacij na severu .Biro Maroške unije dela pa je dal pobudo za ustanovitev široke Zveze afriških delavcev.
Ta splošna težnja za skupno akcijo delavcev Kenije, Gvineje, Maroka ali Njase potrjuje, da dobiva prepričanje, ki so ga izrekli na kongresu maroških sindikatov — da lahko samo Zveza delavcev Afrike osvobodi afriške narode — vse bolj realistično osnovo.
D. D. M.
Gassman in Sordi sta dobro odigrala v filmu «Velika vojna* dva vojaka — «zabušanta», ki po vztrajnem izmikanju vojaškim težavam, končno junaško umreta
S podelitvijo naa^ad^eje^aključil XX. filmski festival v Benetkah
icberiuKesselliniju	Mcnicelliju
«c\v aequc»	pctlcljen sv. Marlta»
Najboljši igralec: James Stewart, najboljša igralka: Madeleine Robinson Švedski režiser Ingmar Bergman je prejel posebno nagrado razsodišča
za svoj film »Obraz"
BENETKE, 7. — V skoraj otožnem jutru, ki spominja na oktober, 'vlada okrog filmske palače na Lidu čuden mir. To je mir, ki se ne bo več čez nekaj ur spremenil v sliko panja, kamor ljudje neprestano prihajajo in odhajajo. Tudi okrog Hotela Excelsior je mir. Opaziti je le pripravljene kovčke tistih, ki so že napravljeni, da odpotujejo. In na ladji, ki bo odpeljala proti postaji, se srečujejo znanci s kovčki. «.Srecno pot in na svidenje drugo leto!» Konec filmskega festivala in že napoved za drugo leto: od 28. avgusta do 11. septembra 1960.
Uradno se je festival zaključil včeraj zvečer ob 10. uri. Okrašena dvorana je	‘
napolnjena. Na odru pred
platnom je miza in na njej trofeje, ki bodo kmalu podeljene. Poleg številnih oseb na odru je še pred odrom pravi gozd fotografov. K zvočniku stopi ravnatelj festivala dr. Floris Ammanati, ki prebere uradno sporočilo:
»Razsodišče, ki so ga sestavljali: Luigi Chiarini, predsednik, Georges Altman (Francija), Sergej Bondarčuk (SZ).
Ralpho Forte (ZDA), Luiz Gomez Mesa (Španija), Ernest Kruger (Zah. Nemčija), Roger Maxwell (Vel. Britanija). Vi-nicio Marinucci (Italija), Da-rio Zanelli (Italija), je z večino glasov sklenilo, da podeli nagrade na sledeč način: po pretresu moških in ženskih interpretacij v 14 filmih
Lucyne VVinicke v filmu »Po-ciag* (Vlak). Hannesa Messe merja v filmu «11 generale delta Rovere* ter Alberta Sordija v filmu »Velika vojna* je podelilo Volpijev pokal za najboljšo moško interpretacijo igralcu v filmu «Anatomy of a Murder* (Anatomija umora) JAMESU STEWARTU;
Volpijev pokal za najboljšo žensko interpretacijo igralki v filmu »A doubie tour* (V dveh krogih) MADELEINI ROBINSON: posebno nagrado razsodišča režiserju INGMARJU BERGMANU za poetsko originalnost ter formalno rafiniranost filma »Ansildet* (Obraz);
veliko nagrado »Zlatega leva sv. Marka* ex-aequo dvema
v konkurenci in ko je zlasti. filmoma, ki oživljata z različ-upoštevalo interpretacijo Car- nim stilom in različnimi pou-le Gravine v filmu »Esterina*. I darki toda z istim duhom in
»iiitiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimii
Strahotno 9 mrtvih,
V noči med soboto in nedeljo
neurje je pustošilo 30 ranjenih, škoda
po Anconi 6 milijard
Naliv je trajal v soboto dve uri in preplavil mesto ter okolico - Vso noč pretrgan električni tok - Težavno reševanje - Na stotine avtomobilov, stanovanj in trgovin povsem uničenih - Prizadeta vsa pokrajina
ANCONA, 7. — V noči med soboto in nedeljo je strahotno neurje pustošilo po Anconi. Deževalo je že nekaj dni in okolt 19.30 je pričelo liti kot iz škafa, tako da je bil takoj prekinjen vsak promet. Strahotni dež je prenehal padati šele okoli 23. ure, vendar je že povzročil največjo škodo. Voda je prodirala povsod, nekoliko strmejše ulice so se pretvorile v prave hudournike. medtem ko je vse niže ležeče predele mesta poplavilo. Kmalu zatem je bil prekinjen tudi električni tok, tako da je bilo mesto vso strahotno noč povsem v temi. V okoli dveh urah je padlo 62 mm dežja.
Že ponoči so imeli reševalci Bdečega križa in zlasti gasilci polne roke dela. Pro-
ti jutru pa so videli prebivalci mesta, da je neurje povzročilo opustošenje, ki ga niso niti pričakovali. Zaradi ogromnih količin vode, je namreč povsem odpovedal sistem kanalizacije, odnosno so na raznih krajih počile
iiiiiiiifimmimtmMMiiiHiiiiiHHHtiiiiiiiiiHitiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiM
190 oseb zastrupljenih s pokvarjenim sladoledom
CATANIA, 7. — Stodevetde-set oseb se je zastrupilo s pokvarjenim sladoledom v vasi San Michele di Canzaria med praznovanjem vaškega patrona. Ponoči so se zbudili v hudih bolečinah, tako da so jim morali s številnimi avtomobili RK in privatnimi av. tomobili odpeljati v bolnišnico v Caltagirone. K sreči ni bilo hujših posledic in so zdravniki vsem zastrupljen-cem — med katerimi so bili zlasti številni otroci — rešili življenje.
■ »...IT*-—
Callas se bo ločila ?
BRESCIA, 7 — Vesti in govorice o bližnji ločitvi med pevko Mario Meneghini Callas in njenim možem Giambatti-stom Meneghinijem je povzročila pravi plaz ugibanj in govoric v Sirmionu, kjer imata
zakonca luksuzno urejeno vilo. Prve govorice so se čule že pred mesecem dni, ko je bila pevka na križarjenju z znanim milijarderjem Onassi-sem, njen mož pa je mirno živel v svoji vili. Po teh vesteh naj bi pevkin mož že napravil prve korake za ločitev in naj bi se večkrat posvetoval z odvetniki za ureditev premoženjskega stanja.
Ulovil 90 morskih psov
TARANTO, 7. — Športni ribič Alfonso Romei je v bližini Torre Colimea ulovil 90 majhnih morskih psov. Brž ko je vrgel mrežo, je presenečen ugotovil, da je že polna. Z velikimi težavami se mu je posrečilo mrežo dvigniti in nato z veslom ubiti morske pse, ki so bili zelo živahni.
cevi, tako da je velik del mesta, tudi potem ko je voda že odtekla, pokrit z blatom in umazanijo. Blato se je proti popoldnevu strdilo, kar je reševalcem še otežkočilo delo.
Nekaj stotin avtomobilov, ki sc bili parkirani po ulicah, ali ki jih je neurje zateklo med vožnjo	na	cestah,	je	povsem uničenih.	Voda	jih	je
premetavala	in	danes,	ko	so
jih pričeli	odstranjevati	s
cest, so ugotovili, da jim je v večini primerov povsem uničila motorje.
Najbolj tragična pa je bila bilanca človeških žrtev. Po zadnjih vesteh so gasilci našli trupla devetih ponesrečencev, medtem ko sta še dve osebi pogrešani. Vendar to verjetno niso končne številke, ker z veliko težavo odstranjujejo ruševine in blato iz podvozov pri centralni postaji in nekaterih drugih podvozov od koder se verjetno niso mogli vsi pešci rešiti.
Tako je na Trgu Rosselli travi hudournik prevrnil štiri avtomobile in jih potisnil v notranjost podvoza, avto 600 pa celo prav pod tire.
Največjo škodo je neurje povzročilo v spodnjem delu mesta, kjer je umazana voda preplavila vse lokale in so morali v številnih primerih izprazniti celo prva nadstropja. Na stotine trgovin je povsem uničenih, blago razmetano in prepojeno z umazano vodo in blatom. Po prvih poročilih računajo, da je uničeno v celoti 250 trgovin, izpraznili so 3Q0 stanovanj in
uničenih je na stotine avtomobilov.
Danes so vojaške edinice zaprle dohode v Ul. Carlo Alberto, kjer je neurje najhuje divjalo. Dohode so zaprli, ker se je zbralo na ulici na tisoče radovednežev, ki so. tako ovirali reševanje.
Reševalci so najprej pričeli reševati trupla žrtev. Med drugim so našli truplo 19-let-ne Vilme Cardinali, sestre znanega nogometaša, ki je bila skupaj z zaročencem pred pričetkom neurja na cesti. Zaročenec se je pravočasno rešil, ker je že odšel proti domu, medtem ko se je dekle nenadoma znašlo sredi hudournika. Imela je še toliko prisebnosti, da se je oprijela za drevo in skušala zlesti na vejo, ki pa se je zlomila, tako da je padla v blatno in deročo vodo in utonila.
Danes so tudi našli truplo I2-letnega Carla Felicija, ki so ga pogrešali od sobote zvečer in ga je oče na vse načine iskal, ker nikakor ni hotel verjeti, da je umrl. Truplo dečka so našli v nekem jarku blizu kina. Truplo je bilo povsem pokrito z blatom. Poleg njega so našli tudi truplo 33-letne dečkove tete Marije Paci in njene 3-letne hčerke Cinzije.
Občinski svet se je že večkrat sestal, popoldne pa je bil posebni sestanek strokovnjakov na prefekturi, na katerem je bil prisoten tudi predsednik višjega sveta ministrstva za javna dela. Na sestanku so razpravljali o najnujnejših ukrepih, da se omeji škoda in pomaga številnim družinam, ki so brez strehe in brez vsake možnosti za preživljanje. Ugotovili so, da znaša po dosedanjih računih celotna škoda okoli 6 milijard lir. Ranjenih pa je okoli 30 oseb.
Neurje ni prizadelo samo mesta Ancono, temveč celotno okolico in je divjalo po vsej pokrajini Macerata. Tu
je zlasti prizadeto mesto Ci-vitanuova, kjer je po prvih računih škode za 2 milijardi lir, tri osebe so mrtve, številni pa ranjeni. Okoli 200 oseb je ostalo brez strehe.
Sedaj se skupine reševalcev predvsem trudijo, da bi ponovno uredile najnujnejše stvari. Predvsem gre za ureditev vodovoda, ki je močno poškodovan tako, da obstaja nevarnost epidemij.
Prefekt Ancone je zvečer uradno sporočil, da so na sestanku na prefekturi, proučili položaj in sklenili, da bodo nadaljevali z urejevanjem najnujnejših uslug. Takoj bodo pričeli popravljati porušene hiše, medtem ko na železniški postaji odstranjujejo ruševine, da bodo lahko čimprej obnovili promet v celoti. Ponoči je odpeljal prvi vlak proti Rimu in to po 50-urni prekinitvi železniške proge.
Proti večeru je v Anconi ponovno pričelo deževati.
 K •»------
3 otroci umrli zastrupljeni
TRAPANI, 7. — Trije otroci so umrli zastrupljeni, ker so jedli grozdje, na katerem je bilo strupeno škropivo — mišnica. Otroci so odšli v neki vinograd in tam trgali grozdje, nakar jim je postalo slabo in jih je pričelo trgati po trebuhu. Odpeljali so jih takoj v bolnišnico v Alcamu, vendar je med potjo štiriletni Angelo Concetta preminil, kasneje pa v bolnišnici še njegova sestrica 7-letna Marija in 10 let stara Lucia Faraci.
 «« _—
Ugrabitvi mladoletnic
NEAPELJ, 7. — Ines Diana iz Villa Literna ni hotela nič čuti za svojega 21-letnega o-boževalca Itala Parija. Ta pa je zbral tri prijatelje in z avtomobilom počakal 17-letno
dekle ter jo ugrabil. Ni znano, kam so jo odpeljali.
V Anagniju pa sta dva fanta ugrabila 15-letno Rino Caruso. Popoldne sta jo prisilila, da je vstopila v avtomobil. Odpeljala sta jo menda proti Rimu.
Stromboli bruha
MBHMNA, 7. -- 2e nekaj dni bruha Stromboli. Razbeljeno kamenje in skale padajo po pobočju vulkana in se ohlajajo v morju iz katerega biizgajo tudi do 60 metrov visoki stebrom podobni curki pare. Razbeljena lava je vidna do 60 milj daleč.
s čudovito izrazno močjo tra-i dicijo humanosti in resnice, ki je dala italijanski kinematografiji mednarodni odmev:
»GENERAL DELLA ROVERE)) Roberta Rossellinija in »VELIKA VOJNA* Maria Mo-nicellija.ii
Ko je Ammanati izrekel Rossellinijevo ime, je že preplavil dvorano tolikšen hrup, da se je potem ime Maria Mo-nicellija komaj slišalo po zvočniku.
Na oder je prišel režiser Otto Preminger, ki je sprejel pokal za Stevvarta, pa Chabrol za Robinsonovo, švedski producent za Bergmana in končno sta prišla na oder še Rossel-lini in Monicelli. Navzoči minister Tupini se je dal mnogo fotografirati. Trajalo je vsakokrat precej, preden se je odločil, da je dal trofejo iz rok tistemu, ki je pripadla. Toda • zlati lev» je bil samo eden in tako sta ga nekaj časa držala Rossellini in nekaj časa Monicelli. In ker ga najbrž ne bodo rezali na dve polovici, bo treba pač poskrbeti še za enega.
Toda razen uradnih nagrad obstajajo še številne druge nagrade, ki so v več primerih samo simbolične, to se pravi brez kakega pokala ali kolajne. Tako je mednarodna zveza filmskega tiska (FIPRESCI) podelila nagrado poljskemu filmu »Pepel in diamanti«, režiserja Wayde. Ta zveza je vzela v poštev tudi filme iz informativne sekcije. (Omenjeni film namreč nj bil med filmi v konkurenci.)
Razsodišče OCIC (Office Ca-tholique International du Ci-nema) je podelilo nagrado filmu »General della Rovere«.
Nagrade San Giorgio, ki jih podeljuje ustanova Cini, letos niso podeljene, ker se jc razsodišču zdelo, da med prikazanimi filmi ni nobenega takega, ki bj zaslužil nagrado s stališča, ki odloča pri dodeljevanju nagrad te ustanove. Pač pa je ta ustanova podelila nagrado za dokumentarni film, in sicer »Cas se je ustavil«, režiserja Ermanna Olmija. Nadalje za otroški film, in sicer japonskemu filmu »Dečki od morja in dečki z griča«, režiserja Sotojija Kimure.
Nagrado »Pasinetti«, ki jo podeli Združenje italijanskih filmskih kritikov najboljšemu
filmji, je prejel švedski film »Obraz« Ingmarja Bergmana. Nagrado kritike, ki jo podeli razsodišče, imenovano po odboru omenjenega združenja, za najboljšj film v informativni sekciji je prejel film »Come back Afrika«, Lionela Rogo-sina.
Razsodišče revije »Cinema nuovo« je podelilo kolajno, namenjeno najboljšemu režiserju, Ingmarju Bergmanu za film »Obraz«, Na drugem mestu je to razsodišče imenovalo Monicellija in na tretjem Rossellinija. Nagradi za najboljši vlogi pa je dodelilo Ma-deleini Robinson ter igralcu Raizu Išikavi za film »Enjo« (Ogenj muke).
Zlato plaketo Evropske kulturne ustanove za tehniko je prejel poljski film »Nočni vlak« Jerzyja Kawalerowicza.
Kinematografski krožek iz I-mole se je odločil za Monicel-lijev film »Velika vojna«, medtem ko je CIDIS (Združenj* juristov) nagradilo Premingeiv jev film »Anatomija umora«.
Po slovesnosti podelitve nagrad so v dvorani vrteli še ameriški film izven konkurence »Nekaterim prija vroče« režiserja Billyja VVilderja. N« kaže tu na dolgo govoriti o filmu: gotovo pa je, da trojica Tony Curtis, Jack Lemmon ter Marilyn Monroe prijetno zabava občinstvo.
Bilo je že znatno čez polnoč, ko se je film zaključil in približno uro kasneje se je v Ex-celsioru pričela večerja, ki jo je priredil minister Tupini. Poleg izbranega menuja je bila za povabljene prirejena še modna revija, s katero se je postavilo nekaj znanih modnih hiš.
R R.
 «»--------
Cesaroni v samici
MILAN, 7. — Odv. O. Viani, ki zagovarja Enrica Cesaroni-ja, voditelja «tolpe iz Ul. O soppo«, je predložil tajništvu porotnega sodišča vlogo, v kateri prosi za premestitev obtoženca iz samice v običajno celico. Odvetnik poudarja, da je samica vlažna in mrzla in da v njej gori električna luč podnevi in ponoči, tako da jetnik ne more niti spati. Podobno prošnjo so že pred mesecem odbili.
: -/j
Strahotno neurje, ki je divjalo v Anconi med soboio in nedeljo ponoči, je povzročilo veliko škodo: na stotine avtomobilov je uničenih (kot je to dobro razvidno s slike), še vedno pa ne vedo točno, koliko je smrtnih žrtev
BOILEAU-NARCEJAC:
ZNOJ
2.
,8icer n dekani?* i bka. a Pa’ da povem po pravici, nisem še nikoli videl d '°vek	vtisa	pa	nimaš,	da	bi spala. Odsotna je
tje to' hL ne razpolaga sam s seboj. Cisto druga je. Je», “»dasto, vendar se ne morem bolje izraziti, čisto
je zrla prava tesnoba.
’ •le 2amrmral Flavičres. «To nima posebnega po-
ni vmes kakšnih posebnih vplivov?* Odložil pozvečeno cigaro na rob pepelnika in žp° ,r®ko v dlan druge, rodhi«? eU> ie deJa'. «lahko grem do kraja... V , r*ac„ p n’ je bila čudna ženska.. Ime ji je bilo Pau-je tq nIuVZaprav je bila to Madeleinina prababica... 6h„ajstih ,®k.aj skupnega... Tista ženska je pri trinajstih J?če in i? ~ kako bi ti razložil — zbolela. Imela Va tanjene, ki so ji stregli, so slišali v sobi neraz-
[V111® Po zidu?«
Iia.j nJe Po
^ •	Podu,	kakor	da	bi	premikali	pohištvo?*
*lo >», i« H •
** -“kih, U: dejal Flavičres. «Taki pojavi se večkrat ugo-^.^'ožlti v,80 dekletca te starosti. Drugače jih ni ? tam se	splošno	ne	trajajo	dolgo*.
‘Utar^ka’^ ne- Bila je srečna. Nekaj mesecev prej je Ovesili Vie je mislil°. da se bo po tem materinstvu • Potem pa nepričakovano nekega dne..,*.
«še zmeraj ne razumem, v kakšni zvezi s tem je tvoja žena?* je pripomnil Flavičres.
«V kakšni zvezi?* je odvrnil Gevigne pobito. «Kmalu boš razumel. Po smrti staršev je Madeleine seveda podedovala nekaj drobnih umetnin in nakita, kar je bilo še njene prababice, med drugim tudi jantarsko ogrlico... In zdaj neprenehoma to ogleduje, preklada po rokah... z nekakšno, kako bi dejal, otožnostjo, če vzameš. Doma imamo, na primer, portret Pauiine Lagerlac, ki ga je sama naslikala, ker je tudi ona slikala. Madeleine po cele ure zamaknjeno gleda tisto sliko, kakor da bi jo začarala. To še nd vse! Pred časom sem opazil, da je postavila to sliko na mizo v salonu, sama pa je stopila k ogledalu. Okoli vratu si je nadela tisto ogrlico in se je trudila, da bi si napravila tako pričesko, kakršna je bila na sliki... Tisto pričesko ima še zdaj*, je končal Gčvigne vidno v zadregi, »težek zavoj las na tilniku*.
«Je podobna Paulini?*
»Morda... od daleč*.
»Povej mi še enkrat: kaj te pravzaprav skrbi?*
Gčvigne je vzdihnil in zopet vzel oigaro ter jo raztreseno ogledoval.
«Ne upam si ti povedati, kaj vse mi roji po glavi... Eno je gotovo in to je, da Madeleine ni več ista. Pa ne samo to! Včasih se mi dozdeva, da ženska, ki živi z menoj ni Madeleine*.
Flavičres je vstal in se prisiljeno nasmehnil.
«Beži, no! Kdo pa naj bo?... Pauline Lagerlac?. Se ti meša, dragi Paul!... Kaj naj ti ponudim? En Porto, Cinzano, Cop Oorse?*
«Porto».
Ko je Flavičres šel v jedilnico, aa pripravi pladenj in kozarec, je Gčvigne zaklical:
«Pa ti? še vprašal te nisem, ali si poročen*.
«Ne», je odgovoril Flavičresov zamolkli glas, cin tudi ne želim biti*.
«Prav po naključju sem zvedel, da si se odpovedal policiji*, je dodal Gčvigne.
Iz jedilnice ni bilo glasu.
»Hočeš, da ti pomagam?*
Gčvigne se je vzdignil iz naslonjača in se bližal odprtim vratom. Flavieres je ravno vlekel zamašek iz steklenice. Gčvigne se je med vrati naslonil na podboj.
»Pri tebi je lepo... Oprosti, da te nadlegujem s temi svojimi zadevščinami. Presneto sem vesel, da sva se videla. Moral bi ti bil telefonirati, da pridem, pa imam toliko opravkov...*.
Flavieres se je vzravnal in mimo odvijal zamašek z od-mašnika. Najhuje je bilo mimo.
»Nisi dejal, da imaš ladjedelnico?* je povzel in nalival kozarca.
»Da. Zdaj izdelujemo izvidniške čolne. Imamo velikansko naročilo. Vse kaže, da bo v ministrstvu nekaj zaropotalo*.
«Hudirja, prej ali slej se bomo vendar izmotali iz te presnete vojne, saj bo kmalu maj. Na zdravje, Pavel!*
»Na zdravje, Roger!*
Pogledala sta si v oči in pila. Tako stoje je bil videti Gčvigne nizek in čokat. Stal je pri oknu in svetloba je risala rimljanske obrise njegovega obraza, z mesnatimi ušesi, s čelom, ki je kazalo plemenitost. A Gčvigne kljub temu ni bil kakšen osel. Imel je v sebi ravno toliko provensalske krvi, da mu je izklesala lažni prokonzulski profil. Po vojni bo ta zlomek težek milijonar... Flavieres se je otresal tega očitka... Ali ne izrablja tudi on odsotnosti drugih? Pri naboru so ga zvrgli, to je že res, a to morda ni zadostno opravičilo. Položil je kozarec zopet na pladenj.
»Čutim, da mi bo ta tvoja zadeva začela rojiti po glavi... Ima tvoja žena koga na fronti?*
«Nekaj daljnih sorodnikov, s katerimi se nikoli ne videvamo. Torej nikogar od družine*.
»Kako si se spoznal z njo?*
»Zelo romantično*.
Gčvigne je gledal kozarec in iskal besed. Še zmeraj ga je navdajala stara bojazen, da bi se osmešil, in ga hromila tista plašnost, zaradi katere je nekoč pogosto padal pri ustnih izpitih. Vendar se je odločil.
»Spoznal sem jo v Rimu, ko sem bil na poslovnem potovanju. Nastanila sva se v istem hotelu*.
»V katerem hotelu?*
»Continental*.
«Po kaj je šla v Rim?*
«študirala je slikarstvo. Slika kar dobro, po vsem videzu. Jaz sicer za slikarstvo, saj veš...*.
«Se je pripravljala za poučevanje, za dajanje privatnih ur?»
«Kaj še!... Za svojo zabavo. Nič ji ni bilo treba skrbeti za življenje. Pomisli, da je imela pri osemnajstih letih že avto. Njen oče je bil bogat industrijec...*.
Gčvigne se je obrnil na petah in se vrnil v pisarno. Fla-vičres je opazil, kako prožen in gotov je njegov korak. Nekoč je bil v hoji zaletav, kakor da bi jecljal z vsem telesom. Bogastvo njegove žene ga je spremenilo.
»še zmeraj slika?*
»Ne. Polagoma je opustila... Nima časa Parižanka je tako zaposlena!*
«Toda... tiste motnje, o katerih mi pripoveduješ, imajo vendar nekje vzrok. Ni bilo v začetku kakšnega določnega pripetljaja?... Morda kakšnega spora ?... žalostne novice? Gotovo si tudi sam kaj preiskal*.
»O, preklemano sem iskal... A msem ničesar odkril... Del tedna preživim v Le Havru in tega jie gre prezreti*.
«Ali se je začelo tisto njeno zgubljavanje, tiste duševne odsotnosti, kakor že praviš, takrat, ko si bil v Lp Havru?*
«Ne. Takrat sem bil tu. Malo prej sem prišel. Bilo je neke sobote. Madeleine je bila vesela kot po navadi. A zvečer se mi je zdela malo čudna, to je bilo prvič. Tisti trenutek stvari nisem pripisoval kakšnega pomena. Sam sem bil precej utrujen*.
«Kaj pa prej?*
«Prej?»... Včasih je bila slabe volje, a s tem vsekakor ni bilo primere*.
»Veš zatrdno, da se tiste sobote ni zgodilo nič nenavadnega?*
»Prav zatrdno, saj sva bila ves dan skupaj. Dopotoval sem ob desetih zjutraj. Madeleine je ravnokar vstala. Kramljala sva... ne vprašuj me podrobnosti, seveda sem jih pozabil... Čemu bi bil pazil nanje? Vem pa, da sva kosila doma*.
»Kje stanuješ?*
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
Velik moralni in tehnični uspeh Univerziade 1959
S himno «Gaudeamiis igitur» svečan zaključek Univerziade
Pnnameriške športne igre zaključene
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
"tDM
St
CLAS<
V teku na 110 m ovire - zlata za Lorgerja (14"2) - Leone (It.) - nov kord na 200 m (23 8) - Balasova je naskakovala svetovni rekord v višino
re-
. TURIN, 7. — Univerziada 1959 Je zaključena. Sport-niki-študenti iz domala vseh držav na svetu se bodo še kakšen dan pomudili v gostoljubnem Turinu, nato pa se bodo vrnili na svoje domove, izbrani s častnimi naslovi svetovnih prvakov, nekoliko številnejši s kolajnami, večina pa samo z lepimi spomini na ta svetovni zbor študirajoče športne mladine, ki je tudi prispeval k zbiižanjtt narodov in utrjevanju prijateljstva med njimi.
Toda ne samo iz moralnega, tudi iz tehničnega vidika je bila letošnja Univerziada izredno uspešna. Doseženih je bilo namreč mnogo l/vrstnin rezultatov, med katerimi ni manjkalo državnih rekordov, Japonci pa so celo poskrbeli za nekaj azijskih kontinentalnih rekordov. Absolutnih svetovnih rekordov ni bilo, zato pa je prav zadnji dan tekmovanja v atletiki le malo manjkalo, da se ni nov svetovni rekord posrečil Romunki Ba-lasovi v skoku v višino, ko je naskakovala 1.84 m. Trikrat je dolgonoga svetovna prvakinja z znamko 1.83 poskušala čez letvico, toda trikrat jo je podrla in pri zadnjem preskoku samo za las. Sicer živahni stadion je pri vsakem njenem poskusu utihnil in vsakokrat se je iz ust desettisočev gledalcev izvil dah razočaranja, kateremu je takoj nato sledil aplavz priznanja za napor in voljo dati Univerziadi največjo iavori-ko — svetovni rekord.
V pravilniku Univerziade je rečeno, da gre izključno za individualne športne igre in da ni dovoljena nobena klasifikacija moštev ali držav. Vendar Pa se takim klasifikacijam kljub vsemu ni mogoče v celoti izogniti Največ uspehov so imeli italijanski športniki, ki so osvojili kar 18 zlatih kolajn, za njimi pa sovjetski, madžarski, nemški in drugi, med katere so se nadvse častno uvrstili tudi maloštevilni Jugoslovani, ki so dosegli 3 zlate kolajne (vaterpolo, Lorger. Snajder), '1 srebrne (Usenikova, Marjanovič, Kuzmanovič), 2 bronasti (Račič in Dorčič) in še nekaj častnih plasmajev v finalih.
znanja gledalcev in obeh italijanskih konkurentov.
V štafeti 4x400 m so dokaj zanesljivo zmagali Nemci pred Italijani in Angleži, zelo izenačen pa je bil boj v štafeti 4x100 m, kjer si je Italija zagotovila zlato kolajno samo za širino prsi pred Nemčijo.
Ud ženskih disciplin smo skok v višino že omenili. Romunka Balasova je imela konkurenco le do višine 1.73 v Rusinji Ballodovi, potem pa je skakala sama V štafeti 4x100 m so morale Italijanke zaradi neizenačene formacije prepustiti prvo mesto sovjetskim tekačicam kljub velikemu naporu Leonejeve v zadnji četrtini. Pač pa so Italijanke požele lepo in zasluženo zmago v teku na 100 m kjer je Leone s časom 23”8 postavila nov italijanski rekord svetovne vrednosti.
Tehnični rezultati
Zadnji dan v atletiki
V nedeljo je bilo na programu 12 finalnih atletskih disciplin. V teku na 400 m čez ovire je zmagal — kot se je pričakovalo -— Italijan Mo-ralle pred rojakom Gimelli-jem. Oba sta dosegla razmeroma dober Čas. Mnogo bolj zanimiv je bil tek na 1500 m, kjer je od začetka do konca vodil favorit Madžar Szeke-res, medtem ko so za drugo mesto vodili veliko borbo kar trije atleti: Angleža Winch in James ter Japonec Watanabe.
V zadnjih metrih je VVinchu uspelo prehiteti tekmeca za desetinko sekunde. Se bolj veličastna je bila borba v teku na 5000 m. Več kot tri četrtine proge je vodil Cehoslo-vak Pavelka pred Rusom Go-lubenkovom in Japoncem Yo-komizom, kateremu sta sledila tik za petami Madžar Pin-ter in Anglež Gilligan. 500 m pred ciljem pa je nenadoma sprožil ofenzivo Anglež Gilligan in v silovitem finišu prehitel vse ostale za več kot 20 m. Dotlej vodeča Pavelka in Golubenkov sta zaostala in prehitel ju je še Japonec Yo-komizo. Pavelka je na cilju se obdržal tretje mesto, Golubenkov pa se je potem, ko je četrti dosegel cilj, nezavesten zgrudil na tla od izčrpanosti.
Med to veliko borbo so se kosali za najboljša mesta tudi metalci kopja in skakalci v daljino. V skoku v daljino sta oba italijanska predstavnika Bravi in Terenziani že s prvima skokoma prevzela vodstvo in ga obdržala do konca tekmovanja. V ostri konkurenci je nastopal tudi Jugoslovan Miler, ki se je med 17 tekmovalci uvrstil na šesto mesto s solidnim skokom 7.25.
V metu kopja sta bila favorita Madžar Kulcsar in Romun Bizim, toda že s prvim metom je prevzel vodstvo Nemec Salomon in si tudi priboril zlato kolajno s solidno znamko 75.95 m.
V teku na 200 m so bile najprej na vrsti tri polfinalne skupine, nato pa finale, v katerem se je uveljavil veliki favorit in morda eden najboljših atletov na Univerziadi sploh, Italijan Berruti, z izvrstnim rezultatom 20”9. Drugi italijanski predstavnik Giannone se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, drugo pa je dokaj presenetljivo o-svojil Grk Georgopulos.
Se bolj zanimiv je bil tek na 110 m ovire. Najprej so v vseh treh polfinalnih skupinah zmagali vsi trije favoriti za zlato kolajno: Jugoslovan Lorger in Tržačan Švara z e-nakim časom 14”3 ter drugi Italijan Mazza s časom 14”4. Tej trojici so se pridružili še Kitajec Kao. Braztlijanec Mos-sa in Francoz Revnaud.
V finalu je ob startnem strelu bil najhitrejši Slovenec Lorger, ki je že pri prvi oviri imel 1 m prednosti pred obema Italijanoma. Na naslednjih ovirah je Celjan obdržal svoj naskok, v finišu pa ga je še povečal in z dobrim rezultatom 14”2 premočno osvojil prvo mesto in zlato kolajno ter s tem še enkrat potrdil, da mu drugega mesta v Evropi (za Nemcem Lauer-jem) za sedaj še nihče ne o-groža. Za svoj uspeh je bil simpatični Lorger deležen pri-
(MOSKI)
4(10 m ovire: 1. Morale (It.) 32”1. 2. Gimelli (It.) 52"8 3. Krol (Polj.) 53”2, 4. Haenning (Fr.) 53"*. 5 Kling (Fr.) 54”5, 6. Skeurtis (Gr.).
1500 m: 1. Szekeres (Madž.) 4’50”9, 2. Winch (V B.) 3’52”, 3. VVatanabe (Ja.) 3'52”1, 4. James (VB.) 3’52”1, 5. Jerzy (Polj.) 3’52",	6. Stichnote (Nem.)
3'56". 7. Tomiato (It.) 3’57".
5000 m: 1. Gilligan (VB) 14D9"*,	2 . Yokomizo (Jap.)
1414’’«,	3. Pavelka (CSR)
14'1S’’.	4.	Golubenkov (SZ)
14’23 ”6, 5. Dobija (Polj )	14’
31”4, S Benum (Norv.) 14’37”.
200 m: 1 Berruti (It.) 20"9, 2. Georgopulos 2l”6, 3. Helfrich (Nein.) 21 ”7, 4. Giannone (It.) 21”7, 5. Lagorge (Fr.) 2l”7, 6. Anson (VB.) 21”*
110 m ovire: 1. Lorger (Jug.) 14 ”2, 2. Švara (It.) 14”4, 3 Mazza (lt) 14”4. 4 Kao (Kit.) 14”«. 5. Mossa (Braz.) 14’7, 6. Reynaud (Fr.) 15”1.
Daljina: 1. Bravi (It.) 7.46,
2. Terenziani (It.) 7,43, 3. Brak-chi (Fr.) 7,42, 4. Ivanov (Bolg.) 7,40, 5 Marucha (Polj.) 7,33. 6. Miler (Jug.) 7,25.
Kopje: 1. Salomon (Nem ) 75,95, 2. Kulcsar (Madž.) 75.80.
3. Bizim (Rom.) 72,81. 4. Lie-vore (It.) 71,30.	5. Bonaiuto (lt.) 69,52, 6. Gunther (Nem.) 65 89
4x100 m:	1. Italija 41”	2
Nemčija 41”, 3. Francija 41”4.
4. V. Britanija 42”, 5. Poljska 42". 6. Japonska 42”3.
4x400 m: 1. Nemčija 3’09”5, 2. Italija 3’ll”4. 3. V Britanija 3’12"2,	4.	Poljska 3’12"8. 5.
Francija 3’16",	6.	Španija
3'1«”6.
ZENSKE
1
%
WMW
*
Vojvodina, Sloboda in Dina* vodijo z enakim številom toči
Zadnji dan iger dva svetovna rekorda v plavanju
CHICAGO, 7. — Zadnji dan panameriških športnih iger sta bila dosežena dva nova svetovna rekorda v plavanju. Zenska štafeta ZDA na 4x100 m mešano je s časom 4’44”6 naravnost zdrobila stari rekord Nizozemk (4’51"5), v prvi frakciji pa je Carin Cone preplavala 100 m hrbtno v rekordnem času 1’11”4 (prejšnji rekord Nizozemke Ria Van Velsen l’ll”7). Tudi ostale članice ameriške štafete so dosegle izvrstne čase:	Ann Ban-
croff 2’33”8 v metuljčku, Becky Collin 3’42” prsno in Chris Von Saltza 1'02”6 prosto.
V nogometu je osvojila prvo mesto Argentina, ki je v zadnji tekmi turnirja igrala neodločeno 1:1 z Brazilijo. Končna lestvica je naslednja:
Argentina
Brazilija
ZDA
Haiti
Mehika
Kostarika
Kuba
11
9
8
4
3
3
0
e *	*
.	*	i
Jolanda Balas je skočila — letvica se
padla
je zamajala in
Carin je osvojila še eno zlato kolajno z zmago v finalu na 100 m hrbtno s časom 1 ’ 12”2, 15-letna Chris Von Saltza pa četrto zlato kolajno z mago na 400 m prosto s časom 4'55”9, ki predstavlja nov rekord panameriških iger.
V cestni kedesarski vožnji je zmagal Argentinec Richard Senn, turnir v košarki pa se je zaključil z dvojno zmago ZDA. Moška vrsta ZDA je V zadnji igri premagala Brazilijo z 98:79 in je v končni lestvici pred Portorikom in Brazilijo, ženska vrsta pa je v finalu pred Brazilijo in Čilom. V zadnjih igrah je Brazilija premagala Kanado s 57:43, ZDA pa Čile s 64:51.
V odbojki je osvojila prvo mesto Brazilija pred ZDA. V odločilni igri je Brazilija premagala ZDA s 3:1 (15-7, 15-10, 9-15, 15-1).
V telovadbi so na vseh orodjih zmagali telovadci ZDA, v ženski konkurenci pa je tri naslove osvojila Kanadčanka Russel, eno pa Američanka Montefuscu (v parterni telovadbi).
V jahanju je v ekipni konkurenci prvalk Kanada z 214,40
točkami pred ZDA z 238,74 točkami, v konkurenci posameznikov pa je zmagal Page (ZDA) pred Elderjem (Kan.).
V sabljanju so v sablji e-kipno zmagale ZDA pred Argentino in Kanado.
Po predzadnjem dnevu so ZDA imele 98 zlatih, 64 srebrnih in 47 bronastih kolajn. Vrstni red ostalih držav: Brazilija 8-5-3, Argentina 7-15-7, Kanada 6-16-24, Mehika 5-8-10, Čile 4-2-3, Kuba 2-5-3 itd.
Športne stave
TOTOCALCIO ST. 1 111X1111 — 21211
Kvote: 13 točk — 4226 lir, 12 točk — 367 lir.
TOTIP
1XX212XX2X12
Kvote: 12 točk — 409.652 lir, 11 točk — 20.700 lir, 10 točk — 2490 lir.
llllllllllltllllllllllUlllllllllliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniinilllliiliiiiiiiiiitlllllUlllililiiiliiiiiiitiiiiiiillitiiiiiiiiiiiiiiiuillllllllllinillllllMIIIItIMIIlItlllllllllllllMIinillllllllllllllltUllllllltlillllllltlllllllllll
Prvi turnus italijanskega nogometnega pokola 1959 1960
Triestina klonila
šele po dodatnih
proti	U
polčasih (2:3)
Katastrofa Rijeke na lastnem terenu • Tesna toda & služena domača zmaga Odreda ■ Prvo kolo v
J:
BEOGRAD, 7. — Drugo kolo I. zvezne nogometne lige je poteklo v znamenju uspehov gostujočih enajsto-ric. ki so dosegle kar štiri zmage Partizan je zmagal v Titogradu. Vojvodina na Reki. Sloboda v Beogradu in Dinamo v Sarajevu. Na vrhu lestvice so s 4 točkami Vojvodina. Sloboda in Dinamo, na dnu pa brez točk Sarajevo, Rijeka in Budučnost.
Po 90 minutah rezultat 1:1 • Triestina pretežno v napadu • Zelo dobra igra obrambe in krilske vrste - Zmage favoritov v ostalih tekmah
200 m: 1. Leone (It.) 23”8 2 Janiszevvska (Polj.) 24”2, 3. Ne-čajeva (SZ) 24’’7. 4. Fuhrmann (Nem.) 25”, 5. Fluchot (Fr.) 25”4, 6 Kerkova (Bolg ) 2S’’3.
Višina: 1. Balas (Rom.) 1.80 2. Ballod (SZ) 1,73, 3. Jozwia-kovvska (Polj.) 1,61. 4 Holtz (Nem.) 1,45.	5. Ciastovrska
(Polj.) 1.45,	6. Lichtenstein
(Irs.) 1.45 4x100 m: 1. SZ 46 ”9 2 Italija 47"5, 3. Nemčija 48"2, 4 Francija 48”3; 5. V. Britanija 49 ”2, 6 Poljska 49"2.
STRELCI: v drugem polčasu v 8’ Secchi (T.), v 30’ Bettini (U.); v prvem podaljšku v 9’ Canella (U.), v 11’ Bettini (U.), v drugem podaljšku v 5’ Attilli (T.).
UDINESE: Santi; Burgnich, Sassi; Giacomini, Od-ling. Delfino; Pentrelli (Canella), Milan, Bettini, Canella (Giacomini), Fontanesi.
TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; Degrassi, Var-glien, Radiče; Mantovani, Puia (Attilli), Secchi, Taccola, Magistrelli.
SODNIK: Rebuffo iz Milana,
rajo tekme za pokal končati 3. Perrone 470”,	4.	Errico
VIDEM, 7. — Julijski derby med Udinese in Triestino v prvem turnusu italijanskega nogometnega pokala 1959-60, ki je privabil na stadion Moretti nad 10.000 gledalcev, je nudil precej jasno sliko o o-beh enajstoricah neposredno pred začetkom državnega prvenstva. Ta slika za Udinese ni preveč ugodna in trener Feruglio bo imel še fnnogo dela p reden bo njegova enaj. storicu pripravljena za težke borbe. Poleg tega pa je seveda še odprto vprašanje, če bo Udinese v takšni formaciji kot se nam je predstavila tokrat, sploh lahko dosegla zadovoljiv nivo Imeli smo namreč vtis, da tako v ožji obrambi kot v krilski vrsti ne razpo-laga z najboljšimi elementi in da zaradi tega tudi napadalci ne morejo priti tako do izraza, čeprav za nje na splošno velja, da so individualno dobri nogometaši Vse preveč pogosto sta se namreč morali zvezi vračati v zaledje in nu-
NOVI	PR
Plavanje
MOŠKI
100 m prosto: Luzkovski (SZ)
100 m hrbtno: Elsa (It )
200 m metulj. Dennerlein (It.) 200 m prsno: Troeger (Nem.) 400 m prosto: Luzkovski (SZ) 1500 m prosto Kadar (Madž.) 4x100 m mešano: Italija 4x200 m prosto: Italija ZENSKE 100 m prosto: Sacco (It )
100 m hrbtno: Androsoni (lt ) 100 m metuljček: Posnjak (SZ) 200 m prsno: Gosden (VB)
400 m prosto: Kotkova (CSR) 4x100 m mešano: Italija 4x100 m prosto: V. Britanija
l 'alerpolo Jugoslavija
Odbojka Češkoslovaška
Košarka Sovjetska zveza
Sabi ju nje
MOŠKI
Floret posamezno (Madž.)
Floret ekipno: SZ Mec posamezno: Kausz (Madž.) Meč ekipno: Italija Sablja posamez.: Calarese (It.) Sablja ekipno: Madžarska ZENSKE Floret posamez. VVeiss (Nem.) Floret ekipnjo: Francija
Tenis
Kamuti
Posamezniki: Jauffret (Fr.) Posameznice- Riazanova (SZ) Moške dvojice: Nagasaki-Han na (Jap.)
Ramorino
Zenske ovojice:
Riedl (It.)
Mešane dvojice: Ramorino-Dri saldi (It )
Atletika
MOŠKI 100 m: Berruti (It.)
200 m: Berruti (It.)
400 m: Snajder (Jug )
800 m: Haydecke (Nem ) 1500 m: Szekeres (Madž.) 5000 m: Gilligan (VB)
110 m ovire: Lorger (Jug.) 400 m ovire: Morale (It.) 4x100 m: Italija 4x400 m: Nemčija Višina: Pozurnb (Rom.) Daljina: Bravi (It.) Troskok: Rijakovski (SZ) Palica: Yasuda (Jap.) Krogla: Lingnau (Nem.) Disk: Kunadis (Gr.)
Kopje: Salomon (Nem.) Kladivo: Zsivotski (Madž.) Peteroboj: Kuznecov (SZ) ZENSKE 100 m: Leone (It.)
200 m: Leone (It.)
800 m: GouiHeux (Fr.)
80 m ovire: Elisajeva (SZ) 4x100 m: SZ Višina: Balas (Rom.) Daljina: Krzesinska (Polj.) Krogla: Caramovič (Bolg.) Disk: Hegeduš (Madž.) Kopje: Ozolina (SZ)
ZLATE KOLAJNE Italija 18, SZ 11. Ma-džnarska 7. Nemčija 6, Francija, V. Britanija. Jugoslavija 3. Češkoslovaška. Japonska. Romunija 2, Bolgarija, Grčija, Poljska 1.
Uiti pomoč krilcem, ki niso bili sposobni niti zadrževati nasprotnih napadov, kaj šele zalagati napad s koristnimi žogami.
Splošen vtis o Udinese je, da sestavljavci formacije ni so imeli najsrečnejše roke.
Vse drugačen vtis pa je zapustila Triestina, za katero lalrko trdimo, da nas je prijetno presenetila. Njena mlada enajstorica je pod vodstvom trenerja Trevisana že kar dobro vigrana in njena glavna od lika je temperamentnost in pa borbenost, čeprav tudi tehničnih kvalitet posameznikov ne gre podcenjevati. S tem se. veda še nočemo reči, da je Triestina že popolnoma zrela za prvenstvene borbe. Tako trener kot igralci bodo morali vložiti še mnogo truda v kolektivno igro in tudi. ni rečeno, da ne bodo v tokrat predstavljeni formaciji potrebne kakšne manjše spremembe ta. ko v napadu kot v krilski vrsti. Vendar pa obstaja realno upanje, da bo tržaška enajsto, rica igrala v prvenstvu B lige pomembno vlogo, pri čemer tudi ni izključeno, da bi se utegnila potegovati za najboljše mesto na lestvici.
Ce bi hoteli 'ocenjevati njene posamezne sektorje, potem bi seveda dali prednost ožji obrambi, v kateri sta Bandini in Brach že povsem na mestu, Frigeri pa je zelo blizu najboljši formi. V krilski vrsti smo spet občudovali Radice-ja. za Vargliena pa lahko mirno trdimo, da mu mesto srednjega krilca mnogo bolj odgo. varju kot pa vlogu zveze. Ni izključeno zato, da se mu bo Merkuza moral umaknili, čeprav je tudi Merkuze škoda. V napadu se je odlikoval tandem Secchi-Manlovani, manj uspešni pa so bili Taccola, Magistrelli in Puia, medtem ko je Altili mnogo več kot samo prva rezerva.
Tekma sama je potekla v skoraj stalni terenski premoči Triestine, vendar pa je prvi polčas kljub nekaterim obojestranskim priložnostim ostal brez gola. V drugem polčasu je Triestina nadaljevala svojo ofenzivo in v 8' dosegla vodstvo z golom, ki ga je zabil Secchi potem ko je ušel srednjemu krilcu Odlingu. Ta u-speh je dal igralcem Triestine novega poletu Njihova igra je bila res zelo dobra, njihove kombinacije premišljene in do. bro izvajane, le zaključnega strelca ni bito med njimi. V 20’ je Attilli zaposlil Šantlja z nevarnim strelom v zgornji kot vrat, v protinapadu pa je Canella poslal žogo tik mimo Bandinijevega droga. V 20' je Udinese izenačila. Canella je poslal žogo pred vrata do Bettinija. ki jo je v polobratu neubranljivo poslal v mrežo.
V regularnem času se je tekma končala z neodločenim rezultatom 1:1 in ker se mo-,
z zmagovalcem, sta bila odigrana še dva podaljška po 15 minut.
Za fizično manj popolne Tržačane je bilo to usodno. V prvem podaljšku so domačini po Canelli in Betiiniju dosegli dva gola in Triestina kljub vsemu prizadevanju in stalnemu pritisku v drugem podaljšku ni mogla doseči več kot en gol, katerega je realiziral Attilli. V 10' je Sassi v zadnjem trenutku rešil svoja vrata izpred Rddiceja, notem pa je sodnik v skoraj že popolni temi odpiskal konec.
# * *
Tudi v ostalih tekmah prvega turnusa so bili uspešni favoriti, čeprav so nekateri le s težavo izbojevali zmage nad šibkejšimi nasprotniki. Za pre. senečenje lahko velja sam0 poraz Brescie na lastnem igrišču proti Modeni.
REZULTATI: Padova - Verona 3:2, Sampdoria - Novara 1:0. Bari - Taranto 1:0, Vicen za - Marzotto 1:0, Roma - Ca gliari 4:0. Alessandria - Monza 1:0, Napoli - SambenedeFese 4:0, Como - Lecco 2:1, Spal Parma 5:1, Palermo - Catania 1:0 Messina • Catanzaro DO Heggiana - Mantova 3:2, Mo dena • Brescia 6:4.
V polfinalnih srečanjih za pokal 1958-59 je lnter premagal Venezio z 1:0, Juventus pa Genoo s 3:1.
* # *
Važnejši rezultati nekaterih prijateljskih tekem: Bologna -Atalanta 2:1, Torino - Savona 3:0, Pro Patria - Borgomanero 3:0, Portogruaro - CRDA 2:1.
—«»-----
6’27”, 5. Assi 7’55”, 6. Putti 8’43”, 7. De Terlizzi 8’59” Masante je prevzel vodstvo v 24. km skupno s Perronejem, katerega pa je po nekaj kilometrih pustil za seboj in sam tekel vse do cilja; Perroneja, ki je povsem izčrpal svoje moči nekaj km pred ciljem, Pa je prehitel še Lavelli.
PLAVANJE
Evropski rekord na 200 m hrbtno
Določene skupine za prvenstvo rezerv
MILAN, 7. — Za prvenstvo rezerv 1959/60, ki se ho začelo 30, septembra in katerega se morajo obvezno udeleževati vse enajstorice nacionalne zveze z izjemo Cagliarija, so bile formirane naslednje štiri izločilne skupine:
Skupina A: Alessandria, Juventus, Talmone Torino, Ge-noa Sampdoria, Milan, Inter-nazionale, Como, Lecco, Sim-mennthal Monza, Novara;
Skupina B: Udinese, Triestina, Venezia, Padova, L.aneros-si Vicenza, Marzotto, Verona, Ozo Mantova, Brescia, Atalanta;
Skupina C: Bologna, Reggia. na, Modena, Fiorentina, Lazio, Roma, Sambenedettese, Napoli, Spal, Parma;
Skupina D; Bari, Taranto, Palermo, Catania, Messina. Catanzaro.
Na mladinskem turnirju za pokal «E. De Martino« ki se bo začel v nedeljo 4. oktobra, bodo obvezno sodelovale vse enajstorice nacionalne zveze razen uradno oproščenih Cagliarija, Catanie, Catanzara, Messine. Palerma in Taranta.
Masante prvak Italije v maratonu
RIM, 7. — Enrico Masante je novi italijanski prvak v ma-ratonskem teku, 42.195 km dolgo progo je pretekel v času 2.39’20”. Vrstni red ostalih: 2. Lavelli z zaostankom 3’39”,
BERLIN, 7, — Vzhodni Nemec Wolfang Wagner je s časom 2’19”8 postavil evropski rekord na 200 m hrbtno. S tem rezultatom Wagner ni izboljšal nobenega rekorda, ker je mednarodna zveza šele nedav-
Za največje presenečenje drugega kola velja seveda zmaga novinca Slobode iz Tuzle nad Radničkim v Beogradu. Rezultat je bil postavljen v 15’ prvega polčasa, do konca pa je imela Sloboda še več priložno-sti za povečanje rezultata. Njena zmaga je bila povsem zaslužena.
Drugo in nič manjše presenečenje predstavlja katastrofa Rijeke na Kantridi, kateri je razpoložena Vojvodina nasula kar 6 golov proti nobenemu. Tekmi je prisostvovalo 15.000 gledalcev, ki so bili priča živahni in tehnično zelo lepi igri Vojvodine. Rijeka je samo v prvem polčasu skušala nuditi odpor, v drugem pa je Vese-linovičeva četa bila absolutni gospodar igrišča. Gole za Vojvodino so dosegli: v prvem polčasu v 6’ in v 36’ Takač: v drugem polčasu v 2’ Veselinovič, v 23’ Ivoš, v 41’ Veselinovič, v 44’ Krstič.
Le malo manjšo zmago je dosegel Dinamo v Sarajevu. Vratar Sarajeva Ančič je moral štirikrat pobrati žogo iz lastne mreže, v katero sta jo postala po dvakrat Matuš v prvem polčasu in Jerkovič v drugem polčasu. Zmaga Dinama je bila plod boljše kolektivne igre in večje realizator-ske spretnosti napadalcev.
Tudi zmaga Partizana nad Budučnostjo je bila zaslužena. Partizan je že po prvem polčasu vodil s 4:0 in vsa prizadevanja domačih v drugem polčasu so bila zaman. Končni izid 4:2 je bil pravičen.
Tesni zmagi na domačih igriščih sta dosegla Velež nad Hajdukom (2:1) in Crvena zvezda v beograjskem derbiju nad OFK Beogradom. Posebno zanimiva :e bila igra v Beogradu, v kateri je morala C. zvezda napeti vse sile, da je bila kos žilavi in prizadevni enajsterici Beograda.
Rezultati:	Radnički-Sloboda
0:1, Velež-Hajduk 2:1, Buduč-nost-Partizan 2:4, Sarajevo-Di-namo 0:4. Crvena zvezda-Beo-grad 2:1, Rijeka-Vojvodina 6:0.
Lestvica: Vojvodina Sloboda Dinamo Partizan Radnički Beograd Crv. zvezda Velež Ha.iduk Budučnost Rijeka Sarajevo
0 0 0 0 0 0
8:0 2:0 6:1 5:1 3:1 5:3 3:3 I	2:3
1	2:3
2	2:7	0
2	1:10	0
2	0:5	0
kaj minut prej zamenjal Pla-stiča.
Na vrh lestvice se je vsidral sarajevski Železničar, ki je nepričakovano premagal sredi Zagreba favorita za prvo mesto Lokomotivo. Na tujem terenu je bil uspešen še Prole-ter na škodo novinca Igmana.
Rezultati: Odred-Elektrostroj 1:0, Split-Varteks 2:1, Igman-Proleter 0:1, Lokomotiva-Želez-ničar 1:2, Trešnjevka-Zagreb 6:1, Borac-šibetjik 1:0.
Lestvica:
Železničar	2	2	0	0	5:1	4
Borac	2	2	0	0	5:2	4
Trešnjevka	2	1	0	1	6:2	2
Lokomotiva	2	1	0	1	7:5	2
Odred	2	1	0	1	1:1	2
Elektrostroj	2	1	0	1	1:1	2
Šibenik	2	1	0	1	1:1	2
Proleter	2	1	0	1	2:2	2
Varteks	2	1	0	1	3:3	2
Split	2	1	0	1	4:5	2
Zagreb	2	0	0	2	4:12	0
Igman	2	0	0	2	0:4	0
V nedeljo	se	je	začelo tudi			
nogometno prvenstvo v conskih ligah. V slovenski conski ligi, v kateri nastopata tudi primorski enajstorici Izola in Nova Gorica, so bili v 1. kolu doseženi naslednji izidi:
rica 6:2 (3:1), .^°Trj.i)( 00] 2:3	(0:1). Kn®V i-J K
(0:0). Ilirija-Hudaf j j Jl
Kladivar-Graficar .^j hi Maribor-Sobota l®	,
 ** vnG<^ ° 1
MEDNARODNI N
SZ-ČSR *>
»«SnV,A'fp^S 5
pred 90.000	,7
reprezentanco Cf5 . J ki
3:1 (2:0). Domačini «l|a, čas tekme v premo« -
i\
!**S
nedeljo -. rentino, je °?n„cveni ''ifcč”
treniralo na	sl	JOpe]
•tel
Fiorentina ■ *eaL^ jutri zvečer v W
FLORENCA, 7, T,, B igralcev Real M«« f>11, v nedeljo zvečer
S
nu. V Herrera
u ti« w~	!> j -pel
te j osmori«1 ^ ^ Barasaluc«' p*
tos, Vidal, ^>Hsd£tfšteba!1'^ Ruiz in Sand®1
guez, Ruiz in	*	0l
ostali so počivali- d>> s$o Trener Real L j,0tel ^
nuel A. Fleitas m ostav''j !»:
dati kakšna bo
dati, kakšna *-n0 srečanje s FioIe""o XTHi
pa je skoraj fot°d°sii>4 Si v napadu igrah parCJ,| od desne proti le pejein*	I ti^
veira (Canario).	^	J j,
di), De Stefano. r	Wj,vj
to.	hode	, S
Jutri dopoldne v3|cJ gralci španskega	V,tri(
grali trening tek	g (
vrat.	^	f kfa
..
lllrlll IIHItllllll IIIIIIIIIIIIIIIMIinilllllllllllUMIIIIIllIHtllHIIIIUIHHIIIIlUin1111
Triestina potuje danes v
Triestina proti Rf? na stadionu Fian^
Brach bo ostal doma - Pogajanja za Vrir srečanje z Verono
. ,, ti i m d)
Triestina odpotuje danes popoldne ob i**’., n> 3* lim. kler bo jutri zvečer ob 21. uri om»"t je ft
v Rim, kjer bo jutri zvečer ob 21. uri	)«..«	0
dionu Flaminio prijateljsko tekmo z Romo * vic<>1 S določeno v pogodbi za odstop Bernardina, ro pička bo dobila Triestina.	S
S
V zahodni skupini II. zvezne lige je ljubljanski Odred dosegel prvo zmago nad zagrebškem E'ektrostroiem. Tesen rezultat 1:0 ne odgovarja poteku igre, ker bi moral Odred
no priznala rekorde na 200 m zmagati z večjo razliko. Edini v tej disciplini in določila za- j gol je dosegel v 38’ prvega pol-nje kot prvo mejo 2’20"2. i časa Raškovič, ki je samo ne-
Trener Trevisan bo povedel s seboj 13 ali 14 igralcev, med katerimi pa najbrž ne bo Bra-cha, kateremu bodo dovolili nekaj počitka zaradi napornega treninga v zadnjih dneh. Tako bodo po vsej verjetnosti odpotovali naslednji igralci: Bandini, Du-dine, Frigeri, Merkuza, VargHen, Radiče, Degrassi, Mantovani, Taccola, Secchi, Fortunato, Magistrelli in Attilli katerim se bo mogoče pridružil tudi Szoke.
Z nogometaši bosta odpotovala v Rim tudi člana začasnega upravnega odbora odv. Colummi in prof. Stella. Sprejel ju bo predsednik CONI dr. Retti in odgovorni funkcionarji Federcalcio, katerim bosta opisala sedanje probleme tržaškega ligaša.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllltllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllltllllllllIttllllllllllllllflllltllllllllllllllllllltllllllllllllllllll
Mednarodna regata «dragonov» za pokal «V. Heriot»
Danska jadrnica 99UI“ zmagovalka v 2» regati
Vodstvo Triestine lo tudi v stik * ’J. 0 rone za izvedb ^ v. tekme, ki naj bi _„ra
ljo v Veroni.
to srečanje ne b ILijo1 bo Triestina v	AZ'1
pila v Pordenon^^^/
Johansson se n' s(fl f; evropskemu Pr
LONDON, 7.
s*# b
iel
Si
)nji
)N, /. rije »V « vak težke kateg_ je „i J d
gemar Johansson -r0p<K . sporočil NBU j. se Vzklil
hentir lri HITOVI ) .	^	« .,fll 9
ksarski zvezi).
merava odreči n ,fl L
skega prvaka vse ^
merava odreči n**: iP j aka vse p« I dvoboja	(
nom. V zvezi z. v ^ <n( izločilnega dvoboj .^,11-, tl mundu med n'	M
kom Hansom R“V0ln v ?•* talijanskim . PrV,ghans5° h (A Bozzanom je J0 .vj t
>PS, )j‘5*
vil:
«Se vedno se"'(1poV«dlli)
Tržačan Sorrentino z jadrnico «Aretusa» drugi - Jugoslovan Vičič z jadrnico «Vibor» deseti
vak. Nisem se °^nssW'lL |Jj.
jemu evropskemu^
«»1 glM jS
V SOBOTO
V sl
Loi-Vi^if
za evropsko P p
uiitteStš'.. <
MILAN. 7. je že
13. jadralna mednarodna regata dragonov za pokal .Virginia Heriot», ki se je začela v nedeljo, se je včeraj nadaljevala z drugo regato. Kot v nedeljo tako je tudi včeraj pihala burja s hitrostjo od 12. do 17 m na sekundo. Takoj po startu je prevzela vodstvo danska jadrnica »Lil* s krmarjem Berntsenom in ostala v vodstvu vse do cilja. Tesno sta ji sledili obe italijanski jadrnici «Aretusa» in «Veni-lia», ki sta se tudi uvrstil; na cilju na 2. oz. 3. mesto. Nedeljski zmagovalec Cosentino iz Neaplja, je včeraj bil tretji kar je pripisati dejstvu, da se je mox'al t«koj po startu, na zahtevo komisije vrniti in pa dejstvu, da ni imel primernega jadra za tako močan veter. V splošnem vrstnem redu ga je zato prehitel Danec Berntsen z jadrnico «Lil», ki je bu v prvi regati drugi.
Jadrnica .Astrid III.», v nedeljo šesta, je bila diskvalificirana, ker se na zahtevo komisije ni vrnila na start.
Jugoslovanska jadrnica «Vi-hor» s krmarjem Vičičem, ki je v prvi vožnji odstopila zaradi okvare, je v drugj regati dosegla 10. mesto pred dvema zahodnonemškima jadrnicama.
Vrstni red v I .regati: 1. .Venilia«, Cosentino (It.); 2. «Lil», Berntsen (Dan.);	3.
.Gustel XI.», Sturrock (Avstralija); 4. »Aretusa*, Soren-tino (It.); 5. «Grifo II.., Fer-reira (Port.); 6. .Astrid III.., Peitel (Fr.); 7. .Tergeste II.., Illy (It.); 8. »Baliverne., Cla-mangeran (Fr.), 9. .Muh III,., Wagner (Nem.); 10. .Megei,
BriZm “«Sa*r >7 ,)J •m	WC’.J	v	rtil(
Dragoni v pristanu pred odhodom na start
II.., Wissler (Nem,); 11. .Dam-sel«, Delimal (Fr.); 12. «Kai Kai«, Rimboeck (Nem.); «Vi-hor«, Vičič (Jug.), odstopil.
Vrstni red 2. regate: 1. »Lil«, Berntsen (Dan.); 2. «Aretusa», Sorentino (It.); 3. *Venilia», Cosentino (It.); 4. »Gustel XI., Sturrock (Avstralija); 5. »Gri-fo II.«, Ferreira (Port.); 6. »Damsel«, Delimal (Fr.);
• Baliverne., Clamageran (Fr.); 8. .Tergeste II,., Illy (It.); 9. »Muh II.., Wagner (Nem.); 10. «Vihor», Vičič (Jug.); 11. .Kai Kai«, Rimboeck (Nem.);	12.
• Megei«, Wissler (Nem); »A-strid III«, diskvalificirana.
Vrstni red po drugi etapi: 1. »Lil« (Dan.), 2. »Venilia« .(It.),	3. »Aretusa« (It.),	4.
7.1 »Gustel XI.• (Avstralija) itd.
sko prvenstvo * . 8j ^ je, je danes trebi« J ,k
M ^
e danes tre šanem ritmu. ^ ppr,
»Vi .1 Sl
že tri mesece ‘*'govi vjL ki bo drugi v nJ0v. 'V, i‘6.
Bruno Visintin
nje«1
S	k
SZ-*. BriW'i* >f'
je boril z evropsko prveb tegorije.
- At|e. K ‘ ,
MOSKVA, 7- o.rJA .ea j ' boj SZ-Velika	* A V
končal z zmago v k 205-136. V moSk‘,29.^,, fjh'
je zmagala SZ .
je zmagala	.	s	1	tj	'1*
ski konkurenci
Drugi dan ,e^r	^rji
hoji na 20 km ,■/ izboljšali ,svetov vedJ zmagal pa je časom 1.25’57"2-^_^	^	,
" ni-®’ SAH NA B |,
Rezultati
turnirja
S A
BLED, danes pričel
kandidatov za_„.ib a venstvo. V p -sie^i f’ f
  žen, b»f f, J j 1 ;
isluv " - S/f Jt, njeno z lZgle^1 nteV
Ai
tati: Smislov „t res — Fisher__Pjci;
sherja, Petrosj ■
1:0 (v 37. Pot«v 35’ Gligorič remi
Odgov«
STAN1SLAV , liska Tiskarski
urni
fr
r«
Ve
>
J'
K