Oto: Acó Majhenič
———_
GLASILO OBČINE DOMŽALE
iunij 2006 - letnik XLV, št. 7
Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob
vabita na
Osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti
v soboto, 24. junija 2006, ob 20. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu, nato v letnem gledališču
Pozdravni nagovor: Robert Hrovat, predsednik Sveta K.S Dob
Slavnostni govor:
Toni Dragar, podžupan Občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, Fantovski zbor Dob, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, Društvo ročnih možnarjev Rogatec ter Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Ob 19. uri bo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo slavnostno dvignilo slovensko zastavo ob pomniku branileljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale.
Ob slabem vremenu bo prireditev Kulturnem domu na Močilniku.
V teh dneh |e svoj rojstni kraj Rodico obiskal kardinal dr. Franc Rode In ob tej priložnosti dejal: Dragi rojaki, nI vas težko občudovati, fantastični ste.
Krajevna skupnost in Župnija Dob vabita k maši za domovino. 24. Junija 2006, ob 10.30. uri v Župnijski cerkvi Dob.
29. junija ob 18. uri
vsi v Športni park Domžale
Nogometni praznik
Veselje ob zgodovinskem uspehu bi domžalski nogometaši radi delili z vsemi ljubitelji nogometa in športa nasploh. Zato vas v četrtek, 29. junija 2006, ob 18. uri vabijo v Športni park Domžale, na NOGOMETNI PRAZNIK, ki bo namenjen poslovilni tekmi kapetana Dejana Djuranoviča. Praznik se bo začel z nogometno tekmo med veterani in poslanci Državnega zbora RS, lahko boste zaploskali novim reflektorjem ter nato uživali v nogometni tekmi med nogometaši Olimpije, ki so osvojili prva štiri državna prvenstva, ter ekipo Maribora, ki je 1999. leta nastopila v ligi prvakov.
Izkupiček nogometnega praznika, je namenjen družini, kije v železniški nesreči v Depali vasi ostala brez matere.
Dobrodošli!
19. maj 2006 Je postal In bo ostal pomemben datum v novejši zgodovini naie občine. Zapomnila si ga ne bo le množica maturantov, temveč tudi Občina Domžale, M le pred štirimi leti bistveno prispevala, da smo v Domžalah dobili GIMNAZIJO In z njo letos številne maturante naše Srednje šole Domžale. Držimo pesti, da bodo Prav vsi dobro opravili maturo.
Občina Domžale in Atletski klub'VELE Domžale
vabita na
slovesno odprtje atletske steze in
Medklubski atletski miting Domžale 2006
v petek, 16. junija 2006, ob 17.30. uri v Športni park Domžale
Dobrodošli!
STAMPIL JKE VIZITKE
www.s-graf.si
01 721-91-70 Intoffit-gral.si
Iskrene čestitke Nogometnemu klubu Domžale za drugo mesto In uvrstitev v pokal UEFA. Več o njihovem uspehu v naslednji številki.
Atletski klub VELE Domžale
OLIMPIJSKI
TEK
sobota, 24. junij 2006, ob 10. uri v dolini gradu Krumperk
SALON
.50°/°
loranine 3, Mengeê. Tel.: 01/723-82-52, GSM: 041/338-243 I
Minem Pozmsn s.p,, ,fg™nlna j. Menyet, Tel.: 01 /-7gM2^2, QSM: 041/
va--
UGODNI FINANČNI POGOJI: 1 obvezno zavarovanj« (za prvo leto), ' kaifco zavarovanje (za prvo leto), * ragtitradfa za prvo leto AHAC&CO., d.o.o., Domžal« Mala Loka 15, 1230 Domžale
tel: 01/66 V 100 ahac.pnemst
radio hit
Pozdrav poletju, 22.¡uniia
na Kongresnem trgu v Ljubljani.
95.6in 90.2MHz
Ob dnevu
državnosti iskreno čestitamo
in želimo prijetno praznovanje
Županja Cveta Zalokar Oražem Občinski svet Občine Domžale Politične stranke Uredništvo Slamnika
Letno gledališče Dob 16. - 18. junij 2006
petek, 16. junija ob 21.00
Loški oder Skorja Loka William Shakespeare
BENEŠKI TRGOVEC
petek, 16. junija ob 22.30
Ta bol' teater - Kranjska Gora
Jasmina Reza
ART
sobota, 17. junija ob 21.00
Gledališče Bohinjska Bistrica Roberto Athayde PRIROČNIK ZA PREŽIVETJE V PRAGOZDU
sobota, 17. junija ob 22.30
Kulturno društvo R. J. Ribno Darío Fo
PLESKARJI NIMAJO SPOMINOV
nedelja, 18. junija ob 21.00
Gledališče Toneta Cufarja Jesenice Noel Coward
"KOMEDIJA" UUBEZNI
nedelja, 18. junija ob 23.00 ZAKLJUČNA PRIREDITEV
in podelitev priznanj JSRS.
Festival bo potekal v okviru praznovanja Dneva državnosti. £j VSTOPNINE NI! kj/ Informacije: 041 420 610
DOMŽALE
Dober dan, dragi bralci in bralke
Šport, zakaj pa ne?
Spet so trije tedni naokoli in pred vami je že sedma letošnja številka Slamnika. Čeprav naj bi praviloma izhajali na 24 straneh, nam kar nekako ne uspeva, saj za prav vsako številko prejmemo bistveno več prispevkov, kot pa jih lahko uvrstimo na 24 strani.
Najbrž ste opazili, daje v vsaki številki glasila kar nekaj strani namenjenih športu. Res je. da smo edina občina v Sloveniji, ki ima tako v nogometu kot košarki dva prvoligaša, ki oba tekmujeta tudi v evropskih ligah, da nimamo le enega, temveč kar več kotalkarskih klubov, karate in drugih borilnih športov, da imamo kegljače in balinarje, atlete in smučarske tekače, bi-atlonce in skakalce, da so med nami odbojkarji, vrsta tenisačev, motociklistov, najbrž bi našli tudi kakšnega avtomobilista, imamo take in drugačne zma-jarje, šahiste, hokejiste, goltiste in še bi lahko naštevala. Imamo tudi veliko lepo urejenih športnih objektov, ki se jim prav v teh dneh pridružuje tudi nova atletska steza, ki bo uspešnim atletom in atletinjam zanesljivo prinesla še lepše uspehe. Vse skupaj velja pohvaliti, še zlasti, če vemo, da je v vseh teh klubih v različnih selekcijah veliko število mladih. Ce bi vse sešteli, bi vas število tistih, ki na tak način koristno preživljajo svoj prosti čas, zanesljivo presenetilo. Zato sem vedno vesela, ko se peljem mimo Športnega parka ali mimo drugih igrišč in vse povsod vidim veliko mladih. Predlagam vam tudi. da vašega nadebudneža vključite v katero od športnih panog, če seveda tega še niste storili. Prepričali se boste, da si bo v dobro organiziranih športnih klubih pridobil veliko delovnih navad, samo-zaupanje, tovarištvo, morda celo tekmovalne uspehe. Pri tem vam želimo pomagati tudi v Uredništvu Slamnika, saj boste v tej številki našli vrsto povabil na različne športne in druge aktivnosti, ki bodo polepšale počitnice vašim otrokom, vam pa omogočile, da boste brez skrbi. Ob tem naj zapišemo, da bo tudi letos odprt domžalski bazen, o katerem pa boste lahko več prebrali v prihodnji številki.
Poletje je končno našlo pot tudi do nas in marsikdo že razmišlja o letošnjih počitnicah in dopustu. Mi še ne, kajti pred nami sta še dve številki Slamnika, potem pa tudi mi za nekaj časa odložimo pisala in odidemo prijetnim dnem nasproti. Skušali se bomo kar najbolje odpočiti, saj je pred
Naslednja, osma številka Slamnika izide 30. junija 2006, zato pričakujemo, da boste prispevke, skupaj s fotografijami, oddali do 19. junija 2006 na elektronski naslov vera.vojska@.dom-zale.si ali info@kd-domza-le.si, lahko pa jih prinesete na disketah tudi v Uredništvo
nami delovna jesen, v kateri bo tudi Slamnik spremljal lokalne volitve.
Poglejte današnji Slamnik, ne prezrite vrste povabil, tudi kakšen zanimiv javni razpis boste lahko našli, pa križanko in koledar opravil na vrtu, ki ga nekateri najprej poiščete v našem glasilu. Našim učencem in učenkam, pa tudi srednješolcem in srednješolkam veliko uspešnih dni pred koncem letošnjega šolskega leta, vsem vam pa prijetno raz-mišljanje tako o bližnjih počitnicah kot o prijetnih dneh, ki jih prinaša poletje.
1 ep pozdrav do prihodnjič in ne pozabite: do krajev, kamor se splača, ni nobenih bližnjic - zato jih ne iščite, ampak le pogumno naprej
Odgovorna urednica
Delegacija Občine Domžale izročila podpise, zbrane v okviru projekta STOP KOLONAM
Minister za promet: Elektronsko cestninjenje do konca leta 2008
avtocest ter sistema cestninje-nja v Sloveniji, veljavni nacionalni program gradnje AC ter pomen pobiranja cestnin, s katerimi plačujemo najete kredite ter vzdrževanje AC. Pojasnil je vzroke neizgradnje. treh cestninskih postaj ter ob koncu zagotovil, da bo elektronski sistem v prostem prometnem toku zaživel konec leta 2008 ter bo omogočil plačevanje cestnin po prevoženem kilometru. Na kratko je s sodelavci predstavil novosti Zakona o cestninjenju, usmeritve ministrstva v zvezi z cestninjenjem, ki jih bo skupaj s predlogi in pripombami županov posredoval Vladi, opozoril jih je tudi na bližnjo okroglo mizo o tej problematiki, o kratkoročnih ukrepih pa ni govoril, saj je po njegovem mnenju prav uvedba elektronskega sistema cestninjenja kratkoročni ukrep. Zagotovil je tudi ukrepe, s katerimi naj bi bilo tovornemu prometu onemogočeno izmikanje plačilu cestnin in uničevanje lokalnih cest.
Pogovor je bil po mnenju obeh strani, ki sta ob tej priložnosti
stran
izmenjali še nekatere druge pobude in pripombe, odprt, korekten ter je po mnenju ministra dosegel svoj cilj. Na tiskovni konferenci je mag. Janez Božič ponovno poudaril, da je edina rešitev elektronski sistem cestninjenja, in zagotovil, da bo ta v veljavi, če ne bo kakšnih drugih težav (npr. izbira izvajalcev) do konca leta 2008, govoril pa je tudi o sinhronizaciji javnega prometa, enotni vozovnici in drugih posegih, ki naj bi zagotovili več usklajenega javnega prometa.
Naša županja, Cveta Zalokar Oražem, ki je ministru postavila vrsto vprašanj, ob koncu pogovora ni bila zadovoljna, saj na sestanku ni bilo govora o predlaganih kratkoročnih ukrepih. Je pa številnim novinarjem povedala: »če bo zaradi projekta STOP KOLONAM in pogovora pri ministru elektronski sistem cestninjenja res uveden do konca leta 2008 ter bo tako omogočeno enakopravno cestninjenje, je to tudi uresničitev ene izmed zahtev projekta STOP KOLONAM«.
Odgovorna urednica
Na zaprosilo Občine Domžale, o tem smo pisali že v prejšnjih številkah Slamnika, je minister za promet, mag. Janez Božič, s sodelavci 25. maja 2006 sprejel delegacijo, v kateri so bili županja Cveta Zalokar Oražem ter podžupan Občine Domžale Toni Dragar, Janez Jazbec, župan Občine Slovenske Konjice, Boris Po-povič, župan Mestne občine Koper, Martin Rebolj, župan Občine Moravče, Franc Mu-šič. podžupan Občine Trzin, ter podpisana. Na željo ministra novinarji niso bili prisotni, so pa pred srečanjem na ministrstvu pripravili vrsto pogovorov z udeleženci, po pogovoru pa jc minister pripravil tudi kratko tiskovno konferenco.
Uvodno informacijo je na pogovoru podala županja Cveta Zalokar Oražem, ki je predstavila projekt STOP KOLONAM, v katerem je več kot 25.000 podpisnikov v občini Domžale ter sirom Slovenije izrazilo nestri-njanje z neenakovrednim cestninjenjem v Sloveniji ter zahtevalo zaprtje cestninske postaje v Krtini, ki v občini Domžale povzroča največ prometnih težav (zaradi izmikanja cestninski postaji so bistveno bolj obremenjene lokalne ceste - tudi s tovornim prometom, kar povzroča ogrožanje udeležencev v prometu, posebej otrok, povečuje onesnaževanje okolja in ovira gospodarski razvoj, ipd). Protestirala je proti nepravičnemu in nepoštenemu sistemu cestninjenja, opozorila na neizgradnjo treh dogovorjenih cestninskih postaj ter zahtevala čimprejšnje kratkoročne ukrepe, tudi zaprtje cestninske postaje v Krtini ter realizacijo dogovorov v zvezi z AC v občini Domžale. Podobno uvodno informacijo je podal Janez Jazbec, župan Občine Slovenj Gradec, kjer so zbrali nekaj več kot 7000 podpisov, in edini na tem območju Slovenije
v celoti plačujejo cestnino, zahteval je pogovor z ministrom v občini. Zupan Mestne občine Koper, Boris Popovič, je predstavil svoje poglede na sistem cestninjenja (vinjete), župan Občine Moravče, Martin Rebolj, je opozoril na problematiko to-
vornega prometa skozi občino; o prometni problematiki pa je govoril tudi podžupan Občine Trzin, Franc Mušič. Minister za promet, mag. Janez Božič, je v daljšem nagovoru predstavil  zgodovino gradnje
Slovesno odprtje Spominskega parka Radomlje
Naj večno vam sije to zlato sonce svobode!
26. maja 2006 je bila ob pokopališču v Radomljah slovesnost ob odprtju Spominskega parka Radomlje. V grobnico so bili iz središča Radomelj, kjer se danes že celovito ureja novo krožišče, preneseni posmrtni ostanki 132 borcev, aktivistov ter civilnih žrtev okupatorja in njegovih po-magačev na območju nekdanje občine Radomlje oz. sedanjih K S Radomlje, Rova, Preserje in Ho-mec-Nožice.
Slovesnosti se je udeležilo veliko število ljudi, med njimi svojci pokojnih, borci in borke, pripadniki častne čete Slovenske vojske, županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, podžupana Toni Dragar in Vinko Juhart, župan Občine Moravče, Martin Rebolj, Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje, Štefan Kočar, predsednik Krajevnega odbora ZZB NOV Radomlje, Ivan Peterca, predsednik Območne organizacije ZZB NOV Domžale, Dominik Grmek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, častni občan Jože Pogačnik, svetniki in svetnice, ki so po slovenski himni v izvedbi Godbe Domžale prisluhnili Petru Jermanu, podpredsedniku Krajevnega odbora ZZB NOV Radomlje.
Po pozdravu vseh prisotnih ter predstavitvi pokopanih v grobnici se je spomnil dni 2. svetovne vojne, »ko so slovenski fantje, dekleta, možje in žene na poziv OF zgrabili za orožje, da se ubranijo pred napovedanim uničenjem slovenskega naroda in si izborijo lepšo bodočnost. Žal ne vsi. Nekateri so nasedli tistim, ki jim
je bilo več za oblast in premoženje kot za narodov obstanek in so zato sodelovali z okupatorjem. Štiri leta so padale žrtve, so umirali možje in žene, otroci in starci; umrli so, da mi živimo in da smo še Slovenci. Brez njihovega boja in njihovih žrtev pred petnajstimi leti ne bi imeli na čem ustanavljati neodvisne države Slo-
venije. Njihov upor in njihov boj nas je uvrstil med člane zmagovite pro-tihitlerjevske koalicije in nam vrnil Primorsko. Tega ne smemo nikoli pozabiti, še posebno se je treba tega zavedati danes, ko poskušajo nekateri zgodovino postaviti na glavo, da se, ko se za nekatere zgodovina začenja leta 1991, prazgodovina pa junija 1945, pred tem pa zanje ni bilo ničesar. Dogajanja izpred 65 let bi radi presojali po današnji modi, veličino narodovega boja za obstanek bi radi izmerili s pritlikavimi vatli koristo-lovskih duš. Naš upor in naš boj razglašajo za zločin. Oborožen boj po kapitulaciji državne vojske menda ni bil v skladu z mednarodnim pravom. In s katerim pravom je bil v skladu napad brez vojne napovedi, priključevanje ozemelj pred koncem vojne, izseljevanje desettisočev, streljanje
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ("'AMKR-NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI./, STIHRIČ, BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDRIUKA, JURE ILHRIN, METKA /I fPANEK in ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA SIARIČ
Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA ŽABJEK, tel.: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofojkd-domzale.si
URADNE URE: od ponedeljka dO petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona O DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za lisk: 1R image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik, risk: Sel d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
stran 3
OBČINSKI SVET
24. maj 2006 - 35. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Zaključni račun 2005, poslovanje javnih zavodov in podjetij, Slamnika, o socialni problematiki
Za tokratno 35. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je značilno, da je bila kratka - kljub sprejemu Odloka o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2005 s premoženjsko bilanco za leto 2005 in poslovnim poročilom za leto 2005, ki so ga svetniki in svetnice prejeli v obširni brošuri s stranmi.
Po pozdravu predsedujočega, To-nija Dragarja, podžupana Občine Domžale, sprejemu zapisnika prejšnje seje in po določitvi dnevnega reda 35. seje, obsegal je 12 točk, se je Občinski svet Občine Domžale najprej lotil sklepa o izdaji soglasja k imenovanju direktorice Centra za mlade Domžale. Po obrazložitvi Tonija Dragarja, predsednika Komisije za volitve in imenovanja, razpravi Francija Gerbca, SD, ki je želel mnenje kandidatke za direktorico o delu z mladostniki oz. otroki s posebnimi potrebami, ter pojasnilih Lili Jazbec, so svetnice in svetniki s 23 glasovi ZA sprejeli naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale daje soglasje k imenovanju Lili .Jazbec, Aljaževa 2, Vir, 1230 Domžale za direktorico »Centra za mlade« Domžale.
2. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje »Center za mlade« Domžale, da do meseca septembra pripravi program dela, ki bo v celoti pokril potrebe dela z mladostniki oz. otroki s posebnimi potrebami. Pri pripravi vsebine programa naj upošteva
ugotovitve in usmeritve iz poročil javnih zavodov o socialni problematiki v občini Domžale.
Zaključni račun za leto 2005
Zaključni račun za leto 2006 je bil sprejet z dvema amandmajema po poročilu Romana Lenassi-ja, predsednika Odbora za finance, ter razpravi Janeza Limbka, N.Si, na katero je odgovarjal Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo Občine Domžale, in sicer v naslednjem besedilu:
L Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2005 in konsolidirano premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31.12. 2005.
2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2005 in tabelarični del konsolidi-rane premoženjske bilance Občine Domžale na dan 31.12.2005.
3. Občina bo financirala prehod Dcpala vas 1
Uvodno informacijo k točki, v kateri je Občinski svet Občine Domžale na predlog županje Cvete Zalokar Oražem razpravljal o tem, da bo Občina Domžale zagotovila finančna sredstva za popolno zavarovanje prehoda čez železnico v Depali vas - prehod Depala vas I, je dal podžupan Vinko Juhart. V razpravi so sodelovali: Janez. Limhek, N.Si, je želel izvedeti, kateri prehod se ho zaščitili hkrati pa je posredoval
tudi sklep svetniških skupin N.Si in SDS, da se zaščitijo vsi prehodi; Franci Gerbec, SD, je predlagane sklepe podprl in zahteval celovito ureditev, določitev rokov ter sodelovanje obeh poslancev pri zavarovanju vseh prehodov; Roman Lenassi, N.Si, je vprašal, kdaj bo država ukrepala; Robert 1 Irovat, SDS, je opozoril, da je v RS 700 prehodov in le 200 povsem zavarovanih ter povedal, da ima obljubo Javne agencije za železniški promet RS, da bo zadevo uredila, zanimala ga je tudi cena zavarovanja prehoda; mag. Majda Rudi Pučnik, SDS, je predlagala, da se preveri možnost ureditve montažnih cestnih grbin in na lak način umiritev prometa; Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal, da se prehodi takoj zavarujejo; Jakob Smolnikar, SLS, pa je vprašal o možnosti ureditve i/vennivojskega prečkanja. O usklajevanju z omenjeno agencijo ter vseh postopkih, vključno s poslanskim vprašanjem mag. Janezu Božiču, sekretarju za promet, je poročala županja Cveta Zalokar Oražem, ki je podrobno predstavila tudi svojo pobudo ter predlagani sklep. S 25 glasovi sta bila sprejeta naslednja sklepa: L Občinski svet Občine Domžale nalaga županji, da pri Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006, načrtuje ustrezna sredstva za postavitev zapornic na železniškem prehodu v Depali vasi 1. 2.Občinski svet Občine Domžale nalaga županji, da Občina Domžale skupaj z Občino Trzin in v
sodelovanju z Javno agencijo za železniški promet RS v okviru priprave občinskih strategij izdelata zasnovo prometne ureditve za to območje, kot dolgoročno rešitev urejanja križanja cest z železniško progo.
Javni zavodi v letu 2005
Svetniki in svetnice so o poslovanju javnih zavodov v letu 2005 na področju družbenih dejavnostih, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Domžale, prejeli obširna poročila pa tudi mnenja svojih predstavnikov v svetih zavodov. Uvodno informacijo je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, posamezne probleme pa so predstavili Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Toni Savnik, direktor Glasbene šole Domžale in Marija Jerina, direktorica Vrtca Domžale. V razpravi so po predstavitvi dodatnih sklepov Odbora za finance (predsednik Roman Lenassi) in Odbora za družbene dejavnosti (predsednica Andreja Pogačnik Jarc) sodelovali: Franci Gerbec, ki je v imenu svetniške skupine SD obrazložil dodatne štiri sklepe, izrazil pa tudi pričakovanje, da bodo vodstva javnih zavodov predlagala programske predloge; Robert Hrovat, SDS, je razpravljal o problematiki predšolske vzgoje in pomanjkanju prostora v vrtcih; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je razpravljala o problematiki odklonjenih otrok ter opozorila na neenake možnosti; Roman Lenassi je kot predsednik Odbora za finance predlagal menjavo sklepov odbora s predlaganimi sklepi svetniške skupine SD. Sprejeti so bili naslednji sklepi, med njimi tudi vsi sklepi svetniške skupine SD:
I. Občinski svet Občine Domžale sprejme informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2005 za: Osnovno šolo Rodica, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Venclja Perka, Osnovno šolo
talcev, zapiranje in mučenje ljudi, ubijanje otrok in starcev, požiganje vasi in ljudi, ovajanje in izdajanje sosedov ter pobijanje sonarodnja-kov z okupatorjevim orožjem in okupatorjevo plačo? Katero sodišče je pošteno sodilo triletnemu Mihcu
generacije prevzele bojno in svobodoljubno tradicijo partizanskih brigad in divizij, ki so pred enainšestde-setimi leti osvobodile in zavarovale današnje ozemlje Slovenije ter zastavo svobodoljubja predale naslednjim rodovom«.
Radomlje, kjer so našli svoje poslednje prebivališče, da bodo naprej sanjali sanje, ki so bile grobo pretrgane pred več kot šestimi desetletji. Tu, na tem svetem kraju, so našli novo počivališče, dosedanje pa odstopili nam, živim, ki jih ne bomo nikoli pozabili.« V nadaljevanju je predstavila potek gradnje Spominskega parka Radomlje ter se posebej zahvalila za izjemno sodelovanje Krajevni skupnosti Radomlje ter predsedniku Sveta KS Metodu Marčunu ter Krajevnemu odboru ZZB NOV Radomlje ter predsedniku Štefanu Kočarju, svojcem padlih za razumevanje ter Oddelku za okolje in prostor, posebej ge. Andreji Sever. Ob koncu se je zahvalila izvajalcem kulturnega pro-
in sprejeli odločitev, da vaši dragi svoje zadnje počivališče najdejo v spominskem parku v Radomljah. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste kakorkoli prispevali, da je današnji dogodek kljub svoji tragičnosti lep, kot so bili lepi in dragoceni cilji, za katere so se borili vsi, ki se jih danes spominjamo. Naj bo minuta tišine znak hvaležnosti vsem, ki se jih danes spominjamo, vsem živim pa opomin, da nobena vojna ni dobra.«
Po minuti tišine sta delegaciji Občine Domžale in Krajevnega odbora ZZB NOV Radomlje položili venca na grobnico. V kulturnem programu, ki ga je vodil Janez Hafner in bil obenem tudi recitator, so ob (iodbi Domžale sodelovali še pevci
in štiriinosemdesetletni Frančiški v Stegnah in ranjencem na Kolovcu. Nikomur v Evropi še ni prišlo na misel, da bi Quislinga ali Petaina uvrstil med žitve, kakor nekateri pri nas uvrščajo generala Rupnika. Mi smo in bomo ostali ponosni na NOB in se bomo sramovali izdajalcev, pa čeprav bo sprejet zakon, po katerem po lahko golčajski mežnar zahteval in dobil odškodnino kot begunec in žrtev vojne.« Ob koncu je prebral Pesem Fani Okič IZROČILO ter poudaril: »Kljub kapitulantski zunanji politiki vlade, nam prisotnost častne enote Slovenske vojske in veteranov vojne za Slovenijo na današnji slovesnosti vliva upanje, da bodo nove
Za njim je zbranim spregovorila županja Cveta Zalokar Oražem, ki je po pozdravu prisotnih, govorila o življenju, kije vedno sklenjen krog: začetek in konec sta kot svetilnika, ki svetita na življenjsko pot, na njeno sled ter nadaljevala: » Pravkar vsem, ki so doslej in bodo tudi poslej živeli v naših spominih, doslej pa so počivali v grobnici sredi Radomelj, še enkrat prižigamo luč v svetilniku, ki je zaznamoval konec njihove življenjske poti. Na njenem koncu so bili pred desetletji, ko so svoja življenja darovali za domovino, za samostojno Slovenijo, za naš lepši sedanjik. Danes se jih spominjamo v Spominskem parku
grama in svoj nagovor zaključila: »Živimo, ker smo umrli za svobodo je napis, ki umrle, ki se jih danes spominjamo, spremlja tudi v novem Spominskem parku Radomlje, kjer smo jim postavili tudi novo ploščo, s katero želimo tudi bodoče rodove seznanjati, da smo v letu 2006 skupaj uredili spominski park - v spomin in opomin. Naj bo vsem, ki so našli svoj poslednji dom v Spominskem parku Radomlje lahka slovenska zemlja. Naj ostanejo v naših spominih s hvaležnostjo, za vse kar so nam dali. Ta hvaležnost pa je namenjena tudi vam, spoštovani sorodniki pokojnih, ki ste razumeli potrebe sodobnega časa
Mavrica obvešča vse, ki bi želeli fotografije, DVD ali VIIS video posnetke slovesnosti ob odprtju Spominskega parka Radomlje, 26. maja 2006, da pokličejo tel. 7227 971.
Moškega pevskega zbora Radomlje ter pevka in kitaristka Silva Kosec, ob koncu pa se je vsem zahvalil podpredsednik KO ZZB Radomlje Peter Jerman.«
V. Vojska
Preserje pri Radomljah, Osnovno šolo Roje, Osnovno šolo Dob, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec Urša Domžale, Vrtec Domžale, Center za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Zavod za šport in rekreacijo Domžale.
2. Občinski svet Občine Domžale bo na eni od prihodnjih sej ustanovil Svet za varnost občanov.
3. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje člane Sveta skupnosti osnovnih šol Domžale, da Skupnost v roku 30 dni predloži v obravnavo Občini Domžale poročilo o poslovanju v letu 2005 ter o urejanju razmerij z ustanovitelji ter notranjih razmerij v skupnosti.
4. Občinski svet Občine Domžale nalaga vsem javnim zavodom dosledno spoštovanje Zakona o javnih naročilih pri oddajanju storitev in naročanju dobav. Nadzorni odbor Občine Domžale in finančni kontrolor občinske uprave naj opravi v roku treh mesecev nadzorni pregled glede načina oddaje naročil v javnih zavodih in o tem poroča občinskemu svetu.
5. Občinski svet Občine Domžale nalaga občinski upravi, da skupaj z ravnatelji osnovnih šol in vrtcev pripravi do 31.12.2006 program nujnih investicijskih vlaganj v večje prenove in posodobitve objektov in naprav, vključno na področju športnih objektov in zagotavljanja varovanja (fizičnega in tehničnega) za obdobje 2007-2010 kot del pripravljalnih gradiv za določitev nove Razvojne strategije Občine Domžale in razvojnih programov za obdobje 2007 - 2010.
6. Občinski svet Občine Domžale nalaga občinski upravi in Zavodu za šport in rekreacijo, da pripravita do 31.12.2006 predlog enotnega Pravilnika o namenih in pogojih uporabe telovadnic in drugih prostorov šol ter drugih javnih objektov v lasti občine za potrebe društev na področju športa, kulture in druge javne potrebe in ga predloži v obravnavo občinskemu svetu. Sledil je sprejem Informacije o poslovanju javnega podjetja Centralna čistilna naprava Dom-žale-Kamnik, o kateri je govorila direktorica dr. Olga Burica, Občinski svet Občine Domžale pa jo je brez razprave soglasno sprejel. O podobni informaciji o poslovanju JKP Prodnik sta razpravljala Roman Lenassi, N.Si, ter Franci Gerbec, SD, po odgovorih Marka Faturja, direktorja, nato pa je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Informacijo o poslovanju enot vodovod, kanalizacija, javna higiena in pogrebna dejavnost Javno komunalno podjetje Prodnik na področju Občine Domžale za leto 2005.
Dvorec Črnelo In park sta kulturni spomenik
Po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, in Vladi-mirja Knifica, vodje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj, ter razpravi Francija Gerbca, SD, je bil skupaj z amandmajem sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o razglasitvi Dvorca Črnelo in Parka dvorca Črnelo za kulturni spomenik lokalnega pomena. Brez razprav je nato Občinski svet Občine Domžale sprejel Poročilo o poslovanju javnega glasila »SLAMNIK« za leto 2005 ter se lotil socialne problematike v Občini Domžale, za katero je bilo pripravljeno obširno poročilo.
V razpravi so po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, sodelovali: Andreja Pogačnik Jarc kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, ki je naštela nekatere najpomembnejše naloge na tem področju; Franci Gerbec, SD, ki je opozoril na celovito reševanje problematike ter v imenu svetniške skupine SD predlagal
dodatne sklepe, ki so bili kasneje sprejeti.
Ob koncu razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Poročilo o socialni problematiki v Občini Domžale.
2. Občinski svet Občine Domžale izraža namero za podporo projektu Dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki ga je pripravil Center za socialno delo Domžale tako, da se v letu 2007 zagotovijo materialni pogoji za delovanje tega centra za otroke in mladostnike iz Občine Domžale.
3. Občinski svet Občine Domžale izraža namero za podporo projektu Svetovalnega centra za pomoč v kriznih situacijah, ki ga kot nosilec pripravlja Zdravstveni dom Domžale.
4. Občinski svet Občine Domžale podpira širitev delovanja f entra za mlade Domžale z opravljanjem svetovalne službe za otroke s posebnimi potrebami.
5. Občina Domžale predlaga Zavodu za zaposlovanje. Obrtni zbornici Domžale in drugim zainteresiranim organizacijam izdelavo posebnega skupnega lokalnega zaposlitvenega programa s poudarkom na zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve in težje zaposljivih oseb v skladu z nacionalnim programom zaposlovanja.
6. Za reševanje vseh vrst odvisnosti mladostnikov in drugih oseb bo Občina Domžale dala pobudo za ustanovitev lokalne akcijske skupine (LAS) za zagotavljanje usklajenega in načrtnega delovanja šol, vseh centrov za delo z mladimi in socialnih služb, zdravstvene službe, policije in drugih državnih organov ter organizacij civilne družbe.
7. Občina Domžale bo zagotovila v svojih razvojnih programih in občinskem proračunu možnosti za ustanovitev in delovanje dnevnega centra za pomoč na domu zaradi različnih oblik in vrst pomoči starejšim osebam s posebnimi težavami (demenca, itd.
stalna mobilna pomoč). Prav tako bo občina sodelovala pri zagotavljanju dodatnih zmogljivosti za brezdomce ter ustanovitvi in delovanju delavnice za mlajše osebe s posebnimi potrebami
8. Občina Domžale bo v razvojnih programih v naslednjem obdobju povečala sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj s sredstvi iz proračuna in spodbudami in olajšavami drugim investitorjem. Do konca leta 2006 bo proučila potrebo za ustanovitev posebne organizacije za gradnjo neprofitnih stanovanj.
Ob koncu seje so svetniki in svetnice sprejeli sklepe o sprejemu odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobrazevalnih zavodov Osnovne šole Rodica, Osnovne šole Domžale ter Osnovne Šole Venclja Perka v prvi obravnavi in ugotovili, da so primerni za nadaljnjo obravnavo, ter sklep o sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organiziranju pomoči na domu in merilih za določanje plačil storitev.
Vprašanja, pobude in predlogi
V tej točki so sodelovali: Saša Kos, LDS, ki je opozorila na nevarnost križišča ob avtosalonu Kosec, kjer je bila pred kratkim prometna nesreča s smrtnim izidom; Stane Kovač, Svetniška skupina obrtnikov in podjetnikov, ki je opozoril na problematiko sprejemanja dokumentov v zvezi s poslovno industrijsko cono Želodnik; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na nevarnost, ki jo povzročajo sleparji pred LIP Radomlje; Jakob Smolnikar, SLS, je vprašal, zakaj zapornice na poplavnem območju v Dobu še niso predane v upravljanje; zaprosil je za pojasnilo o statusu deponije v Dobu ter opozoril na problematiko makadamskih cest do Krumperka; mag. Majda Pučnik Rudi, SDS, je predlagala postavitev pločnika pred vstopom na obvoznico v Kamniku; Janez Vasle, N.Si, je predlagal označitev pešpoti pri Mercatorju; Franci Gerbec, SD, pa je opozoril na problematiko divjih odlagališč.
DOMŽALE
Predšolsko varstvo v naši občini
Občina išče kratkoročne in dolgoročne rešitve
Med dejavnostmi, ki jim občina Domžale vseskozi namenja posebno skrb in tudi dobršen del občinskega proračuna je tudi organizirano predšolsko varstvo, za katerega so tudi svetniki in svetnice na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale ugotavljali kvaliteten napredek, opozarjali pa tudi na še vedno odprt problem odklonjenih otrok, za katerih primerno varstvo občina išče kratkoročne in dolgoročne rešitve, saj se še kako zavedajo, kako velik problem in stiske so nezagotovljeno varstvo za vsakega posameznika in družino.
V kratkem času smo dobili nov vrtec Mlinček v Radomljah, na lokaciji starega vrtca na Koli-čevem je bil zgrajen nov vrtec, pred nami sta odprtji dveh vrtcev, in sicer Vrtca Bistra - 62 novih mest. in Vrtca Dragomelj 52 novih mest, glede na število odklonjenih otrok, pa občina planira tudi nekatere kratkoročne ukrepe (v okviru možnosti novi oddelki v nekaterih vrtcih). Skupaj je v domžalske vrtce, za katere je zavezanka za plačilo razlike v ceni programa in plačila staršev, vključenih 997 otrok. In zakaj mest v vrtcih še vedno primanjkuje? Eden od vzrokov je zanesljivo povečevanje števila prebivalcev zaradi gradnje stanovanjskih sosesk, čeprav se ugotavlja, da je med njimi blizu polovica naših občanov. Kakor smo po eni strani veseli, da so med njimi zlasti mladi, se po drugi zavedamo, da je potrebno tudi njihovim malčkom zagotoviti mesto v vrtcu. Nova vrtca sta zrasla v novih naseljih. Ob tem je treba poudariti, da občina dosledno zahteva, da investitorji večjih naselij zgradijo tudi vrtec. Žal v preteklosti to ni bila praksa.
Drugi vzrok nam pokaže podatek, da je bilo npr. v Vrtcu Urša pred leti pet oddelkov dojenčkov, v posameznim oddelku je lahko le 14 malčkov, danes pa imajo 10 oddelkov dojenčkov, medtem ko se število oddelkov, ki jih obiskujejo otroci, stari nad 3 leta in je v posameznem oddelku lahko H otrok, manjša, kar pomeni, daje v posameznem vrtcu danes bistveno več oddelkov in manj otrok. Starši želijo svoje malčke bistveno prej oddati v varstvo v vrtec, kot pa je bilo to pred leti, medtem ko se število otrok, starejših od treh let, v organiziranem varstvu zmanjšuje. Država pri reševanju tega problema ne pomaga, ukvarja se predvsem z okolji, kjer se število otrok zmanjšuje, hkrati pa zaostruje kriterije glede števila otrok v posameznih oddelkih. Hkrati pa se dogaja, da Mestna občina Ljubljana, ne glede na zagotovila o pokrivanju stroškov za varstvo otrok iz drugih občin, dosledno odklanja vpis otrok iz drugih občin. Raje zapirajo oddelke in vrtce.
Občina Domžale se zaveda problema zagotovitve predšolskega varstva vsem otrokom ter pomembnosti le-tega za razvoj mlade osebnosti, pa tudi za razpoloženje staršev, ki za svojega otroka želijo organizirano kvalitetno varstvo, zato bo tudi v prihodnje namenjala posebno skrb pri zagotavljanju pogojev za predšolsko varstvo. Tako /e načrtujemo gradnjo novih vrtcev /lasti na območju Doba, Krtine in Podrečja. pa tudi območja Radomelj in Preserij. Do tedaj pa prosi vse starše odklonjenih otrok za razumevanje in strpnost.
Urad županje Občine Domžale
Obisk kardinala
dr. Franca Rodeta na rojstni Rodici, župniji Jarše in Občini Domžale
Tukaj sem doma, tu so moje korenine
V okviru obiska Slovenije, kamor ga je povabil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, je 3. junija 2006 kardinal dr. Franc Rode obiskal tudi rojstni kraj Rodico in domačo faro Jarše. Pred njegovo rojstno hišo ga je pričakalo nekaj tisoč ljudi, ki smo mu vsi po vrsti zaželeli prisrčno dobrodošlico.
Tega dne je bila Rodica še posebej slovesna, okrašena z zastavami, dobrodošlico pa so najbolj slavnemu krajanu izrekali tudi napisi in postavljeni mlaji. Ob igranju Lukovške godbe ter pritrkavanju Mengeških pritrkovalcev je kardinal dr. Franc Rode v spremstvu arhidijakona in domačega župnika Janeza Kvaternika peš prišel do rojstne hiše, kjer so mu v znak gostoljubnosti ponudili kruh in sol. Po pozdravu domačih in gostov sta Zdravljico zapela Oktet bratov Pirnat ter Kvintet Pitnat, nato pa so se prisotni spontano pridružili voditelju Urošu Cotmanu in sku-
paj zapeli krajevno himno, kateri so dodali kitico:
Priznanje nam je papež dal, naš Franc je kardinal postal. Pozna nas zdaj vesoljni svet, ki je za vero vnet.
Sledili so številni nagovori, ki jih je pričela kardinalova sestra - uršulinka Cecilija, za njo pa je kardinala v imenu ljubljanske nadškofije pozdravil arhidijakon dr. Franci Šuštar, ki je poudaril kardinalov ponos in veselje ob vsakokratnem srečanju z domovino, dr. Franc Rode pa je že ob njegovem nagovoru zbrane pozdravil z besedami: Dragi rojaki, ni vas težko občudovati, fantastični ste.<< Sledil je pozdrav dekana Mateja Zevnika, nato pa županje Cvete Zalokar Oražem, ki je poudarila, da je počaščena, da mu v imenu občank in občanov Občine Domžale lahko izreče dobrodošlico ob njegovem prvem obisku domovine: »Ponosni smo, da ste to dosegli, in ponosni smo, da so vaše korenine prav iz naših krajev,« je
dejala in poudarila, daje bilo s tem izkazano veliko priznanje ne le njemu, njegovemu delu in sposobnostim, pač pa tudi slovenskemu narodu v celoti. V nadaljevanju je skupaj s podžupanom Tonijem Dragarjem kardinalu izročila v drag in ljub spomin na Domžale umetniško delo domačinke Marine Lenček iz njenega cikla Ko zmoreš čutiti Ljubezen in predstavlja bogato slovensko ljudsko izročilo, in dejala: »Želim, vam, da se ob vsakokratnem pogledu nanj, tudi takrat, ko boste daleč stran, z veseljem spomnite naše občine, rojstnega kraja in svojih rojakov v Sloveniji.« V imenu krajanov in krajank kardinala pozdravil predsednik Sveta KS Jarše-Rodica, Anton Košenina, ki se je spomnil zgodovine tega območja in poudaril, daje imenovanje rojaka dr. Franca Rodeta v 700 letni zgodovini kraja največji dogodek, ter mu v spomin na obisk domačega kraja izročil čipko, ki jo je izdelala gospa Černe-tova. Nato je kardinal blagoslovil kapelo, posvečeno Srcu Jezusovemu, ki jo je osnoval Matej Kotnik, prisotni pa so prisluhnili Otroškemu pevskemu zboru Župnije Jarše ter pritrkovalcem.
Po blagoslovu so se gostje skozi gost špalir številnih obiskovalcev v procesiji, v kateri so bili tudi gasilci, narodne noše, skavti in konjeniki, odpeljali v Grobeljsko cerkev, kjer je kardinal v župnijski cerkvi po pozdravu ključarja Jožeta Ručigaja, vodil slovesno
maševanje. V nagovoru je poudaril, daje njegovo imenovanje ne le čast zanj, temveč za vse Slovence še posebej sokrajane, v pridigi pa se je predvsem spomnil zgodovine svoje domačije. Maši je sledila akademija, na kateri so prepevali pevci Okteta bratov Pirnat ter Kvinteta Pirnat, kardinal pa je na kratko predstavil svoje delovanje. Ob koncu so se vsi prisotni, ki so dodobra napolnili cerkev in njeno okolico zadržali na pogostitvi in prisluhnili Domžalski godbi, na prvi obisk kardinala v domači župniji pa jih bodo spominjale spominski razglednici in podobica.
O.U.
stran
Županja Cveta 'Zalokar Oražem je kardinalu dr. Francu Rodetu, ter zbranim tudi pojasnila: »Dovolite pa ml, da to priložnost izkoristim tudi za pojasnilo: včeraj je eden od najbolj žaljivih in nedobro-namernih medijev objavil vest, da naj bi občina Domžale pod mojim županovanjem ovirala in nagajala pri dajanju soglasij organizatorjem današnjega srečanja. Delavke in delavci občinske uprave, ki so pri tem sodelovali, so žalostni in ogorčeni, saj je resnica prav nasprotna. Res pa je, da pri tem postopkih nismo bili udeleženi in pristojni le mi. pač pa tudi druge državne institucije. V vodstvu občine smo se skupaj z občani in občankami veselili vašega obiska in z največjo zavzetostjo prispevali in se trudili v kolesjih birokratskih mlinov po svojih močeh in kolikor je bilo od nas pričakovano, pri organizaciji in pripravi današnjega srečanja. O tem najbolj zgovorno govori današnji množični obisk, zato sem prepričana, da takšnih potvorjenih resnic ne boste jemali resno.
Županja je maturantom zaželela uspešno maturo In prijetne počitnice.
Med 23.628 mladimi maturanti tudi domžalski
Prvič ples na ulicah tudi v našem mestu
Maturanti s Srednje šole Domžale, med njimi tudi prva generacija maturantov z Gimnazije Domžale, so v organizaciji Plesne zveze Slovenije in Plesne šole Bolero tudi v našem mestu 19. maja točno ob 12. uri zaplesali sedaj že znamenito četvorko, ki jih je pripeljala v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov.
V Karantanski ulici se je tako zbralo 224 maturantov, največ z domžalske srednje šole, pridružili pa so se jim tudi maturanti z gimnazij Litija in Želimlje, številni gledalci in gledalke pa so med plesalci pozdravili tudi nekaj maturantov iz Ljubljane. Tako so se Domžale vključile med 36 krajev iz držav, od koder je, po pozdravnih nagovorih mag. Primoža Škofica, ravnatelja Srednje
šole Domžale, ter Cvete Zalokar Oražem, županje Občine Domžale, ki sta oba maturantom želela nepozaben dan, uspešno maturo
in najprijetnejše počitnice doslej, točno ob 12. uri zazvenela Gau-deamus igitur. Za njo pa so se na veliko navdušenje vseh prisotnih, med katerimi ni manjkalo ponosnih staršev maturantov, mladi zavrteli v ritmu četvorke, ki soji sledili še nekateri drugi plesi med njimi tudi čačača in angleški valček, predvsem pa je sledilo iskreno veselje mladih plesalcev, daje tudi domžalska četvorka imenitno uspela.
Z zaključkom plesa pa se sončni petek ni končal, saj so se mladi preselili na ploščad pred Vele, kjer sta zanje ob številnih sponzorjih poskrbela Radio HIT in njihovo darilo mladim Glasbena skupina Viktori. Iskreno so se veselili konca srednješolskega izobraževanja, čeprav so bili tedaj pred njimi še najpomembnejši dnevi - dnevi maturantskih preizkusov. 19. maj 2006 je postal in bo ostal pomemben datum v novejši zgodovini naše občine. Zapomnila si ga ne bo le množica maturantov, temveč tudi Občina Domžale, ki je pred štirimi leti bistveno prispevala, da smo v Domžalah dobili GIMNAZIJO in z njo letos številne maturante naše Srednje šole Domžale. Držimo pesti, da bodo prav vsi dobro opravili maturo.
Vera Vojska
Pozdravi naših prijateljev SD Slovenija iz Švice
Drugo leto bo jubilejno
Pred kratkim so nas obiskali naši prijatelji iz Slovenskega društva Slovenija iz Švice. Delegacijo je vodil Jože Lasič, sprejel pa jo je podžupan Toni Dragar. Pogovor je tekel o praznovanju jubilejnega leta 2007.
Prihodnje leto bo namreč minilo 30 let, odkar je bilo v Rutiju v bližini švicarskega glavnega mesta ustanovljeno Slovensko društvo Slovenija, minilo pa bo tudi 25 let od podpisa sporazuma o sodelovanju društva in Občine Domžale. V vseh teh letih so za sodelovanje značilni zelo dobri odnosi z obeh strani, še posebej se je SD Slovenija odlikovalo s pomočjo v času vojne za Slovenijo, po njej pa so na eno od prireditev v Švico povabili tudi sorodnike padlih. Radi se spominjajo vseh srečanj - v Švici in Domžalah ali drugih krajih Slovenije. Spomnili smo se tudi ostalih predsednikov društva ter nepozabnega sodelovanja Osnovne šole Domžale z otroki slovenske dopolnilne šole v Švici. Prav praznovanju 30-letnice društva ter 25-letnice sodelovanja med Slovenskim društvom Slovenija in Občino Domžale je bil namenjen tokratni obisk naših prijateljev iz Švice. 16. septembra 2007 namreč načrtujejo osrednjo prireditev ob obeh jubilejih, ki jo bomo organizirali in izvedli skupaj. Program praznovanja pa bodo začeli že junija, ko so že povabljeni na slovesnosti ob 1200-letnici občine Ruti, s katero zgledno sodelujejo in so bili zaradi svojih predstavitev tradicionalnih izdelkov in slovenske kulinarične ponudbe že večkrat pohvaljeni.
Ob pogovorih o skupnem sodelo-
Jože Lasič, predsednik SD Slovenija Ruti: Veselimo se srečanja ob 25-letnlcl uspešnega sodelovanja Občine Domžale In Slovenskega društva Slovenija Ruti, septembra 2007 v Švici.
vanju kar niso mogli pozabiti zadnje prireditve pred štirimi leti, ko jih je delegacija Občine Domžale obiskala skupaj z Kamniškimi koledniki, pevcem in povezovalcem Borisom Kopitarjem, ki je bil prisoten tudi ob podpisu sporazuma pred 25 leti, ter nepozabnimi Gamsi. Povedali so, da bi bili zelo veseli, če bi v letu 2007 lahko vse navedene spet pozdravili v Švici. Podžupan Toni Dragar se je prijateljem iz Švice zahvalil za dosedanje iskreno sodelovanje. Seznanil jih je z bližnjimi lokalnimi volitvami, pri tem pa poudaril, da na področju dosedanjega sodelovanja ne pričakuje sprememb in z veseljem sprejema povabilo, da se udeleži skupne slovesnosti. O jubilejnih prireditvah bomo še pisali, za danes pa le to, da Slovensko društvo Slovenija tudi letos načrtuje obisk Triglava, prijeten piknik v domovini in še vrsto drugih tradicionalnih prireditev v Švici in Sloveniji. Prijateljem v Švici želimo ob njihovih prireditvah veliko prijetnih trenutkov ter jim kličemo Na svidenje v letu 2007!
Vera Vojska
stran 5
DEPALA VAS
Z Jožefom Cuzakom o prizadevanjih civilne iniciative vaščanov Depale vasi
Zahtevamo vse zavarovane prehode
Po tragični smrti mamice štirih otrok 8. maja na nezavarovanem železniškem prehodu v Depali vasi se je pod vodstvom Jožeta Cuzaka oblikovala civilna iniciativa vaščanov Depale vasi, ki si prizadeva, da bi bili prav vsi železniški prehodi zavarovani, hkrati pa so z zbranimi finančnimi sredstvi znatno pomagali I« mičevim. Petki so od tragičnega dogodka v Depali vasi namenjeni protestom proti nezavarovanim železniškim prehodom, kijih vaš-Cani organizirajo v obliki zapore železniškega prehoda vsak petek popoldne. Nekaj več o prizadevanjih vaščanov nam je povedal Jože Cuzak, vodja iniciative, ki je s svojimi zahtevami takoj po nesreči seznanil županjo Cveto Zalokar Oražem. Preberite, kaj je povedal.
Kljub prizadevanjem, podobne aktivnosti smo do obljub, da se bodo stvari spremenile, vodili tudi v letu 2004, prehodi čez železniško progo v naši vasi ostajajo nezavarovani oz. pomanjkljivo zavarovani, saj zvočni
ali svetlobni znaki, slednji so zaradi obilice zelenja in sonca največkrat skoraj nevidni, ne zagotavljajo varnosti. Zato smo se po nesreči takoj zbrali in v okviru civilne iniciative akcijo vodili v dve smeri: prva je zavarovanje železniških prehodov in druga pomoč družini Tomicevih, ki so ostali brez matere. S svojimi zahtevami ste takoj seznanili vodstvo občine, ste bili deležni primerne pomoči? Z zahtevami po primernem zavarovanju vseh treh železniških prehodov smo se takoj oglasili pri županji Cveti Zalokar Oražem ter jo tudi seznanili z oblikami nepokorščine. Podprla nas je in zelo hitro sklicala sestanek vseh, ki so kakorkoli povezani z zagotavljanjem varnosti v naši vasi. Na njem smo se seznanili s kronologijo dejavnosti občine in ugotovili, da se zlasti pristojnim republiškim institucijam nikamor ne mudi. Na sestanku pa je županja tudi povedala, da bo v želji, da vzpodbudi k aktivnostim tudi vse ostale, občina Domžale zagotovila celovito zavarovanje enega od železniških
prehodov   Depala vas 1, katerega ureditev bo najdražja, saj je potrebno urediti tudi cesto. Ste z odločitvijo občine zadovoljni?
Smo, še posebej, ker smo bili seznanjeni, daje Občinski svet Občine Domžale županjin predlog soglasno podprl in torej skrbi, da občina ne bi zagotovila finančnih sredstev, ni. Medtem pa smo bili tudi seznanjeni, da je Direktorat za železnice občino tudi že pisno obvestil, da tehnične možnosti zavarovanja dveh prehodov z zapornicami so, kakor tudi, da bodo stroški zavarovanja obeh prehodov znašali blizu 25 mio sit.
Depala vas 1 bo torej urejena, kaj pa ostala dva prehoda?
S tem pa smo manj zadovoljni, čeprav tudi mi podpiramo dolgoročne rešitve, katerih cilj je prometna ureditev tako imenovane zbirne ceste ter tako celovito zavarovanje le enega oz. dveh železniških prehodov. Kot nam je znano, bo enega od prehodov zavarovala Občina Trzin, ostaja pa odprto vprašanje zavarovanja prehoda Depala vas 2, saj Ministrstvo za promet zagotavlja, da
nima finančnih sredstev v višini 15 mio sit, temveč bo treba počakati, da bo v Državnem zboru RS sprejet zakon o poroštvu. Kdaj to bo, ne ve nihče, mi pa bomo vztrajali, da dobimo terminski plan zavarovanja vseh treh železniških prehodov. Žrtev je bilo več kot preveč in želimo si, da bi ne bilo nobene več. Boste torej s protesti nadaljevali? Seveda, pa ne le z zaporo železniške proge, temveč bomo skušali na svoje probleme, od katerih so odvisna življenja krajanov in
krajank, opozoriti tudi z zaporo magistralne ceste. Z protesti ne bomo prenehali, dokler tudi z Ministrstva za promet, Direktorata za železnice, ter Javne agencije za železnice ne dobimo pisnega zagotovila s terminskim planom, da bodo vsi trije prehodi urejeni septembra oz. najkasneje do konca letošnjega leta.
Hvala
Vera Vojska
Občinski svet Občine Domžale je na pobudo županje Cvete Zalokar Oražem, soglasno sprejet sklop o zagotovitvi potrebnih finančnih sredstev za ureditev nezavarovanega železniškega prehoda Depala vas I ša v letu 2006. hkrati pa je županja poklicala tudi ravnatelja Osnovne šole Trzin ter ga zaprosila, da na posebnih sestankih opozorijo učence In učenke na nevarnost hoje po železniških tirih ter nevarnost neprimerno zavarovanih železniških prehodov v Depali vasi.
Poslansko vprašanje Cvete Zalokar Oražem, poslanke LDS v Državnem zboru Republike Slovenije, ministru za promet, mag. Janezu Božiču
Kdaj zavarovani železniški prehodi v Depali vasi?
ponedeljek, 22. maj 2()l>6
V Sloveniji so v zadnjih dveh tednih na nezavarovanih železniških prehodih ugasnila tri življenja, v Depali vasi v zadnjih letih kar šest življenj. Zaradi zadnjih dveh nesrečnih žrtev je ostalo sedem mladoletnih otrok brez. enega od staršev. V Sloveniji letno izgubi življenje na nezavarovanih prehodih ali neustrezno zavarovanih prehodih okoli 40 ljudi.
Ogorčenje javnosti je veliko, krajani Depale vasi pa so v petek že drugič zapored protestno ustavili železniški promet, ki se odvija preko njihove vasi. Po desetih letih obljub zahtevajo rešitev takojšnje zavarovanje vseh prehodov z edinim ustreznim načinom - to je z zapornicami. Občina Domžale je v zadnjih letih neprestano in aktivno opozarjala na problem, pisala pisma, sklicevala sestanke, zahtevala takojšnje ukrepe. Sama sem Vas, gospod minister, ob nastopu vaše funkcije pozvala k zagotovitvi višjih sredstev za zavarovanje okoli 650 nezavarovanih železniških prehodov v Sloveniji in kasneje tudi k spremembi togega in neživljenjskega pravilnika o nivoj-skili prehodih.
Rezultat je ničen. Samo za sprejem odločbe, s katero ste določili strokovne rešitve in način ureditve petih prehodov v Depali vasi smo čakali več kot leto dni po sprejetem dogovoru, z roki, ki segajo v leto 2013. . . Še več, kot mi je znano, v tem trenutku v okviru proračuna Javne agencije za železniški promet za urejanje nezavarovanih železniških prehodov - konkretno za to postavko ne v celem sklopu pripravljenih nikakršnih sredstev. Letos še ni bil urejen in zavarovan niti en sam prehod. Med prehodi, ki naj bi imeli po strokovnih študijah prioriteto, ni prehodov v Depali vasi, kljub 6 žrtvam v zadnjih letih.
V občini Domžale smo se odločili, da ne moremo več čakati na oddaljene, dolgoročne celovite rešitve (s katerimi smo sicer že začeli) in bomo enega od treh prehodov v Depali vasi zavarovali in zgradili v celoti sami, čeprav to ni v naši pristojnosti. Drugega bodo uredili v sosednji občini Trzin, prav tako na svoje slroškc. /a tretjega želimo Ul zahtevamo, da poskrbi država. Upam, da vsaj teh približno 15 milijonov ne bo problem. Seveda pričakujemo, da nam boste skupaj z
odgovornimi pri tem ustrezno strokovno pomagali. Pokazati želimo, da se da hitro in učinkovito ukrepati. Upam, da boste pri tem dejavno sodelovali tudi vi. Če je želja iskrena, poštena, da se kaj spremeni - potem lahko to tudi uredimo, preprečimo nove žrtve in povečamo varnost. Gospod minister, sprašujem vas:
- koliko sredstev je v proračunu za leto 2006 namenjeno konkretno za zavarovanje nezavarovanih železniških prehodov?
- koliko železniških prehodov bo zavarovanih v letošnjem letu in kakšna je načrtovana dinamika za naslednji dve leti?
- kdaj konkretno bo zavarovan vsaj še en železniški prehod v Depali vasi s strani države?
Mag. Janez Božič, minister:
V Sloveniji imamo 974 cestno-že-lezniških križanj, ki so zavarovana skladno z Zakonom o varnosti v železniškem prometu. Od tega je kar 644 zavarovanih samo z Andrejevim križem. To je stanje, s katerim se žal ne moremo pohvaliti in se takega, tako na ministrstvu kot v Javni agenciji za železniški promet, dobro zavedamo. Po celi državi in ne le na področju Domžal prihaja do nesreč na nivojskih prehodih, z bolj ali manj tragičnimi posledicami. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja in določitve kriterijev ter prioritetnega vrstnega reda reševanja zavarovanj nivoiskih prehodov je bila leta 2005 izdelana študija, ki je določila kriterije za ugotavljanje prioritete m tudi
določila seznam stotih križanj, na katerih je potrebno prednostno spremenili način zavarovanja. Žal študija sama po sebi problema ne more rešiti, predstavlja pa podlago za pristop k reševanju problematike. Potrebna so namreč velika finančna sredstva in tudi sodelovanje upravljavcev eesl in železnice. Območje občin Domžale in Trzin je zelo problematično, saj je na dobrem kilometru železniške proge kar devet križanj s cestami. V Depali vasi pa na manj kot ISO metrih kar trije. Ker je zaradi strnjenega naselja ureditev cestnih povezav izredno težka, je bilo z odločbo, ki jo navajate, naloženo občinama Domžale in Trzin, da v sodelovanju z Javno agencijo za železniški promet uskladita prometno ureditev celotnega območja. Po sklepu komisije, ki je območje obravnavala, se nivojski prehod, na katerem je nedavno prišlo do tragične nesreče, ukine za cestni promet in se ohrani samo za pešce. Zalo predlagam, da predstavniki občine in krajanov skupaj z Javno agencijo za železniški promet in predstavniki Prometnega inšpektorata RS ter Ministrstva za promet najdeta skupno pot rešitve problema v korist vseh zainteresiranih. Kot sem informiran, dogovori o tem že potekajo, in v kolikor bo potrebno, sem pripravljen v njih tudi sam aktivno sodelovali. Odločitev, da bo Občina Domžale financirala zavarovanje enega od prehodov, je prav gotovo velika pomoč pri reševanju omenjene problematike, osebno pa sem tudi oh vsaki izgubi človeškega življenja
na našem prometnem omrežju pretresen in si bom prizadeval, da bo tega čim manj. Sedaj pa dovolite, da vam podam konkretne odgovore na vprašanja, ki ste jih zastavili: Pod prvo vprašanje, koliko sredstev je v proračunu RS za leto 2006 namenjenih za zavarovanje neustrezno zavarovanih železniških prehodov: v letošnjem proračunu žal ni predvidenih sredstev za investicijska vlaganja, torej tudi ne za reševanje in urejanje nivojskih križanj temveč le za zagotavljanje gospodarske javne službe. Urejanje nivojskih križanj je predvideno s sredstvi, zagotovljenimi v zakonu o poroštvu, po predlogu katerega je predvidenih 314,5 mio sit za leto 2006 in 796,4 mio sit za leto 2007.
Drugo vprašanje je bilo, koliko železniških prehodov bo zavarovanih v letošnjem letu in kakšna je načrtovana dinamika za naslednji dve leti: za leto 2006 in 2007 je predvideno urejanje 45 nivojskih križanj, poleg tega pa se s projektoma modernizacija signalno-varnostno inteka naprav na progi Pragersko Ormož in posodobitve železniške proge Pra-gersko-Ormož, projekt A, zavaruje še dodatno štiri nivojske prehode, šest pa se jih ukine. Natančen načrt za leto 2008 bo izdelan v sredini letošnjega leta, prehodi pa se bodo uvrstili v plan na podlagi študije, ki določa prioriteto nivojskih prehodov in tudi na podlagi predloga resolucije o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture. Tretje vprašanje pa je bilo, kdaj kon-
V petek, 2. junija 2006, so vaščanl Depale vasi protest razširili na zaprtje regionalne ceste Ljubljana - Maribor.
kretno bo zavarovan vsaj še en železniški prehod v Depali vasi s strani države: Po preučitvi situacije v Depali vasi je možno oba nivojska prehoda opremiti z zapornicami. Glede na to, da je Občina zagotovila sredstva za ureditev nivojskega prehoda Depala vas 1, bo Javna agencija za železniški prehod opremila z zapornicami železniški prehod Depala vas 2, ko bo potrjen tudi omenjeni zakon o poroštvu, na osnovi katerega naj bi bil oz. bo projekt tudi sofinanciran. Tehnične priprave pa v tem trenutku tudi že potekajo. Skratka, v najkrajšem možnem času pričakujem obravnavo tega zakona na Vladi RS in potem tudi podlago za to, da bomo investicijo lahko izvedli.
Cveta Zalokar Oražem:
Hvala za odgovor. Žal z njim nisem zadovoljna v celoti. Predvsem me skrbi dejstvo, da ste rekli, da pravzaprav v proračunu za leto 2006 ni denarja niti za eno samo zavarovanje železniškega prehoda, kar očitno kaže na to, da nezavarovani železniški prehodi in žrtve na teh prehodih niso v prioriteti slovenske prometne politike. Gospod minister, vi ste minister za promet, ne samo za ceste, ampak tudi za železnice in v tem smislu apeliram na vas, da vendarle del teh sredstev namenite ali pa znotraj Vlade skušate doseči - jaz verjamem, da takšne namene imate, tudi za to, kajti tudi železniška infrastruktura je v celoti sramota za Slovenijo, iztrošena. zastarela. Mislim, da imate tukaj precej dela. da o izgubah sploh ne govorim, ampak o tem kje drugje. Smešno pa je, da imamo celo vrsto institucij, organov, direkcij, inšpektoratov in jaz ne vem česa še vsega s številnimi zaposlenimi, ki pravzaprav nimajo sredstev za to, da bi izvajali svoje konkretne naloge. Večinoma le opozarjajo, kot sem slišala, delajo tudi študije, denar pa je potrošen najprej za njihove plače, medtem ko za same ukrepe ne ostane prav veliko. Seveda vam moram tudi reči, da ta dolgoročna rešitev, o kateri govorite, ni sprejemljiva, ne za občino Domžale ne za krajane Depale vasi, ki bodo s protesti nadaljevali. Zahtevajo, da država opremi enega od teh prehodov in daje to tudi kratkoročna rešitev. Dolgoročna rešitev po moji oceni terja približno tri leta. Treba je sprejeti lokacijski načrt, treba je narediti razlastitve, treba je narediti in navezati vse ceste v eno samo in to je nekaj, kar krajanov v tem trenutku ne zadovoljuje. Zato v tem smislu še enkrat apeliram in vas rotim, mislim, daje prav, da država vsaj en prehod od treh sofinancira sama in postavi tega, ki ga zahtevajo krajani. Mi svojega bomo, če nam ne boste nagajali.
Mag. Janez Božič:
Hvala lepa za dodatno razlago in dodatno vprašanje. Pravzaprav, rekel bi naslednje. Ta sramota slabega železniškega omrežja ni stara leto in pol, ampak je stara vsaj 50 ali celo več let, pravzaprav od Franca Jožefa naprej, ko je postavil to železni-
ško mrežo v republiki Sloveniji, v sedanji državi Sloveniji. Drugo: tudi institucije, ki fingirajo v našem prostoru oz. na ministrstvu za promet niso nastale v zadnjem letu in pol, ampak to ni izgovor za to. da se ne bi zadev lotevali strokovno. Jaz mislim, da je potrebno te stvari na strokovni ravni obdelati korektno in skladno z zakonodajo in da je to tisto, kar je večno in stalno odprto vprašanje - koliko smo v preteklih letih vlagali v javno železniško infrastrukturo, koliko bomo naprej. Jaz sem zelo jasno povedal, da je v pripravi oz. je že pripravljen zakon o poroštvu za najetje sredstev kredita, zato. da bomo lahko železniško infrastrukturo sploh začeli obnavljati in modernizirati praktično po osnutku nacionalnega programa o modernizaciji železniškega omrežja. Jaz mislim, da je to tisti optimizem, ki ga lahko tukaj povem. Tudi vsi tisti železniški prehodi, kjer se dogajajo te smrtne nesreče, jaz jih močno obžalujem, ampak niso posledica zadnjega enega leta in pol in tudi moram povedati, da nisem zadolžen samo za ceste, ampak za celoten sistem prometne infrastrukture v Sloveniji, v državi in ceste gredo običajno preko železniških sistemov in tirnic in tudi za te je odgovoren minister za promet. Če sem zelo jasen, tudi za te prehode, ki so na prioritetni listi in bodo v sklopu tega zakona o poroštvu sofinancirani v najkrajšem možnem času. Ne bi ponavljal številk, ker so bile povedane.
Cveta Zalokar Oražem:
V skladu z 246. členom predlagam, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o tem odgovoru. Jaz mislim, da nezavarovani železniški prehodi v številki 640 zahtevajo obravnavo. Zahtevajo, da se
v DZ s tem soočimo. Vem, g. minister, da ste vi minister leto in pol, pa vendar vem tudi, kdo in katera politika je zadnjih deset in nekaj let usmerjala, več ali manj celo obdobje, delo ministrstva za promet. Ne
vi konkretno, pač pa ta mačehovski odnos do železnic, znotraj pa do teh prehodov, bo potrebno urediti v celotni Sloveniji. Mislim, daje tudi za to zadevo prostor v parlamentu. Teh 15 mio zdaj pogojevati z nekim poroštvenim zakonom za nekaj milijard, v redu, če boste to dosegli - vse lepo in prav, ampak žalostno je, da ne znate najti 15 mio sit, morda še manj, v državnem proračunu, in to zadevo tudi urediti. Bom pa postavila še retorično vprašanje, mislim, da bo retorično, vi ne boste imeli več možnosti odgovoriti, a morda bo v naslednjih dneh kdo drug: glede na nedeljsko akcijo stranke SDS, ki mislim, da sestavlja večino vlade v stilu modri vlak skozi Slovenijo. O vlakih govorim. Seveda upam, da so lahko opazili tudi nezavarovane železniške prehode na poti po Sloveniji in upam, da bo Vlada glede na to, da jo sestavljajo tudi predstavniki, ki so potovali po Sloveniji, našla ta denar in takoj pristopila k aktivnostim.
PREDSTAVLJAMO
Blaž
Komar,
štipendist
Občine
Domžale
Biti srečen
»Biti srečen. Živeti kvalitetno in polno življenje brez hujših pretresov,« je na moje vprašanje, kakšen je njegov življenjski cilj, odgovoril Hla/ Komar, dijak Gimnazije Domžale, štipendist Občine Domžale, ki kljub mladosti veliko razmišlja. Da je to res, boste lahko spoznali, če boste prebrali pogovor z njim ki sva ga pričela i vprašanjem, katero osnov no šolo je obiskoval in kakšni so spomini na prve šolske klopi?
Obiskoval sem Osnovno šolo Ro-dica. To moje prvo okno v svet ki se trudi biti vedno v koraku s časom, mi je s svojo dovzetnostjo za nove ideje omogočalo velik izbor inte-resnih dejavnosti, kar sem izkoristil v polni meri. Brez težav sem reševal nastale probleme, zato sem z veseljem hodil v šolo, kjer sem sklenil precej prijateljstev. Si z znanjem, ki si ga pridobil na OS, zadovoljen?
Učitelji in učiteljice osnovne šole so mi bili v veliko pomoč in podporo, za kar se jim toplo zahvaljujem. Posredovali so mi dovolj znanja, da mi prvi letnik gimnazije ni povzročal učnih težav in ga bom zaključil z odličnim uspehom. Zakaj si se odločil za Srednjo šolo Domžale in za to smer? Bližina šole mojemu domu pomeni ogromen prihranek predvsem časa in tudi denarja, zato mi odločitve ni preprečil niti slab sloves šole. Če hočeš uspeti, moraš delati - se učiti in to nima prav nobene zveze z izbiro šole. Prepričan sem, da se bo moje mnenje potrdilo že letos, z rezultati prvih maturantov. Smer gimnazija sem izbral, da bi si razširil obzorje, pridobil čim več splošne razgledanosti in si pustil odprta vrata za katerokoli smer študija. Si se morda Je odločil, kaj boš po končani srednji šoli? Vsekakor bom nadaljeval študij na izbrani Fakulteti. Znanje, dodatno izobraževanje in trdo delo - to je prihodnost nas vseh. Nagibam se k naravoslovnim predmetom, še posebej h kemiji in biologiji. Naravoslovne vede ponujajo širok spekter poklicev. Izbral si bom poklic, ki ga bom z veseljem opravljal, saj bo delovna doba dolga, dolga in ... še daljša.
Kakšen je tvoj življenjski cilj?
Biti srečen Živeti kvalitetno in polno življenje brez hujših pretresov. In ... zaenkrat še daleč ... uresničiti sanje skoraj vsakega človeka ... kakšna luštkana hiška z bazen-čkom, kužkom in I nekaj razgrajač -ki, s tigrico ob sebi in z mrcino v garaži. To je to. Za kaj porabljaš štipendijo? Štipendijo porabljam za rekvizite, ki jih potrebujem pri svojih dejavnostih in za razne drobne potrebe, večji del pa privarčujem. Moja knjižica počasi, a vztrajno pridobiva na teži - raste z menoj. Imaš morda kakšen moto, kakšno posebno misel, ki te vodi skozi življenje?
Nekaj sem jih že natrosil med vrsticami. Sicer privzet moto, ki se mi zdi zelo življenjski, je tale: Veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč v tem, da se vedno znova pobereš. Menim pa. da je najbolje misliti s svojo glavo, imeti jasno izoblikovana lastna načela, katerih se držiš, in svoj cilj, do katerega skušaš priti na pošten način in ne za vsako ceno. Kaj delaš v prostem času? Šport, šport in še enkrat šport. Igram košarko, nogomet, namizni tenis, kolesarim, rolam. plavam, hodim v naravo, pozimi smučam in drsam. Z veseljem peljem na sprehod svoj skuter. ki ga sam vzdržujem. Rad se družim s pravimi prijatelji, skrbim za svoj mali živalski vrt. spreten sem pri gospodinjskih opravilih, popravilih in delu okoli hiše
Iti * l>omžalah kaj spremenil?
Več prireditev, aktivnosti, več večernega dogajanja in zabave za nas mlade in tudi malo manj mlade - da bi Domžale oživele. Zaslužile bi si tudi uglednejše avtobusno postajališče. Pogrešam kino, bowling ali vsaj spodobno kegljišče. Za nogomet je pa dobro poskrbljeno. Hvala in veliko uspehov v življenju.
Vera Vojska
Dober dan, Danica Sraj
Slikarka, novinarka, urednica, predvsem pa prijetna sogovornica, bi na kratko predstavila Danico Sraj, rojeno pred slabimi šestimi desetletji v Dolah pri Moravčah, prijetni vasici s pogledom na Limbarsko goro.
V kmečki družini je bila mama tekstilna delavka, očeta pa je Danica izgubila še pred rojstvom. Svojega otroštva se zelo rada spominja. Čeprav je očeta izgubila še pred rojstvom, je bilo na kmetiji lepo. imela je brata, skrbno mamo in očima, s katerim seje lepo razumela, ter veliko prijaznih ljudi. »Če se le zazrem v Limbarsko goro,« pravi, »me preplavijo spomini na otroštvo, na preproste ljudi, kijih imaš z lahkoto rad.« Prijetno otroštvo jo je zaznamovalo za vse življenje. Že tedaj je namreč rada opazovala lepo dolino, iskala v naravi prijazne motive in bila srečna. Tudi tedaj, ko so se preselili v Radomlje in je na Rovah obiskovala četrti razred, Moravske doline ni nikoli pozabila. Življenjska pot jo je vodila na nižjo in višjo gimnazijo v Kamnik, za vpis
na oblikovalsko šolo, kar je bila njena velika želja, se žal ni izšlo. Zaposlila seje v Astri. Ob deluje naredila mariborsko višjo upravno in Astri ostala zvesta vse do njenega nesrečnega konca. Prestara za novo zaposlitev, premlada za upokojitev, se z grenkobo spominja časa, ko je Astra neslavno propadla, sama pa je nepričakovano izgubila moža, ki je bil sicer iz znane Šrajeve družine iz Radomelj, in ostala sama s sinom in hčerko. To so bili najtežji časi in ko je že mislila, da se ne bo nikoli pobrala, je prišlo slikanje. Vedela je, da mora ubežati žalosti, da se mora spet postaviti na noge in prvo zatočišče je našla v Lipi, Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Rada se spominja tega časa, še posebej pa ji oči zažarijo, ko se spominja ustanovitve Likovnega društva Senožeti. »Želele smo več,« se spominja prvih korakov mladenk, mladih nekaj nad pet desetletij, »ki se lepo razumemo, se imam rade in želimo iz sebe narediti več.« Pri poglabljanju v umetnost slikanja in risanjajim pomaga mentor Janez Zalaznik, največ pa s svojim smehom, z željo, da so skupaj, naredijo same.
Pa Senožeti, ki letos praznuje pet uspešnih let, ni le 14 deklet in en fant, ki se radi družijo ob slikanju, ampak so tudi začetnice in začetniki, ki radi obiskujejo njihovi šoli začetnega risanja in začetnega slikanja ter prihajajo iz vseh koncev in krajev. Senožeti niso le likovno društvo, so razgibano življenje, so številne razstave, udeležbe na kolonijah, je študiranje umetnostne zgodovine, pa avtobusni kulturni izleti po domovini in tujini, ko je čas le za kulturo, umetnost in druženje. Rade gredo na različne extempore, sodelujejo na dobrodelnih razstavah, krepijo prijateljstva z likovniki po vsej Sloveniji, v kratkem bodo medse povabile najmlajše, za slikanje s starejšimi so dogovorjeni v Domu upokojencev Domžale, Danica Šraj pa ob tem že pet let obiskuje še posebne tečaje v okviru Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in pravi, da za učenje umetnosti ni nikoli prepozno. Vesela je, ker delovanje Senožeti podpirajo tako Občina Domžale kot Krajevna skupnost in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Osebno prisega na barve, toplo hladne tone, s katerimi oblikuje stilizirane motive, išče ob podpori mentorja posebne likovne izraze, najljubše pa soji figure - človeške ali živalske. Sreda in četrtek so zanjo likovni dnevi, takrat za druge stvari ni časa. Drugače pa dela od leta 1998 tudi v Turističnem društvu Radomlje, kjer je zadolžena za pripravo Radomeljskega ogledala, lokalnega glasila, za katerega vedno pripravi posebne teme, tako s področja življenja in dela v Krajevni skupnosti Radomlje, kot iz posameznih društev, rada se pogovarja z ljudmi, predvsem preprostimi, še posebej rada pa se loteva okoljskih tem.
Že vrsto let pa Danico poznamo tudi kot novinarko Domžalskih Novic, kjer je praktično nepogrešljiva, saj ni številke, kjer ne bi našli vsaj enega od njenih prispevkov. Tudi v njih navadno spremlja problematiko živ-
ljenja in dela v občini, pripravi pogovore z zanimivimi sogovorniki, tudi v Novicah pa se najraje loteva okoljskih tem.
Najbrž bi o Danici Šraj, ki je letos za svoje prizadevno in uspešno delo prejela tudi Nagrado Občine Domžale, napisala še marsikaj, pa sva ostali predvsem pri njenem slikanju, ker je sama tako želela. Pa še na nekaj ne smem pozabiti. Njeno veliko veselje so namreč njeni domači in tudi tukaj sva našli skupno
točko, saj sva obe ponosni in radi, katera stara mama pa ne, govoriva o svojih vnukih. Danica ima štiri in vse o njeni ljubezni do njih pove stavek: »Štiri vnuke imam, imamo se radi, lepo se razumemo in radi smo skupaj.«
Hvala, Danica in veliko zdravja in prijetnih trenutkov tudi v prihodnje, pa naj bo to pri slikanju, pisanju ali v družbi z vnuki.
Vera Vojska
Limbarska gora
Kolikor nazaj mi seže spomin, so bila moja pobočja travnata, vznožje pa kot preproga iz smrek in bukovega zelenila. Še dobro se spominjam, kako so ljudje na mojem vrhu pričeli zidati cerkvico SV. I tdentina, kakšna štiri človeška stoletja bo tega. Gore namreč ne štejemo let, nam ni treba; se ne staramo. Le molče in nemo opazujemo življenje in se ne vmešavamo v človeške ničevosti. Imamo pa dober spomin. Jaz na primer, se spominjam bajke, ki pravi, daje živela tu na mojem pobočju bogata in ošabna žena. Njen hlev je bil poln živine, kašče so Se šihile od žita. po hiši pu se je sprehajala lepa hči. kiji ni manjkalo bogatih snubcev. Neke deževne noči. pravi bajka, sla potrkala dva razcapana in lačna berača ter prosila prenočišča. Ošabna žena ju je odgnala v mrzlo noč in se zaklela, da od svojega bogastva nikomur ne da nili koščka. Še tisto noč je treščilo v kmetijo, ki je pogorela do tal. strela pa je ubila tudi edino hčer. Kot se spominjam in kot pravi tudi bajka, sta berača bila sveta moža. Valentin in Peregrin. ki sta priklicala božji srd nad skopo in ošabno kmetico.
Ljudje, ki so živeli na mojem pobočju, so želeli pomiriti božjo jezo in so sezidali cerkev v čast svetemu Valentinu. Vsakič, ko se razcvete pomlad, romajo verniki in neverniki po mojih pobočjih do cerkve. Tu se ustavijo, oddahnejo, se spočijejo in uživajo oh pogledu na Kamniške Alpe. Ljubljansko kotlino, na Kum in Zasavsko hribovje. Ce/c moj pri jatelj veter dobre volje, razpiha meglice in dovoli pogled vse do Triglava in vrhov Julijcev
Moj bližnji sosedje hrib sv Mohorja Bolj redkobeseden je in se nerad spušča v klepet z goro. kot sem jaz. Molčeč je vse od takrat, ko SO ga oblegali Turki in so ljudje na njegovem vrhu okrog cerkvice zgradili obzidje. Enkrat mi je zaupal, daje v svojem dolgem bivanju videl mnogo človeškega gorja in je zato skoraj onemel.
Med nama pa leži čudovita Moravska dolina. Zaradi njem lepote sva jaz, gora, in moj sosed hrib. včasih tako dobre volje, da zapojeva z vetrom. Takrat ljudje pravijo: se ho lepo vreme, veter piha z Mohorja na Limbarsko.
Danica šraj
Pogovor z gospodom Francem Gostinčarjem, dolgoletnim direktorjem Doma upokojencev
Vse za blagor človekovega dostojanstva
Z gospodom Francem Gostinčarjem se poznava že vrsto let, saj je bila naša mama v domu dobrih šest let, tako, da sem lahko od blizu spremljal njegovo delo za človeka in mi ni bilo težko nasloviti pričujoči intervju.
Vse direktorjevo delo bi morda res najbolje strnil v besedah VSE ZA BLAGOR ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA. Gostinčarjeva dejavnost je bila prežeta s skrbjo za zlasti nemočnega človeka, bil sem zelo prijetno presenečen, ko so ga oskrbovanci na neki proslavi nagovorili z »naš ata« in so s tem pravzaprav povedali vse. Tudi sam sem bil z oskrbovanjem naše mame zelo zadovoljen, prav tako moj brat. Z ženo Danico, glavno sestro, sta takorekoč izgorevala za čim boljše počutje domskih stanovalcev. Zavoljo vsega povedanega, bistvo pa itak ostaja skrito očem in je dostopno le bogu, se spodobi in je pravično, da se z gospodom direktorjem ob njegovem odhodu v pokoj vsaj okvirno sprehodiva po njegovi življenjski poti.
Gospod direktor, ne bom začel s klasičnim vprašanjem, pač pa me najprej zanima, od kod izhajate in česa se najbolj in morda tudi najraje spominjate iz svoje mladosti? Izhajam iz male kmetije iz Vinj pri Dolskem. V družino seje rodilo troje otrok. Življenje po drugi svetovni vojni je bilo zelo kruto. V vas je prišla elektrika šele v jeseni 1947. leta. Toda kljub slabemu socialnemu stanju smo imeli otroci v sožitju s starimi starši lepe spomine. Stari oče je bil nepismen, stara mama pa je bila pismena. Največji užitki so bili v zimskih večerih, ko smo sedeli pri kmečki peči in je stari oče pripovedoval resnične dogodke iz prve svetovne vojne, ko je bil na soški fronti. Stara mama pa nam je prebirala razne novice in brala pravljice. V Dolskem med drugo svetovno vojno ni bilo pouka in tako sem
šel prvič v šolo, desetletni deček, jeseni 1945. leta. Po vojni je bila vsesplošna kriza za hrano in druge dobrine. Za blago so bile posebne točke, koliko blaga si lahko nabavil. Tako sem kot otrok že ob 3. uri zjutraj čakal pred trgovino, da blaga ne bi zmanjkalo. Toda velikokrat se je zgodilo, da sem bil že skoraj na vrsti, pa seje vrinilo kakšno de-, kle, češ, da nujno potrebuje blago za obleko, ker se bo poročila, nato pa je vsega zmanjkalo in sem ostal praznih rok.
Hudo je bilo, ko je bila obvezna oddaja hrane. Nekoč sem nesel za-seko v nahrbtniku na odkupno mesto. Zaseko so mi vrnili, češ, daje preveč osoljena. Nato sem zaseko odnesel domov in jo je oče temeljilo premešal, zaseko sem ponovno nesel nazaj. Prevzeli sojo rekoč, da je dobra.
Doma ste očitno imeli kmetijo, kako pa je bilo potem z vašim študijem in kdaj ste se zaposlili na Občini Domžale, na oddelku za družbene dejavnosti?
V letu 1949 sem od tete podedoval manjšo kmetijo in pričel s kolesom voziti hrano na ljubljansko tržnico, kajti takrat še ni bilo južnega sadje v Ljubljani. Prodajal sem mlečne izdelke, sadje, fižol, jajca in drugo. Tako sem pridobival najnujnejša finančna sredstva za potrebe gospodinjstva, saj nihče od staršev ni bil zaposlen. Vse do odhoda k vojakom sem delal na domači hribovski kmetiji.
Po odsluženju vojaškega roka sem se zaposlil v tovarni JUB v Dolu pri Ljubljani, kjer sem se priučil za mlinarja barv.
V letu 1961 sem se glede na to, da so mi nacionalizirali 3 ha zemlje za namen plantažnih sadovnjakov, vpisal na nižjo sadjarsko šolo v Svečino pri Mariboru in nato 1963 v Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru, kjer sem 1965. leta opravil maturo. Leta 1965 sem se redno vpisal na Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani, kjer sem 1.4.1968 diplo-
miral, 3.4.1968 pa sem se zaposlil kot pripravnik na Občini Domžale, na oddelku za družbene dejavnosti. Takrat na socialnem področju še ni bilo ustanovljenih centrov za socialno delo, zato seje celotno delo odvijalo v okviru Oddelka za družbene dejavnosti občine. Z veseljem sem se vključil v delovne naloge s področja socialnega dela v občini Ze v letu 1968 smo ustanovili disciplinski center v domžalski vajeniški šoli. ki sva ga vodila z. gospodom Zalokarjem.
Takrat dejavnost socialnega dela še ni bila konkretno opredeljena po posameznih področjih, zato smo obravnavali vsesplošno problematiko socialnega dela v okviru občine.
Kdaj pa ste se potem zaposlili v takratnem Domu počitka v Dom-lalah, na Ljubljanski in kakšni so bili bivalni pogoji? Ali se vam zdi ustrezno, da se dom nahaja sredi mesta Domžale, nekateri namreč menijo, da hi bila boljša lokacija na mirnejšem kraju, morda v hliii-nigozda ... ?
S 1.1.1970 sem se zaposlil kot vodja takratnega Doma počitka v
Domžalah na Ljubljanski 36. Ta dom je bil namensko preurejen in adaptiran iz stare tovarne slamnikov za vrtec in v donrza^tarejše. Tako je pričel s poslovanjem že leta 1929. Dom so vodile šolske sestre, ki so vestno in skromno izvajale oskrbo otrok in starejših oseb. S splošnim izboljšanjem življenjskega standarda prebivalstva je tudi ta dom postal zastarel in nefunkcionalen. V vseh prostorih doma so bile za gretje še navadne lončene peči, v kuhinji pa štedilnik na trdo gorivo. Vsi elementi zgradbe so bili dotrajani, finančnih sredstev za sanacijo doma pa ni bilo. Skupščina občine, Stanovanjska skupnost in Društvo upokojencev Domžale so sprejeli sklepe, daje potrebno v Domžalah zgraditi nadomestni dom za starejše in poiskati primerno lokacijo. Določili so lokacijo na sedanjem prostoru na Karantanski 5. Biro 71 je zasnoval dom z moderno arhitekturo, vendar so se že ob začetku poslovanja pojavile velike težave glede zamakanja strehe, ogrevanja in drugo. Dom dejansko stoji sredi mesta Domžal in prav je tako, saj morajo starejši občani živeti v središču vsakodnevnega življenja z zunanjimi občani.
Ali drži, da ho Dom v bodoče postal gerontološki center?
Dom bo v bodoče postal gerontološki center z izvajanjem različnih storitvenih dejavnosti zunanjim starejšim občanom. Trenutno imamo organizirano dnevno varstvo, kuhanje kosil za zunanje občane in nudimo druge različne usluge.
Čemu ste pri svojem delu namenjali posebno pozornost?
Skozi celotni delovni staž. v domu sem posebno pozornost polagal vsebini strokovnega dela. Posebej sem se trudil, da so bili stanovalci, ki so zaradi različnih vzrokov prišli v dom, za pošteno plačila primerno in kvalitetno negovani. Gotovo ni enostavno delo z ljudmi, ki so zaradi starosti oslabeli in so več ali manj vsi težki bolniki. Zdravstveno in negovalno osebje mora imeti poleg rednih šol tudi dodatno funkcionalno znanje za delo s takšno strukturo, kot je v domovih. Gotovo ni vsak človek sposoben za delo v domovih, zato pride hitro do selekcije kadrov in tisti, k i jim delo ne odgovarja, prej ali slej dom zapustijo.
Gotovo ste pri svojem delu potrebovali tudi pomoč raznih ustreznih sluih in kako ste se vključevali v vsa področju socialnega dela?
Pri svojem vodstvenem delu v domu sem vsa leta imel izredno pomoč od vodij služb in strokovnih sodelavcev.
Od 3. aprila 1968 dalje, ko sem pričel delo na občinski upravi v Domžalah, sem tako dobrih 38 let delovno preživel v tej občini. Moram poudariti, da sem se odlično vključeval v vsa področja socialnega dela v ožjem in širšem okolju. Vesel sem bil, daje vodstvo občine redno prisluhnilo vsem potrebam socialno ogroženih ljudi. Iskreno in prijetno je bilo sodelovanje z vsemi službami Občine, Upravne enote. Centra za socialno delo, ZD Domžale, Društvom upokojencev Domžale in ostalimi. Izreden posluh in razumevanje do potreb in razvoja domskega varstva ima dolgoletna županja in dolgoletna poslanka državnega zbora, gospa Cveta Zalokar Oražem. Skupaj ali posamično sta z županjo dom obiskovala gospa Vera Vojska in podžupan gospod Toni Dragar. Vsem imenovanim in neimenovanim se za dolgoletno bogato in iskreno sodelovanje z našim domom najlepše zahvaljujem.
In kaj boste rekli čisto za konec? Sedaj, ko odhajam v pokoj, se prav lepo zahvaljujem županji Cveti Zalokar Oražem in Svetu Občine Domžale za veliko pozornost vsebini mojega dela in dela celotnega kolektiva, ki sojo izkazali s podelitvijo bronastega priznanja Občine Domžale.
Hvala vsem, s katerimi sem v teh dolgih letih navezal tesne službene in prijateljske vezi.
Gospod direktor in dragi prijatelj, dovolite, da vam ob koncu čestitam za bronasto priznanje Občine Domžale, čeprav moram reči. da sem pričakoval, da vas bodo dvignili še za stopnjo više. Čestitam vam še posebej tudi v imenu somišljenikov, da ste s svojim vestnim delom zavedno ali nezavedno, prav gotovo pa v vsakem primeru izpolnjevali največjo krščansko zapoved. Naj vam leta po odhodu v pokoj mirno in zadovoljno teko ter hvala za razgovor.
Ivan Kepic
stran
IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
6. tradicionalni Rotary dobrodelni golf turnir v Arboretumu Volčji Potok
Rotary club Domžale je tudi v letošnjem letu zelo aktiven s svojimi dobrodelnimi akcijami. V začetku aprila je tako organiziral spomladanski dobrodelni ples na Brdu pri Kranju, 20. maja pa so se člani in članice kluba zbrali na tradicionalnem dobrodelnem golf turnirju na igrišču v Arboretumu Volčji Potok.
Prvi in zadnji turnirje Rotary club Domžale organiziral samostojno, preostale štiri pa v sodelovanju s prijatelji iz Rotary cluba Medvode. Organizacija tovrstnega turnirja je izredno zahtevna, ob 6. turnirju stajo odlično, kot vedno doslej, opravila domžalska rotarijanca Peter Verbič in Tone Preskar, v sodelovanju z ostalimi člani organizacijskega odbora.
V zbiranje sredstev za dobrodelne namene se je tokrat vključilo rekordno število udeležencev. Kar osemdeset igralcev in igralk je v prijetnem vremenu za začetek še lepšega dne prisluhnilo predsedniku uprave Gorenja, kije bilo glavni sponzor turnirja, in je zbranim igralcem zaželel dobro igro, organizatorjem pa uspešen rezultat dobrodelne akcije.
Med prisotnimi je bilo veliko rotarijancev ter znanih obrazov iz gospodarstva in športa, med njimi tudi predsednik Vlade RS, ki je bil že doslej stalni gost tovrstnih dobrodelnih turnirjev.
Po napornih bojih so ob prijetnem druženju vseh nastopajočih ter drugih udeležencev, med katerimi je bil tudi domžalski podžupan Vinko Juhart, rolarijanci predstavili še dve dodatni dobrodelni akciji, in sicer:
- akcijo »najbližji zastavici« (vsaka udarjena žogica je prinesla 2.000,00 sit, za glavno nagrado pa začasno uporabo vozila Toyota, sponzorja Avtohiše Lovše z Rodice);
- dražbo umetniških del, ki jo je uspešno vodil predsednik Rotary cluba Domžale 2005/2006, Jože Ban (ob tem smo izvedeli, da bo v naslednjem obdobju domžalske rotari-jance vodil mag. Marko Vresk) Dražba je prinesla največji izkupiček doslej.
Z zbranimi sredstvi donatorjev, sponzorjev, igralcev in navedenima dobrodelnima akcijama so v okviru mota dobrodelne akcije - Vse za otroke, tudi letos, kot vsako
leto doslej, podarili 750.000,00 sit Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo za nabavo medicinskega aparata - infuzorja za potrebe intravenoznega zdravljenja otrok. Predstojnik, docent dr. ser. Janez Primožič, je v svoji zahvali poudaril pomen dolgoletnega sodelovanja z Rotary clubom Domžale. Druga donacija v višini 750.000,00 sit pa je bila podarjena Hematološkemu oddelku Pediatrične klinike v sklopu širše akcije za nakup mobilne ultrazvočne naprave. Preostanek izkupička pa bo namenjen za ostale dobrodelne akcije in aktivnosti Rotary kluba v letošnjem in prihodnjem letu. Ob koncu so bili podani tudi rezultati turnirja, čeprav so bili vsi nastopajoči zmagovalci. Najboljši je bil Robert Žitnik, direktor podjetja Robit iz Trzina, ki je tudi sicer bil po handicapu najvišje rangirani igralec, v ženski konkurenci pa je zmagala Majda Lokošek, domžalska notarka. Dosežena sta bila tudi dva izvrstna rezultata v zadevanju jamice z dvojnim udarcem. Tudi v tej disciplini jc bil najboljši absolutni zmagovalec. Organizatorji so obljubili, da se bodo na dobrodelnem golf turnirju srečali tudi prihodnje leto.
Vera Vojska
Med udeleženci so bili tudi Poter Verbič, predsednik AMD Domžale, Janez Janša, predsednik Vlade RS, In Bojan Križaj, naša smučarska legenda.
%*>.. Vi«
Skupinska fotografija udeležencev z dariloma za bolne otroke.
Taborniški april
22. april - DAN TABORNIKOV, je dan, ko poskušamo biti taborniki čim bolj aktivni in vidni. Tudi Rod skalnih taborov Domžale letos ni počival. Izvedli smo kar nekaj akcij, ki so v skladu s taborniškim duhom in dejavnostjo.
Pripravili smo tradicionalni Cerar-jev memorial, posvečen zaslužnemu
domžalskemu taborniku, ki je tokrat že petnajstič izvrstno uspel. Da vse skupaj ni bila le zabava in prijetno druženje, smo naredili še nekaj za »mater naravo«. Očistili smo nekaj sprehajalnih poti na obrobju Domžal, obenem pa poskrbeli, da naše mesto postane lepše in bolj čisto. Na naš dan, v soboto 22. aprila, smo obiskali ljubljanski Tivoli, kjer je po-
tekal Taborniški festival. Domžalska odprava je bila med večjimi, saj nas je bilo skoraj sto. Obiskovalcem smo se predstavili s tremi izvirnimi delavnicami in res ni bilo nikomur dolgčas. Naši mali »rutkarji« so obiskali skoraj vse aktivnosti in bili na koncu resnično utrujeni. Za malo večje tabornike pa konec Taborniškega festivala še ni pomenil konec dneva, saj nas je čakal še spektakulären koncert v križankah. Taborniki od vsepovsod smo napolnili Križanke in resnično uživali v izvrstni glasbeni predstavi kvalitetnih izvajalcev Slona in Sadeža, Big foot mame in Vlada Krcslina.
Petra M.
[wog.*«.«. WU Ljubljanska 104 • Domžale • 0172415 00
Le kako uspe stonogi uskladiti vseh sto nog?
Citroën preseneča
tudi v Mengšu!
AVTO DETR, d.o.o. Mengeš
• prihranek   M1„„FU>)   scenska cesta 66,1234 mengeš
\ te|; (01) 7237.313 fax. (01) 7230-297
UO 1.000.000 SIT e-mail: avtodetr@siol.net
CITROËN B
NITI PRFDSTAvUATE SI Nf, KAJ VSE LAHKO CITROÍN STORI ZA VAS
cMoc/zio M>t7/)/fO
- šivanje ženskih oblačil po meri
; | II >| il :i\ ll.i
- izdelava inaliiianlskili.
poročnih m večernih oblek
- izdelava plesnih oblek (lanu m standard)
Karmen Bergant i |
l~>voržakova ulica 2a, Vir pri Domžalah
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
Gibanje za pravičnost in razvoj
Pogovor z mag. Milanom Pirmanom, Id je med prvimi Domžalčani pristopil h Gibanju
»Ker cenim dr. Janeza Drnovška in podpiram cilje Gibanja,« je odgovor mag. Milana Pirma-na na moje vprašanje, zakaj se je priključil Gibanju za pravičnost in razvoj. Po njegovem mnenju se politični voditelji njegovega kova ne rojevajo prav pogosto. »Spomnimo se časov njegovega predsedovanja slovenski vladi in korakov ter napredka, ki ga je Slovenija dosegla v tem obdobju. Gre za čas, ko je bilo potrebno utrditi mesto Slovenije na političnem zemljevidu sveta in postaviti temelje gospodarske in družbene prihodnost. Sedaj je čas, da v tej Sloveniji normalno in zgledno živimo,« pravi sogovornik.
Kakšni so osnovni cilji Gibanja?
Cilji Gibanja so usmerjeni predvsem k postopnemu dviganju zavesti o nujnosti socialno in okoljsko bolj uravnoteženega, pa tudi bolj pravič-
nega sveta. Gibanje ne želi postati klasična politična stranka, ampak želi postati korektiv naravni logiki kapitala in dobička. Kakšno je bilo vzdušje na občnem zboru 28. maja 2006 na Turjaku? Sproščeno, v pričakovanju, kaj nam bo povedal predsednik Drnovšek. Zbora na Turjaku seje udeležilo veliko ljudi iz različnih krajev Slovenije, po moji oceni krepko preko 1.000. Na občnem zboru je bilo prisotnih tudi nekaj vidnih članov političnega življenja?
Da. Kar nekaj jih je bilo opaziti. Predpostavljam, da so bili predvsem tisti, ki cenijo preteklo delo dr. Janeza Drnovška in ki se lahko identificirajo s cilji Gibanja. Dr. Drnovšek vseskozi velja za osebo, ki povezuje in ne razdvaja. Pod njegovim dežnikom je bilo vedno dovolj prostora za različne ljudi, za različne ideje. Pogoj pa je bil. da so usmerjeni naprej, da imajo do-
ločeno širino, da pred seboj vidijo preprostega človeka z njegovimi sposobnostmi in željo po bivanju v urejeni, pošteni in pravični družbi. To je smer, ki je za večino ljudi sprejemljiva in zaželena. To potrjuje tudi množica članov in simpa-tizerjev Drnovškovega gibanja in glasni aplavzi ob besedah, ki so nakazovale osnovno smer nadaljnjega delovanja in vrednot, za katere se bo le to zavzemalo. Na občnem zboru je bilo tudi nekaj Domžalča-nov, med drugim tudi županja in poslanka Cveta Zalokar Oražem. Ko sva izmenjala nekaj besed, sva družno ugotovila, da smo se zbrali v prijetnem okolju in na srečanju, ki je zaznamovano s pozitivno energijo, predvsem pa z željo, da gradimo čim bolj pravično bodočnost. Ali se bo Gibanje vključilo tudi v lokalno politično življenje? Do neke mere da, predvsem s poudarjanjem potrebe po strpnosti in zazrtosti v vsakdanje potrebe preprostega človeka.
Veliko je ugibanj ali bo Gibanje s svojimi listami nastopilo na letošnjih lokalnih volitvah. Kaj lahko pričakujemo v Domžalah?
Osnovno vodilo Gibanja ni aktivno nastopati na volitvah. Domžale so bile že doslej znane po svoji širini. Znane so bile po smelih razvojnih korakih, pri čemer se ni pozabljalo na vsakdanje potrebe ljudi. V bodoče bo potrebno pravičnemu in uravnoteženemu razvoju dati še poseben pomen. Prostor, na katerem živimo, in dostojen življenjski standard sta omejeni dobrini, potrebni učinkovitega upravljanja, predvsem pa upravljanja z izostrenim občutkom za potrebe ljudi. Če bodo stranke in njihovi programi še naprej in z še večjim poudarkom usmerjeni v to smer, bodo že tako sledili osnovnim ciljem Gibanja, v nasprotnem primeru pa bodo ljudje upravičeno pričakovali angažma idej, ki ne bodo razdvajale, ampak zagotavljale pravičnost in uravnotežen razvoj.
Vera Vojska
Closina spomladanska delavnica v Fiesi
.lusli Arnuš, vodja izobraževanja v ZSSS, je vodila delavnico v Fiesi, 22. in 23. maja. Zbralo se je 40 zaupnikov Sindikata GLOSA, ki so na dvodnevnem seminarju obravnavali sindikalne teme z naslovom Zakaj je vredno biti član sindikata.
O tem je spregovorila Majda Šavko in orisala sindika-listovo samopodobo, v nadaljevanju pa je predsednik Sindikata Glosa, Doro Hvalica, predstavil dogajanja v sindikatu. Naslednji dan je moderator Bojan Žnidaršič vodil delavnico na temo Glosa jutri - kaj in kako drugače. Delo je potekalo po skupinah, ki so bile domiselne, saj jih je večina ob koncu ugotavljala, da je osnova uspešnega seminarja skupinsko delo. v katerem pridejo do izraza tudi posamezniki.
Pomembna ugotovitev delavnice je bila, da bi morala Glosa poudarjati svojo strokovno prednost, pravno službo, pri tem pa bi morala biti deležna tudi večje pomoči strokovnih služb ZSSS in službe za stike z javnostmi pri ZSSS. Pravna pomoč naj bi bila članom s člansko izkaznico dostopna tudi prek Glosine spletne strani. Udeleženci delavnice so potrdili, daje kartica ugodnosti zelo dobra zamisel in predlagali, da se ugodnosti v
bodoče še razširijo. Doro Hvalica je zagotovil, da bodo člani imeli popust tudi v MGL in ostalih kulturnih ustanovah in brezplačno članstvo v knjižnicah. Ena od pobud udeleženca je bila, da bi v Glosi zaposlili profesionalne sindikalne zaupnike z visoko izobrazbo pravne smeri. Udeleženci so ob zaključku delavnice ugotovili sledeče:
- timsko delo je najboljše,
- spoznanje, da seje potrebno še veliko naučiti.
- potrebno je zagovarjati svoje misli,
- do splošne usmeritve lahko pridemo na podlagi pobud posameznikov in ne obratno,
- dobili smo predlog programa za prihodnje obdobje,
- spremembe so edina stalnica,
- ideje o reševanju problemov.
Da je bila delavnica uspešna, je vsekakor pripomogla Justi Arnuš, kije bila odlična povezovalka. Omenim naj še Majdo Osolnik iz Knjižnice Domžale, ki je že dolgoletna sindikalna zaupnica in si vseskozi prizadeva, da se »sliši naš glas« v Glosi za področje knjižničarstva. Hvala Majda, v imenu knjižnic.
Saša Kos
Ekološko ozaveščena NOVA SUB
Potapljaški klub NOVA SUB iz Kamnika je 13. maja v sodelovanju s Slovensko potapljaško zvezo (ŠPZ) organiziral letošnjo, sicer že Četrto, ekološko čistilno akcijo. Člani kluba se vsako leto zberejo in ob prijetnem druženju očistijo dno ribnika in njegove brežine. Lansko leto so čistili ribnik Plastenka, leto pred tem pa Mengeški in Kriški bajer. Letos je na vrsto prišel tudi ribnik Črnelo v Radomljah.
Imeli smo lep, sončen dan kot nalašč za akcijo in zbralo seje kar lepo število udeležencev in potapljačev. Ekolo-ško akcijo je s pozdravnim nagovorom uradno odprl predsednik kluba NOVA SUB, Igor Herman. V kratkem, a simpatičnem govoru seje zahvalil pokroviteljem dogodka. Zavarovalnici Tri-
glav, Občini Domžale in Dani Mirna. Se posebej je pozdravil prijateljski potapljaški klub EDEN SUB iz Domžal in podžupana Občine Domžale, Tonija Dragarja, ki nas je počastil s svojim obiskom. V imenu vseh pa se je lepo zahvalil Ribiški družini Bistrica iz Domžal, ki je dovolila uporabo svojih prostorov in nam tako izkazala že pregovorno ribiško gostoljubje. Nagovoru, ki ga je pospremil bučen aplavz in vzklikanje. je sledil briefing potapljačev, kjer so se dogovorili, kako bo potop potekal, izvedeli pa so tudi ostale podrobnosti o vidljivosti, temperaturi vode in zahtevnosti potopa. Za potop se je odločilo ducat potapljačev kamniškega in domžalskega kluba. Najbolj izkušeni so kljub slabi vidljivosti nabrali precej odpadkov in smeti, ki so ležale na dnu. Ostali so-
delujoči smo se. oboroženi z vrečami za smeti, sprehodili po brežinah ribnika in prečesali širše področje. Opazili smo. da ribiška družina Bistrica očitno lepo skrbi za okolico, saj smeti skorajda ni bilo.
Po končani akciji je sledila pogostitev z dobrotami z žara. Udeleženci so med seboj primerjali količino nabranih smeti in odpadkov ter ponosno razkazovali svoje »trofeje«. Za trenutek sem pomislila, da bi se tudi kakšna pločevinka ali škatla utegnila znajti na steni, kjer bi se pridružila številnim ribiškim trofejam.
Ob zaključku akcije je vsak udeleženec prejel tudi spominsko majico. Z obrazov vseh sodelujočih je bilo moč razbrati zadovoljstvo ob uspeli akciji, saj smo na ta topel pomladni dan resnično združili prijetno s koristnim, domov pa odšli zadovoljni in trdno odločeni, da se drugo leto spet vidimo, na nabrežju nekega drugega ribnika
Mateja Marlč
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
8
LDS Domžale
Domžale - mesto športa, mladosti in zmagovite LDS
Liberalna demokracija Domžale je konec maja pripravila S. zbor članic in članov, ki ga je obiskal tudi predsednik LDS Slovenije, Jelko Kacin. Člani in članice LDS so se v velikem številu zbrali na Dobu ter po uradnem delu pripravili prijetno športno druženje.
Po pozdravnem nagovoru Tonija Dra-garja. predsednika domžalske LDS, ki je gostu izrazil dobrodošlico ter ga povabil, da večkrat pride v Domžale, je predsednik LDS, Jelko Kacin, na kratko predstavil najaktualnejše naloge stranke, ki so v glavnem vezane na manifest Za ljudi pred profitom ter posebej opozoril na nekatere probleme, ki jih bo LDS zagovarjala, na usmeritve, ki so zapisane v manifestu (operacijske mize, problematika zavarovanja železniških prehodov v Depali vas, gradnja plinskih terminalov ipd.), posebej pa je spregovoril o bližnjih lokalnih volitvah, na katerih pričakuje dobro osnovo za nadaljnje aktivnosti v pripravah na naslednje volitve v Državni zbor RS. Posebej je pohvalil odločitev županje, ker je zmagovalec tisti, ki pravočasno odstopi ter da prostor drugemu, poudaril pa njeno zelo pomembno in odmevno delo poslanke in članice vodstva LDS. Poudaril je, da imamo v Domžalah za župana najboljšega kandidata ter To-niju Dragarju v prepričanju, da bo bodoči župan Občine Domžale, zaželel veliko pozitivne energije ter vse dobro, domžalski LDS pa veliko uspeha na poti do novega župana. Ob koncu je predstavil tudi prizadevanja za konsolidacijo stranke ter poudaril, da LDS že dolgo ni šlo tako dobro kot v tem obdobju, kar kažejo tudi javnom-nenjske ankete, in da tudi v prihodnje pričakuje nadaljevanje rasti stranke ter zboru članstva v občini Domžale zaželel uspešno delo.
Po imenovanju organov zbora članov in članic so ti sprejeli poročilo nadzor-
nega odbora ter potrdili finančno realizacijo za leto 2005 ter finančni plan za leto 2006, sprejeli pa tudi nova Pravila o organiziranosti in delovanju Občinskega odbora LDS Domžale. Sledile so tajne volitve novega vodstva Občinskega odbora LDS Domžale. Za naslednje štiriletno obdobje je bil za predsednika izvoljen Toni Dragar. za podpredsednika Anton Preskar in za sekretarja Joško Korošec, zbor članov in članic pa je izvolil tudi 12-članski izvršni odbor, v katerem imajo mesto tudi svetniki in svetnice ter županja in podžupana.
LDS
Naslednji del 5. zbora članic in članov LDS Domžale je bil namenjen pogovoru o pripravah na lokalne volitve, od katerih stranka pričakuje, da bo tudi v prihodnje Občino Domžale vodil župan LDS. V ta namen že tečejo aktivnosti, opravljena pa je bila tudi novinarska konferenca, na kateri je bil predstavljen LDS-ov kandidat za župana. Toni Dragar. Ponovno je bilo poudarjeno, da gre za zelo dobrega kandidata, ki ima vsestransko podporo članstva, podpira pa ga tudi sedanja županja Cveta Zalokar Oražem. Sprejet je bil dogovor o aktivnostih pri pripravi predloga kandidatov za Občinski svet Občine Domžale, kjer bo stranka nastopila s popolno kandidatno listo in pričakuje enako število izvoljenih članov in članic LDS kot doslej ali katerega več. Posebna skrb pa bo namenjena tudi volitvam svetov krajevnih skupnosti, saj bo LDS povsod, kjer bo le mogoče, predlagala svoje kandidate, ki problematiko posameznega območja dobro poznajo in lahko pomembno prispevajo k razvoju posamezne krajevne skupnosti.
LDS Domžale
Enake možnosti za vse
Ko je govora o uradni politiki, pogosto slišimo frazo enake možnosti za vse. V povezavi s tem, pa se moramo tudi vprašati, če je kaj takega sploh mogoče v praksi. Se pravi, cilj zgornje formulacije naj bi bil, da bi popolnoma vsi posamezniki imeli enake življenjske možnosti, predvsem kar se tiče dostopa do izobrazbe in »perspektivnih« delovnih mest. V tem kontekstu je tudi nekoliko krivično, da »na veliko« razglabljamo o dostopnosti do znanja, ko pa je le-to dandanašnji, na podlagi sodobnih tehnologij (predvsem interneta), dostopno prav vsakomur, ki si tega želi. Tako je -kljub vsem pomankljivostim, ki jih sodoben način izobraževanja premore - veliko bolj higienično govoriti o doseženi stopnji formalne izobrazbe, ki jo poseduje posameznik, neodvisno od njegove dejanske vednosti in praktične uporabnosti naučenega v vsakdanjem življenju. Sedaj pa pozornost preusmerimo še na področje pridobivanja »ustrezne zsaposlitve.«
Vsi poznamo nepregledne množice razpisov za nova delovna mesta, ki so objavljeni v številnih medijih, od časopisov do interneta. Vendar, kar se na začetku zdi kot širok nabor različnih zaposlitvenih možnosti, se znatno zmanjša v trenutku, ko pogledamo v ozadje omenjene situacije. Tisti, ki ustrezno zaposlitev iščemo že dalj časa, vemo, da je večina razpisanih delovnih mest že vnaprej rezervirana. Gre prvenstveno za uslužbence različnih podjetij in javne uprave, ki
so v obstoječem pravnem subjektu, ki razpisuje delovno mesto, že zaposleni, zato so jim prilagojeni tudi sami pogoji in kriteriji razpisa. Nadalje, sc zaposlujejo posamezniki, zaradi katerih je razpis sploh objavljen (oziroma kar »izmišljen«), saj zakon prisiljuje k njegovi obvezni objavi za praktično sleherno delovno mesto.
Tovrstni posamezniki so pač ljudje, ki so v igro vstopili po »VIP principu« (veze in poznanstva) kar pomeni, da jim je delovno mesto zagotovila določena oseba, ki naredi uslugo nekomu drugemu. Slednje samo po sebi pa sploh še ni (in tudi ne more biti) nič spornega, saj poznanstvo določene osebe, ki jo zaposlujemo, dejansko lahko pripomore k občutno lažji komunikaciji in tehniki dela v določenem poslovnem okolju, kar nato rezultira v doseganju boljših rezultatov dela. Problem pa se tako pojavi v hipu, ko na določeno delovno mesto imenujemo nekompetentno osebo, zgolj nas podlagi našega poznanstva z njo. Tako ravnanje potem lahko upravičeno imenejemo korupcija. Pomankljivost se nahaja - tako kot ponavadi - v kriterijih za določena delovna mesta, ki so ponavadi do te mere ohlapni, da dopuščajo malverzacijc vseh vrst. V praksi se pri nas za razne poslovne priložnosti še vedno uporablja, že
nekoliko anahronistična in zastarela skovanka, »odpiranje vrat,« ki je še ostanek bivšega političnega sistema. Morda ni nepomembno tudi poudariti, da je za samo dejanje »odpiranja vrat,« potrebno pri »ključavničarju« vzbuditi vtis, da ste omenjeno uslugo pripravljeni tudi vrniti, v nasprotnem primeru bo »pravi ključ« izkoristil za nekoga drugega. No, seveda bi bilo kazanje s prstom na določene vplivne posameznike, ki so pripravljeni udejanjati omenjena ravnanja, vse preveč preprosto in tudi krivično. Kriva in odgovorna je predvem imaginarna tvorba, ki ji pravimo država, saj je tako najbolj preprosto. Tako si vsi (zaenkrat) lahko oddahnemo, ker nam ni treba nositi nobene individualne odgovornosti.
Slovenija je pravna in socialna država (2. člen slovenske ustave).
Žiga Čamernlk, še vedno predsednik 00 SD Domžale
Uradne ure so vsak četrtek od 19. do 20. ure na sedežu stranke na t|ubl|anskl 70, tel.: 01/724 1316.
SDS Domžale v Strasbourgu na obisku pri evropski poslanki dr. Romani Jordan Cizelj
Številni člani in članice SDS Domžale so se odzvali vljudnemu povabilu naše evropske poslanke dr. Romane Jordan Cizelj ter si z zanimanjem ogledali delo evropskega parlamenta, spoznali stavbo, v kateri zaseda Evropski parlament, kadar so zasedanja v Strasbourgu v Franciji, prisostvovali pa so tudi delu zasedanja (potekala je razprava o proračunu).
Prisotne je impresionirala že sama velikost ter oblika zgradbe, v kateri zaseda Evropski parlament. V njej je vrvelo od številnih uslužbencev, varnostnikov, evropskih poslancev ter njihovih asistentov in pa tudi številnih obiskovalcev, ki iz držav članic EU vsakodnevno prihajajo na ogled stavbe ter zasedanja in hkrati obiščejo tudi svoje poslance. Tudi mi smo imeli podoben program - najprej smo lahko prisostvovali plenarnemu zasedanju evropskega parlamenta, nato pa nas je prijazno sprejel slovenski predstavnik, zadolžen za stike s skupinami ter nam podrobno razložil delovanje Evropske unije ter evropskih institucij. Po teh uvodnih besedah in seznanitvah nas je prišla pozdravit naša gostja, evropska poslanka iz SDS, dr. Romana Jordan Cizelj. Po
zanimivem pogovoru smo se dogovorili, da bomo tudi skupaj večerjali. Po ogledu Evropskega parlamenta smo si ogledali Strasbourg in se med drugim tudi popeljali z ladjico po reki III ter si ogledali mesto tudi z. rečne strani. Po ogledih in nakupih spominkov smo
se zvečer v tipični francoski restavraciji ponovno sestali z dr. Romano Jordan Cizelj in na večerji izmenjali mnenja ter informacije o tem in onem. Naslednji dan pa smo si ogledali še zanimivo francosko mesto Colmar. Evropski poslanki dr. Romani Jordan Cizelj ter
njenim asistentom se najlepše zahvaljujemo za prijazno povabilo in možnost ogleda Evropskega parlamenta ter prijeten izlet.
Janez Stlbrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale
V preddverju stavbe Evropskega parlamenta smo se ob zastavah članic EU fotografirali z našo evropsko poslanko, dr. Romano Jordan Cizelj.
IO N. Si podprl razširitev državnega zbora
DZ sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 94 poslancev
Izvršilni odbor Nove Slovenije (IO NSi) je na sredini seji podprl predlog poslanske skupine stranke za spremembo ustave, po katerem bi državni zbor razširili na 94
Ob zboru članov In članic LDS iz občine Domžale se je sestala tudi Krajevna organizacija LDS Dob, M se aktivno pripravlja na bližnje jesenske lokalno volitve. Tako že pripravljajo program, v katerem bodo opredelili najpomembnejše naloge, ki bodo omogočile še hitrejši In kvalitetnejši razvoj Krajevne skupnosti Dob.
LDS Domžale
vabi članice in člane na
tradicionalno srečanje liberalnih demokratk in demokratov ob
DNEVU DRŽAVNOSTI.
Dobimo se 25. junija 2006 v MOSTU NA SOČI.
Dobrodošli!
Iz osebnega fotoarhiva
Da se ne
pozabi DEMOS!
Ta fotografija je v tem Slamniku prvikrat objavljena. Kot pričevanje nekega Časa. Kot priča t. i. zgodovinskega spomina.
DEMOS je v Sloveniji kratica za »Demokratično opozicijo Slovenije«, v katero so se leta 1990 združile politične stranke, nastale v letih 1989-1990: Demokratična zveza Slovenije (DZS), Socialdemokratska /veza Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Kmečka zveza in Zeleni Slovenije. Verjetno najpomembnejši
interes, ki je te politično, ideološko in socialno dokaj različne politične stranke združil v koalicijo, je bil sprememba poli-
tičnega sistema. Še pomnite, gospodje?
Ta fotografija je nastala leta 1990, v takratni novi domžalski kinodvorani, o kateri danes nimamo več besed. Takrat seje začela rojevati »prava« demokracija v občini Domžale...
Lan
Bogdan Osolln, prvi predsednik 00 SKD Domžale In mag. Ervln Anton Schvvarzbartl. prvi »župan« Občine Domžale. DEMOS Domžale
poslancev - z dvema poslancema iz skupnosti Slovencev v zamejstvu in dvema iz skupnosti Slovencev v svetu.
V stranki upajo, da bo ta predlog dobil potrebno dvotretjinsko podporo poslancev, hkrati pa so pripravljeni odpreti široko javno razpravo o tem vprašanju, je pojasnil predsednik N.si, Andrej Bajuk. "Menimo, da ni nikakršnega razloga, da Slovenija ne bi sledila poti, ki so jo ubrale že nekatere druge evropske države, ki so na ta način uredila razmerja s svojimi državljani, ki živijo izven njihovih meja," je menil Bajuk, hkrati pa je tudi ocenil, da je zdaj pravi trenutek za to razpravo. "Resnično upamo, da bomo dosegli zadostno razumevanje in pa podporo med političnimi strankami," je dodal.
NSi
nova Slovenija
Predlog spremembe ustave za razširitev državnega zbora je poslanska skupina NSi predstavila v začetku maja. Gre za spremembo 5. in 80. člena ustave in dodatek novega 63a. člena ustave v zvezi s Slovenci s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v tujini ter Slovenci v zamejstvu. Kot je 3. maja pojasnil poslanec NSi, Anton Kokalj, bi 5. člen spremenili tako, da bi bili v njem navedeni tudi
Slovenci s slovenskim državljanstvom in stalnim prebivališčem v tujini, nov 63a. člen pa bi govoril o tem, da se posebne pravice skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo, zagotavljajo z neposredno zastopanostjo v DZ. 80. člen ustave bi spremenili tako, da "DZ sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 94 poslancev", drugi odstavek, ki govori o poslancih madžarske in italijanske
skupnosti, pa bi se dopolnil tako, da bi navajal, da se v DZ izvolita tudi "po dva poslanca skupnosti Slovencev v zamejstvu in po dva poslanca skupnosti Slovencev po svetu." Če je Slovenija z ustavo zagotovila predstavništvo narodnim manjšinam, potem bi bilo, kot je danes menil Bajuk, pravilno, da bi do teh pravic prišli tudi "sinovi našega naroda". Slovenija mora formalnopravno prisluhniti tudi stališčem in težnjam Slovencev zunaj meja, je še dodal predsednik N.Si. 10 N.Si je danes sicer razpravljal tudi o pripravah na bližajoče se lokalne volitve. Kot je pojasnil Bajuk, so obravnavali poročilo tajništva stranke in še preučili, kako potekajo priprave na volitve.
B.O.
Novo vodstvo OO Nove Slovenije Domžale
Predsednica stranke je postala Sonja Heine, podpredsednik pa je postal Janez Limbek
Na 9. seji Občinskega odbora N.Si Domžale, ki je bila v sredo, 31. maja 2006, v prostorih stranke na Ljubljanski 70 v Domžalah, je občinski odbor izvolil novo vodslvo stranke, kajti dosedanji predsednik stranke, dr. Marko Starbek, je zaradi osebnih razlogov odstopil. Po krajši razpravi in javnih volitvah je predsednica stranke postala ga. Sonja Heine, podpredsednik g. Janez Limbek, tajnik g. Roman Lenassi in blagajnik g. Vinko Okršlar.
Bogdan Osolln tiskovni predstavnik 00 N.Si Domžale
Sonja Heine, nova predsednica 00 N.Si Domžale
stran 9
NAŠI POSLANCI
V Grobljah osrednja slovesnost ob obletnici SLS
Osemnajst let Slovenske kmečke zveze
12. maja je Slovenska ljudska stranka v do zadnjega kotička polni Viteški dvorani Biotehniške fakultete v Grobljah s posebno slovesnostjo obeležila 18. obletnico Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine, ki sta bili ustanovljeni na ta dan na edinstvenem množičnem shodu v I »ionski dvorani v Ljubljani - »z gromkim ploskanjem, formalno soglasno - brez enega samega glasu proti!«, kot se spominja eden od udeležencev.
Poleg trenutnega vodstva Slovenske ljudske stranke, ki seje razvila iz takrat nastale SKZ, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanja predsednika Marjan Podobnik in dr. Franc Zagožen ter številni sedanji in nekdanji poslanci, svetniki in župani. Prostor slovesnosti ni bil naključno izbran, saj je bila Biotehniška fakulteta v Domžalah konec osemdesetih prostor, od koder je v slovensko javnost prodirala kot neustavljiv vrelec ideja kmečkega gibanja. Sodelovanje nadebudne skupine študentov in njihovih profesorjev, ki so sc uprli ideološkemu in krivičnemu zatiranju kmetstva v nekdanji totalitarni državi, seje razvilo v gibanje, ki se ga ni dalo več ustaviti in ki se mu priznava tudi ključna vloga pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.
Od ustanovitve prve demokratične stranke po drugi svetovni vojni je od leta l()88 minilo že dosti časa; za Slovenijo izredno intenzivnega - tako velikih sprememb v tako kratkem obdobju slovenski narod ni velikokrat doživljal. Slovenska kmečka zveza se je v teh letih razvijala, preoblikovala in pridobivala politične izkušnje. Danes je vpeta v slovenski prostor kot Slo-
venska ljudska stranka, tudi naslednica zgodovinske stranke s tem velikim imenom. »Še veliko dela čaka SLS in v tem vidim tudi njeno poslanstvo, da pridemo do države, ki ne bo le gospodarsko uspešna, ampak tudi bolj socialno pravična,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik SLŠ, Janez Podobnik. Kot osrednji govornik je nastopil eden od pobudnikov gibanja, dr. Franc Zagožen, ki je izposatvil. da bo »družba ostala povezana, če ne bo prevelikih krivic, zato mora SLS vztrajati pri tradicionalnih vrednotah.« Po slovesnem nagovoru jc sledil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali Blaž. Kladnik na citrali in Moški oktet Tosa-ma, povezoval pa je Vito Kotnik. Slovenska kmečka zveza je že od samega začetka bila več kot le zastopnik kmetov in se šteje za prvonastalo demokratično politično stranko po drugi svetovni vojni v Sloveniji. To potrjujejo tudi besede Ivana Omana iz njegovega intervjuja spomladi 1988: »Kmečki stan je del celotne družbe, tako kot je kmetijstvo del gospodarstva. Nihče nam ne more postavljati omejitev, češ, do tu se lahko pogovarjate, dlje pa ne!« Kmetje v Slovenski kmečki zvezi se torej ne bomo ukvarjali le z vprašanji kmetijstva ampak z množico drugih vprašanj, ki se v družbi odpirajo in ki se nam zdijo pomembna pa naj gre za šolstvo, za skupščinski sistem ali pa za vojsko. Vse nas briga!« V SLS smo ob tej priložnosti izdali tudi poseben zbornik spominov na čas pred 18 leti, v katerem si lahko preberemo in osvetlimo marsikaj zanimivega iz. dogajanja ob ponovnem prebujanju slovenske politične zavesti.
Člani domžalskega odbora SLS smo imeli kot gostitelji tudi posebno čast za organizacijo kulturnega programa in pogostitev. Zato se še posebej zahvaljujemo vsem nastopajočim, Društvu podeželskih žena Domžale ter predstavnicam v slovenskih narodnih nošah, ki so obogatile našo slovesnost.
Rok Ravnikar
SLS s strokovnjaki o psih na javnih površinah
Pse na vrvice?
Leta 2003 je samo na področju Ljubljane 2025 ljudi obiskalo zdravstvene ustanove zaradi ugriza ali udarca psa, težko pa je številčno prikazati doživeti strah in duševno škodo zaradi brazgotin ■n drugih posledic. Da bi zmanjšali število poškodb in preprečili smrtne primere, strah in drugo škodo, je SLS 17. maja v Ljubljani pripravila javno tribuno, na kateri so občani, lastniki in ljubitelji psov, strokovnjaki in predstavniki lokalnih in državnih oblasti spregovorili o možnostih za reševanje tega problema - od medijskih in vzgojnih ukrepov do dopolnitve zakonodaje na tem področju.
Kot uvodničarji so sodelovali: Andreja Bizjak, direktorica Notranje veterinarske inšpekcije, VURS; Franc Briški, Veterinarska ambulanta Diagnoza; Biserka (i/ar, glavna inšpektorica Inšpektorat MU MOL; Iranci Koncilja, višji policijski inšpektor, Uprava uniformirane poli-C|je Generalne policijske uprave; Brane Puš, Kinološka zveza Slovenije in Nada Skuk, podpredsednica »LS ter mestni svetnik SLS dr. Dra-80 Čepar, ki pogosto opozarja na tO aktualno problematiko, tribuna je dosegla svoj cilj ugotovili kateri organi in ustanove so za kaj Pristojni, sc seznaniti z. njihovo oce-n° in videnjem stanja ter z njihovimi
načrti za izboljšanje in to soočiti s prizadetimi občani in opisano problematiko. Inšpektorji nadzirajo Izvajanje obstoječe zakonodaje, ki pa je je za to področje bore malo tako na občinski kot na državni ravni. Državna zakonodaja, ki je dejansko napisana /a zaščito živali, žal pričakuje, da do napada ali ugriza pride, namesto da bi sc bolj posvetila preprečevanju ugrizov. Potrebovali bi torej zakonodajo, osredotočeno na zavarovanje ljudi in njihovega zdravja. Katero ministrstvo je pristojno zanjo? Občinski odloki so prav tako zastareli in bi jih bilo treba dopolniti. V bogati razpravi, ki je trajala skupaj z uvodnimi predstavitvami skoraj tri ure, je bilo podano več predlogov, kot na primer: obvezno izobraževanje lastnikov; predpisati minimalne pogoje za psa, kot na primer primeren prostor - preveliki psi ne morejo biti v bloku; kazni za onesnaževanje kot v modernih evropskih državah... Iz celotne razprave izhaja, da so naloge tako občinske kot državne. Javna tribuna tako predstavlja pomemben prispevek k ozaveščanju javnosti in pomemben korak k sprejetju učinkovitih, tudi preventivnih, državnih in občinskih ukrepov /a zaščito varnosti, zdravja in življenja občanov in k njihovemu učinkovitemu izvajanju.
Rok Ravnikar
V Državnem zboru smo razpravljali o plinskem terminalu v Jadranskem morju
Na izredni seji Državnega zbora, namenjeni morebitni izgradnji plinskega terminala v Tržaškem zalivu, ki naj bi ga postavila naša sosednja država Italija tik ob meji s Slovenijo, se je pokazalo, da sc je naša vlada ustrezno pripravila ter povsem primerno reagirala na težnje sosednje Italije po izgradnji plinskega terminala.
Dejstvo je, da je Jadransko morje zaradi svoje geografske lege, plit-vosti, onesnaževanja s kopnega in tudi pritiskov zaradi naraščajočih prometnih tokov najbolj ogroženo morje v Sredozemlju. Skrb oziroma učinkovito varstvo slovenskega morja je zato ena glavnih prioritet naše vlade, naše države. Kot obalna država imamo zato pomembno odgovornost, pa tudi suverene pravice v zvezi z varstvom in ohranitvijo morskega okolja. Republika Slovenija je tudi zato sprejela zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu. Razglasili smo ekološko cono, čeprav nam konvencija Združenih narodov o pomorskem in mednarodnem pravu ponuja možnost razlastitve tudi izključne ekonomske cone. Mi smo se odločili za ekološko. Prav
celovitost je neizbežna pri zaščiti ekosistemov, ki imajo nujno tudi čezmejni vpliv, je naše osnovno izhodišče in tudi prioriteta pri mednarodnem sodelovanju. Pri tem smo izhajali tudi i/, nastajajočega prava Evropske unije, ki zelo poudarja regionalni pristop, ko gre za okoljska vprašanja. Naša zakonodaja in politika je nadgradnja evropskih usmeritev na tem področju. Ne glede na tudi pomembne evropske posledice energetske krize pa trend celovitega pristopa k okoliškim vprašanjem ostaja. Kot mlada država članica, ki je zaradi svojega pretežno tranzitnega geografskega položaja še posebno občutljiva na čezmejne okoljske vplive, se bomo na državni ravni vsestransko prizadevali za uveljavitev zamisli o okoljskem regionalnem pristopu Tudi to bo ena od prioritet vladnega resorja, ki pokriva to področje, ko oblikujemo skupni program predsedovanja Evropske unije, ki se bo zaključil, v drugi polovici leta 2008. Ne glede na načelna izhodišča in razvoja mednarodnega in okoljskega prava, pa je vprašanje meddržavnega sodelovanja, v našem primeru umeščanja plinskih terminalov v prostor, sedaj postalo tudi meddržavno vprašanje. Zato
je naša vlada uradno zaprosila vlado Italije o projektih izgradnje plinskega terminala. Po pismu generalnega direktorja italijanskega ministrstva iz 3. aprila, v katerem se ugotavlja, da projekt za terminal na morju ni predmet presojanja po ESPO konvenciji, vendar se ocenjuje, da nas je vseeno koristno obvestiti o samem projektu, je naša vlada poslala ustrezni dopis italijanskemu ministru, da se želimo vključiti v postopke, ker predvidevamo, da je možen znaten čezmejni vpliv. Hkrati smo tudi protestirali zaradi nepopolne dokumentacije ter zahtevali dopolnitev dokumentacije in pa spoštovanje postopkov po evropskih direktivah, ki tudi predvidevajo vključevanje v postopke presoje za plane in programe kol tudi za posamezne projekte, kar izhaja iz ESPO konvencije. 19. aprila smo prejeli od generalnega direktorja italijanskega ministrstva za okolje obsežno tehnično dokumentacijo za oba plinska terminala. Temu pa je 21. aprila sledilo še pismo ministra Matteolija. Generalni direktor ministrstva za okolje je 26. aprila poslal italijanskemu kolegu pismo, v katerem ponovno poudarjamo, da se Slovenija želi vključiti zlasti
v postopke presoje čezmejnih vplivov in predlaga bilateralni sestanek na državni ravni ter 6-meseČni rok zaradi izvedbe postopka v Sloveniji. Pravico Republike Slovenije, da ne trpi posredne in neposredne škode na svojem ozemlju, utemeljujemo na strokovnih izhodiščih, na zadnjih dosežkih znanosti in pa tudi na dosledni zaščiti našega pravnega položaja. Naša skrb za nacionalne interese na morju in obali, v severnem Jadranu, je skupna.
Naša vlada je zato od Italije zahtevala, da se vrnemo na začetek, na plansko in programsko presojo terminalov oz. vnosa utekočinjenega zemeljskega plina na severnem Jadranu. To je izrednega pomena, kajti če Slovenija pristane samo na projektno presojo, je terminal tam praktično lahko že umeščen; edino, o čemer se bomo lahko pogovarjali, je velikost tega terminala, pa mogoče o velikosti ladij, ki se smejo tja privezati. Zato Slovenija vztraja na tem, da se celotna zadeva vrne v povsem začetno fazo, saj so Italijani postopek začeli povsem napačno. In samo na ta način lahko preprečimo morebitno izgradnjo plinskega terminala. Zato je dejavnost naše vlade vsekakor potrebno pohvaliti, saj je odreagirala izredno diplomatsko, hkrati pa sosednji državi dala vedeti, da smo suverena država ter da bomo dosegli upoštevanje naših mednarodnih pravic.
Robert Hrovat poslanec SDS v DZ RS
Poziv k sooblikovanju evropskih politik
Dr. Romana Jordan Cizelj (SDS, EPP-ED) je na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta zastavila Evropski komisiji poslansko vprašanje o namenu, pristojnostih in sestavi »Skupine na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje«, ki je bila oblikovana v oktobru 2005 z namenom uresničevanja ciljev Lizbonske strategije ter spodbujanja dialoga med industrijo, ustreznimi interesnimi skupinami in javnimi oblastmi o pomembnih političnih vprašanjih na področju konkurenčnosti, energije in okolja.
Poslanka je ugotovila, da med njimi ni niti enega predstavnika iz novih držav članic, zato jo je zanimalo predvsem kakšni so namen, naloge in pristojnosti skupine ter kako bo le-ta delovala glede na velike razlike med starimi in novimi članicami.
Komisija je odgovorila, da ima Skupina na visoki ravni le svetovalno vlogo in s tem nikakršnih
pristojnosti v zakonodajnem procesu. Komisija je, kot je zapisala v pojasnilu, skušala zbrati strokovnjake na področju konkurenčnosti, energetike in okolja, pri čemer geografska razporeditev in nacionalni interesi niso igrali nikakršne vloge. Skupina bo zbirala informacije o stanju v vseli članicah EU, vključno z novimi, zato Komisija tu ne vidi problema geografske uravnoteženosti.
"Lahko razumem," pravi dr. Romana Jordan Cizelj, "da je Komisija predlagala imenovanje tovrstne skupine. Skupina na visoki ravni bo spremljala koherentnost evropskih politik za povečanje konkurenčnosti, energetske ter okoljske politike. Pri izvajanju politik s teh treh področij dejansko lahko naletimo na nasprotujoče si ukrepe." Hkrati pa poslanka poudarja, da ne more "podpreti dejstva, da je Komisija pri tem povsem prezrla strokovnjake iz novih držav članic. Evropska komisija bi morala izkoristiti tudi njihove izkušnje in znanje, saj so med državami članicami velike razlike tako v razvoju kot tudi načrtovanih politikah na omenjenih treh področjih."
Pojasnilo Komisije, da v Skupini na visoki ravni ni strokovnjakov iz novih držav članic EU, ker so bili člani v skupino povabljeni na podlagi strokovnih izkušenj ni bilo zadovoljivo, zato je na majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta dr. Romana Jordan Cizelj Komisiji ponovno zastavila ustno vprašanje o sestavi Skupine na visoki ravni. Tokrat je komisija na vprašanje, ali meni, da v novih članicah ni ustreznih strokovnjakov, sposobnih enakovrednega sodelovanja s tistimi iz petnajsterice starih članic EU, podala natančnejši odgovor. V njem pojasnjuje, da so strokovnjaki prošnjo za sodelovanje poslali na lastno pobudo ali pa so jih imenovale interesne skupine. Komisija pojasnjuje tudi, da so bile v pomoč Skupini na visoki ravni oblikovane tudi različne ad hoc skupine, v katerih že sodelujejo strokovnjaki iz nekaterih novih držav članic. Še posebej je Komisija obljubila, da si bo prizadevala za uravnoteženo zastopanost novih ad hoc skupin.
V z vezi s tem dr. Romana Jordan Cizelj posebej poudarja potrebo po aktivnem vključevanju pri sooblikovanju evropskih politik in dodaja: »Zavedati se moramo, da je proaktiven odnos strokovnjakov in interesnih skupin v skupnem evropskem prostoru nujno potreben«.
Viktorija Jeras Darko Rudi
Lipica je biser,
ki ga je treba negovati
Kobilarno Lipica (KL) poznamo kot dom lipicanca, enega od naših nacionalnih simbolov, okoli njene usode pa v zadnjem času potekajo številne polemike. Vlade so Lipico v preteklosti preveč zanemarjale, zato so se tam nakopičili številni problemi. Sedanja vlada sc jc odločila razmere v Lipici izboljšati, zato je imenovala delovno skupino, ki je pripravila predlog sprememb za izboljšanje poslovanja KL.
Ena od glavnih ugotovitev delovne skupine je bila, da je treba bistveno i/boljšati prav vse dejavnosti in pripraviti nove programe. Vlada RS je sprejela predloge delovne skupine in naložila KL, da jih uresniči. Ta si sedaj prizadeva za uresničitev sklepov vlade, vendar se ob tem v javnosti pojavljajo očitki, da vlada daje prevelik poudarek dopolnilnim dejavnostim, pozablja pa na lipicance. Za pojasnilo o dejanskem stanju smo prosili predsednika Sveta KL in evropskega poslanca dr. Mihaela Brejca (SDS/EPP-ED).
Kakšno je danes stanje v Lipici in zakaj je do tega prišlo?
Problemov v Lipici je veliko, naj omenim le nekaj najbolj perečih. V Lipici je 400 konj, ki jih s proračunskimi sredstvi financira država, ob tem pa ne postavlja nobenih pogojev. Prihodki od dejavnosti, neposredno povezanih / lipicanci, so lani znašali okrog 230 mio sit in
še zdaleč ne zadostujejo za pokritje stroškov. Tisti, ki govorijo o tem, daje konjereja finančno pozitivna, pozabljajo, da je tako zaradi izdatne državne pomoči, saj je KL skoraj v celoti opustila tekmovalno dejavnost, gospodarska dejavnost pa je postala breme, namesto, da bi prinašala prihodke. Ob sobotah namreč ni predstav, čeprav je veliko obiskovalcev, ni otroškega programa, turistično jahanje je zelo šibko, ni dovolj konj za kočije... Eden od problemov je tudi premajhna zasedenost hotelov in slab obisk v restavracijah. Zakaj so gostilne po okoliških vaseh polne gostov, v Lipici pa so prazne? Tudi športni objekti so v slabem stanju in potrebni obnove, okolica je zanemarjena, ograje propadajo, električni vodi niso vkopani v zemljo, čistilna naprava razpada, znotraj posestva je veliko nepoko-šenih travnikov, ob hlevih so velikanski kupi gnoja itd. Prekinjene so tudi skoraj vse vezi, ki jih je Lipica imela s svojim naravnim zaledjem. Lipica v takšnih razmerah dolgoročno ne bi mogla preživeti, zato smo se lotili iskanja novih rešitev.
Kakšne so te rešitve? Ali ne dajete preveč poudarka dopolnilnim dejavnostim?
Vsi naši načrti so tako ali drugače povezani z lipicancem - ta je na prvem mestu. Naš cilj je razviti takšen program, ki bo omogočil, da postane KL najboljša kobilarna za lipicance. Nameravamo bistveno popestriti in povečati obseg turistične ponudbe, ki bo temeljila na lipicancu, pripravili bomo tudi nove jahal-
ne programe, uredili jahalne poti, izboljšali bomo tudi hotelsko in gostinsko ponudbo in pripravili programe za različne ciljne skupine. Ključnega pomena za razvoj Lipice so predvsem otroci in mladina, zato bomo razvili ustrezne programe sodelovanja s Šolami. Zagotovili smo že evropska sredstva za čiščenje okrog lOOha pašnikov znotraj zavarovanega območja, ponovno bomo vzpostavili tudi sodelovanje z okoliškimi kmeti, ki bodo dobavljali seno za lipicance.
V javnosti precej odmeva predvidena širitev tamkajšnjega golf igrišča. Ali bo res izrinilo lipicance?
Nikakor. Najpomembnejši so lipicanci in na njih temelječi programi. Golf, tenis, bazen, hoteli in restavracije sodijo v dodatno ponudbo, ki naj gosta zadrži v Lipici. Normalno veliko golf igrišče v Lipici bo napolnilo hotele in ji pomagalo preživeti, pri tem pa poseg v prostor v nobenem pogledu ne bo ogrožal lipicancev. Tam, •kjer bomo zgradili dodatna igralna polja, po mnenju strokovnjakov prostor ni primeren za konje, nekaj igralnih polj pa bomo zgradili znotraj obstoječega igrišča. Nekateri pravijo, naj opustimo turistično dejavnost, odpustimo 100 ljudi. Ampak to ni rešitev! Prava rešitev je v pestri in visoko kakovostni turistični ponudbi, ki naj napolni hotele ter ljudem in lipicancem zagotovi miren in stabilen razvoj.
Morda še zaključna misel?
Tisti, ki so doslej nasprotovali spremembam v Lipici, niso ponudili nobenih rešitev, vlada pa rešitev ima. Ima dober program in ljudi, ki ga bodo uresničili.
Katarina Cullberp
Ekskurzija dijakov domžalske gimnazije
»Zlata Praga - Praga stoterih stolpičev«
Češke Budejovice, katerih vse ceste vodijo na mogočen trg Namesti Pre-mvsla Otakara 11, so bile v zgodnjih jutranjih urah po dolgi in naporni vožnji naše prvo srečanje z južno Prago. V popoldanskih urah pa smo že zrli v bogat spomenik zgodovine \ srcu Evrope, v prestolnico Češke. Poleg visokega hotela, v katerem smo bivali, so se v svoji zlati barvi, še posebno v siju popoldanskega sonca, svetile mnoge visoke zgradbe. Praga, ki je za mnoge občudovalce »mati mest«, ima vse lastnosti metropole. Njena izredno bogata dediščina zgodovinskih zgradb in nedotaknjena mestna podoba sta ohranjeni kot v nobeni drugi evropski prestolnici. Tudi 2. svetovna vojna ji je v fizičnem smislu v glavnem prizanesla.
Hradčanv. ki niso le grad. pač pa simbolično srce naroda, so zastraženi s palačnimi stražarji v zastrašujočih modrih uniformah in z resnimi obrazi. Menjava straže, ki je včasih manifestirala državno moč. je danes zanimiva predstava za turiste. Tudi mi smo z veseljem opazovali strumno korakanje in se fotografirali tesno ob čednih vojakih, ki pa na naše začudenje niso niti trenili z očmi.
Višek gotske tehnike, Karlov most, ki so ga zgradili po naročilu cesarja Karla IV, je zahteval številne žrtve. V 17. stoletju so ga olepšali z baročnimi kipi. Na mostu je danes veliko različnih stojnic in raznovrstnih umetnikov. Najlepši pa je pogled na Vltavo. Sprehodili smo se čez most in prosti čas namenili nakupu skromnih spominkov. Ob polni uri smo stali pred astronomsko uro pred Mestno hišo in uživali v predstavi ure, ki kaže čas, položaj sonca, lune. dneve svetnikov, znamenje horoskopa in dneve v mesecu.
Zadnji, tretji dan. smo se po zajtrku podali na pot proti domu. Pomembnejši postanek je bil še v Brnu. kjer smo si ogledali grad. mogočno katedralo sv. Petra in Pavla. Jakubovo cerkev in Trg svobode.
Osvojeno znanje nam bo zagotovo koristilo. Vseh zgradb in spomenikov si verjetno ne bomo zapomnili, razne zgodbice in legende pa se nam bodo
gotovo vsidrale v spomin. Tudi češči-na nam še vedno pozvanja v ušesih in nas opozarja na neverjetno podobnost s slovenščino.
V naš mozaik ekskurzij smo poleg Benetk in Budimpešte dodali Prago. Vsako mesto nosi svoje bogastvo, svojo kulturo, svoj jezik. Vsako od njih je tudi v nas pustilo svoj pečat. Vedno se veseli vračamo domov in \ edno znova komaj čakamo nova doživetja v novih krajih.
Renata Vlnčec. Srednja šola Domžale, gimnazija
Študentski klub Domžale
Plaža tudi v Domžalah
Ko pomislimo na plažo, se spomnimo zelenomodrega morja, ki ga obdaja bel pesek. Plaža je umaknjena v intimo, dopolnjuje jo le zelena palma, ki nas varuje s svojo senco...
Plaža predstavlja sproščenost, brez-skrbnost in oddhih (še bolje odmik) od ponorelega in stresnega sveta. Zato je nemalokrat le ta občutek, ki ga misel na plažo prikliče, več kot dovolj, da za trenutek pozabimo na vsakdan. Plažo oz. občutek plaže si tako lahko naredimo kar v neposredni okolici, tam, kjer se nahajamo. Posledica hitrega življenja je tako plaža na Krvavcu, plaža v diskotekah in v samih mestnih jedrih, kot je na primer Atlantis sredi nakupovalnega središča. Ljudje smo zadovoljni že z malim in se hitro prilagodimo nastalim situacijam - če so le-te dobre! In ker .rabimo odmik od vsakdana, je
konstrukt plaže, četudi ni avtentičen, zelo pomemben za našo dobrobit. V ta namen bomo v Domžalah med poletjem pričarali vsaj tisti minimalen občutek plaže, ki je še vseeno tako razbremenjujoč in blagodejen za našo dušo in telo. Skozi celo poletje bo na domžalskem kopališču organiziranih 5 večjih poletnih dogodkov, vsem dobro poznanih Kopalkanj, na katerih bo zagotovo prisoten pridih plaže. V sproščujočem in neobre-menjim duhom se bomo ob vodi in s pijačo v roki zibali v ritmih elektronske glasbe. Zato kar brez skrbi; četudi bomo morali poleti delati ali se učiti za jesenske roke, bomo vedno lahko vsaj na Kopalkanjih uživali kot na plaži. Nikar ne omahuj in poglej že postavljeno spletno stran www. kopalkanje.com, pozanimaj se o nastopajočih DJ-jih in zvrsti glasbe. In kar je najpomembneje, zabeleži si datume največjih dogodkov tega poletja v Domžalah. Da samo omenim, prvi del sage se začne že 23. junija, en dan za Hitovim zakjučkom šolskega leta - Pozdrav poletju! Plažo si bomo naredili kar sami. Malo dobre volje, tvoja udeležba, glasba, voda, pijača ... kaj bi si sploh lahko še želeli! Se vidimo!
Ana Strnad
^  Dogodki v Centru za mlade Domžale
Ljubljanska 70, tel.: 722-66-00, e-mail: czmfa;siol.net, www.i-rose.si
VESELE POČITNICE
Za mlade od 1. do 7. razreda v času od 26. 6. do 7. 7. 2006 od 9.00 do 15.00 ure. Izpolnjeno prijavnico prinesite v Center za mlade, število mest je omejeno.
POLETNI TABOR: Morski gaj Strunjan 2006
Tabor bo potekal v kampu Strunjan, in sicer od 20. 8. do 29. 8. 2006. za mlade od 8 do 18 let. Izpolnjene prijave z. vplačilom sprejemamo v CZM na Ljubljanski 70. Število mest je omejeno (12), zato pohitite s prijavo. Informacije na tel.: 722-66-00.
TORKOVI KULTURNI VEČERI
Torek, 20. 6. ob 20.00 uri v CZM
Odprtje likovne razstave mladih s posebnimi potrebami z
naslovom SONCE NA DLANI
Do takrat si lahko ogledate fotografsko razstavo PORTRETI fotografa Andraža Gregoriča.
MLADINSKA POBUDA
Si star med 15 in 25 let? Imaš idejo, kako bi popestril življenje v občini? Imaš voljo, da bi idejo tudi izpeljal, pa ti primanjkuje finančnih sredstev? Če si na zgornja vprašanja odgovoril z »da«, te v četrtek, 8. junija 2006, ob 17.
uri, skupaj s prijatelji, vabimo na delavnico Mladinske pobude. Preseneti nas s svojo idejo, mi pa ti pokažemo pot do njene uresničitve.
VABILO MLADIM USTVARJALCEM V okviru torkovih kulturnih večerov vabimo mlade ustvarjalce, da predstavijo svoje delo širši javnosti. Vsi, ki delujete na kateremkoli področju ustvarjalne izraznosti (literarni, likovni, fotografski, glasbeni, oblikovni, filmski ...), se odzovite našemu vabilu.
ČETRTKOVA SVETOVALNICA - vsak zadnji četrtek v mesecu
Prof. Pavla Klinar bo na voljo z nasveti in odgovori na razna vprašanja, ki se pojavljajo pri odraščanju. Potrebne predhodne prijave po tel.: 722-66-00.
SVETOVANJE MLADIM IN NJIHOVIM
STARŠEM
Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot.
Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 16.00 uro, ob torkih in sredah do 18.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net.
4
4>
Center za mlade, Ljubljanska, 70 Domžale vabi na
ŠPANSKI VEČER
ali Kulturne drobtinice iz Španije
V petek, 23. 6., ob 19. uri.
Večer bodo izvedli udeleženci tečajev španskega jezika v prostorih
Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale vabi na
VESELE POČITNICE
za mlade od I. do 7. razreda
Skupaj bomo od 26. junija do 7. julija 2006, od 9.00 do 15.00 ure.
Vsak dan se bomo zbrali v Centru za mlade na Ljubljanski 70 v Domžalah. Naš čas bomo preživeli kreativno, zabavno in sproščujoče v naravi, na izletu, v bazenu ... Prispevek znaša dnevno 1000 SIT, kar vključuje stroške prevozov, vstopnin, material, sladke priboljške, pijačo. Malico otroci prinesejo s seboj.
Obvezne so predhodne prijave (do zasedbe mest) s polovičnim predplačilom. Dodatne informacije dobite na tel. št. 722 - 66 - 00, ali osebno v Centru za mlade. Ljubljanska 70. Skupina je omejena na dvanajst otrok.
VESELE POČITNICE od 26.6. do 7.7.06
V.-
Ime in priimek: Naslov:_
Telefon staršev:__
Morebitne posebnosti otroka za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja:_____
Podpis staršev:
m .<4zZ      Center za mlade, Ljubljanska 70, Domžale organizira
POLETNI TABOR
"Morski gaj - STRUNJAN 2006'
Namenjen je mladim v starosti od 8 do 18 let, ki si zaradi različnih razlogov ne morejo privoščiti aktivnih počitnic ob morju.
Tabor bo potekal v kampu Strunjan, in sicer od nedelje, 20. 8., do torka, 29. 8. 2006. Dneve bomo preživeli pod šotorskimi platni, bili aktivni v vodi in ustvarjalni na kopnem. Če ste zainteresirani, se z izpolnjeno prijavnico oglasite v Centru za mlade. Ljubljanska 70.
Število mest je omejeno (štiri mesta so rezervirana za otroke oz. mladostnike, ki so vključeni v terapevtsko obravnavo v Centru za mlade), prijave sprejemamo le osebno - do zasedbe mest.
Letovanje sofinancirata Občina Domžale in Urad RS za mladino, zato je prispevek staršev le 15.000 SIT. Ob prijavi je potrebno vplačati celotni znesek. Za informacije smo dosegljivi na telefonu: 722-66-00 v ponedeljek in četrtek, od 7.30 do 16.00, v torek in sredo do 18.00 v petek do 13.00 ure.
»MORSKI GAJ STRUNJAN 2006«
í"Trñe in priimek: i
i Naslov:
Kraj in poštna številka: Telefon (doma):_
GSM:
Morebitne posebnosti otroka:
Podpis staršev ali skrbnika
V Domžalah,.
Portreti
Andraža
Gregoriča
Andraž Gregorič, dvajsetletni fotograf iz Ihana, v domžalskem Centru za mlade razstavlja avtorske fotografije. Fotografije so na ogled vse do torka, 20.6.2006.
To je tvoja že druga razstava v Centru za mlade Domžale. Pred tremi leti si nam predstavil zbirko najljubših fotografij. Kaj si tokrat ujel v objektiv?
Tokrat sem ujel v objektiv znance, prijatelje, sorodnike in pa popolnoma neznane, mimoidoče ljudi.
Zakaj si se odločil za portrete?
Zakaj sem se odločil za portrete? Mogoče zato, ker je človek zanimiv in spremenljiv, vsak trenutek se na človekovem obrazu in postavi zrcalijo drugačni občutki, želje, razpoloženja, emocije...
Fotografije razstavljaš v črno - beli tehniki. Zakaj?
Črno - bela fotografija te prisili, da se osredotočiš na motiv, barve velikokrat zavajajo gledalca. Da pa se ne bi napačno razumeli - tudi jaz imam rad barvno fotografijo. Nekaterim slikam barva zelo ustreza, druge pa so boljše v črno - beli tehniki.
Odprtje razstave je potekala v prijetnem vzdušju, kjer nismo uživali le v tvojih fotografijah ampak tudi v glasbi. Kdo so bili mladi glasbeniki? Na odprtju so igrali nekdanji Egi-dovci, razen mene, saj sem želel vsaj enkrat biti med slušatelji Bend, ki smo ga ustanovili pred petimi leti, se je imenoval Egi-da. Zaenkrat je v stanju mirovanja, ker ni več pravega navdušenja za ustvarjanje.Včasih je bilo čisto drugače. Mogoče pa bomo čez čas spet začutili potrebo, da se ponovno združimo. Jaz igram kitaro, sedaj predvsem za svojo dušo.
Kaj te še navdušuje poleg fotografije?
Zelo rad pogledam filme po svojem okusu. Moja najljubša režiserja sta zagotovo Južni Korejec Kim - KI Duk in pa Kitajec Zhang Yimou, ki poskrbita, daje poleg zanimivih zgodb tudi fotografija odlična.
Fotografiranje je tvoja strast in je tvoj poklic. Kaj je bilo odločilno, da si se odločil za poklic fotografa?
Težko rečem, kaj je bilo odločilno, da sem postal fotograf. Mi pa sedaj zagotovo ni žal, da sem se odločil za ta poklic. Pred šolanjem se nisem ukvarjal s fotografijo. Kot otrok pa sem zelo rad vzel v roke fotoaparat, ki je bil last mojega starega očeta in sem z njim hodil po stanovanju. Bil sem hišni vohun in fotografiral sem vse, kar sem videl, tudi če očem ni bilo zanimivo. Seveda pa v fotoaparatu ni bilo filma.
Tvoj stari oče, Anton Pajer, je bil likovni pedagog in umetnik, restavrator, kipar, slikar in tudi fotografiral je rad. Ali si dar za umetnost podedoval po njem?
Nekaj daru sem po njem najbrž podedoval, vem pa, da je zagotovo pripomogel k temu, da sem se odločil za fotografijo, saj sem že od malega živel v ustvarjalnem oko-
lju, ob človeku, ki je cenil umetnost in se navduševal nad ustvarjalnimi ljudmi. Bil je tudi zelo vesel, če je kdo od nas, vnukov, kaj narisal. Risbe je vedno prilepil na omaro, kjer smo jih lahko občudovali in bili ponosni na svoje delo, na ogled pa so bile tudi vsem obiskovalcem.
Predvsem, kaj si se naučil od njega?
Kaj sem se naučil od njega? Da moraš biti vztrajen in delaven in pa, da so za človeške oči najbolj zanimive tiste stvari, ki neprestano spreminjajo svojo obliko. Kot taka sta se mu zdela še posebno zanimiva ogenj in voda. Ob njem sem se učil razlikovati kič od umetnosti, saj kičastih stvari resnično ni maral.
Pred nedavnim si postal član fotografskega kluba Mavrica. S čim se ukvarjate na srečanjih in kako le to vpliva na tvoje delo?
Na začetku tega meseca sem postal član FKVK Mavrica. Tu si bom zagotovo nabral novih izkušenj, predvsem pa je pomembno, da sem spoznal ljudi, ki jim je fotografija blizu in se z njo radi ukvarjajo. V klubu imamo konzultacije, diskusije o naših prinesenih fotografijah, ki jih pošiljamo na razne natečaje. Organizirani so tudi skupinski pohodi s fotoaparati, fotografiranje raznih prireditev in drugih zanimivosti.
Katera zvrst oziroma tehnika fotografije sta ti blizu?
Končal sem srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo - smer fotografski tehnik. Nisem se še usmeril v določeno zvrst fotografije. Če bi bil zaposlen, bi bilo najbrž drugače. Moram pa priznati, da mi je zadnje
čase zelo pri srcu fotografiranje ljudi. Štiri leta sem se intenzivno ukvarjal z analogno fotografijo, v zadnjem času pa me navdušuje digitalna, kar je dobro, saj tehnika na tem področju izredno hitro napreduje in ponuja vedno nove izrazne možnosti.
Ali imaš med fotografi vzornika?
Ne vem, če imam ravno vzornika, všeč pa so mi fotografi liolo Perfido, Steve Mccurrv, llenri Cartier Bres-son, Anton Corbijn, Stojan Kerblcr, Dragan Arrigler, Arne Hodalič in še bi lahko našteval.
Kaj loči umetnika od ljubiteljskega fotografa?
Tisti, ki čuti v fotografiji nekaj več in zna čustva ter občutja prikazati na fotografskem papirju, je zame bližje umetniku. Kdo pa je pravi in resnični umetnik, je pa težko reči. Vsak človek je po svoje umetnik, saj je že samo življenje in sprejemanje le tega velika umetnost.
Tudi ljubitelji fotografije mnogokrat želijo v svoj objektiv ujeti svoje bližnje ali zanimive obraze s potovanj. Kaj bi jim svetoval?
Ljubiteljem fotografije bi svetoval, da poskrbijo, da portretirancu pred objektivom ne bo nerodno in da bo sproščen. Nekateri ljudje so že po naravi bolj nesproščeni od drugih in te pripraviti, da bodo sproščeno požirali, je umetnost.
Kaj po tvojem mnenju loči dobro od slabe fotografije?
Težko je reči, katera fotografija je slaba, katera pa dobra. Vsak človek vidi drugače, lepota je individualna, vsaka ocena je subjektivna. Objektivnega merila za to, kaj je dobro in kaj ne, ni.
Mojca Zupančič foto: Andraž Gregorič
stran 11
Moto klub Vaški boysi
Blagoslov in
dobrodelna
akcija
Moto klub Vaški boysi je letos uspešno pripravil in izvedel že tretji, lahko rečemo že tradicionalni blagoslov motorjev in motoristov.
Dogajanje seje pričelo v nedeljo, 7. maja, v zgodnjem dopoldnevu, ko seje okoli 150 motoristov in motoristk pripeljalo k domžalski župnijski cerkvi, kjer so se udeležili običajne župnijske nedeljske maše in vsem, ki so se je udeležili, ponudili pravo možnost paše za oči ob poliranem kromu in aluminiju in športno oblikovani plastiki. Po maši se je razvila dolga kolona v smeri prireditvenega prostora - brunarici Vaških bovsov, le streljaj od domžalskega avtocestnega priključka. Sem so medtem prihajali novi in novi motoristi in motoristke, mnogi v dvoje, pa s kolesi z motorjem in tudi kakšen štirikolesnik seje videl med njimi. Skozi ves dan seje tako zvrstijo čez 500 dvokolesnikov. Ob 12. uri je bil blagoslov, ki gaje po tradiciji vodil domžalski župnik Janez Šimenc. Poleg molitve za božje varstvo in človeške vrline, ki omogočajo varno vožnjo z motorjem, je vsem zaželel srečno in kilometrov polno sezono in snidenje naslednje leto. Nato seje razvila veličastna kolona, v kateri so se udeleženci popeljali skozi Domžale proti Jar-
IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
šam in nato skozi Rodico in Vir do Doba in od tam nazaj na prireditveni prostor. Blagoslov noče biti magično zaklinjanje, ki naj hi samo po sebi motorista varovalo pred nesrečami in nevarnostmi, ampak želi biti kamenček v mozaiku vseh prizadevanj, da bi v prometu, kjer so motoristi med najhitrejšimi in obenem zelo ranljivi udeleženci. Žal je tudi na klubski brunarici Vaških bovsov v zadnjem letu že visela' črna zastava, žal tudi v majskih dneh letošnjega leta. Zato se še bolj zavedamo potrebe po medsebojni pozornosti, strpnosti in solidarnosti vseh udeležencev v prometu. MK Vaški boysi se udejstvuje tudi dobrodelno: dne 25.05.2006 so člani MK Vaški boysi iz Domžal, navkljub tragični izgubi svojega člana Saša Potočnika nekaj dni prej, zbrali toliko moči in pozitivne energije, da so realizirali še en začrtani cilj v letošnji sezoni. Točno ob 18. uri so g. Jovu To-miču, ki je v prometni nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu v Depali vasi izgubil svojo
ljubljeno soprogo in mater štirih otrok, izročili darilni bon v višini 100.000,00 SIT. Člani kluba se zavedajo, da nobena finančna pomoč ne more povrniti življenja, vendar pa lahko družini pokojnega delno ublaži finančne izdatke in ji da dober občutek in spoznanje, da niso ostali popolnoma sami. S to humanitarno akcijo želijo člani MK Vaški boysi javnosti pokazati, da so motoristi ravno tako ljudje kot vsi ostali, voljni pomagati vsakemu, pa čeprav so ga videli prvič.
Ob tej priliki člani sporočajo vsem, voznikom osebnih vozil in motoristom, naj vozijo strpno, po pameti in naj bodo pozorni na vse cestne dogodke, kajti življenje je preveč dragoceno, da ga zaradi malomarnosti in pomanjkanja vozniškega bontona izgubimo.
Brane Teršek In Janez Šimenc
Dobrote
slovenskih kmetij
Ivankine medalje za potico in krofe
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je pester prikaz dobrot, ki jih ustvarjajo pridne roke kmečkih gospodinj in naj bo tudi popotnica pri vrednotenju dediščine naše države, ki na tak način pokaže vse bogastvo raznolikosti številčno tako majhnega naroda kot smo Slovenci, piše v uvodu letošnje publikacije, v kateri so organizatorji zbrali imena in priimke razstavljavcev, med katerimi tudi letos v kategoriji orehovih potic in krofov najdemo gospo Ivanko Brodar, s Hudega, Kovaška ulica 4.
Čeprav letošnje leto po blesku medalj ni tako uspešno, kot so bila prejšnja, ko se je gospa Ivanka z razstave Dobrote slovenskih kmetij vračala tudi s po dvema zlatima medaljama, je zadovoljna. Bronasti od Moji pričata, da so bili tudi letos njeni izdelki opaženi in to že dva-najstič po vrsti. Prav ste prebrali. Gospa Ivanka Brodar na razstavi Dobrote slovenskih kmetij sodeluje
"Ure	
	
že dvanajst let in je bila letos edina razstavljavka z našega območja. Rada se spomni prvega nastopa, za katerega jo je vzpodbudila svetovalka Marta Kos, ki jo vsa leta vzpodbuja, da se udeležuje razstav. Kako je bilo prvič. »Težko sem se odločila, še mož meje moral vzpodbujati,« se spominja. »Na hitro sem spekla potico in krofe, Marta jih je odnesla na Ptuj, od koder je povsem nepričakovano prišlo sporočilo, da so jim bili moji izdelki všeč in zraven še medalja. Kar solze so mi prišle v oči od veselja, saj prvič res nisem pričakovala nagrade. Od tedaj vedno razstavljam. Velikokrat sem že rekla, da je dovolj, ne nazadnje tudi zaradi stroškov, pa ko
pride čas razstave, me kar nekaj žene, da spet spečem in sem spet na Ptuju,« se smeji gospa Ivanka. Lahko se pohvali, da je z razstav prinesla že pet zlatih, šest srebrnih in sedem bronastih medalj. Število drugih priznanj, ki krasijo sobo, pa je še večje. Z zlato medaljo je bila trikrat nagrajena njena orehova potica, po enkrat pa makova in kokosova. »Včasih si lahko sodeloval le z enim izdelkom, danes pa lahko z. večimi na isti razstavi in je možnosti za priznanja več«, pove v pogovoru o svojem sodelovanju na Dobrotah slovenskih kmetij. S svojimi poticami in krofi je bila nagrajena tudi na drugih tekmovanjih, predvsem pa jo veselijo pohvale tistih, ki njene izdelke preizkušajo in vedno znova ugotavljajo, da so potica in krofi gospe Ivanke Brodar odlični.
Ljubezen do peke ima že skoraj iz otroštva, predvsem pa se spominja, daje rada pekla kot mlado dekle, ko je bila mama včasih kar malce huda, češ »spet boš traknala«. Pa je kmalu, kot vsi, ki so kdaj poiz-
kusili njene potice in krofe, ugotovila, da so njeni izdelki iz kvašenega testa resnično dobri. Kako to? »Skrivnostnih receptov ni,« pravi gospa Ivanka, »je Kraljeva moka iz Radomelj in veliko dobre volje, pa tudi ščepec ljubezni do peke, ki je nikoli ne manjka. Testo dobro ve, kakšne volje si, in če se ti mudi, če ni pravega časa za mesenje, potem testo ne bo dobro,« pravi in tudi pove, da velikokrat peče, saj, če kakšen dan, dva njene roke ne mesijo testa in oblikujejo potice ali krofov, kar nekaj pogreša. »Pa spečem potico ali krofe zase, za domače in sosede, prijatelje, samo da diši po hiši.« se smeji in pove. da se kljub starosti, če tako zanjo sploh lahko rečemo, še vedno izobražuje. Sama se je odločila za izobraževanje, s katerim je dobila certifikat Srednje biotehniške šole Kranj kot izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin. Čeprav ima veliko prakse, jo novosti zanimajo in zato dela tudi v okviru Društva podeželskih žena, s katerimi nastopa na različnih predstavitvah in srečanjih - tako v okviru občine Domžale kot izven. Rada obleče narodno nošo in se udeležuje različnih prireditev, kjer se obuja dediščino svojih prednikov. Orehova, makova in kokosova potica ter okusni krofi so zaščitni znak gospe Ivanka Brodar, ki bo tudi v prihodnje vesela, če se boste odločili za njene izdelke. Ko jih boste poizkušali, pa ne pozabite, da z njimi dobite tudi delček dobre volje moje sogovornice, ki želi, da bi vam njeni izdelki polepšali vaše dneve. Mi pa ji želimo še veliko zdravja, saj kot sama pravi, če bo zdravje, bodo tudi potice in krofi. Srečno, gospa Ivanka!
Vera Vojska
Društvo
izgnancev Domžale
Poletje je tu in z njim tudi prvi letošnji tradicionalni obisk krajev naše domovine. V četrtek, 6. julija 2006, bomo člani in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale obiskali Gorenjsko.
Sprehodili se bomo po starem delu Kranja, obiskali poslednji dom velikega pesnika dr. Francetu Prešerna, se nato odpeljali
proti Lescam in na Bled, kjer se bomo s pletnami zapeljali do otoka in pozvonili za srečo. Če bo čas, pa bomo obiskali tudi Tržič in znamenito Dov-žanovo sotesko. Vsi prijavljeni boste obveščeni do 20. junija, vsi ostali pa pokličite znane številke.
Prijetno poletje in dobrodošli
1.
Pomladna čistilna akcija v Ihanu
Letošnjo dolgo belo zimo so končno pregnali prvi sončni žarki. Zgodnji pomladanski dnevi, ko snežna odeja skopni, so zelo primerni za odstranjevanje odpadkov iz narave.
V soboto, 1.4.2006, je Turistično društvo Ihan organiziralo čistilno akcijo v Ihanu inokolici. Sodelovala je tudi Podružnična šola Ihan, saj je eden ključnih ciljev projekta EKO ŠOLE, v katerega se je naša šola letos vključila, sodelovanje z lokalno skupnostjo na področju
varovanja okolja. Zbrali smo se ob 9. uri pred gasilnim domom, prišlo je približno 15 učencev v spremstvu staršev. Porazdelili smo si rokavice in plastične vreče. Razporedili smo se po skupinah, vsaka skupina je bila zadolžena za določen predel kraja. V naši skupini so bili štirje otroci v spremstvu očeta in učiteljice. Smeti smo pobirali vzdolž lokalne ceste Ihan-Selo. Napolnili smo kar šest največjih vreč za smeti. Pobirali smo odpadne papirčke, škatle, pločevinke, stekenice, plastenke, oblačila, cigarete, vrvi... Vsi skupaj smo napolnili velik zabojnik in tako razbremenili naravo za kar zajeten delež smeti. 7jh svoje sodelovanje na čistilni akciji smo zaslužili pecivo, sok in prigrizek. Domov smo se vrnili polni pozitivnih občutkov, saj smo naredili nekaj dobrega zase in svoj kraj. ■
Patrlclja Matkovlč. 5.c novinarski krožek P0Š Ihan
SIMPIY CLEVER
w
ŠkodaOctavia 315JJ0e5tT'ugodn^j^!
SPC Škerjanec Krumperška 21, Domžale, tel.: 01 724 40 85
Občni zbor
Društva Jesenski cvet
Občni zbor smo imeli 20. aprila 2006 v Moravčah, v gostilni »Frfrav«. Zbralo se nas je več kot sto, saj je v našem društvu prijetno, zabavno in zanimivo. Predsednica ga.Tatjana Štrubelj je predstavila poročilo o delu društva v preteklem letu, ga. Silva Marin pa je Podala finančno poročilo. Obe poročili smo člani dru *'va potrdili. Sprejeli pa smo tudi plane dela za tekoče leto.
Za opravljeno pionirsko delo na področju organizacije medobčinske mreže medgeneracijskega društva Jesenski cvet smo se zahvalili ga. Majdi Hrovat, ki je sedaj prevzela to delo na državni ravni. Medobčinsko mrežo pa bo naprej vodila ga. Lidija Krivec Fugger. Društvo deluje na področju občin Domžale, Trzin, Mengeš, l.ukovica in Moravče. Pred 10 leti je bila ustanovljena prva skupina v Domžalah. Sedaj je že 22 skupin, kijih V(,di trideset posebej za to delo usposobljenih voditeljev, »kupine štejejo od 7 do 11 članov, starih nad 65 let. Zgornja meja starosti ni omejena. Voditelji smo prostovoljci, različnih starosti. Skupine se srečujejo enkrat tedensko v Prostorih, kjer jim voditelji pripravijo program. Tako so
srečanja ob kavici zanimiva, pestra in koristna vsakemu članu skupine. Lepo vreme pa izkoristimo za krajše izlete v naravo.
V planu za leto 2006, ki smo ga potrdili, so predvidene aktivnosti: tabor za tiste, ki si to želijo, izleti, praznovanja, dan odprtih vrat ob 10. obletnici delovanja društva za vse člane skupin. Predvideno je tudi nadaljevanje izobraževanja novih voditeljev in ustanavljanje novih skupin, saj se po taki aktivnosti kažejo potrebe na terenu. Za strokovno izpopolnjevanje voditeljev je enkrat mesečno organizirana intervizija. nekaj voditeljev pa je vključenih v proces supervizije.
Preteklo leto je bilo vsebinsko bogato, za letošnje leto pa si bomo prizadevali enako ali še bolje. Po končanem uradnem delu smo imeli kosilo. Zabavali smo se ob glasbi, ki smo jo popestrili s petjem in plesom. Približno ob 16. uri smo zadovoljni odšli domov.
Vida Mehle
Blagoslovitev Marijine kapelice na Dobenem
Dvajsetega maja popoldne je bilo na Dobenem nad Trzinom posebej slovesno. Blagoslovili so namreč Marijino kapelico pri Blažu.
Ker nas med drugim prav kultura združuje, je njeno dediščino treba ohranjati. Pobudnik, realizator in vodja projekta obnovitve razpadajočega objekta s spremembo namembnosti je spoštovani gospod FRANČIŠEK POD-PEČAN, kije svoje delo predstavil z besedami: »Pred tremi leti sva se z mojo drago iz ljubiteljskih nagibov odločila za nakup Anžinove domačije. Na pripadajočem zemljišču sva nasledila tudi staro sušilnico za sadje; presodila sva, da je razpadajočo kulturno dediščino treba ohraniti, to je. obnoviti, s tem da spremeniva namembnost, ker v prejšnjem stanju ni služila ničemur in nikomur več. Kot kapelica, posvečena Devici Mariji, pa bo v okras in veselje Dobencem, kot tudi številnim obiskovalcem in ljubiteljem Dobena.« Dokončno likovno podobo je z vsem spoštovanjem in občutkom za ohranjanje slovenske kulturne dediščine dal akademski slikar, gospod Lojze Čemažar, ki je naši ljubi Gospe dodal na stranskih stenah še dva spremljevalca, sv. Izidorja, zavetnika poljedelcev in pastirjev, in sv. Blaža, upoštevajoč bližino stare Blaževe domačije, danes gostišča istega imena.
Svojo hvaležnost je gospod Podpečan s svojo ženo izrekel vsem, ki so prispevali za kapelico, najprej dobrim sosedom Blaževim, ki so njuno zamisel podpirali od vsega začetka in tudi darovali les za novo ostrešje.
Nenazadnje pa se je gospod Podpečan zahvalil mengeškemu župniku, gospodu Mateju Zevniku, za obred blagoslovitve. Veseli smo bili, daje prišel med nas, ko je premagal zdravstvene težave. Marijina kapelica bo vsem mimoidočim služila kot sporočilo vernosti in kul-turnosti ljudi teh lepih krajev.
Ivan Kepic
Kvačkanje, vezenje, pletenje. Izdelki Iz gline. Unicefove punčke In še cela vrsta različnih Izdelkov, ki so jih Izdelali pridni varovanci Doma upokojencev Domžale, je našla svo|e mesto na čudoviti razstavi v prostorih doma. V spremstvu nove direktorice doma. Danice Gostlnčar. si jo je ogledal tudi podžupan Toni Dragar. Pohvalil je vse pridne razstavljalce. ša posebej pa Mari Zadravec In Vido Mlakar, ki sta med drugim Izdelovali tudi UNICEF-ovo punčke.
Društvo Lipa Domžale
v Galeriji Beseda, Domžale
Zaključna razstava likovne in keramične skupine
t im ei7.1 za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale je že nekaj let vpeta v domžalsko kulturno življenje. Namenjena je izobraževanju in razvoju starejših za večjo osebnostno rast, razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v družbi v do-
Namen razstave je gledalcem predstaviti zadnji prispevek likovnih del domžalskega Društva Lipa, s katerimi vdano črtajo pot ljubiteljske umetnosti domžalskega okolja.
bro vseh rodov. Slušatelji se izobražujejo v študijskih krožkih, kar pomeni, da so poleg mentorja tudi slušatelji sami s svojimi izkušnjami, odkrivanjem, znanjem in kulturo vir učenja skupine.
V Galeriji in knjigarni Beseda v Domžalah so likovniki in kerami-čarji pripravili zaključno razstavo svojih likovnih izdelkov, ki so jih pridno izdelovali celo šolsko leto. Izdelki so številni, od risb, slik z različnimi motivi in tehnikami do glinenih izdelkov iz resničnega in _ domišljijskega sveta. Namen razstave je gledalcem predstaviti njihov zadnji prispevek likovnih del, s katerimi vdano črtajo pot ljubiteljske umetnosti domžalskega okolja.
Razstavo likovnih izdelkov je s pomočjo mentoric pripravilo preko dvajset članov društva. Iz likovne skupine, ki jo vodi priznana domžalska umetnica Mojca Vilar, so tako razstavljali Nevenka Benko, Zinka Brečko, Angelca Dovžan, Darinka Grmek, Vlasta Janžekovflč, Mira Jarc, Franci Kerč, Darinka Kralj, Nuša Lojen, Irena Osolnik, Iva Petek, Sonja Skvarča, Mila Vlašič Gvozdič in Tatjana Žmavc. Skupino za izdelovanje keramičnih izdelkov pa z mentorico Lučko Šičarovo zastopajo Magdalena Kovač, Maja Jovan, Breda Podbevšek. Marjana Kolar, Marina Dembskv, Nadja Cetinski, Avrelija Medic, Darja Zupan, Olga Šenk in Franci Kerč.
Katarina Rus
Kulturno društvo Groblje
Druženje pod lipami
Lahko bi rekli, da je bilo letošnje Druženje pod lipami, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Groblje, še vremenu tako všeč, da je počakalo z dežjem in tako obiskovalcem omogočilo številnim, da so si pogledali razstavo v Kulturnem domu Groblje, kot tudi celodnevno druženje pod lipami, ki je bilo polno nostalgije po časih naših babic in dedkov.
Kako pa tudi ne bi bilo, ko so različni mojstri in mojstrice prikazovali, kako so se posamezne stvari delale pred leti, hkrati pa so vso soboto organizatorji lepšali s številnimi nastopi skupin, ki jih prav tako ne vidimo prav pogosto. Prijetno sobotno dopoldne je pričela dramska skupina Osnovne šole Rodica pod mentorstvom Drage Jeretina Anžin. Tudi tokrat je staro in mlado navduševal lajnar Jože Straj-nar, obiskovalci pa so veliko aplavza namenili tudi Kaveljcem ter ljudskim pevkam, marsikdo pa Lesenim rogistom ni le prisluhnil, temveč sije od blizu ogledal veličastne rogove, iz katerih so izvabljali čudovite zvoke. Med sodelujočimi smo se razveselili prijaznih deklet iz KUD-a Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki
so tudi tokrat pletle slamnate kite iz slame ter ličja; Tone Resnik je predstavljal, kako se izdeluje košarice; Minka Lenarčič je izdelovala zobotrebce; veliko obiskovalcev seje zaustavljalo ob trlici lanu, videli smo,
kako se izdelujejo izdelki iz gline, mentorica je bila Breda Podbevšek; posebna znamenitost pa je bil tokrat Janko Primožič, ki je pokazal, daje mogoče tudi iz lesa izdelati vodovodne cevi. Med vsemi temi pa so se predstavljali tudi pravi umetniki, ki so rezbarili, hkrati pa smo si njihove izdelke lahko ogledali tudi na razstavi v dvorani Kulturnega doma Groblje, kjer je posebno zanimanje vzbujala umetniška slika Jožeta T6-niga iz Domžal, na kateri je predstavil papeža Benedikta XVI. ter kardinala dr. Franca Rodeta. Ker je • ustvarjalcev, ki so svoje izdelke pokazali na ogled v dvorani preveč, naštejmo le tiste z našega območja: Marjan Vodnik, Domžale; Milan Kosec, Mengeš; Rozi Kosec, Mengeš; Marko Kobilica, Vir; Franci Skok,
Rodica; Janez Jarc, Prevoje ter Jože TSnig, Domžale, sicer pa so bili razstavljavci in razstavljavke praktično iz vse Slovenije.
Organizatorji so ob tem poskrbeli tudi za hrano in pijačo ter harmonikarje, ki so med napovedanimi točkami vseskozi skrbeli za prijetno razpoloženje, saj so ob njihovi glasbi marsikoga zasrbele pete. Tradicionalna prireditev, pri kateri so pomagali tudi Občina Domžale, Lek Mengeš, član skupine Sandoz, Pivnica Adam Ravbar in Pekarna Kancilija, je prijetno popestrila maj, predvsem pa vse nas spomnila na ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter na vrsto ljudi, ki s svojim delom skrbi, da je življenje vseh nas lepše.
ir. i
ms
Mednarodno
v
sodelovanje OS Domžale
OS Domžale sodeluje v mednarodnem projektu v sklopu akcije Comenius - Šolska partnerstva, ki ga financira Evropska unija. Domžalska šola je prevzela funkcijo koordinacije in v času med 18. in 22. majem gostila predstavnike sodelujočih šol iz Švedske, Estonije, Madžarske in Grčije.
Pomembna cilja akcije Comenius sta izboljšati kakovost šolstva in krepitev evropske razsežnosti v šolskem sistemu, ob tem pa je zelo pomemben tudi odmev po svetu, saj s tovrstnimi dejavnostmi Osnovna šola Domžale pro-
Agility za Šumberkom
Kinološko društvo Domžale bo v soboto, 24. junija, na društvenem stadionu za Šumberkom, tako kot vsako leto v tem času, gostilo več kot 150 tekmovalcev in njihovih štirinožnih prijateljev iz petih evropskih držav, ki se bodo pomerili na velikem mednarodnem tekmovanju psov v agilitvju. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska županja Cveta Zalokar Oražem.
Stadion Kinološkega društva v Domžalah je prizorišče številnih aktivnosti članov in njihovih štirinožnih prijateljev. Tukaj se zbirajo lastniki mladih psov v mali šoli in na tečajih poslušnosti, vodniki reševalnih psov in ljubitelji različnih pasem. Šolanje vodnikov in njihovih psov je izjemno pomembno za njihovo vključevanje v okolje in tudi za preprečevanje morebitnih nevarnosti, kijih lahko povzročijo psi, ki niso pod nadzorom lastnikov. Veliko vodnikov psov pa se ukvarja tudi z agilitvjem. z zanimivim športom, ki povezuje človeka in psa, ko tekmujeta in premagujeta ovire v parkurju, ki ga morata na tekmovanju preteči v čim krajšem času in s čim manj napakami. Na letošnji mednarodni tekmi, ki bo že enajsta po vrsti, bodo poleg slovenskih nastopili še tekmovalni pari
iz Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovaške. Nastopili bodo s psi najrazličnejših pasem, ki bodo še posebna atrakcija za gledalce, saj bodo med drugimi lahko videli tudi najhitrejše pasme, kot so angleški bor-derski ovčarji ali belgijski ovčarji, pa tudi kodre, pirenejske ovčarje, labradorce, zlate prina.šalce, nemške ovčarje in še številne druge. Tekma bo štela tudi za pridobitev medna-
!3§ -V* «50
rodnega naslova CACIAg. Parkurje s kombinacijami ovir bo postavila ugledna mednarodna finska sodnica Mia Laamanen, ki je nominirana tudi za sodnico na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo konec septembra v švicarskem mestu Baslu. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri zjutraj in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur. Slovesen zaključek s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 17. uri. Vstopnine ni!
Sašo Novak
Irena Oolenec, Inštruktorlca agilitvja Iz Kinološkega društva Domžale, s svojo pslčko pasme samojed med treningom na društvenem stadionu za Šumberkom. Slika: Katja Hanzlowsky
movira šolo, občino in državo. I leleno Turinek, pomočnico ravnateljice in koordinatorico mednarodnega sodelovanja, sem zaprosila za nekaj besed o omenjenem srečanju v Domžalah.
Kakšne so projektne aktivnosti?
Naslov našega projekta, ki bo trajal tri šolska leta je Naše življenje - podobnosti in raznolikosti. V letošnjem šolskem letu smo zaključili prvi dve fazi, s podnaslovoma O meni in Moja šola, v katerih učenci predstavljajo način življenja v družini in šoli.. V prihodnjih šolskih letih pa sc bomo posvetili predstavitvi domačega kraja in države. Izmenjava idej in komunikacija poteka preko interneta in klasične pošte. OŠ Domžale je v ta namen postavila tudi spletno stran, ki jo oblikuje in vzdržuje naš sodelavec in član projektne skupine Jure Slatner. Spletna stran deluje hkrati v slovenskem in angleškem jeziku.
Povejte kaj več o delovnem srečanju na vaši šoli!
Program tokratnega srečanja je bil pester in zanimiv. Namenjen je bil pregledu in oceni že opravljenega dela , postavili pa smo si tudi cilje za realizacijo naslednjih faz projekta. Gostje so si ogledali potek učnega procesa v šoli. Delovno srečanje smo popestrili s kulturnim programom. Z glasbo, petjem, plesom, folkloro in deklama-cijo želeli približati delček slovenske kulture. Svečane prireditve sta se udeležila tudi Andreja Lene, svetovalka iz Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja in Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale. Veseli smo bili pohvale gospe Lene o dobro zasnovanem in kvalitetnem projektnem delu.
Ali učenci radi sodelujejo v projektu?
Izkušnje so nam pokazale, da učenci radi sodelujejo v projektu. Prav lako so veliko pripravljenost za sodelovanje pokazali tudi učitelji, še zlasti učiteljice angleškega jezika, katerih delo koordinira Jelka Miklavčič. Večino projektnih aktivnosti učenci opravijo pri pouku, nikoli pa jim niso odveč obveznosti, ki jih morajo opravili v prostem času.
Ali je bilo gostom v Sloveniji všeč? Potrudili smo se, da smo jim v kratkem času omogočili, da so si poleg Domžal
ogledali tudi Ljubljano in Gorenjsko. Navdušeni so bili nad druženjem z našimi učitelji ob ansamblu Konlralianl. To je bila priložnost, da smo spoznavali različne narodne plese, pesmi in se učili osnov jezikov naših gostov. Ne nazadnje pa so sc stkale nove prijateljske vezi. Glede na njihova pohvalna sporočila, ki smo jih prejeli po vrnitvi na njihove domove, lahko rečem, daje bil program uspešno izveden in da smo se učitelji < )Š I )oin/alc izkazali kot dobri gostitelji.
Še kaj za konec?
Omenila bi rada, da smo 9. maja, ob Dnevu Evrope, vse v projektu sodelujoče šole posadile drevo prijateljstva. Vsaka šola seje odločila za drevo, ki je najbolj tipično za njihovo državo. Veselimo se že tretjega dela projekta Moj kraj. Ob tej priložnosti načrtujemo, da bomo posneli film o mestu Domžale, kar bo vsekakor velika priložnost za promocijo našega kraja v Evropi,
Vera Vojska
Območno združenje Rdečega križa Domžale
tudi letos organizira
10-dnevno zdravstveno socialno letovanje otrok
na Debelem rtiču od 21. do 31. julija.
Cena letovanja je 33.000 sit v treh obrokih / prvi obrok 13.000 sit sc plača takoj/
Informacije na telefon 7292333 ali na e-mail domzale.ozrk@ rks.si
stran 13
Pogovor z vsestranskim športnikom Matejem Juhartom
Zakaj pa ne bob?
OD TU IN TAM
Mateja Juharta se najzvestejši bralci Slamnika morda spomnite, saj je bil in je še odličen atlet, ki s svojimi rezultati spada med najboljše slovenske sprinterje. Odkrili so ga v Atletskem klubu Domžale, od koder ga je pot, največkrat pa vrsta naključij, odpeljala v državno atletsko reprezentanco, druge klube, nato pa k našim sosedom Hrvatom, ki so se odločili, da se na zadnjih zimskih olimpijskih igrah pomerijo v bobu.
Od njihove odločitve in kluba v Splitu do Mateja Juharta vodi cela vrsta naključij, od tega, da so atleti veliko treniraii na hrvaški obali, tudi skupaj s hrvaškimi atleti, do spoznanja, da so slovenski sprinterji mnogo hitrejši od tekačev drugih nekdanjih jugoslovanskih republik. Pomembno pa je tudi, da za pilota v bobu, pa
PEDIKURA PANČUR
Vlasta PANČUR (v kleti zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
tudi ostale spremljevalce, potrebuješ predvsem hitre ter močne tekače in lak Matej Juhart zanesljivo je. Sodelovanje s hrvaško reprezentanco v bobu je obrodilo dobre sadove, Mateju so ponujali celo hrvaško državljanstvo, kar bi mu omogočilo nastop na olimpijskih igrah. Vendar se je odločil, da hrvaški bob spremlja predvsem kot trener na olimpijskih igrah, kasneje pa poizkuša z organizacijo tovrstnega športa v Sloveniji. Tako se je Matej Juhart olimpiade udeležil kot trener in se ob tej priložnosti Srednješolskemu centru Rudolfa Maistra v Kamniku, kjer poučuje kot profesor telesne vzgoje, zahvaljuje za razumevanje, saj je bil precej odsoten.
Prvič se je z bobom srečal v Nemčiji, kjer so na »poletni« bob stezi opravili testiranje. Sledilo je pozitivno presenečenje, saj je na progi, ki sicer omogoča le trening starta, že takoj pokazal, da je iz pravega testa in skoraj postavil rekord. Sledil je Lilehamer, kjer ga je srečanje z bobom na zimski stezi kar malo prestrašilo, saj je bilo povsem nekaj drugega, pa znova potrditev, da mu tekmovanje v bobu ustreza, saj je hiter in močan. Kot vsi, je tudi sam začel z dvosedežnim bobom, ampak tisto pravo je štirisedežni, s katerim so lani tekmovali v Ameriki, Kanadi ter največ v Evropi in si v svetovnem pokalu želeli, da bi prišli med 20 najboljših, saj je bila to pot na olimpijske igre. 22. mesto je bilo sicer premalo, jim je pa uspelo na evropski izbirni tekmi v Nemčiji, ko so zasedli četrto mesto. Tako se
jc Matej ZOl udeležil kot trener, po njih pa takoj pričel z aktivnostmi, da bi tudi v naši državi začeli s tem olimpijskim športom. Ob sodelovanju s hrvaškim bobom se mu je namreč porodila zamisel, da bi podoben klub ustanovil v Sloveniji, v Domžalah, ki jih najbolje pozna. Prepričan je, če to zmorejo Hrvati, Orki, Brazilci in drugi, v zimskih športih manj znani narodi, zakaj ne še Slovenci, ki imamo boljše sprinterje in druge atlete, tudi boljše pogoje, predvsem pa več talentov. Pri organizaciji tovrstne zveze v Sloveniji pa bi lahko porabili še njihove izkušnje, s katerimi je Matej seznanjen. Ne bi se nam bilo treba učiti na lastnih napakah, lahko izkoristimo le njihove pozitivne izkušnje, pravi in ob tem tudi pove, da se zaveda, da smo zlasti po kvaliteti bobov skoraj svetlobna leta daleč od najboljših, npr. Nemcev in Švicarjev, saj med izdelovalci bobov veljajo podobne skrivnosti kot v formuli ena. Pa bo šlo, je prepričan, sprva s cenejšim bobom, dobiš ga že za 50 tisoč evrov, potem - ko bi imeli boljše tekmovalce, bi najbrž lahko prišli
tudi do kvalitetnejšega boba. V glavi im.a že nekaj imen odličnih slovenskih športnikov, največje med njimi atletov, ki svojo prihodnost vidijo v štirisedežnem bobu. Ne manjka jim talenta niti telesnih sposobnosti, treba se bo naučiti še tehnike in bo šlo, pravi Matej, ki svojo prihodnost vidi predvsem v organizaciji bob zveze, kjer trenutno delujeta Bob klub Grom Domžale ter Bob klub Ledena strela Celje, ter kot trener boba. Trenerskih in tekmovalnih izkušenj mu iz dela s hrvaškimi tekmovalci ne manjka, veliko jih ima tudi iz atletike, saj je trener Atletskega kluba Olimpija.
Prepričan je, da bo šlo, pred njim so že tudi konkretni cilji: usposobiti pilote, atletsko in mentalno sposobne vozače boba, ki bodo zmogli združiti hitrost in energijo ter se predvsem posvetiti dobremu startu, od česar je veliko odvisno. Računa tudi na hrabra slovenska dekleta, predvsem pa se mu nikamor ne mudi. Korak za korakom, pravi, če bo treba, tudi več let, ampak enkrat bomo zanesljivo govorili o odličnih rezultatih bob in skeleton zveze Slovenije, ob tem pa vedno izvedeli, daje bil pobudnik za njeno ustanovitev prav Matej Juhart, občan občine Domžale, ki vabi vse, ki imajo radi ta malce nenavaden zimski šport, da se mu pridružijo. Vse informacije na elektronskem naslovu: sloboba@siol.com. Do tedaj pa bo Matej Juhart pridno treniral, opravljal vse potrebno za ustanovitev in začetek dela klubov in zveze, bil dober profesor telesne vzgoje v ŠCRM Kamnik, odličen atletski trener v AK Olimpija, kjer vodi tudi atletsko šolo, še vedno hiter sprinter, predvsem pa športni navdušenec, ki je pripravljen za bob in skeleton zvezo narediti vse, za vse ostale športe pa iudi nemalo. Bi se mu pridružili?
Srečno!
Vera Vojska
Športno društvo Krti
Na Sraufovem spominskem pohodu
Sredi maja smo člani ŠD Krti prehodili 27km dolgi 10. Šraufov spominski pohod v naši bližnji okolici - Krašnji. Prelep dan in dobra družba sta poskrbela, da nam tudi utrujenost in kar nekaj žuljev niso ■nogli preprečiti zadovoljstva.
Ob koncu maja pa smo s skupno delovno akcijo prenovili igrišče za odbojko na mivki. Veliko pridnih rok, še posebej mladine, nam je omogočilo, da smo proti večeru že lahko zaigrali prvo tekmo na obnovljenem igriš-
ču. Ob tem smo uredili še peskovnik za otroke iz krtinske šole ter zasadili par dreves v upanju na kakšen košček sence v prihodnjem letu. Le želimo si lahko, da bi bile naslednje akcije tudi lako dobro obiskane, saj bomo že v juniju priredili svoj prvi nogomet ni turnir, pomerili pa se bomo tudi z vzponom na Kamniško sedlo. Več o Športnem društvu Krti si lahko ogledate na http://krti.krtina.com.
Vaši Krti!
Planinsko društvo Domžale
vabi na
• VI »1
spominov
Otvoritev in ogled fotografske razstave Staneta Klemenca v počastitev 25. LETNICE PRVE DOMŽALSKE ALPINISTIČNE ODPRAVE NA GRENLANDIJO.
Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 12. junija 2006, ob 20. uri v Galeriji Domžale.
Razstava bo odprta od 12. do 25. 6. 2006 v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, Domžale) od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Vstop v galerijo je prost.
GORN1ŠKI FESTIVAL MLADIH, sobota, 17. junij 2006 vse slovensko srečanje ob 50-letnici dela mladinskega odseka
ZABAVA S ČUKI
mestni park pri Občini Domžale ob 14. uri
RAZGLASITEV NAGRAJENCEV FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA MK P/S
mestni park pri Občini Domžale ob 13.30 uri
V zahvalo gorniško dejavnim mladim za nenehno odkrivanje gora, staršem, mentorjem in vodnikom pa za vzpodbudo na tej zahtevni razgledni poti.
Pridružite se nam, tudi na planinskih poteh.
m
Vse krojanke in krajane Ihana, pa tudi druge, ki se nam želite pridružiti, vabimo na tradicionalno prireditev v počastitev krajevnega praznika
TRŽNICA LJUDSKIH OBIČAJEV
v soboto. 24.6.2006. ob 16. uri
Program:
vožnja s konjsko vprego po okolici (ob 16.h) športne, igre po domače
ljudski običaji v živo pokušmo jedi naših babic delavnice, kjer se lahko naučite pletenja slamnatih kit, izdelovanja predmetov iz gline, izdelovanja butaric, primete v roke ročna dela. se preizkusite v kaligraf i ji..
VABLJENI
PIRNAT z gosti vabi na letni koncert v KD France Bernik v Domžalah 30. junija 2006,ob I9.0O uri
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE
Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2006 organizirala
letovanja otrok v domžalskem domu na otoku Krku
Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. do vključno 9. razreda.
Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan & Leštan d.o.o.
termini letovanja so sledeči:
I. izmena    7.7.- 17.7.2006
II. izmena   17.7. - 27.7.2006
III. izmena   27.7. - 6.8.2006
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721 -67-85 vsak delovni dan med 7.00 in 9.00 uro ter 12.00 in 13.00 uro.
VESELIMO SE POČITNIC' Z V A Ml!
Pogovor s stotnikom Emilom Kragljem
Je morda Slovenska vojska priložnost tudi zate?
V Slovenski vojski nameravajo letos zaposliti okrog 1000 novih poklicnih vojakov in vojakinj ter pogodbenih pripadnikov rezervne sestave. Na domžalskem območju, kjer je sedež Izpostave za obrambo Domžale, deluje tudi skupina za pridobivanje kadra Ljubljana. Pogovarjala sem se z namestnikom vodje skupine, stotnikom Emilom Kragljem, s katerim bova v naslednjih številkah skušala predstaviti delo skupine, poklic vojaka, usposabljanje v CU Vipava, pogodbenega pripadnika rezervne sestave ter prostovoljno služenje vojaškega roka.
Morda za začetek nekaj o vašem življenju?
Sem pripadnik Generalštaba Slovenske vojske. Oddelka za pridobivanje kadra, sicer Postonjčan, poročen, oče dveh študentov, v vojski delal od leta 1973 kot civilna oseba do vojne za osamosvojitev Slovenije. Pridružil sem se teritorialni obrambi in sodeloval v takratnem 4. PŠTO v Postojni. Sem veteran vojne za Slovenijo. Delo sem nadaljeval v različnih enotah in poveljstvih, bil tudi poveljnik logistične čete v 460. artilerijskem bataljonu vse do junija 2003, ko sem se zaposlil v oddelku za pridobivanje kadra (OPK).
Kako deluje skupina za pridobivanje kadra Ljubljana?
Skupina za pridobivanje kadra Ljubljana deluje v okviru pristojnega oddelka na območju Uprave za obrambo Ljubljana, ki zajema
kar 34 občin. Naloga skupine je promocija Slovenske vojske kot institucije ter poklica vojaka, pogodbenega pripadnika rezervne sestave ter prostovoljnega služenja vojaškega roka, s tem pa tudi pridobivanje novih kandidatov. Predstavitve in promocijo izvajamo v uradih za deio, informativnih pisarnah, šolah, na različnih prireditvah, dnevnih odprtih vrat v vojašnicah in preko lokalnih medijev.
Lahko na kratko predstavite dva najpomembnejša vzroka za odločitev za poklicni in prostovoljni način popolnjevanja vojske?
Država Slovenija se je na osnovi dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske, sprememb Zakona o obrambi in vojaški dolžnosti ter z v letu 2003 ukinitvijo naborniškega sistema odločila za poklicni in prostovoljni način popolnjevanja vojske. Prvi pomembnejši razlog je prepričanje javnosti: upadanje števila rojstev, s tem postopoma zmanjševanje naborniškega kontingenta; zmanjševanje ocene sposobnosti nabornikov, ugovor vesti ipd. Vzrok je tudi v velikem številu držav v
Evropi, ki nimajo več splošne vojaške obveznosti. Drugi pomembnejši vzrok za poklicno vojsko je optimalno zagotavljanje nacionalne varnosti v okviru sistema kolektivne obrambe. Ob tem je treba poudariti, da zveza NATO, kamor je Slovenija vstopila leta 2004, ni zahtevala preoblikovanja Slovenske vojske iz naborniške v poklicno, pač pa je zahtevala ustrezno raven usposobljenosti in izurjenosti na osnovi uveljavljenih standardov. Zagotavljanje varnosti je vse manj kompetativno in vse bolj kooperativno, kar pomeni, da sodobna država na svojo varnost ne gleda zgolj iz lastnega položaja, temveč mora upoštevati, da je del širšega sistema mednarodne skupnosti, ki poleg večje varnosti zahteva tudi določeno stopnjo participacije.
Kaj pomeni biti vojak?
Biti vojak pomeni biti strokovnjak na svojem področju, v hierarhični organizaciji pomeni to vodeno pot. napredovati v okviru svojih sposobnosti in želja ter potreb vojske, se usposabljati ter častno in pošteno nositi uniformo slovenskega vojaka ter se vedno in povsod obnašati
dostojanstveno.
Kaj je še posebej pomembno?
Zelo pomembno je, da vsakega kandidata, s katerim se opravi pogovor in se ta odloči postati vojak, spremljamo tako v času usposabljanja kot do odhoda v enoto, mu v tem obdobju nudimo pomoč, če jo potrebuje, pri osebnih težavah, težavah pri učenju, usposabljanju, v kolektivu ipd.
Koliko vlog za poklicnega vojaka je bilo v letu 2005 oddanih na naši izpostavi?
Na območju Izpostave za obrambo Domžale je bilo v letu 2005 oddanih 39 vlog za zaposlitev kot poklicni vojak.
V naslednji številki bomo predstavili poklic VOJAK, že sedaj pa vas obveščamo, da vse informacije o zaposlitvi lahko dobite na Izpostavi za obrambo Domžale (7214 255), Informacijski postaji Kamnik (8391 323), na brezplačni telefonski številki 080 13 22, ali na www, marAsi.
v. v.
Se še spomnite?
Srečno prvim domžalskim maturantom
V maju. ko smo spremljali čet- sedanje Gimnazije Domžale, so vorko, v kateri smo lahko po- se na prijetnem srečanju v Go-zdravili tudi prve maturante iz    stilni Januš v Podrečju zbrali
T4~š7
sv. Režnje telo
m. d. beguncev
PLOD
/fJS&\        HLADNO jf
0    r'/^T*'*\M :k,c',l:kolcna- W
•0 / * ko«i.koia W
sol. korenina. KOZOROG       g0m°lj' KORENINA
0
a
(sviIeIvetl
goleni.
maščoba, olje
O
c v t: i
MOKRO) w stopala.
W   prsti ra D nogah
A
ogljikovi hidrati
t
LIST
olimpijski don
24 So
o
G E N J
lorio)
glava, možgani.
oči
beljakovine
e
PLOD
z HLADNO
£ vrat. tilnik.
jy| ušesa, zobje
j sol. korenina.
gomolji
KORENINA
DVOJČKA
Z R A K
(SVEŽE SVETlÖ)
dihala, ramena, roke. dlani
O
maščoba, olje ^VET
BÖPe
zid! Slomnik«
MOKRO V pljuča.
0 p™' D A
ogljikovi hidrati
želodce, jetra
LIST
IfiPJLOJ srce,
krvni obtok.
arterije.
hrbet
beljakovine
PLOD
DEVICA
KORENINA
maturanti, ki so pred šestimi desetletji zapustili šolske klopi tedanje Gimnazije Domžale.
Pobudnica in organizatorica Stanka Vidmar je povabila naslovila na 46 nekdanjih sošolcev in sošolk, od skupaj 63, kolikor se jih je jeseni leta 1945 vpisalo v zadnji letnik nižje gimnazije. Nekdanja stavba gimnazije ob Kebrovi gostilni je bila za nižjo gimnazijo pridobljena predvsem po zaslugi prof. Milana Flerina. Dijaki in profesorji so poslopje, v katerem je bila pred njimi vojaščina, dobro očistili, tako da so bili v njem tudi tečaji za sprejemne izpite, ki so jih vse poletje opravljali bodoči gimnazijci. Prvi ravnatelj je bil prof. Milan Mehle, ki v svojih spominih posebej hvali iznajdljivost in prizadevnost prof. Milana Flerina, drugega ravnatelja, ki je gimnazijo vodil do ukinitve leta 1958. S posebno lepimi spomini in hvaležnostjo so se ga spomnili tudi prvi maturanti, ne nazadnje se je zelo rad udeleževal njihovih spominskih srečanj.
Po uspešno opravljenih tečajih, v katerih so mladi nadomestili znanje, ki so ga zamudili med vojno, seje šolsko leto za 287 dijakov in dijakinj jeseni 1945 začelo. Zadnji letnik se je ob polletju razdelil, tako da so dekleta in fantje obiskovali vsak svoj razred, razdelitev pa je prof. Flerin utemeljil, češ da preveč »cvrčijo«. Kronika tistega prvega leta pove, da je bila nižja gimnazija še vse kaj drugega kot le šola. Gimnazijci so ob vsakoletnih proslavah ob vseh državnih praznikih pripravili še celo vrsto kulturnih in športnih prireditev, koncertov, akademij in drugih nastopov. Pomagali so pri obnovi po-žganih zlatopoljskih vasi, pogozdovali, se s kolesi, tovornjaki ali peš udeleževali različnih proslav, z baklami hodili po Domžalah ipd. Gospa Stanka pa se še spomni, da so nekateri po uspešno opravljeni maturi odhiteli na mladinsko delovno akcijo v Belo krajino. Srečanje nekdanjih maturantov in maturantk, ki so maturirali pred 60-leti, je bilo prijetno druženje nekdanjih sošolcev in sošolk, ki so našli svoje življenjske poti po celi Sloveniji, saj jih najdemo tako v Kopru kot v Mariboru in Novi Gorici. Med njimi je dekan, cela vrsta univerzitetno izobraženih uspešnih ljudi, pa tudi mornar, ki ga žal niso našli. Pogovor je tekel o nekdanjih šolskih dneh in če bi prav vsak povedal samo en zanimiv dogodek, ki morali ostati skupaj kar več dni, je o prijetnem srečanju povedala gospa Stanka. Pa se niso pogovarjali le o šoli, temveč tudi o otrocih, o vnukih in pravnukih, življenjskih preizkušnjah, pa o lepih trenutkih, kijih tudi v njihovih življenjih ni manjkalo. Dogovorili sva se, da o imenih in priimkih ne bova, preveč jih je. Pa naj kljub temu napišem, da je med tistimi, ki so maturirali pred šestimi desetletji na nekdanji domžalski gimnaziji, veliko Domžalčanov in Domžalčank, ki jih dnevno srečujete na naših ulicah ter marsikomu ne bi prisodili, daje že 60 let, odkar so se veselili uspešno opravljene tedanje gimnazije. Srečno, spoštovani prvi maturanti in maturantke nižje domžalske gimnazije in veliko zdravja in prijetnih srečanj tudi v prihodnje, vam želim.
Vera Vojska
Matjaž Brojan: feljton o Jožetu Karlovšku (4)
Več kot le ljubezen do vsega lepega
Bil je eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej dolgi zgodovini našega kraja. Človek, ki je svoje osebne, intimne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto, je dobesedno živel za svoje delo in se v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse za kar je presodil, da med ornamenti, ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno identiteto slovenstva. Natanko je vedel, kaj vse zmore napraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub kratkosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko življenjsko ustvarjalno dejanje.
Kakšna Inventura slovanskih božanstevl
Jože Karlovšek seje pri študiju ljudskega izročila seznanil z množico bajeslovnih in in pripovednih motivov, ki so se Slovencem ohranjevali skozi mnoge rodove v različnih oblikah: v pripovedih in deloma tudi v pisni obliki.
Človek skoraj ne more verjeti, kaj vse je v tem raziskovanju mitoloških bitij našel, kasneje pa si jih je skušal upodobiti; take, kot so se mu zazdeli, da morajo izgledati.
Med staroslovanskimi božanstvi so se znašla višja in nižja božanstva: Dažbog, Perun, Svarog, Svarožič. Radegost, Svetovid, Triglav, Veles, Polevoj, Stribog, Mokoša, Matoka, Morana, .larilo, Kresnik, Vesna, Lada-Lelika, Dodole, Kurent, Kres, Kresnice. Med bajeslovnimi pripovedkami je našel in upodabljal zanimive motive, bajke je upodabljal bodisi v celoti, bodisi fragmentarno: stvarjenje sveta, sončnega petelina, svet noseče ribe, ribo Faroniko, raj v slovenski bajki, bajko o potopu ...
To je njegov motivni sveti
Spoznaval je dobra nadnaravna bitja v pripovedkah o jezerih, Spoznaval svetove povodnega moža, divjega moža, škratov, vil, rojenic in sojenic, morske deklice, dedka Domovoja, Netka, hišne kače in drugih. Hudobna moška bitja so bila Zlodej, strahovi, vampir, volkodlak, Skopnik, vedomec, Vidovina, Zmij, kačeč, Razpotnik, Trdoglav ali krutoglav, baron Balon, Rabol, Stramorji, Podlegaj, Zmaj. Hudobna ženska bitja so v njegovem izboru Pehta, Torklja, Mora, čarovnice, Volhva, Ježinka ali .leži-baba, Skopulja, Rusa, Smrtnjaka, vešče, coprnice, Trutamora, Dahovina, bela kača, Bosaruna, Jaga-baba. Ljudje z nadnaravno močjo so po Karlovšku bili velikani in velebabe. Segel je v svet junaških pripovedi z junaki v njih. Take pripovedi so: Trdoglav in Marjetica, Neurje nad Šmarjeto, Sveti Jurij, Pegam in Lambergar, Kralj Matjaž, Martin Krpan, Peter Klepec, partizan. Svoje motive je našel v kačji kraljici, zakletem gradu, kamniški Veroniki, deset nk-i, mladi Zori, mladi Bredi, Zariki in Sončici, lepi Vidi in Zlatorogu, roži mogoti in v mnogočem drugem.
Vsako božanstvo si je zamislil po svoje...
Za večino omenjenih likov, ki se nato pojavljajo v njegovih delih, Karlovšek ni imel vizualnih vnaprejšnjih podob ali skic, imel je le lastne predstave, kakšna naj bi omenjena božanstva bila videti. Glede na dobre ali slabe lastnosti, ki so jih s svojimi dejanji ta bitja udejanjala, jim je vsakemu liku posebej izoblikoval in izrisal tudi podobo in te podobe potem umeščal v svoje slike, zvečine tiste, ki jih je izdelal na les v tehniki batik.
Raziskovanje In študij ...
Znamenti slovenski etnolog dr. Niko Kuret v svoji oceni Karlovškovega dela glede upodabljanja mitoloških podob zapiše:
Temeljito poznavanje ljudskega načina oblikovanja in široka razgledanost v ljudski umetnosti nasploh sta usposobila Karlovška, da se je zmogel lotiti sicer težavne, vendar nadvse mikavne naloge. Začel je slikati like iz naših bajk, pripovedk in pravljic, like, ki si jih sicer predstavlja vsak po svoje, a so dobili pod njegovo roko prav posrečeno podobo, saj v svoji zasnovi povsem ustrezajo ljudskemu duhu, po svoji preprosti arhaični obliki pa učinkujejo kot ljudske umetnine, kar vse še podčrtava svojevrstna, edinstvena tehnika risanja z luž-nimi barvami na lesene plošče. Za ta postopek slikanja na les z lužnimi barvami je dosegel Karlovšek leta 1955 iznajditeljsko spričevalo.
Dr. Emllljan Cevc: Drzna In neugnana fantazija ...
Pred nedavnim umrli akademik, umetnostni zgodovinar, sicer doma v Kamniku, je v reviji Tovariš v letu 1949 zapisal:
Vso to zapletenost in tvegano vsebinsko motiviko je znal Karlovšek ujeti v nekako rekonstruirano podobo, oprl se je na svoje izkušnje, pridobljene pri študiju tujih, zlasti vzhodnih kultur, zlasti pa na drzno in neugnano fantazijo, ki mu venomer spreminja ornament v figuro, figuro pa v ornament. Pri tem dosega skladno kompozicijo, ujeto v dekorativno ploskev. Pri tem naj navedem še besede dr. Ivana Grafenauerja: Vsebinsko predstavljajo Karlovškove podobe pomemben poskus, tudi s podobo in z dekorativnimi motivi oživiti v našem ljudstvu zavest kulturne samobitnosti, podedovane od naših davnih pradedov.
Celo literarni ustvarjalec - pesnitev Matoha
Doslej je bilo manj znano, da seje Karlovšek v želji delovati celovito in doseči popolno obravnavo svoje aktualne teme, lotil tudi literarne obdelave posamezne teme. V sklop te njegove dejavnosti gre umestiti pesnitev Matoha, ki ima štiri razdelke: Ustvarjenje sveta, Prvi vitez, Božanski rod in Sončni junaki.
(nadaljevanje prihodnjič)
Matjaž Brojan
Jože Karlovšek
Sončni junaki
Svarog, najodličnejši ta bog poganski med nami, zasnubil je Matoho za svojo med ženami. Rodila štiri je sinove, sončne junake in štiri hčere, po lepoti vse enake.
Božič, prvi mladi bog, ugledal svet je v zimskem času,
ko sonce začne počasi rasti v novoletnem krasu. Rabol z Rušo še vedno vlada zimi mrzlih goličav, da Vesno, božansko hčer, ujame sovražni Trdoglav.
Jarilo, drugi junak, sonca spomladanskega, premaga zlega demona-Rabola zimskega; Ko reši sestro vesno, v gradu ugrabljeno, kaj radostno jo vzame za ženo ljubljeno.
Zlatolasi, zlatoroki Kresnik, tretji sončnjak postane sonca poletnega mogočni prvak. Njemu v čast fantje in dekleta kresujejo, da žitno polje hude ure obvarujejo.
Kresnik odvede Devo, ko premaga sovražnika in se s skokom s pečine reši nasilnika; ji hitro dene pas, natakne prstan zlat, da postane njegova preljuhljcna prvikrat
Radegostu, ki zadnji sin junak je in sončni bog,
jeseni nalivajo medu v rog,
da tudi v prihodnje polje dovolj obrodi,
ter letino plodno zagotovi.
Mila Lada, deklica lepša kot celi svet, okrašena je kakor sam zali rožni cvet. Dosti masla in sadja ljudstvu ljudstvu je naklonila, ko bratu Radegostu srce je omladila.
Morana, bela hčerka, sede v temačni kot, da neusmiljeno pokonča vedno stari rod. Pozimi odeva naravo z belim oblačilom, da se spomladi prebudi z lepšim povračilom.
Več tisoč pohodnih palic
Podprimo najzbiratelja Jurija Vulkana iz Domžal
Kot smo lahko prebrali v časopisu, ki vodi akcijo IZBIRAMO NAJ ZBIRALCE, spadamo Slovenci med strastne zbiratelje. Najbrž ima tudi kdo od naših bralcev kakšno zbirko značk, razglednic, servietov, znamk in ne vem še česa, s katero bi se lahko udeležil omenjene akcije.
Jaz pa bi vas rada tokrat opozorila na Jurija Vulkana iz Domžal, Simona Jenka 2, partizana in strastnega po-hodnika, ki že blizu 20 let zbira in izdeluje pohodne palice, ki imajo »špindelne« oz. zavoje. Srobot se ovije okoli palice in jo nekako zavije, ovija pa se z desne na levo. Jurij ima bogato zbirko, veliko svojih paiic pa je podaril prijateljem in znancem po celi Sloveniji, med njimi tudi nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, marsikatera pa je šla tudi čez mejo. »Palice izdelujem iz 17 vrst lesne mase; tako da so te trde ali mehke, vse pa izredno močne. 90 cm dolg
kos ima značilno podolžno zarezano divje »meso«, ki daje palici lepotno piko - kot bi bila nalepljena še ena salama ali klobasa, ki seje sama nalepila na osnovo. Videti je, kot bi se les ovil sam okoli sebe,« hiti pripovedovati Jurij Vulkan, ki za izdelavo posamezne palice porabi blizu 15 ur, nato pa palico tudi polakira. Vsaka zase je unikat in ko boste prihodnjič srečali pohodnike, boste lahko prav kmalu ugotovili, ali imajo »Jurjevo« palico.
Pa palice niso vse, kar prihaja izpod pridnih rok mojega sogovornika. Vsako leto zbira in predeluje zdravilna zelišča, iz katerih skuha' na stotine litrov čaja, ali pa iz njih pripravlja »arcnije«, ki pomagajo pri različnih boleznih. Sipek, bezeg, meta, melisa, planinsko cvetje in še marsikaj, kar nabere po travnikih in gozdovih, doma na vrtu ali pa na Veliki in Menini planini posuši doma na podstrešju in podari prijateljem.
Naš prijatelj Jurij Vulkan seje torej odločil, da s svojo zbirko sodeluje v natečaju Nedeljskega Dnevnika za NAJ ZBIRATELJA v Sloveniji. Imate morda njegovo palico, ste ga kdaj srečali na domžalski spominski poti, ki jo je prehodil več kot 100-krat, vas prijazno ogovori, ko ga srečate na domžalskih ulicah ali na kateri od partizanskih slovesnosti. Če navijate zanj, preberite v Nedeljskem Dnevniku in glasujte zanj. Verjemite, da bo vsakega glasu posebej vesel.
Vera Vojska
Vse o ženskah... pa še kaj več
Zadnja predstava gledališkega abonmaja uspešno zaključila sezono v Kulturnem domu Franca Kemika Domžale. Jette Ostan Verjup, Karin Komljanec in Bernarda Oman navdušile z mešanico humorja in povsem vsakdanjih življenjskih situacij, v katerih se lahko znajdemo prav vsi.
Predstava, ki obljublja, da nam bo povedala vse o ženskah, nam namreč ni postregla le z »babjimi« čenčami in klepetavimi dialogi treh glavnih protagonistk, ampak je drzno razkrila tudi številne trpke resnice, ki jih skrivajo medčloveški odnosi, še posebej, če gre za relacije med materjo in hčcro, snaho in taščo ali pa med dvema najboljšima prijateljicama. Takšnih vlog je več, kot jih lahko naštejemo, vse pa se zelo nazorno sukajo med resnim in humornim. Pod krinko komedijantskih klišejev se je popularni hrvaški pisec Ivo Gavran, eden od najbolj pogosto uprizarjanih dramatikov v Kvropi, namreč namenil skozi žensko perspektivo razkrivati najgloblje življenjske resnice, s katerimi se v vsakdanjem življenju običajno zelo neradi ukvarjamo, so pa zato toliko bolj uporabne kot ko-medijantski material. Na tem mestu niti ne gre ločevati moške in ženske
perspektive, saj se zgodba nikoli ne suče le okoli nežnejšega spola, ampak v svoje kolesje posredno vplete tudi moško stran, ki se ob ogledu predstave sicer lahko zabava na račun ženskih »puhlic«, v resnici pa ve, da so takšne situacije tudi del njihovega (našega) življenja in se jim kljub pregovornemu pragmatizmu in skepsi, ne moremo izogniti. Moške vloge v predstavi kljub vsemu ni, čeprav je Gavranu in njegovi interpret-ki, režiserki Barbari Hieng Samobor, uspelo v vrtinec potegniti prav vse člane občinstva, ki je pač obsojeno na sočustvovanje z vzponi in padci glavnih junakinj.
Gavranove pogoste intervencije v časovni in prostorski tok zgodbe nas peljejo skozi nekaj osnovnih zapletov, ki nam vsako igralko predstavijo v štirih različnih vlogah, od prijateljic, karieristk, ljubic, mater in na koncu do babic in prababic, ki v katarzičnem zaključnem nastopu poskrbijo za enega od najbolj smešnih, pa tudi odrešujočih trenutkov predstave, ko se vse zdi v najlepšem redu. Sicer pa je velika večina Gavranovih zapletov konfliktnih in zelo nazornih v razkrivanju najbolj očitnih ženskih »nečimrnosti«, ki se iz prizora v prizor stopnjujejo in malce moteče skačejo od ene do druge zgodbe. Glavni
tok predstave se s tem sicer malce izgubi in zvodeni, saj bi si načeloma vsaka zgodba zaslužila svojo lastno uprizoritev, toda režiserka je kljub vsemu poskrbela za dokaj gladek in eleganten potek dogodkov, ki se v vmesnih stadijih preselijo za prosojne panoje, za katerimi se glavne junakinje preoblačijo, klepatajo, čistijo stranišča in opravljajo celo vrsto vmesnih opravil. Mogoče je s tem nakazan neizprosni vsakdanjik, v katerem moramo še vseeno poskrbeti za strateške odločitve, ki naša življenja usmerjajo v pravo (ali pač napačno) smer, za panoji pa se je skrilo tudi vseh (po mojem štetju) osemnajst menjav garderobe in s tem tudi vlog.
Prav zaradi tega je predstava Vse o ženskah igralsko izredno kompleksna, saj zahteva hitro skakanje iz ene vloge v drugo, kar pa so Omanova,
Ostan Verjupova in Komljančeva izvedle izredno spretno in skorajda rutinsko, upoštevaje, da je predstava ena od najbolj igranih v njihovem matičnem Mestnem gledališču ljubljanskem. Njihovo suvereno nastopanje in požrtvovalno skakanje v posamezne vloge navdušuje že od kraja, piko na i pa protosne njihova sprememba v tri betežne starke, ki pa se kljub nabranim letom, niso prav nič spremenile in se še vedno veselo zbadajo in prepirajo. Očitno je, da tok časa in prostora ne spremeni prav vsega - nekatere stvari so pač vedno iste. Predstava Vse o ženskah je torej poskrbela za uspešen konec gledališke sezone v domžalskem kulturnem domu, ki se s polno paro ponovno vrača jeseni z novim izborom najboljših uprizoritev slovenskih gledališč.
JM
Razstava likovnih del v Galeriji Domžale
Barbara Eva Zavodnik
Z razstavo mlade umetnice Barbare Eve Zavodnik sc končuje letošnja sezona razstav, ki jih pripravlja Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah. Sezona 2005/2006 jc bila pestra, predstavili so se umetniki iz različnih slovenskih krajev in vsak s svojim lastnim, posebnim spektrom ustvarjanja. Večina razstavljalcev je izhajala iz zadnje generacije umetnikov, ki v svojih vizijah najbolj neposredno zrcalijo svoj čas, kritično zajete v pogumne, provokativne oblike umetniškega izražanja. Mednje spada tudi Zavodnikova, ki ustvarja na področju vizualnih komunikacij, klasične grafike, slikarstva in industrijskega oblikovanja.
Razstavljene grafike so iz obdobja zadnjih let in predstavljajo manjši retrospektivni izbor umetničinega ustvarjanja. Tako starejši cikel »Ljubiti. Ubiti. Biti. Iti. Ti.« in najnovejši cikel del »Terra« se motivno in oblikovno vezeta v enkratnosti trenutka ljubezni kot vzvoda ustvarjalnega procesa: s prvimi grafikami obuja čustva in čutenja, z drugimi nagovarja k univerzalnemu raziskovanju totalnih oblik barvnih plasti in grafičnih listov (Dunja Kukovec). Že bežen pogled po razstavljenih delih avtorico uvršča med likovne raziskovalce, ki nenehno iščejo in se preverjajo v različnih grafičnih
zvrsteh. Ciklusa sta realizirana v tehnikah globokega tiska, ko jedkanice oplemeniti z aplikacijami odtisov monotipijc in s kombinacijo kolaža končnemu izdelku prida še večjo abstraktno ekspresijo, izrazitejšo kontrastnost in barvitost. Celotno avtoričino snovanje je pogojeno s pridobljenimi znanji na ljubljanski ALU, trenutno opravlja magistrski študij slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu, hkrati pa jim dodaja nova spoznanja na izpopolnjevanjih v tujini, predvsem v grafičnih ateljejih italijanskega Ur-bina med leti 200i in 2004. Seveda pa v dela vnaša tudi lastne intimne vzgibe, sama pravi, da jo zanimajo predvsem prostorske iluzije, ustvarjene s pomočjo barvnih vrednosti oz. koliko slednje lahko slikovni nosilec sploh še prenese. Tako so bili njeni prvi začetki predvsem osredotočeni na tako imenovano tehniko drippinga (polivanje razredčene barve), ki je vključevalo v proces slikanja tudi telo, ti pa so bili zato pogojeni zlasti z velikimi formati, ki jih jc kasneje začela počasi še sestavljati (diptih, triptih). Prav tako seje v pragu občutljivih razmišljanj v dojemanju lastnega slikovnega prostora in kraja subjeklivizacije ter individualne matrice bivanja seznanila z uporabo mnogoterih materialov, od mivke, paus in časopisnega papirja, mekol lepila, vrvi, saj sojo izredno zanimali v smislu teksture.
Barbara Eva Zavodnik: Razbita v prah, 2006, orlg. Jedkanica, monotlplja, mešana tehnika, kolaž
Tudi barvno se je postopoma začela ponovno vračati v skromnejšo paleto ter ritme podob, ki jih je pridobila z minimalnimi koloristi-čnimi razlikami. Danes se vselej z maksimalno tehnično dodelanostjo prepušča stilizaciji in se vse bolj posveča likovnim problemom kot odnos med barvami, skladni razporeditvi form na grafični površini in izpovednem izrazu ter vnaša naravo teksture lesa. bodisi v grafični odtis, bodisi v ozadje kot nadomestilo okvirja slike. Tudi v uporabljenih barvah se opazi radikalnejši odnos v uporabi hladnih barv zelene, rjave in sive, torej zemeljske barve. Z njimi ustvarja nove dimenzije, kjer do kraja oživijo elementarne energije
črte, znaka in izstopajoči barvni element, z naslovi »Odmev iz nikjer« ali »Sozvočje« pa jim daje novo pomensko vrednost.
Nova umetnost zahteva predvsem vživetje, čutni spoj, identiteto; v ospredju so materialni aspekti, format, dimenzije in podlaga slike, možni postopki njenega nastanka, strukturiranost njenega polja, instru-mentarij ter metodologija slikanja, tekstura in lastnosti barve, čopiča, poteze. Pomembna je specifičnost in avtonomnost dela in pa njegov proces, razgraditev na osnovne elemente, ki jih slikar razume kot logično posledico mišljenja slike kot slike (Andrej Medved). Vse te postmoder-nistične lastnosti lahko razberemo v delih Barbare Eve Zavodnik, seveda vzporedno s prizadevanji najmlajše generacije slovenskih umetnikov, ki skušajo spremljati aktualna dogajanja v umetnosti. Zdi se, da prav njim uspeva povezovati med seboj tendence klasičnih in novih medijev in zrcaliti svoj posebni svet, drugačen pogled na prostor in še bolj čas, ki ga delijo z nekaj let ali desetletij starejšimi sodobniki. Nenehna hitrost, ki prevladuje v svetu, sodobna družba, prenasičena z množičnimi mediji kot televizija, računalnik in internet ter vsakdanjimi nekoristnimi informacijami, je zrcalo današnjega sveta, ki poizkuša ukrasti tista prvinska spoznanja duhovnosti sodobnega umetnika. Naj zaključim z avtoričinimi besedami: »Mi smo tisti, ki si spreminjamo prostor v nam bolj ustreznega, pri vsem tem pa velja upoštevati tudi zmožnost kreativnega duha v upanju na lepši jutri.«
Katarina Rus
Recenzija filma
Insajder
Eden najbolj subtilnih in kontni verznih ameriških režiserjev, Špike Lee, je znova potrdil, da je mojster svojega žanra, karkoli že to jc. Njegov značilni pripovedni slog je ponovno mešanica sapo jcmajnčeg« suspenza in odlično izpeljanih naglih dramaturških obratov, podkrepljenih z vrhunsko igro glavnih igralcev (z rahlo izjemo novega »britanskega upa« Clivca Ovvcna, ki s svojo pretirano vznesenostjo prej deluje kot kak rahlo moten posameznik na ego tripu, kot pa vrhunski in hipci -inteligentni tat, kar naj bi bil namen njegove vloge), zato tudi čisto povprečen scenarij v stilu kriminalu iz 70-ih let, lahko izzveni kot mojstrovina.
Značilnost Spikeovih filmov je tudi »seksi atmosfera,« ki jo le-ta kreira skozi kombinacijo precizno izbrane glasbe in mojsrtsko razdelanih značajev, Iz zgodbe, kije na prvi pogled že usočkfat prežvečen »deja vu,« Špike
naredi več kot gledljivo zmes akcije, avanture in drame, ki morda proti koncu mestoma tudi popušča, vendar nič zato. Clive Owen je torej tat, ki je več kot tat. Je pravi »mali bog« med tatovi. Še nedavno predestiniran za novega Jamesa Bonda, je le-ta naj-verjetneje svoje igralske fantazije izživel v liku, ki deluje »nepotrebno bondovsko.« Šel je celo tako daleč, da zaradi njega zlahka prezremo pretirano petelinjenje in samohvalo pri njegovi soigralki, »spin doktorici« Jodie Foster. Vendar tisto, kar Leejcvim značajem daje izrazno moč, je le redkokdaj vezano na njihove »vznesene izpade« v posameznih sekvencah, pač pa je skrito v paradoksalnosti njihove narave, zaradi katere verjamemo, da so resnični in stvarni. Owen ni zgolj brezčutni tat, pač pa je tudi dovolj subtilen, da razume stisko posameznika v sodobnem času in prostoru. Še več: sam predstavlja omenjeno stisko. Fosterjeva je vrhunsko plačana »agentka brez poklica,« ki je zaradi narave svojega dela morala svojo vest pod nujno pospraviti v oklepaj Tu je še »borec za pravico« Denzel Washington, ki upodablja moralno pokončnega kifeljca, ki pa se po drugi strani požvižga na družbene norme in
je na nek način ves čas duhovno povezan s pretkanim tatom. V zgodbi je vseskozi moč čutiti tudi izrazit patriotski čut, ki je rojenemu njujorčanu Spikeu, precej bliže od »nacionalnih Interesov« ZDA, saj je večina njegovih lilmov posnetih prav na območju New Yorka. Slednje je vidno predvsem skozi številne podobe ameriške zastave, ki se neprestano pojavlja v ozadju posameznega dogajanja. Ironija je loliko večja, ker je New York kot glavno prizorišče »medrasni talilni lonec« ZDA, ki predstavlja sodobni Babilon, kjer sta se zrušila dvojčka, zato je na svojstven način tudi »prestolnica sveta.«
Filmski opus Spikea Leeja nam predstavlja tiste vrste »pristno ame-riškost,« ki je na nek način najbolj ranljiva in tudi najbolj ameriška. Na dlani nam razodeva skupne elemente različnih kultur, ki so se zmožne sreč(ev)ati zgolj na ameriških tleh, kar jim daje specifično težo. V ozadju tovrstne peripetije pa je moč čutiti ranjenega velikana, ki rjove tako močno, da zlahka preglasi vse druge udeležence v boju.
Pijem recenzije filmm: ki se predvajajo v Kinodvor-u.
Žiga Čamernlk
q j u n i!
WmW Galerija Domžale mm
ponedeljek, 12. junij ob 20:00 PRVA ALPINISTIČNA ODPRAVA OBČINE DOMŽALE 1981 -2006
fotografska razstava
Od 28. maja 1981 do 3. julija 1981 je sedem članov »prve samostojne alpinistične odprave alpinističnih odsekov Planinskih društev Domžale in Mengeš« pod vodstvom Staneta Klemenca plezalo na vzhodni obali Grenlandije. Preplezali so 29 smeri različnih težavnosti in osvojili 25 še ne preplezanih vrhov na višinah od 2800 m do 3355 m, ki so jih poimenovali na Domžale-fjeld, Mengešfjeld, Trzinfjeld ... Splezali so tudi na Jugoslavija-fjeld (3355 m), tretji najvišji vrh Grenlandije, na katerega vodi Slovenska smer. Odpravo je zaznamovalo devetdnevno čakanje na helikopter ob pomanjkanju hrane. Po koncu odprave je na 56 straneh izšel bilten Grenlandija '81. Razstava bo odprta do sobote, 24. junija.
ponedeljek, 26. junij ob 19:00 RAZSTAVA ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA PETRA LOBODE
likovna razstava
Likovno društvo Petra Lobode je bilo ustanovljeno leta 1973 na pobudo Kulturne skupnosti Domžale in vseskozi redno deluje pod mentorstvom akademskega slikarja Danijela L Fuggerja. Na njegovo pobudo je dobilo tudi žsvoje ime. Člani društva so prihajali in odhajali, zvrstilo pa se jih je čez štirideset.
Galerija Domžale, Mestni trg 1 (trgovski kompleks Vele) je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 19. ter ob sobotah od 10. do 12. ure. VSTOP JE PROST
C,ak<
Naj ne mine dan brez knjige
Pri založbi Mladinska knjiga je te dni v zbirki Premiki izšla knjižna novost SLOVENIJA 1945 - Smrt in preživetje po drugi svetovni vojni. Knjiga je lani izšla v Angliji in sta jo napisala John Corsellis in Marcus Ferrar. »Zgodba popisuje kronologijo dogodkov med drugo svetovno vojno, ko se je hkrati z odporom proti okupatorjem na slovenskih tleh začela državljanska vojna med komunističnim in protikomunistič-nim taborom, umik domobranske armade in civilistov na Koroško, njihovo vrnitev z vlakovnimi transporti v Slovenijo, poboje na skritih lokacijah v Sloveniji, življenje preživelih, med katerimi so mnogi dosegli velike uspehe in poskuse sprave v demokratični Sloveniji. Najbolj pretresljiv del knjige so pričevanja preživelih, zgodbe in usode posameznikov.«
Ob letošnji stoletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča je izšla ZLATA KNJIGA SIMONA GREGORČIČA, v kateri so vzporedno ponatisnjeni fak-simile rokopisa in prva izdaja njegovih Poezij iz leta 1882. V knjigi lahko preberemo še bogato gradivo o Gregorčičevem življenju in pesniškem delu, kar je napisal dr. Mihael Glavan.
V jubilejni zbirki so izšle pesniške zbirke Cirila Zlobca DVOM, UPANJE. LJUBEZEN, Janeza Menarta SPOMIN in Lojzeta Krakarja OB POTI RASTEM IN SEM POLN PRAHU. Z Zlobčevo zbirko je MK zabeležila njegovo osemdesetletnico, v kateri se pesnik ozira po svoji prehojeni poti. Menartova zbirka, ki je izšla po njegovi smrti, prinaša še neobjavljene pesmi in tiste, ki jih je pesnik sam izbral za nastajajočo zbirko. Pesnik v optiki spomina oživlja preteklost. Krakarjeva zbirka je izšla ob osemdesetletnici rojstva. V zbirki so pesmi, ki so nastajale natanko petdeset povojnih let.
V zbirki Klasiki Kondorja, ki združuje prevodno predstavitev najpomembnejših tujih klasičnih del ter najboljših del slovenskih sodobnikov, je izšlo pisemsko gradivo Srečka Kosovela IZBRANA PISMA. V knjigi je zbranih 148 pisem 27 naslovljencem. Vsa pripovedujejo o pesnikovem naglem zorenju in o različnih stanjih njegovega vročičnega duha in so dragoceni dokumenti. Vredna je tudi njihova literarna plat, saj prinašajo tudi pesmi v prozi. Delo je uredil Ludwig Hartinger.
PISMA ZA ROJSTNI DAN je pesniška zbirka angleškega avtorja Teda Hughesa in je deset mesecev pred nje-
govo smrtjo povzročila pravo senzacijo. Knjiga je dosegla izjemno visoko naklado in mnoge nagrade. O njegovi ženi Svlviji Plath, ki je po ločitvi naredila samomor, smo pred nekaj tedni gledali film.
V zbirki Nova lirika so te dni izšle tri pesniške zbirke. Francoski pesnik Paul Eluard se predstavlja z zbirko
V SRCU MOJE LJUBEZNI, ki jo je prevedel Kajetan Kovic. Nemec Hans Magnus Enzensberger prihaja z zbirko ODE SVARILA, ki jo je prevedel Niko Grafenauer. Ameriški pesnik Edvard Estlin Cummings pa z zbirko ŽIVLJENJE V OKLEPAJU, ki jo je prevedel Uroš Mozetič. Zbirka prijetno preseneča z novo podobo modrine MOJ BOG TVOJ BOG je zbirka novel o iskanju smisla življenja. Prinaša pet kratkih zgodb mladih ljudi, ki se sprašujejo o svoji verski pripadnosti v sodobnem svetu. Budizem, hindui-zem, muslimanstvo, judovstvo in krščanstvo imajo v knjigi skupno točko, kajti mladi se zavedajo, da človek ne more živeti le od kruha. Ob branju bomo prišli do spoznanja: veruj in pusti verovati.
Za najmlajše sta izšli čudoviti slikanici, pesniški zbirki, IŠČEMO HIŠICO Anje Štefan in ilustratorke Ančke Goš-nik Godec, ki je več kot umetnina v svoji izjemni likovni izpovedi in KRI-ŽADA Miroslava Košute in ilustratorja Marjana Mančka. Košuta se je otrokom že globoko vtisnil v spomin s svojimi skoraj ponarodelimi pesmicami, Anja Štefan pa je priljubljena zara- . di mnogih objav v otroških revijah. KRAMPATA CAMPATA je delo ute-meljiteljice sodobne predšolske glasbene vzgoje, ki že desetletja predano kupici umetnine in jih namenja otrokom. Tokrat jim ponuja pesmi, uganke in glasbene pravljice.
V zbirki Enigma je izšla knjiga SKRIVNOSTI ZAHODA, ki je bogato ilustriran kulturno zgodovinski pregled verskih čudežev, skrivne znanosti in nepojasnjenih pojavov v zahodnem svetu. Razgrinja panoramo svetih krajev, mite o izginulih svetovih, bajnih kraljestvih in skrivnostnih krajih duhovne prenove. Bogastvo antičnih legend opira pogled globoko v človeško dušo, mistični nauki pa pričajo o doživljanju božjega in želji po spoznan[u.
KAKO ŽIVETI Z REVMATIZMOM je delo, ki je izšlo v zbirki Za zdravo življenje in so ga napisali strokovnjaki s področja medicine ter je namenjeno tako zdravnikom kot tudi bolnikom in njihovim najbližjim.
Tatjana Kokalj
SLAMNIK - junij 2006
Kulturni poletni festival Studenec 2006
Komorni zbor Limbar Moravče
Kulturno društvo Miran .larc Škocjan z letošnjim Kulturnim poletnim festivalom Studenec 2006 nadaljuje tradicijo, da festival začenja v cerkvi sv. Lenarta na Krtini s koncertom enega od priznanih slovenskih zborov. Letos je bil to Komorni zbor Limbar, ki ga vse od ustanovitve v letu 1996 vodi Elizabeta Pirnat ob pomoči Tomaža Pirnata.
Miran Lire
Skocjen prt Oorrt2aM"i
Kulturni poletni festival
2006
STUDENEC pri Domžalah
Poletno gledališče Studenec
aetat 16 junij 2006 ob 21. uri
Tebi Slovenija
petsk 23 junij 2006 ob 21. uri
Oržavnilopov
Spletkarstvo in ljubezen
p-
ti
Zbor je največji uspeh dosegel lani na zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je osvojil srebrno plaketo mesta Maribor ter prejel tudi priznanje za najboljšo izvedbo priredbe slovenske ljudske pesmi. Letošnji poletni kulturni festival Studenec je slavnostno odprla evropska poslanka in predsednica Kulturno izobraževalnega društva Limbar. Ljudmila Novak, ki je govorila o ljudski umetnosti, na katero smo lahko upravičeno ponosni, o gledališčih pod kozolci ter med drugim poudarila: »Tudi poletno gledališče Studenec igra v tem prostoru zelo pomembno vlogo pri približevanju kulture vsem slojem in starostim prebivalstva. Marsikdo nikoli ne bi obiskal gledališke predstave ali opere, če ne bi bilo Studenca. In marsikdo, ki je kot igralec, pevec ali tehnični sodelavec prispeval nekaj k predstavam in prireditvam, je s tem tudi sam rasel kot osebnost in občutil veliko zadovoljstvo ob doseženem uspehu. Takšno ljudsko gledališče ali ljubiteljska kultura omogoča ne samo užitek ob gledanju ali poslušanju, pač pa omogoča tudi neposredno ustvarjalnost, kar lahko pomeni še mnogo več kot zgolj umetniški užitek. Zato iskrena pohvala in zahvala vsem, ki se trudite skupaj z gospodom Lojzetom Stražarjem, da postaja vaše letno gledališče poznano po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja.« V prvem delu koncerta so se pevci in pevke s Kyrie v d molu K 90, Ave Verum Corpus K 620 spomnili obletnice rojstva W. A. Mozarta, nadaljevali pa s Kyrie eleison, Heiling Felixa Mendelssohna, Khvalite imja gospodne Romualda Tvvardovvskega, slišali smo Maria Mater gra-tiae Gabriela Faureja, ob zaključku prvega dela koncerta pa smo slišali pesem Benjamina Brritna Xymn to the Virgrin, v kateri so se kot solisti predstavili sopranistka Bernarda Novak, altistka Berta Klopčič, tenorist Milan Kunavar ter basist Janez Kunavar ter Ubi caritas Mau-riceja Durugle.
Drugi del je bil povsem drugačen, saj smo prisluhnili Premrlovi Zdrava, morska zvezda; priredbi Mirka Cu-dermana Marija, ljubiti te vedno želim; Alojzija Mava, O mati čistega srca, V dušo mi lije mila podoba, kjer se je predstavil solist basist Janez Kunavar, sledile pa so pesmi Hugolina Sattherja: Pozdravljena nebes gospa (solist tenorist Milan Kunavar), Kam naj nesem cvetje ter Marija, če gledam tvoj mili obraz) slišali pa smo tudi dodatek.
Prijeten pevski večer, lep uvod k poletnemu festivalu, ki napoveduje, da bo prav vsakdo letošnje počitnice na Studencu naSel tisto, kar si želi.
Kulturno društvo Groblje - Mešani pevski zbor Groblje
Dva velika lepa koncerta
Pevci MePZ Groblje smo imeli v treh dneh kar dva velika, lepa koncerta, ker pa je rok za oddajo prispevka že pred vrati, smo zavihali rokave in s skupnimi močmi napisali ta sestavek. Ko smo se vračali s koncerta v Rogaški Slatini, smo poslali list papirja in svinčnik po avtobusu in vsak od pevcev je napisal svoje vtise o dveh naših koncertih.
Navdušeni se po uspelem koncertu ponoči vračamo proti domu. Nocoj, 30.05.2006, smo prepevali v Glasbeni dvorani Grand hotela Rogaška Slatina, kjer smo popestrili večer tamkajšnjim hotelskim gostom. Čudovita akustika Glasbene dvorane je nekatere vidno ganjene poslušalce in tudi nas odnesla v prav poseben svet. Pa se vrnimo 3 dni nazaj, ko smo v soboto, 27.05.2006, imeli zaključni koncert v Kulturnem
domu v Grobljah. Letošnji končen smo posvetili okroglim obletnicam skladateljev, katerih dela smo prepevali (Mozart, Mokranjac, Grečaninov, Kogoj, Adamič ...). Poleg našega zbora je nastopil tudi januarja letos ustanovljeni dekliški pevski zbor Moj spev. Z mladostnim žarom na obrazu in prijetnim zvokom so dekleta navdušila polno dvorano v Grobljah. Za dober pevski podmladek se nam ni treba bati, kar so dekleta prav dobro dokazala. Zborovodja, prof. Peter Pogačar, ki je » šef« obema zboroma, ima kar polne roke dela. Verjemite! Veseli smo lepih koncertov, ki so že za nami, veselimo se še dveh krajših koncertov v juniju, potem pa POČIT-NICEEEEEE!
MePZ Groblje
Govorica preprostih stvari
Sveta Trojica
Na nedeljo po binkoštih, kristjani praznujemo praznik Svete Trojice. Z binkoštmi se končuje velikonočno obdobje, ki postavlja pred nas osrednje dogodke odrešenja - Jezusovo smrt, vstajenje, vnebohod in poslanje Svetega Duha. Praznik Svete Trojice pa nas spominja, da je Bog sam zadnji izvir tega odrešenjskega načrta. On je tudi ocean, v katerega se stekajo vse človeške usode. Njega kristjani v skladu s Svetim pismom priznavamo kot Trojico, kot Očeta - Stvarnika, kot Sina -Odrešenika in kot Svetega Duha - Posvečevalca.
Evangelist Matej na koncu svojega evangelija poroča, da se je Jezus prikazal svojim učencem v Galileji in jim naročil: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence. Krščuj-te jih v ime Očeta in Sina in Svete-
ga Duha« (Mt 28,19). Tuje izhodišče krščanskega nauka o Trojici. Omenja se še na drugih mestih. Ob Jezusovem krstu v Jordanu so se odprla nebesa in priče smo razodetju Svete Trojice: medtem ko Janez Krstnik krščuje Jezusa, Božjega Sina, se iz nebes oglasi Oče in ga razglasi za svojega ljubljenega Sina. Hkrati se Božji Duh spusti kakor golob in pride nad Jezusa (Mt 3,13-17). V luči Nove zaveze so tudi nekatere starozavezne dogodke razlagali kot namig na troedinega Boga. V pripovedi o stvarjenju človeka, je rečeno: »Bog je rekel: 'Naredimo človeka po svoji podobi...'« (1 Mz 1,26). To nenavadno slovnično množino so kristjani kmalu razlagali kot nekakšen pogovor med tremi božjimi osebami. Očaka Abrahama Bog (v Stari zavezi ima ime: Jahve) obišče in se mu predstavi v vidni podobi treh mladeničev. Ob naslonitvi na to so v srednjem veku zlasti v ruski umetnosti Boga »slikali« v podobi treh angelov. Najbolj znanaje ikona Svete Trojice, ki jo je v začetku 15. stol. naslikal Andrej Rubljov in jo častijo v samostanu Sv. Trojice v Zagorsku blizu Moskve. Tudi nekatera mesta iz psalmov so navajali v podporo temu nauku. »Ti si moj sin, danes sem te rodil« (Ps 2,7). »Gospodov govor mojemu Gospodu: 'Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožje tvojih nog'« (Ps 110,1). V skladu s
tem večkrat slikajo Boga Očeta in Sina na prestolu, med njima pa je Sveti Duh v podobi goloba. Slikarji so v teh upodobitvah enkrat bolj naglašali edinost (enega Boga), drugič pa bolj trojnost. V srednjem veku so naslikali tri enake like, pri čemer je bila nevarnost, da bi verniki to razlagali kot »tri božanstva«. Drugi poskus je bil v tem, da so naslikali postavo, ki ima glavo s tremi obrazi. Oba omenjena poskusa je Cerkev v 17. stol. prepovedala. Priljubljena je postala upodobitev Trojice v obliki enakostraničnega trikotnika z očesom v sredini. Včasih so uporabljali tudi naslednje tri simbole: roka (Oče), jagnje (Sin), golob (Sveti Duh). Bog Oče nastopa včasih kot postava s trojno krono (tiaro). Od 12. stol. dalje je znan »milostni prestol«, kjer je poudarek na Kristusovi daritvi na križu: Bog Oče sedi na prestolu, pred seboj drži križ s Kristusom na njem, nad njim pa plava golob. V srednjem veku so radi iskali namige in »sledi« Svete Trojice v različnih naravnih pojavih npr. v mavrici (tri osnovne barve: modra, rdeča, zelena), v cvetlicah, kot so angelika ali gozdni koren (steblo s cvetom raste navzgor med dvema listoma), mačeha (listi so pogosto v treh barvah), rdeča jagoda (trojni list) in triperesna deteljica.
BOGDAN DOLENC
»Mae*
vil vljudni vabi
M iMlpreic MMN
Jože TÖNIG
V spomin prof. Matije Tomca
Revija otroških in mladinskih pevskih zborov domžalske dekanije, posvečena spominu domžalskega župnika, skladatelja Matija Tomca ob njegovi 20 letnici smrti, je tokrat potekala v cerkvi sv. Luka v Sp. Praprečah pri Lukovici.
Vsak od zborov je zapel dve pesmi Matije Tomca, ob zaključku pa so skupno zapeli Milo donijo maja zvonovi in Rožni venec. Predstavili so se nam otroški in mladinski zbor Brdo, otroški zbor Zvonček Župnije Moravče, otroški in dekliški zbor Župnije Vir, otroški zbor Ihanski
zvončki, otroški zbor Sončni žarek Župnije Domžale, dekliški zbor Proteja Moravče in mladinski zbor Župnije Jarše.
Nekateri zbori žal na prijetno druženje v izredno akustično cerkev zaradi obveznosti v domači župniji niso mogli priti. Ob toliko zbranih glasovih bi drugačnih kakor petih litanij ne pričakovali, po prebranih šmarnicah so skupaj zapeli še nekaj pesmi. Na koncu so se ob pogostitvi pekarne Horvat zadržali v prijetnem klepetu, v okolici cerkve, skupaj s starši in prijatelji.
Petje mladih pevcev je posnel Dominik Krt, saj nameravajo v sklopu dekanije izdati zgoščenko v spomin na pokojnega župnika in skladatelja Matijo Tomca.
djd
Odprl)* r«l-< n« tx> v in ■ i> ii'1 11. nuni* 2tM6 ob fMO un »
Mcnacn'kovi domačiji,
JWitMu i rUb ufttntai* <k' K *un* *•»* dlan Mwd ■> Him i I tu.....mw*A\
Veselimo *e vate ga obiska!
Letni koncert Fantovskega zbora Dob
Ko so fantje proti vasi sli
Fantovski zbor Dob je bil ustanovljen leta 1995 na pobudo Vlada Pečnika, ki je zbor tudi vodil v času župnikovanja v Dobo, v letu 2002 pa je vodenje zbora prevzela Mateja Starbek Zorko, ki zbor vodi še danes.
Repertoar zbora obsega v glavnem slovenske ljudske ter narodne pesmi, ponarodele in cerkvene pesmi. Pevci sodelujejo v cerkvenem petju župnije, za njimi pa je že kar nekaj nastopov na raznih prireditvah v občini, vsako leto sodelujejo na božičnem koncertu ter prepevajo na veliki šmaren na Kredarici. Pred leti so gostovali na Češkem in slovenske narodne pesmi peli tudi v katedrali v Brnu. Od vsega pa fantje še vedno najraje stopijo dekletom pod okna
ter zdramijo njihova srca Z ubrano pesmijo in glasnim vriskom. Na tokratnem koncertu 28. maja v Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale so po koroški narodni Travnoči so žie zeleni ter znano Tam kjer reče bistra Žila predstavili venec dalmatinskih pesmi, med njimi tudi liho noč, Jučer si meni rekla, O more duboko, Plovi, plovi in A ča. Z njimi so nas odpeljali na morje ter nas tudi s svojimi oblekami spomnili, da poletje ni daleč. V drugem delu smo prisluhnili znanim ljudskim pesmim, med katere so vpletli tudi nekaj drugih znanih in že skoraj ponarodelih: Ko zbrani gremo vsi skoz vas, Nevesta že jemlje slovo. Strunam, Dečle to mi povej. Nocoj je pa ena lepa noč, Kajti je deklica. Teče mi vodica in Kaj bi te vprašal, dodali pa še dve narodni, med katerimi bi bila Ko so fantje proti vasi šli lahko njihova himna. Pesmi so pod vodstvom Mateje Starbek Zorko in ob vodenju Maric Starbek Potočan ubrano zazvenele med poslušalci in poslušalkami, ki so pevce ter zborovodkinjo nagradili z glasnim aplavzom.
V. V.
Dekliški pevski zbor
SIRENE
vas vabi na
letni koncert
ki bo v nedeljo, 18. junija 2006 ob 19.30 v Osnovni šoli Pre-serje pri Radomljah.
Zborovodkinja: Petra Grkman
Klaviature: Tomaž Pirnal Bas kitara: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kern
LEPO VABLJENI V NAŠO DRUŽBO!
Vstopnice bodo na voljo v predprodaji M Študentskem servisu Domžale in Študentskem servisu Kamnik ter uro pred začetkom koncerta.
4
pisma bralcev
Avenija
Če kdo še ni videl, kako izgleda avenija, si bo to lahko ogledal v Češe-niku, ne da bi hodil v Pariz. Skozi idilični vasici Čcšenik in Turnše se bo iz lokalnega cestišča zgradila najmodernejša hitra cesta s preko 3 m širokimi pločniki ob straneh.
Po površini sta vasici dvakrat večji od vasi Dob. Češenik, kamor je spadal do nedavnega tudi zaselek Žclodnik, jc malo pozidan. Vaščani iz neznanega razloga skoraj niso dobili dovoljenja za zidavo, zato je vas postala demografsko ogrožena. Ker pa so vaščani pridni in napredni, so s samoprispevkom zgradili lokalno cesto širine štiri metre in vso infrastrukturo zraven. Ob preveliki vnemi imamo celo dve kabelski napeljavi z. možnostjo priključka na internet. Ker imajo vasice (cšenik, Turnše, Želodnik idilično lego, obdano z neokrnjeno naravo, polji in gozdovi, ležečo v osrčju Slovenije, so jih našli trgovci z novci. Odločitev jc padla, vasice jc treba pozidali, ob meji Češenika zida Hofer, zaenkrat na cca 50 ha gozda, v ('cšenikii najboljši sosed Mereator in par podjetnikov na cca 50 ha travnikov in gozda.
Zal pa tO nista obrtno stanovanjski coni. Investitorji bodo v miru spali in uživali v idili daleč stran. Uživalci hrupa nekaj tisoč dostavnih vozil dnevno, svetlobne in druge ekološke nesnage bodo le staroselci. Nikogar ne moti, najmanj ministra za okolje, daje gozd zaščiten zaradi cvetlic, ki rastejo samo še tu. Za nameček bo vas Češenik prepolovila še obvoznica KRTINA PRESEJE s povezavo do Rov. Vendar, to je nujna potreba razvoja.
Osrčje vasi Češenik bo zazidal Arboretum, sicer z vso pravico, če to ne bi bil Disneyland. To pa pomeni malo rožic, z zabavo skozi cel dan in pozno v noč. Spremljala jo bo nežna glasba iz disko avtomatov in auf biksom, kar spada zraven. Roko na srce, menda bodo tudi kdaj koncerti.
žal ti, brez. milijonskih dotacij niso možni. Seveda pa se za dostop rabi primerno cestišče. Ker bo obvoznica Krtina - Prcserje zgrajena v naslednjih 50 letih, tc ne bo mogel koristiti. Ne želijo pa priti vsi po obvoznici. Da se izognejo cestnini, bodo preuredili lokalno cesto skozi Češenik in Turnše v cesto širine 5,5 m ali 7 m s preko 3 m širokimi sprehajališči ob straneh. Ta cesta bo postala glavna povezava Dob - Gorenjska, čeprav bi zadostovalo cestišče širine 5 m in pločniki ob straneh širine l m, kar je izvedljivo. Ker pa je oblast pametna in varčna, ne bo potrebno zgradili obvoznice, preplastiti še 700 m republiške ceste Dob - Črnelo - Radomlje. Ta bi lahko prevzela večino prometa, zgradi se lahko v poljubni širini, saj ob cestišču ni hiš. Ne bo se potrebno povezali s cesto v industrijski coni, dolžine 300 m. Nc, tu se pa že posega v posest Disneylanda, Arborctuma. Zakaj pa bi vse to zgradili, če je čez vas ceneje, saj bodo zemljišča pridobili zlepa ali po uradni bagatelni ceni. Da ne upoštevajo, če kdo potrebuje funkcionalno zemljišče ob domu za lastno uporabo in nemoteno bivanje, to bi naj bila po uslavi pravica - ne, to je v skupno dobro, pravijo krajevni veljaki. Ali je res? Tudi italijanski in koroški Slovenci so bolj zaščiteni. Kaj si mislijo o vaščanih, se vidi že, ko so bili povabljeni z obvestili o gradnji, ta je pa uradni dolžnosti določena, z listki med reklamami in z mislijo dunajskega Brdavsa: Vaščani, govorite in mislite si, kar si želite, upoštevali vas itak ni potrebno. Važno je, da se bo zaslužek prelival v Disneyland. Želim, da bo. No ja, saj bodo imeli vaščani tudi korist. Mimoidoči bodo na poti ob kuhinji lahko spili kavo, po potrebi zavili v spalnico, razkazali jim boste najmodernejši avto v garaži, skrbeli za zdravje ob kidanju snega s pločnikov, pobiranju odpadkov, pa še kakšen užitek se bo našel. Dostop na cestišče itak ni pomemben, saj boste dolgo dolgo opazovali avtobuse, tovornjake, avtomobile in kolesarje in pešce, preden se boste lahko vključili v promet. Kdor bo želel slišati, bo slišal tudi sočne folklorne kulturne diagonale.
Sovaščani, želim vam prijetno bivanje in uživanje v bodoče ob aveniji!
Rajmunti
Ste med nagrajenci
Nagradna križanka
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe LUTKA iz Maribora: ločajka Verica, Bistro Kofetek, Miklošičeva I h, 1230 Domžale; Mirjam Drnovšek, Rojska c. 27, 1230 Domžale; Sara Mejan, Sejmiška27, 1230 Domžale; Mateja Baraga, Zajelše 18, 1262 Dob pri Ljubljani; Petra llrankar, Maklenovec 3, 1225 Lukovica; Ana Kramberger, Vir, Bukovčeva 7, 1230 Domžale, in 1 Irhan Štamear, Savska 45, 1230 Domžale.
Vabimo vas, da pravilno rešite tudi TOKRATNO NAGRADNO KRIŽANKO in si prislužite katero od nagrad IIONDI AMBROŽ:
1. brezplačen vikend najem vozila HONDA (TVIC
2. plastična ročka 4 1 olja ( ASU« M, 1X1
3. plastična ročka 4 I olja CASTROLGRX3
4. preventivni pregled vozila z meritvami
Pravilne rešitve pričakujemo do 19. junija 2006 na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2, 1230 Domžale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju.
Uredništvo
Zahvala
O zdravnikih in medicinskih sestrah nikoli nisem imel slabega mnenja. Kar pa se je zgodilo 16. maja zvečer, pa sem posebej uokviril v svojem spominu.
Med poučevanjem matematike sem se nenadoma močno oznojil ter začutil hiter in močan srčni utrip. Ker se stanje le ni umirilo, sem se napotil v Zdravstveni dom Domžale. Zdravnica nujne ekipe, dr. ELIZABETA KA.IKR, ter sestra IR1 ,-NA s svojim intenzivnim obravnavanjem problema zaslužita vsakršno pohvalo, brv/ najmanjšega pridržka, kakor tudi dr. MARKO <1RICAR in sestra MAJDA na IPPI juMjana, kamor sem bil napoten. Vsem imenovanim se za izredno človekoljubnost prisrčno zahvaljujem.
Ivan Kepic
Že spet o Bredi Smolnikar, upam zadnjič, v dopolnitev njene zgodbe.
Spoštovani,
bolj kot bralcem vobče bi morala nasloviti to pismo zlasti pisateljem (obeh spolov) in slavistom oz. slo-venistom, ker je zanje slovenska literatura prvenstvena, to je zelo pomembna panoga.
Morda še ne veste - vsaj ne vsi ali kar množično - daje slovenska književnost končno začela kotirati na borzi: neka domača povest namreč je zlezla zelo visoko, kar je za vse nas silno razveseljivo. Verjetno do potankosti veste ali ste vsaj kaj malega culi o najprej nagrajeni in nato prepovedani knjigi Brede Smol nikar Ko se lani gori olislajo breze. Sodnjisko so avtorici prepovedali njen ponatis in je morala vzeti iz obtoka tudi vse knpgi ki plijc imel i še kje naprodaj, kar je pri priči storila, tudi one natisnjene, ki ležijo še pri njej doma, ni več prodajala. Teh navodil se je že od vsega začetka strogo držala in se jih še drži, ker dnigače bi jo doletela kazen, da plača za vsak prepovedani izvod, ki hi bil prodan od dneva odsodbe do dneva najdbe vsak dan po 50 tisoč tolarjev globe. Za tiste knjige pa, ki jih je prodala še takrat, ko je smela, anti ne odgovarja ona, saj niso vsaj šest let več njena last.
pač pa lastnina kupcev in prodajalcev. Ti zadnji pa morajo imeli račune, i/, katerih je razvidno, kdaj so kupili in od koga in koliko so za robo plačali. Drugače rečeno: Ne more pisateljica za vse večne čase odgovarjali, kaj kupci počenjajo s svojo lastnino, pa makar je ta lastnina njena pred šestimi leti prodana povest. Povedano drastično: lahko njene strani lastniki razlezejo na pol in v vsako polovico zavijajo jajca ali si obrišejo rit. Affare loro. To logično razmišljanje je menda vsem nam, ki znamo logično misliti, do kraja jasno, ni pa (bilo) tako kristalno jasno domžalskemu sodišču, ki je nedavno pisateljico obsodilo na kazen 20.300.000 tolarjev (z besedo: dvajset milijonov tristo lisoc tolarjev.!!!), v znesku niso vštete obresti in niti sodni stroški... za knjigo - citiram inkriminirano pisateljico - » ki mi jo prisoja slovensko sodišče, ki pa so jo tožnice s pomočjo delavke Loboda Renate, zaposlene pri odvetniku tožnic Martinu Bregantu iz Mengša, izsiljeno kupile na Svetu knjige, ki je lastnica knjige, saj sem jim jo prodala v začetku leta ¡999, ko ni bila povesi prepovedana... Vsota za to tako nenavdano izsiljeno knjigo bo rastla vsak dan do plačila kazni po določbi sodišča.« (Konec citata) In prav gotovo se bo našel še kakšen drugi izvod za prodaj, in tretji in četrti, tja v nedogled in globa se bo najprej podvojila, nato potrojila in slednjič početverila itd. In Bredka pripovedka naj plača do zadnjega geruža vse tiste vsotice, da bo pravici in resnici zadoščeno. Še jaz bom na koncu obupala nad domovino kot pravno državo in se pridružila ravbarjem in rubežnikom, drugače povedano, bom zavrtela telefonsko številko tiste delavke odvetnika pisatelj ičinih tožnic, ki je tako hlepela po njeni povesti na sodnem indeksu, dajo je preprosila in izsilila od Sveta knjige. Zdaj šele razumem njeno hlepenje po njej. tudi meni bi se sline pocedile, ko bi vedela, da je na domači sodni borzi njena cena od kakih pet ali največ osem tisoč zrasla na več kot dvajset milijonov. Naj bo še tako dobra kot povesi ali zanič, nedvomno bo postala zategadelj sodni precedens. Nanjo se bomo vsi po vrsti sklicevali. Tisti odvetniški pomočnici bom ponudila naprodaj vsaj en sporni izvod, ki pa je moja nesporna lastnina že od izdaje dalje. O ceni pa se bova na skrivaj domenili, po konzultaciji z eksperti in s predpostavljenimi seveda. Če bodo od nje iztržili najmanj - kakih petdeset milijončkov, odvisno
od dnevov primopredaje knjige, bolj ko bomo potrpežljivo čakali, to je že vsem jasno kot beli dan. več nam bo navrgla. Kaj mi svetujete, koliko naj vprašam oz. naj mi - seveda in kon-tanti, iz roke v roko in kje na samem - izplačajo za knjižno uslugo alias denarno transkacijo? Naj Bredo prodam kot Judež Kristusa za deset milijonov, petnajst, morda dvajset? Kaj mislite, je preveč ali premalo? Če morebitno ali potencialno kupko ljubeznivo popeljem še h temu ali onimu poznancu, kjer na kakšni polici prav gotovo vedri ali se praši želeni primerek,... je dvajset milijonov najbrž razumna cena?! Prendere o lasciare! Seveda ponudbo. Če pošteno oz. (ne)pošteno podelimo znesek, sklenem z vami kupčijo, drugače baj-baj, ne prodam, poslovite se od ostalih že nadejanih slastnih cekinov. Bo vsaj moj greh - izdajstvo prijatelja! - za navaden ali kokosov oreh manjši! (Povedano šaljivo in paradoksalno.)
Zdaj pa čisto resno: Tej zgodbi se obetajo taki in podobni mali kupoprodajni scenariji.
Sarkastično: Naj le cvete trgovina, kakršna koli že. pa naj bo še tako skregana z etosom, če so že vsi naši drugi upi na račun pravnosti naše dežele čisto oveneli.
Jolka Mllič publlclstka In prevajalka
Pozdravljeni!
Poskusite najti odgovor na vprašanje, ali kdo v Domžalah razmišlja o registriranem odvozu in plačilu po dejanski količini odpadkov.
Zavedamo se nepopolnega sortiranja odpadkov, s tem načinom pa bi dosegli boljše rezultate. V Ljubljani pripravljajo sistem, pri katerem bo registrirano (prešteto) število praznjenj kontejnerjev, tako bo račun sestavljen po dejanskem odvozu. Sistem je zelo enostaven, kontejner bo imel čip, tovornjak pa registrator. Račun bo sestavljen po odvozu. Prihranek bi bil velik. Porabniki bi z motivom sortirali odpadke, bilo bi jih manj. Kdor ima možnost, bi organske odpadke kompostiral in še zmanjšal maso idr.
Lep pozdrav
Janez Hribar
ZAPUŠČENA STAVBA
Kolodvorska restavracija lepa stavba je bila stoji že blizu 200lel. bi jo škoda bilo podret.
Ko je začel voziti vlak. se okrepčal v njej je vsak, kdor pa je od daleč bil v njej je tudi prenočil.
Zdaj ta stavba še edina tam stoji kot razvalina, opominja nas glasno, naj je ne zavrtemo.
Jene Marija
G. Mariji Jene se iskreno opravičujemo za napako pri objavi pesmi v prejšnji številki.
Uredništvo
Kam ušla si
Ne bo me dohitela sreča, zdpustila me je, spremlja me nesreča. Ni popolno in srce žaluje, v temno se okovje kuje. Nastala huda je praznina, nevarna lopa bolečina. Ušla mi je, le da ne vem zakaj, ali našla pot bo k meni spet nazaj.
Zakaj, zakaj si mi ušla.
zapustila grenke mi sledi.
žalost,bolečin srca
zaprla vame si.
Zakaj ušla si.
ali je drugod ti bolje,
le kje je tvoj pogum.
ki branil bi moj um.
Sreča, sreča, ki si nedotakljiva.
hrepenim po lastni zbirki.
A ti se mi izmikaš.
bežiš od mene stran,
vsak dan ti daleč stran
Ivi Bohorč
Kar nekaj občanov, med njimi tudi sam, želi pojasnilo ustrezne občinske službe v Domžalah, kaj počneta dve plastični cisterni na nekdanjem dvorišču podjetja Termit, ki najbrž nista namenjeni za pitno ali gasilno vodo, medtem ko bi bila vsaka druga vsebina v takih posodah in v urbanem naselju najbrž hudo sporna. (Slika 1)
Lepo obraščeni električni »A« drog v funkciji, bi bil ob mokrem, deževnem vremenu lahko življenjsko nevaren za občana, ki bi se ga slučajno ali namerno dotaknil, ker je rastlina v živem stiku z žicami, ki so pod električno napetostjo. (Slika 2)
N.B. Domžale
Turistično društvo CJradiSče pri Lukovici
vabi na
6. srečanje Gradišč Slovenije
v soboto, 24. junija 2006, ob 11. uri
Na veliki kulturno zabavni prireditvi bomo poskrbeli za vse, ki imate radi lep dan v naravi, dobro vaško kulinariko in druge zanimivosti, med katerimi bo tudi ogled cerkve sv. Marjete ali pohod okoli gradi-škega jezera.
Igra Ansambel bratov Poljanšek Pridružite se druženju več kot dvajsetih Gradišč i
Slovenije
Dobrodošli v Gradišču pri Lukovici!
i/AMAncm ; PREMICA,
AVTOR:   j^JJvNIK      naš       KI SEKA GREGA    i nt ,w m i vi POPEVKAR DANI RIMTAR   illm.„   (MARJAN) SISTEM PREMIC
PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI
Moč naših sanj
CAR-LINE AMBROŽ d.o.o.
Prešernova 12, 1235 Radomlje
Tel.: 01/722-75-34
Fax: 01/722-71-32
E-mail: honda.ambroz@siol.net
www.honda-ambroz.com
DODATNA OPREMA    Prodaja o mail: milko.godina@email.si
predstavitev statističnih podatkov v nazorni odliki, razpredelnica
reka v zahodni makedoniji
h0land-
ski krajinah van 0er neer
vodni zbiralnik
it. otočje zahod. od sicilije, egadski otoki
nekdanji indijski politik šastri
dan fizik
(hans christian)
šeligova drama
organ vida
niz0zlm n0g0m. vratar (edwin
van der)
vdor, graski  I agresija športni pirca klub m0nski kralj
duševna isvetilka, i zmedeno
l5?INi* 1  ......    upravna g0v0rje-
zaradi kateri hudega nastaja
PRI TRI SA
svetloba
med razmak njenima elektr0 dama
moški, ki je bole.
žensko nagnjen
h kraji
jutranja'
padavna perio dicni tisk
surovina
ÄIpohiItvo
_j_i
nicolas cage
irene epple
*valec"   tur».   A nS&t pisec
?paínk   :    tone    ! ¡IHAV,!¡¡»| ««alka analov
votlina.
duplina
želatina
POMOČ: BAZEN vodni zbiralnik, EGADI-italijansko otočje, IMAGIST-predstavnik imagizma, OERSTED-danski fizik (Hans Christian), OSLER-kanadski zdravnik internist (William), SVETEL-nas skladatelj (Heribert), TRESKA-reka v zahodni Makedoniji
IZ ŽIVLJENJA IN DELA VRTCEV IN SOL
stran
18
OŠ Venclja Perka v Domžalah je pridobila mednarodni certifikat
Eko zastava!
Na osnovni šoli Venclja Perka v Domžalah smo v petek, 21.4. 2006 ob II. uri na slavnostni prireditvi dvignili težko pričakovano EKO ZASTAVO, ki nam jo je na podlagi rezultatov podelila Nacionalna koordinacija programa Ekošola kot način življenja, FEE-Foundation for Environmental Education. Ravnateljica Irena Vav-perič, učenci in eko-koordinatorji ter domžalski podžupan Vinko .luhant so se s podpisom EKOLISTINE zavezali k spoštovanju, sprejemanju in širjenju ekonačel.
MEDNARODNI CERTIFIKAT - del ED
»Ekošola pomeni uresničitev ciljev okoljske vzgoje, ki so opredeljeni v nacionalnem učnem programu okoljske vzgoje. Tu se uresničujejo v praksi, v življenju. To je najbolj konkreten primer, kako lahko učni načrt v življenju šole zaživi.«
Nada Pavšar. nacionalna koordlnatorlca Ekošole
Ekošola je projekt evropskega združevanja. Evropska unija si prizadeva skrbeti za okolje in izobraževati za okoljevarstvo. Nosilec projekta je sklad za okoljevarstveno izobraževanje Foundation for Environmental Education - FEE, ki je bil ustanovljen z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje. V FEE je v Evropi vključenih 30 držav: Anglija s Škotsko in Walesom. Belgija, Bolgarija. Ciper. Danska, Estonija, Finska, Francija. Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija. Italija. Latvija, Litva, Malta, Nemčija,
Nizozemska, Norveška. Portugalska. Romunija, Rusija, Slovenija, Slovaška. Škotska, Španija, Švedska in Turčija.
OŠ Venclja Perka se vključuje v mednarodni projekt, ker učenci in učitelji s svojim delom uresničujejo zamisli EU na področju okoljske vzgoje.
Kje vidimo spremembe, ki smo jih dosegli kot ekošola:
- Uresničujemo vse cilje, ki smo si jih zastavili v načrtu delovanja naše šole. Za boljše informiranje in prenos načel smo postavili kar tri ekotable na šoli.
Pretok informacij o ekodelovanju smo pripravili na srečanjih ekoprogramske-ga sveta naše šole.
- Vsi učenci in učitelji širijo naša eko-načela v domače okolje. Odločili smo se, da bomo najprej »pospravili« v neposredni okolici šole.
- Vzpostavili smo odgovoren odnos do sočloveka, ki se širi na osnovi delovanja Skupnosti učencev šole. Učenci iz Odbora za varovanje okolja so kvalitetno in samostojno organizirali zbiranje in odvoz odpadnih baterij. Tedensko učenci zbirajo odpadne baterije, jih tehtajo in spremljajo zbiranje na šoli. Starejši učenci so v pomoč mlajšim.
- Zmanjšali smo količino odpadkov. Stopali smo po malih korakih, od organizacije prehrane po metodi družinskega kosila, doekozabojnikov za odpadni papir v vsakem razredu.
- Pripravili smo novoletno sejmarjenje s poudarkom na ekoizdelkih. Učenci so izdelali drobna darila in voščila iz odpadnih materialov. Največje povpraševanje obiskovalcev je bilo po urah izdelanih iz odpadnih bobrovcev, po svečah iz odpadnega voska in po dišečih čajih.
- Organizirali smo izdelovanje punčk iz cunj ter kataloško prodajo, katere izkupiček je bil namenjen za Unicefove programe cepljenja otrok.
21.4.2006: EKODAN ŠOLE
- možnost za povezovanje šole v celoto
Pouk je ta dan potekal drugače, ker smo vsi povezovali ekološke vsebine pri pouku. Učitelji so pred tem skrbno načrtovali pouk, saj so izhajali iz med-predmetnih povezav. Učenci so lahko izbirali med različnimi predmeti, kjer so aktivno sodelovali pri drugačnih oblikah pouka. Pouk je potekal tudi na šolskem igrišču, kjer so zagreti učenci urejevali okolico, sadili cvetlice, čistili odpadke in zasadili drevo. Vse dejavnosti so bile namenjeni promociji načel ekošole.
Prav ta dan smo izbrali za spodbujanje zdravega življenja, vzpostavljanja boljših odnosov med učenci, učitelji. Boljše počutje je tudi del ekologije, kjer lahko prav vsak veliko doprinese, mar ne?
Zapisala Maša Mlinaric, šolska pedagoginja
Drevo pnjateljstva pred OS Domžale
9. maja Evropa praznuje svoj rojstni dan. Ker je tudi Slovenija enakovredna članica Evropske skupnosti, v kateri je prihodnost nas mladih, smo se kot šola vključili v projekt Pomladni dan.
V okviru projekta se je dogajalo marsikaj. Sodelovali smo v raznih natečajih, imeli debate, prireditve in druge aktivnosti, ki so nas spodbujale k razmišljanju o naši skupni prihodnosti v Evropi. Ob zaključku projekta smo 9. maja na
travniku pred našo šolo posadili drevo prijateljstva kot simbol povezovanja Bled evropskimi šolami. Ker naša šola sodeluje tudi v projektu Comenius, smo se odločili, da k posaditvi drevesa povabimo še naše prijatelje iz Grčije, Estonije, Švedske in Iz Madžarske. Zbrali smo se predstavniki razredov, skopali luknjo in posadili mlado lipo. Podobno so storili tudi naši evropski prijatelji, le da so posadili drevo, značilno za njihovo državo. Več slik si lahko ogledate na šolski spletni strani (http://www2.arnes.si/~osljdom4s/ OS_Dom/).
Popoldne je bila na gimnaziji Moste zaključna prireditev Pomladnega dne s podelitvijo priznaj in nagrad najuspešnejšim na posameznih natečajih. Ob kulturnem programu, ki so ga pripravili dijaki Gimnazije Moste, je predstavnik ministrstva za šolstvo in šport g. Borut Čampelj podelil priznanja in s tem sklenil letošnji pomladni dan.
Ana Hrovat Mentorica: Jana Pertot
Tridnevni izlet na kmetijo
Prve dni v mesecu maju so otroci iz Zasebnega vrtca Mali princ preživeli na kmetiji.
Poleg ježe, ki smo jo dodobra spoznali že v prejšnjih letih, smo se tokrat posvetili še hranjenju muflonov, srnjakov in srn, spoznali smo čebelarja in njegovo delo, si ogledali staro kovačijo in mlin ter se preizkusili v čisto pravem ribolovu. Ob dopoldnevih smo bili zelo ustvarjalno razpoloženi, zato smo oblikovali vsak svojo panjsko končnico. Sončne žarke smo izkoristili za zabavo ob rečnem bregu, kjer smo nabrali najlepše kamne, kar smo jih našli in jih kasneje tudi pobarvali.
Obiskal nas je tudi lovec, nam predstavil svoje delo, najbolj pa nas je navdušil (njegov) pes.
Dneve smo zaključili prijetno utrujeni in zvečer kar popadali v postelje.
Andreja Kovač. Zasebni vrtec Mali princ
Vodne državne igre specialne olimpiade Slovenije »MATP«
Pred kratkim so se Gašper Bro-dar, Dino Radončič in Anže Štefan z OŠ Roje udeležili 2. vodnih državnih iger SOS (Specialne olimpiade Slovenije) »MATP«, ki so potekale v CDDV Draga v Dragi.
MATP (Motor Activities Training Program) - Športni program za osebe s kombiniranimi motnjami je uradno potrjen športni program Specialne olimpiade. Namenjen je osebam z motnjami, ki ne morejo slediti natančnim in univerzalnim pravilom Specialne olimpiade zaradi motenj v gibalnem, čustvenem in kognitivnem razvoju. Tako se »MATP aktivnosti« navezujejo na specialno-olimpijske discipline. MATP daje prednost predvsem treniranju in udeležbi oz. je za program značilno, da ni tekmovalnih disciplin s strogimi pravili in da udeleženec pokaže, kaj zmore. Tekmovanje je potekalo na treh nivojih. Vsak nivo je vseboval 6
aktivnosti. Na prvem nivoju je tekmovalec izvedel naloge s pomočjo spremljevalca, na drugem jih je izvedel samostojno s pripomočkom, na tretjem nivoju je izvedel naloge samostojno brez pripomočka. Učenci so tako morali preplavati krajšo razdaljo, pihati »klobučke« na krasi
razdalji, ciljati žogico v obroč, splezati na plavajočo blazino ipd. V času tekmovanja so potekale delavnice, kjer so otroci lahko izdelovali male instrumente, igrali na instrumente, izdelovali rožice, slaščice, imeli jogo, se igrali gibalne igre, skakali po trampolinu tako da so se vsi otroci zvrstili v bazenu. Skratka, otroci so bili ves čas aktivni. Po tekmovanju je sledilo podelitev priznanj, ki jih vedno podelijo znani slovenski športniki, kosilo in zabava. Naši učenci so se izkazali, saj so vsi uživali v bazenu in dobili priznanja, medalje. Gašper, Dino, Anže, čestitamo!
Urška
Mladi raziskovalci na
OS Preserje pri Radomljah
Meseca aprila mladi raziskovalci predstavijo, kaj so raziskovali in spoznavali v svojem prostem času. Z najmlajšimi raziskovalci smo mentorji na naši šoli začeli raziskovati v šolskem letu 2002/2003. Takrat smo bili skromni po številu raziskovalnih nalog. Danes številke govorijo v prid mladim raziskovalcem in tudi njihovim mentorjem, da smo na pravi poti.
Zakaj prav raziskovalne naloge?
- Učenec spozna ustrezen pristop k reševanju problemov.
- Raziskovalne naloge so odlična odskočna deska za kasnejše raziskovanje, saj se raziskovalec nauči celotnega postopka.
- Navaja se na predstavitev svojega dela (brez branja).
- Zna pripraviti ustrezno predstavitev (plakat ali računalniška predstavitev).
Na OŠ Preserje pri Radomljah je letos nastalo 30 raziskovalnih nalog na razredni stopnji. Zato smo imeli dve šolski predstavitvi, na katerih je strokovna komisija izbrala 13 nalog, ki so se predstavile tudi na regijski predstavitvi. Učenci so raziskovali na različnih področjih: astronomija in fizika, biologija, sociologija, psihologija, kemija, etnologija, geografija in geologija, slovenski jezik in književnost ter zgodovina in umetnostna zgodovina. Te naloge so bile:
ASTRONOMIJA IN FIZIKA
- Urban Sajevic, Žiga Marinšek (3.r./9): Zlomljena ravnila
- Klara Manca Popelar (4.r./9), Urban Popelar (4.r./8): Fotografija brez fotoaparata
BIOLOGIJA
- Matej Cerar, Martin Špendl (3.r./9): Vonj po tobaku
- Jernej Loboda (4.r./9): Vpliv različnih pijač na zobno sklenino KEMIJA
- Katja Černelič, Anja Demič (4.r./9): Zrak in gorenje
- Irena Grašič, Anže Marinko (4.r./9): Naredimo galvanske člene (baterije)
SOCIOLOGIJA
- Žiga Drašček (3.r./9): Brat ali sestra
- Blaž Herič, Jaka Aljaž Kaplja (3.r./9): Prijazna učiteljica, sitna učiteljica
- Janez Šuštar, Irena Zupan (3.r./9): Pasji ugrizi
- Viviana Wahl (4.r./9): Prepoznavnost drog v četrtih razredih PSIHOLOGIJA
- Neža Jenko, Matic Rutar, Zoja Verlič (3.r./9): Zaplavaj z belouško
ZGODOVINA IN UMETNOSTNA ZGODOVINA
- Grega Marinšek (4.r./9): Raziskujem grad v Volčjem Potoku
V okviru Kamniško-Domžalske regije so mladi raziskovalci prihajali iz 10 osnovnih šol. 57 raziskovalnih nalog je pisalo kar 94 mladih raziskovalcev pod budnimi očmi 25 mentorjev. Raziskovalne naloge je strokovno pregledalo 14 recenzentov. 6 nalog iz cele regije pa bo
odšlo na državno tekmovanje v Mursko Soboto. Najboljši raziskovalci, ki nas bodo zastopali v Murski Soboti, so:
BIOLOGIJA
- Novak, F, Lipovšek, A. (9.r): Mravlje - majhna a koristna bitja OS Preserje pri Radomljah
KEMIJA
- Šraj, T, Štremfclj, S. (9.rj: Nagelj rad živi dlje, OŠ Marije Vere
ETNOLOGIJA
- Lah, M., Prezclj, B. (9.r): Kje so lisle igre. ki so včasih bile, OŠ Komenda - Moste
GEOGRAFIJA IN GEOLOGIJA
- Novak, R , Stritih, A.(9.r): fosili moravške doline, OŠ Jurija Vege Moravče
SOCIOLOGIJA
- Kladnik, J.(9.r): Prosti čas, OŠ Preserje pri Radomljah, ZGODOVINA IN UMETNOSTNA ZGODOVINA
-Mihelie. A., Slapar, K. (9.r/9): Prispevek k zgodovini Majdi-čevc družine v Zgornjih Jaršah, OŠ Rodica
Po zaključku predstavitev raziskovalnih nalog pa so se v glavah mladih raziskovalcev že porajale ideje za raziskovanje v naslednjem šolskem letu. Kakšna sreča, da obstaja še toliko neraziskanih stvari!!!
Mateja Szllllch Debevec
Na obisku pri Janku in Metki
Starejši skupini in njihove vzgojiteljice iz vrtca Mlinček smo se v petek, 12. maja, odpravili na zaključni izlet. Na. Uncu smo obiskali Janka in Metko.
Pričakal nas je lovec in nas popeljal po poti, kjer sta se izgubila Janko in Metka. Še enkrat smo se seznanili z vsebino pravljice. Dobili smo tudi svetleče kamenčke, da se ne bi izgubili. Med potjo smo srečali prijazno čarovnico Uršulo, ki nas je že čakala s čarobnimi piškoti. Naučila nas je čarovniškega pozdrave in se z nami igrala družabne igre. Razkazala nam je tudi svojo hišo. Pot iz. gozda pa smo našli po svetlečih kamenčkih, ki smo jih polagali na tla.
Po kosilu smo si ogledali lutkovno igrico Janko in Metka v izvedbi znanega lutkarja Cveta Severja.
Zgodbo o Janku in Metki pa so otroci podoživljali še na ustvarjalnih delavnicah, kjer ni manjkalo plesa, glasbe in likovnih dejavnosti.
Polni lepih vtisov smo se pozno popoldne iz. pravljice vrnili v Radomlje.
Vilma Hrovat Vrtec Domžale - enota Mlinček
Učenci Osnovne šole Rodica so obogatili zakladnico znanja s sedmimi novimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih 19. aprila predstavili na srečanju mladih raziskovalcev kamniško-domžalske regije v OŠ Preserje pri Radomljah.
V. V. Merčun
Atletska sezona se bliža vrhuncu -in vrhuncu se bliža tudi forma članov in članic AK Domžale!
Prehitite, če lahko!
Prva dva vikenda atletske sezone 2006 sta v Domžale prinesla številne medalje, osebne rekorde in napovedi za odlično sezono! Nova Gorica, Šentjur, avstrijski Leibnitz in Slovenska Bistrica - povsod so bili v ospredju domžalski metalci, sprinte rji in dnlgoprogaši.
Novi (iorici. Med zmagovalce se je vpisal Peter (2:29,96 min). Mana pa je v konkurenci pionirk dosegla dva osebna rekorda - 8,81 in 48,20 s. Odlični rezultati so se nadaljevali v nedeljo v Šentjurju in Leibnitzu. Na prvem je prvo mesto na 60 m (7,89 s) ter drugo na 300 m (41,63 s) dosegla Alja Sitar, druga je bila še Klara I Iribar med pionirkami na 60 m (8,09 s). Na 300 m sta skorajda enako hitro tekli Klara
in Ajda Sitar, in sicer 42,90 in 42,92 s, Monika Adler je v teku na 300 m dosegla rezultat 48,43 s. Domžale so imele tudi tri predstavnike v moški konkurenci: Peter Gabrovšek je tekel na 300 m (40,10), Anže Zupan in Miha Škollek pa na 600 (1:44,20 in 1:50,10 min). Medalje so v Leibnitzu pobirali metalci. V metu kopja sta zmagali Petra Pavlic (28,28 m) in Mateja Grum (35,66 m), Bernarda Letnar je bila srebrna v metu kopja (30,69 m) in bronasta v suvanju krogle (11,46 m). Med člani je nastopil Jože Pirnat; kroglo je sunil 13,21 m, disk pa je pristal pri 32,15 m.
Še en komplet srebrne in bronaste medalje smo Domžalčani odnesli i/ Slovenske Bistrice, in sicer sta jo pritekla Peter Kastelic na 3000 m (8:39,08 min) in Alja Sitar na 100 m (12,35 s), ki je s tem rezultatom tudi precej popravila svoj osebni rekord. Med pionirji je nastopil Peter Gabrovšek: 300 m, 41,54 s.
Družinsko na gorski teki
K nazivu "atletski" bi na podlagi odličnih uvrstitev na prvi tekmi /i\ Pokal Slovenije v gorskih tekih skoraj lahko dodali še "gorski" klub Domžale. Na Osolnik je 14. maja namreč teklo kar 16 tekačev in tekačic, med katerimi se
je najbolje uvrstil zmagovalec Domen /upan. Primož Benkoje bil drugi, Miha Škoflek pa tretji. Med dekleti so najvišje uvrstitve zabeležile Eva Aljančič in Monika Adler, ki sta bili peti, šesta Nataša Aljančič ter sedma Simona Benko. V ekipi, ki je bila zaradi številnih mamic, očijev, hčera in sinov obarvana "družinsko", so nastopili še: Uroš in Janez Benko, Jure in Marko Aljančič, Jaka Vodnjov, Anže Zupan, Fredi Adler, Ivan I .eskovšek in Brane Škoflek. Na drugem gorskem leku - državnem prvenstvu v gorskih lekih gor-dol 27. maja na Gradu, so bili Domžalčani še boljši! Čeprav je bilo daleč največ drugih mest: Eva Aljančič, Monika Adler, Maja Hudoklin, Katja Kosmatin in Jaka Vodnjov, je piko na iw postavil Primož. Benko, ki je domov odnesel zlato, bron pa si je pritekel Domen Zupan. Med prvih pet sta se uvrstila še Anže Zupan (4.) in Manca Slabanja (5.), klubske barve pa so zastopali še : Simona in Janez Benko, Jure, Nata-
ša in Marko Aljančič, Miha in Brane Škoflek ter Ivo Leskovšek.
"Mnogobojca" Bernarda In Jože - krogla, disk, kladivo In kopje
20. in 21. maja so v Ljubljani nastopili praktično vsi. ki nameravajo nastopiti na eni najpomembnejših tekem v Sloveniji - Atletskem pokalu Slovenije za člane in članice. V štirih metalskih disciplinah sta nastopila Bernarda Letnar in Jože Pirnat. družbo jima je delala še metalka Mateja Grum. Med sprinterji je nov klubski rekord na 200 m dosegla Alja Sitar (25,39 s), na enkrat daljši razdalji je tekla Mihaela Kogovšek, na 800 m pa Cita Cvirn. V moški konkurenci je Peter Kastelic zmagal v teku na 800 m (1:57,08 min) in na 400 dosegel rezultat 51.70 s, na 200 in 400 je nastopil Peter Gabrovšek.
Dvojna zmaga Hane Gorza In zmaga Petra Kastelica
Kranj je bil 27. maja prizorišče tradicionalnega Mednarodnega atletskega mitinga mladih in Velike nagrade Slovenije. Na dopoldanskem delu sta nastopila Hana Gorza, ki je zmagala tako na 60 m kot v skoku v daljino (8,67 s in 430 cm) in Peter Gabrovšek, ki je bil med mladinci četrti na 400 m (56-,66 s), v popoldanskem pa smo imeli pet predstavnikov. Peter Kastelic je z odličnim rezultatom zmagal v teku na 800 m (1:51,37 min). Ajda Sitarje bila z novim klubskim rekordom tretja na 600 m (1:39.19 min), četrta je bila Alja Sitar na 100, na 600 pa sta nastopili še Cita Cvirm in Mihaela Kogovšek. Naslednjič o nastopih v reprezentanci in državnem prvenstvu!
Bojana
Občina Domžale in Atletski klub VELE Domžale
vabita
v petek, 16. junija 2006, ob 17.30. uri v Športni park Domžale na
slovesno odprtje atletske steze in
Medklubski atletski miting DOMŽALE 2006
Program:
ob 17.30. uri - promenadni koncert Godbe Domžale obl8.00. uri - slovesnost ob odprtju atletske steze
Govorniki: Marjan Gorza. predsednik AK Vele Domžale; Cveta Zalo-kar Oražem, županja Občine Domžale; Toni Dragar. podžupan Občine Domžale in predsednik Gradbenega odbora za gradnjo atletske steze; Podelitev priznanj
ob 18.30. uri - začetek medkl DOMŽAL
tletskega mitinga
Po končanem tekmovanju vas vabimo na prijetno druženje.
V soboto, 24. junija 2006, ob 10. uri pa vsi na OLIMPIJSKI TEK 2006 v dolini gradu Krumperk
Dobrodošli!
Pozdravljeni navdušenci rekreacije!
S kolesom za Darfur
Vsak petek zvečer ob 18. uri se člani ŠRK-ja odpravimo na kolesarjenje. Skladno z vremenom, ki se izboljšuje in postaja toplejše, se veča tudi udeležba.
13. maja smo se udeležili dobrodelne prireditve »S kolesom za Darfur« v Kostanjevici na Krki. Kolesarjenje je bilo brezhibno organizirano in svoje je dodalo tudi lepo vreme. Bilo je enkratno doživetje s plemenitim ciljem in prijetnim druženjem preko 400 udeležencev, med katerimi so bili tudi eminentni gostje. Ves izkupiček je šel v sklad akcije »Svet za Darfur«. Med drugimi sta nas z
obiskom prireditve počastila tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji, g. Robertson. in predsednik republike Slovenije, g. Janez Drnovšek. Uspelo nam je posneti tudi skupinsko fotografijo z obema glavnima akterjema te dobrodelne prireditve (glej sliko). Hkrati se zahvaljujemo g. Lavrincu iz urada predsednika republike, ki je to fotografijo posnel.
V soboto, 20. maja, smo v prostorih društva organizirali ogled etape Giro d'ltalia s komentarjem enega najboljših slovenskih kolesarjev, Andreja llauptmana. Ob ogledu smo pokramljali tudi o naših kolesarjih, Andrejevih ciljih in splošnih kolesarskih zadevah. 11. junija bomo organizirali drugi spomladanski družinski maraton društva s piknikom.
Več o naših dejavnostih si lahko preberete in ogledate na našem spletnem portalu www.srk-domzale.com.
ŠRK Domžale
Karate klub ATOMS ho to kan Domžale
ATOMovci za najboljšo srednjo šolo v Sloveniji!
Člani domžalskega ATOMa so se v dveh vikendih odično odrezali na treh turnirjih, in sicer na S.K.I. šolskem karate prvenstvu, na 15. Kyu turnirju in 3. karate pokalu Športne zveze Ljubljana.
Za najboljše karalciste med srednješolci »O K na državnem prvenstvu za osnovne in srednje šole Izkazali dijaki in dijakinje domžalskega srednješolskega Centra ter hkrati karaleisti in karateistke ATOMa: Gašper Skok. I Mina Smolnikar in Edin Bchie. Lep uspeli |e dosegla ''Kli OŠ Domžale, ki so ji Iva Perger, Polona Orehek, Špela Grad m Timotej
Kokalj prinesli tretje meslo. 21.5.2006 je bil odličen dan Za Ga-
šperja Skoka, ki je na 15. Kyu turnirju v avstrijskem Strasswalchnu kot član slovenske S.K.I. Kyu reprezentance Slovenije, šolski pasovi, zmagal v borbah med mladinci. 1 Ispeh na peteroboju reprezentanc sta z drugim oziroma četrtim mestom še dopolnila Tadej Trinko in Iclin Bchič v borbah, k dobri predstavi slovenske reprezentance pa so s svojimi nastopi pomagali še ATOMovci: Tjaša Lupše Hanzlowsky, Rok Kurent, Simon Planko. Črt Hrovatin. Timotej Knkalj, Malic Golobic. Miha Svete, Lorina Smolnikar in Rok lopolovec. Da si lahko Domžalčani še obetamo članke 0 uspehih karateistov. dokazujejo uspehi mladih AlOMovcev. ki so 21.5.2006 nastopili na 3. karate pokalu Športne zveze Ljubljana. Iva Perger je zmagala v katah in bila druga v KIK. Patricija Vehovec jc bila druga oziroma tretja, še drugi oziroma tretji v katah sta bila Jean Inka Prczclj in David Kar-dum.
( estilamo!
Bo|ana
Zagotovljena prihodnost ogrevanja s sončno energijo
Ali veste, da se 70% celotne potrošnje energije v gospodinjstvu porabi za ogrevanje? Temu navkljub bi morali upoštevati učinkovitost porabe energije in uporabo okolju prijazne ogrevalne tehnologije. Če želite biti neodvisni od naraščajočih cen olja in plina, uporabite sončne kolektorje in velike zalogovnike tople vode. S pomočjo le-teh boste potrošili mnogo manj plina, olja ali trdih goriv.
Sonce je neizčrpen vir energije. Vsako leto ustvari približno 500-k'rat več energije, kot jo zemlja lahko potroši. Celo v našem delu sveta lahko sevanje sonca uporabimo za proizvodnjo toplote. Prednost solarne energije ni le, da je neomejena in brezplačna, temveč je vedno na voljo, ter v nasprotju z nekaterimi drugimi fosilnimi gorivi, okolju prijazna in predstavlja neodvisen in necentralizi-ran vir energije. Izgorevanje fosilnih goriv proizvaja škodljive emisije, katerih negativni vpliv na okolje so dokazani. Potrebe po energiji bodo v prihodnosti še naraščale. To pomeni, da bodo obnovljivi viri energije, še posebej solarna energija, postali vedno pomembnejši pri zmanjševanju emisij in zagotovitvi čiste, varne prihodnosti.
V našem okolju sije sonce 1.400-1.900 ur na leto. Z uporabo sistemov za pridobivanje sončne energije lahko enostavno pokrijete potrebe po njej. Vsako leto pade med 975 in 1.275kW/h sončne energije na kvadratni meter, kar ustreza energijski vrednosti 230-310 kg lesa, 18-235 kg oglja, 95-120 m3 naravnega plina ali 95-1201 olja. Ključne vrednote sončne tehnologije so pogostost in trajnost. Toploto, ki jo pridobimo s tem načinom, lahko uporabljamo za pridobivanje tople vode, podporo ogrevalnemu sistemu, ogrevanje bazena.
Ogrevanje sanitarne vode
Solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode je zelo priljubljen. V povprečju lahko s tem načinom letno prihranimo tudi do 70% energije.
Pomožni ogrevalni sistem
Posebno privlačna možnost je izkoriščanje solarne toplote za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v prehodnih mesecih (marec - maj in september - november), ko so zunanje temperature nižje. Sodoben solarni sistem nam lahko pokrije od 40 90 % potreb po toploti. V mrzlih zimskih mesecih je to razmerje tudi do 25%, kar še zdaleč ni zanemarljivo.
Razlogi za izbor solarnega ogrevalnega sistema so številni: vsak dan topla voda s pomočjo sonca, prihranki energije (olje, plin, ...) in
denarja, relativna neodvisnost cen energije, povečana vrednost posesti, zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, prispevek k varovanju okolja bo finančno subvencionirala država (www.aure.si), popolna avtomatizacija in malo vzdrževanja. Vse naštete prednosti govorijo v prid investiciji solarne energije, ki se dolgoročno zagotovo obrestuje. Sistemi sončne energije se lahko kombinirajo z ventilacijsko enoto, s toplotno črpalko ali z običajnimi viri energije (plin, olje. elektrika, drva).
Kako deluje kolektor
Sodobni ploščati kolektorji so opremljeni z visokoselektivno folijo, ki močno absorbira sončno sevanje, hkrati pa preprečuje sevanje toplote v nasprotni smeri, kar pomeni izredno majhne izgube. Pod njo je vgrajen toplotni prenosnik, ki to svetlobo pretvori v energijo. To energijo regulacija transportira preko dobro izoliranih cevi, v katerih je protizmrzovalna tekočina, do cevnega izmenjevalca. Ta je potopljen v bojlerju ali zalogovniku. kjer pride do prenosa energije na sanitarno vodo ali vodo v radiator-skem sistemu. Ohlajena tekočina cirkulira nazaj v kolektor, kjer se ponovno ogreje.
Kakšen sistem vgradnje izbrati
Pri načrtovanju sistema je potrebno upoštevati ustrezno velikost in se prilagoditi na potrebe investitorja. Omenili bi tri sisteme: samo ogrevanje sanitarne vode, ogrevanje sanitarne vode in pomoč pri ogrevanju prostorov, kjer obstoječo peč imamo in je ne želimo menjati, ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov z že vgrajeno kondenzacijsko plinsko pečjo
Za oskrbo štiričlanske družine potrebujemo:
a. ) 5m2 kolektorjev in 300 I boj-ler; vrednost kompletne investicije z montažo: 800.000 -150.000 -650.000 SIT
b. ) 10m2 kolektorjev in 7501 zalo-govnik; vrednost kompletne investicije z montažo 1.320.000 - 300.000 = 1.020.000 SIT
c. ) 10m2 kolektorjev in plinska kondenzacijska peč 25kW vgrajena v zalogovnik 750 I z dimnikom; vred-
nost kompletne investicije z montažo 2.250.000 - 300.000. = 1.950.000 SIT. Ta primer izberete takrat, ko želite zamenjati staro peč in preiti na osnovno ogrevanje z zemeljskim plinom.
Prihranki in ekonomska upravičenost
Poraba kurilnega olja za štiričlansko stanovanjsko hišo znaša cca 3.500 I na leto, poraba zemeljskega plina pri kondenzacijskih pečeh pa cca 3.300 m3 plina. Če investiramo v nabavo solarnega sistema pod točko c. in b. privarčujemo 1/3 vrednosti porabe plina, kar znaša pri zdajšnjih cenah cca 133.000 SIT letno, pri ogrevanju na olje pa cca 180.000 SIT letno. V primeru a. privarčujemo cca 66.000 SIT pri ogrevanju z zemeljskim plinom (kondenzacija), pri olju pa cca 90.000 SIT letno (upoštevali smo trenutno ceno olja 160 SIT/I in ceno plina 121 SlT/m3). Subvencija države - vračilo denarja za investicijo v solarne sisteme znaša 30.000 SIT za 1 m2 kolektorja, kar znaša v našem primeru za primer c. in b. 300.000 SIT, za primer a. pa 150.000 SIT.
Zakaj torej uporaba sončne energije
Znano je, da sončna energija zmanjšuje odvisnost od uvoženih virov energije, ki jih nekontrolirano črpamo iz narave. Krepko zmanjša stroške ogrevanja in ima mnogo pozitivnih vplivov na okolje, saj zavira njegovo onesnaževanje. Država subvencionira vgradnjo solarnih sistemov. Zato ne čakajte, vgradite sistem solarnega ogrevanja čimprej in omogočite ugodne bivalne pogoje naslednjim generacijam. Do nedavnega je bila doba vračanja investicije v sistem solarnega ogrevanja sanitarne vode od 20 do 30 let. kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja. plina in drugih energentov. Zaradi naraščanja cen goriv pa se je ekonomska upravičenost povečala. Z upoštevanjem letnih prihrankov glede na današnje cene energentov se investicija v solarni sistem povrne v 5-ih do 6-ih letih. Priporočamo vam obisk v specializirani trgovini z ogrevalno tehniko, pri projektantu ali monterju strojnih instalacij.
M. C.
Q
AvVWWRAOlOHIT.SlH^
Hitov a prireditev v Športnem parku Domžale
Dan mladih po srcu
Zadnji vikend v maju se je v Športnem parku v Domžalah odvijala že sedma prireditev Radia Hit, imenovana Dan mladih po srcu.
Tudi letos je bil program bolj ali manj namenjen košarkarjem in košarkarskim navdušencem, ki so uživali v spretnostih košarkarjev na igrišču, vendar pa to ni pomenilo, da se ne bi zabavali in uživali v moči Martinov Krpanov, boksarjev, Aide in Čukca. predstavitvi Slovenske vojske in skupin, ki so nastopale na velikem odru v športnem parku.
Košarkarji so s 24-urno košarko pričeli 26. maja ob 17. uri ter končali naslednji dan. prav tako ob 17. uri - torej 24 ur neprekinjenega igranja košarke.
Na igrišču so se merile ekipe Domžal in kombiniranih ekip Vrhnike, Ljubljane, Trzina in Kamnika, vmes
na smo zaploskali tudi članicam Ženskega košarkarskega kluba Domžale, ki so imele za nasprotnika nekdanje košarkarice. Na koncu sta bili uspešnejši domžalski ekipi, ki sta zmagali za 17 točk in tako rezultat v dosedanjih maratonih obrnili v svojo korist.
Poleg košarkarjev so na sceni nastopili še glasbeniki skupin Zakaj pa ne s Serbi na čelu. Make Up 2 in Pero Lovšin s svojo skupino. V soboto sta najmlajše zabavala Aida in Čukec, sledilo je izbiranje najboljšega Martina Krpana, predstavili pa so se tudi člani kluba Mladi boksar z Doba.
Vreme je bilo letošnji prireditvi naklonjeno in upajmo, da bo tako tudi naslednje leto, ko se zopet vidimo na Hitovi prireditvi Dan mladih po srcu - že osmič.
Urban Žnldaršič
Zdrava in lepa koža ni naključje
Kaj storiti ob aknah?
Ce gre za blago mozoljavost, si lahko pomagate sami. kadar se stanje ne izboljša ali celo poslabša pa je potrebno poiskati strokovno pomoč v kozmetičnem salonu. Pri hudih oblikah aken se posvetujte tudi z dermatologom. Zavedati se je treba, da akne niso nevarne, običajno so le zelo moteče. Nevarno je stiskanje in praskanje aken, ker to povzroči infekcijo, vnetje in nastanek brazgotin. To so brazgotine, ki segajo nad ravnino ali pa pod ravnino zdrave kože. Pri nekaterih osebah pa lahko ostanejo temnejše lise, ki več mesecev spominjajo na neprofesionalno stiskanje. I činkovita in trajna rešitev težav je selektivna fototermoliza.
Odstranjevanje aken
V primerih mozoljave kože selektivna fototermoliza deluje v treh nivojih. Svetlobni spekter direktno uničuje bakterije (Propionibacterium acnes), ki povzročajo nastanek aken. Svetlobni žarki posežejo v metabo-lizem celice in pospešijo nastanek kisika v celični presnovi, kar uničuje bakterije, ki so anaerobne. Kototermični učinek pomirjevalno vpliva na rdečico, ki je spremljevalec vnetnega procesa. Tretirate lahko vse stopnje aken - vulgarne, cistične, papulopustulozne.
V tretjem nivoju pa svetloba po-
speši sintezo fibroblastov, kar pripomore k hitrejši regeneraciji kože. S pravilno tehniko vplivamo na prerazporeditev kolagenih vlaken in elastina, tako bistveno omilimo brazgotine, ki so jih zapustile akne oz. nepravilna nega. Hitro lahko izvedete aplikacije na obrazu, hrbtu ali prsnem košu.
Odstranjevanje pigmentacij
Tu je potrebno dobro poznavanje, saj so pigmentacije lahko povzročene zaradi prekomernega izpostavljanja UV žarkom, razlog za nastanek pigmentacij je lahko hormonalni (recimo v nosečnosti), lahko pa nastanek pig-mentaneij povzroči fotosenzibilnost. ki jo sprožijo razna eterična olja, parfumi in določena zdravila. Moramo povedati, da je odstranjevanje solarnih pigmentacij z metodo selektivne fototermolize resnično učinkovito, za kar je potrebno opraviti (odvisno od globine) enega do tri tretmaje. Te so tudi najbolj razširjene in moteče. Ker se svetloba asorbira v nakopičen melanin, se osvetljeni pigmenti v nekaj dneh po posegu (odvisno od predela telesa) sami počasi odluščijo s povrhnjice. V primerjavi s kislinami ali mikrodermoahrazijo je 1PL metoda veliko hitrejša in res učinkovita. Tudi dolgoročno je tretma varen, saj pri odstranitvi pigmentacij ne tanjšamo povrhnjice.
P.P.
NEGOVALNI A SALON J
fj
n
Fototermično odstranjevanje:
• dlačic • solarnih pigmentacij in peg
• žilnih sprememb na obrazu • tetovaž
• aken • fotopomlajevanje
Do 15. junija vam na vse tretmaje z IPL metodo priznamo mm/M AWm^k. popust.
Mpopu %
Mirjam Pozman s.p., Zoranina 3 (Zdravstveni dom), Mengeš Telefon: 01/723-82-52, GSM: 041/338-243
Nogomet v občini Domžale
Največji uspeh v zgodovini
Predzadnje kolo, v katerem je NK Gorica premagala Nafto, NK Domžale pa je neodločeno igral s Primorjem, je pustilo le malo odprtih vprašanj, na katera smo vse odgovore dobili v zadnjem kolu.
3. junija 2006, ko je Gorica z zmago nad Rudarjem, kljub zmagi Domžal nad Mariborom, osvojila naslov državnega prvaka. NK Domžale je z uvrstitvijo na drugo mesto dosegel največji uspeh v zgodovini kluba in se uvrstil v tekmovanje za pokal UEFA-a.
Nogometni klub Domžale nam je s tem omogočil, da bomo tudi v prihodnje v Domžalah ob domači uspešni ekipi, v kateri je bilo ob koncu prvenstva skoraj več poškodovanih kot zdravih, gledali evropski nogomet. Nogometašem NK Domžale iskrene čestitke za uspešne tekme, ocene in izjave pa boste lahko prebrali v naslednji številki našega glasila. Mladinci U 18 so končali tekmovanje v prvi ligi na 12. mestu - v finalu pokala MNZ Ljubljane so bili drugi; kadeti U 16 so bili peti - na skupni lestvici mladincev in kadetov pa so Domžalčani zasedli 6. mesto, enako
mesto so osvojili igralci ekipe U 14. V ostalih ligah, pod okriljem MNZ Ljubljane, tekmovanje še poteka; kadeti so v skupini A prvi, enako starejši dečki v 3. ligi kot Ihan-Dom-žalc. Mlajši dečki so v I. ligi prav tako prvi, v 3. ligi so na 2. mestu pod imenom Ihan-Domžale. Cicibani U 10 so v skupini B tretji, v skupini F
pod imenom Vir-Domžale pa drugi. Cicibani U 8 so v skupini 6 prvi. Člani NK Roltek Dob so v 3. ligi zahod dva kroga pred koncem šesti. Mladinci so v ligi MNZ Ljubljane tretji, starejši dečki so prvi v 2. ligi, ml. dečki sov 2. ligi sedmi, cicibani U 10 v skupini B prvi, cicibani ii 8 pa v 4. skupini četrti. Člani NK Kalcer Vodoterm Radomlje so deseti v 3. ligi zahod, mladinci so dvanajsti; st. dečki v 3. ligi so deveti (Radomlje Komenda), ml. dečki v 3. ligi so šesti, cicibani U10 v skupini F so tretji, cicibani U8 pa so v 4.
skupini drugi (Plastenka Radomlje). Člani NK Ihan so v 3. ligi zahod deveti, v finalu pokala MNZ Ljubljane igrajo z Zagorjem; mladinci so enajsti, st. dečki v 3. ligi prvi- Ihan Domžale, ml. dečki v 3. ligi drugi
- Ihan Domžale; cicibani UIO so peti v skupini B. Člani NK Vir so v 2. ligi MNZ Ljubljane deveti, cicibani U10 pa v skupini F drugi -Vir
- Domžale. Člani NK Ihan - Finance so v 2. ligi MNZ Ljubljane deseti.
Urban Žnldaršič
Vodstvo Nogometnega kluba Domžale je skupaj z županjo Cveto Zalokar Oražem pripravilo tiskovno konferenco, na kateri so govorili predvsem o zgodovinskem uspehu kluba, hkrati pa vse povabili na NOGOMETNI PRAZNIK V DOMŽALAH, ki bo 29. Junija v Športnem parku v Domžalah. Več o zaključku letošnje nogometne sezone pa v prihodnjem Slamniku.
Košarka
Helios tretji v državnem prvenstvu
Končno tretje mesto Heliosa po dveh porazih z Olimpijo v pollinalu. Mladinci Domžal se niso uspeli uvrstiti v prvo ligo, kadetom je to uspelo, pionirji pa imajo še dva kroga do konca rednega dela tekmovanja, prav tako pionirke. Sezono so članice in ostale ženske selekcije zaključile z dnevom ženske košarke v Mariboru. Gorenc in .lanža sta prav tako zaključila s prvenstvom.
S tretjim mestom so se Domžalčani uvrstili v Goodvear ligo v prihodnji sezoni, nastopali pa naj bi tudi v Fibini Evroligi; kaj bo s slovenskim prvenstvom, še ni znano, saj morajo o na-
stopanju v evropskih pokalih obvestiti krovno košarkarsko organizacijo do 20. junija. V pokalu Spar pa je llelios že uvrščen na finalni turnir.
Prva sprememba seje že zgodila, saj je za Olimpijo podpisal triletno pogodbo Domen Lorbek, ki po treh letih zapušča barvarje, prav tako bo
kmalu več znanega okrog Željka Zagorca, ki ima ponudbo Heliosa že v roki. Slabše je šlo mladincem, ki se v drugem krogu kvalifikacij niso uspeli prebiti v prvo ligo in bodo nastopali v drugi ligi skupaj z ekipo Lastovke-ta je izpadla že v prvem krogu. Veseli pa dejstvo, da je končno le prišlo do sodelovanja obeh domžalskih klubov. Kadeti Domžal so se skozi kvalifikacije prebili v prvo ligo, kjer so že neposredno, zaradi dobre uvrstitve v lanski sezoni, Lastovke. Pionirji A ekipe Lastovk so v prvi ligi tretji, v skupini so mesto za njimi igralci A ekipe Domžal. Pionirji B ekipe Domžal so v drugi ligi tretji, v B ligi pa je B ekipa Lastovk druga. Dečki, rojeni lela 1994, so bili na turnirju v Kranju četrti. Z dnevom ženske košarke v Mariboru se je zaključila sezona za ženske kategorije, razen pionirk, ki imajo na sporedu še dva kroga. Igralke A ekipe so četrte s tekmo manj v prvi ligi, B ekipa - Antar Domžale pa je v drugi ligi peta, prav tako s tekmo manj. V članski kategoriji je igrala Polona Bokav-šek, pri mladinkah fina Osterman, Simona Kuzma, Kristina Verbole sedaj članica Jezice, in Maja Brate trenerje bil Tomaž Bernot. Pri kadetinjali |e igrala T jasa Lukan, pri pionirkah A Polona Zalar in Jana Osolnik, pri pionirkah B pa Neža Cerar.
Urban Žnldaršič
Klub borilnih veščin Domžale -Boksarski klub Dob
Uspešni nastopi
Na drugem državnem turnirju v semi contactu kickboxing 12. maja v organizaciji Kluba borilnih veščin Zagorje ob Savi in ob sodelovanju s Kickboxing zvezo Slovenije, se je med seboj pomerilo 13 klubov v vseh kategorijah.
Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob so zastopali David Erbežnik, ki je bil četrti, enaki mesti sta zasedla tudi Aljoša Šre-bilj in Uroš Boštjančič, drugi mesti pa sta pripadli Gašperju Saksidi ter Mateju Balantiču.
Tekmovalci in tekmovalke Mladega boksarja Dob so bili uspešni tudi na državnem turnirju v light contactu konec maja na Ptuju, v organizaciji Kluba borilnih veščin ter s sodelovanjem Kickboxing zveze Slovenije. Namenjen je bil mladinskim in članskim kategorijam. Med 82 tekmovalci iz 12 klubov je članica Tamara Radkovič dosegla dve prvi mesti, in sicer tako v kategoriji do 60 kot do 65 kg; med mladinci je bil David Erbežnik četrti, Aljoša Šrebilj tretji, enako mesto je zasedel tudi Matej Balantič.
Kickboxing zveza Slovenije je uradno potrdila, da so udeleženci Best figtcr World cup Italija Tamara Radkovič, David Nagodc in Marjan Bol-har. Čestitamo!
27. maja 2006 se je klub predstavil
občinstvu v Športnem parku v Domžalah, na dnevu mladih, z najboljšim Radiem Hit. Prikazane so bile spre-tnosli v športnem boksu in kickbo-xingu.
Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin
DP invalidov v streljanju z zračnim orožjem
Prijavili smo se na razpis Zveze za šport invalidov Slovenije za organiziranje državnega prvenstva invalidov Slovenije v streljanju, in organizacijo dobili. Začele so se priprave. Potrebno se je bilo dogovoriti, kje se bo izvajalo, kdo bo lahko pri tem pomagal ter kdo nam bo finančno pomagal pri izvedbi.
Državno prvenstvo je bilo 22. aprila 2006 na strelišču v telovadnici OS Trzin, izvedeno po mednarodnih pravilih za invalide. Tekmovanje je bilo posamično glede na invalidnost s streljanjem s puško v petih kategorijah (NAC; SH1, SH2, SMS, gluhi) in pištolo v dveh kategorijah (SHI in NAC). Tekmovanja so se udeležili tekmovalci, ki so izpolnili kvalifikacijske norme za leto 2006. Sodelovalo je 80 strelcev in strelk. Med njimi so bili tudi trije strelci iz našega društva. Podeljenih je bilo 23 medalj in 24 diplom. Veseli smo in ponosni, da smo dobili državnega podprvaka v streljanju s pištolo, g. Marjana Kovica.
Zadnjim tekmovalcem je medalje podelil Irzinski župan, diplome pa je podeljevala predsednica društva. Vsi udeleženci državnega prvenstva so bili z
organizacijo in s tehničnim osebjem zelo zadovoljni. Prvič so se na državnem prvenstvu počutili invalidi zaželeni in deležni vse pozornosti s strani izvajalca medobčinskega društva invalidov Domžale.
Zahvaljujemo sc Občini Trzin, OŠ Trzin in Strelskemu društvu Trzin pri izvedbi državnega prvenstva.
Vida Perne
MIKI dogajamo
V juniju nas čaka veliko dogodkov in dogajanj - z Mikijevimi tekmovalci bomo osvajali priznanja na Državnem prvenstvu v show plesih, 7. Anže jem Dežanom vročično migali v disco ritmih in se na Mikijevem pikniku spominjali dogodivščin, ki so se pripetile v Miki plesni sezoni.
V nedeljo, 18. 6. 2006, vas Plesna šola in Plesni klub Miki vabita v Halo komunalnega centra na Domžalski plesni dan, kjer se bo ob 16. uri zgodila predstava Gremo na počitnice, na kateri bodo nastopili predšolski otroci. Ob 19. uri pa nas bo vse zajela Miki vročica, kjer bodo nastopili mladi plesalci PŠ Miki, trebušne plesalke, plesni pari, plesalci PK. Miki in za poslastico še Miki predajamo-pedagogi in trenerji PS in PK Miki. Kot poseben gost nas bo razveselil Anžej Dežan, prireditev bo povezovala skupina Tony utvara, vstopnice za prireditev lahko kupite v predprodaji v Plesalnici ali pa na sami prireditvi (otroci do šestega leta imajo prost vstop).
Po zaključnem nastopu Plesne šole plesalce, starše, trenerje in vodje Plesnega kluba Miki čaka še za-
ključni Mikijev piknik, ki se bo letos zgodil 21. junija na Korantu. Po vsakoletnem znamenitem Mikijevem pikniku se bomo za dva meseca razšli vsak v svojo smer - nekateri bomo druženje podaljšali na Plesnem festivalu Just dance v Kopru, drugi bomo s starši in prijatelji odšli na počitnice, ostali pa se bomo prepustili soncu, poletnim dnem in dogodivščinam. Miki osvajamo se bomo srečali zopet konec avgusta na pripravah. Miki plešemo in uživamo pa 4. septembra v Ple-salnicah.
Miki osvajamo se bomo v juniju, preden se poslovimo od plesne sezone, udeležili še treh tekem - Državnega prvenstva v show plesih in hip hop velikih formacijah za pionirje, mladince in člane ter Plesnega festivala Just dance, ki bo od 23. do 25. junija v športni dvorani Bonifika v Kopru. Državno prvenstvo v show plesih bo za mladince letos 10. junija v Radovljici, za pionirje in člane pa 11. junija v Krškem. Plesni klub Miki je eden izmed najbolj zastopanih klubov na letošnjem Državnem prvenstvu, saj ima na Državno prvenstvo uvrščenih kar 4 solistke pionirke, I pionirski par, I pionirsko
malo skupino, 6 solistk mladink, 2 solista mladinca, 3 mladinske pare, 3 mladinske male skupine, 3 solistke članice in 2 članski mali skupini. Mi-kijevi plesalci se bodo na Državnem prvenstvu v show plesih borili za najvišje stopničke in s tem za odhod na evropsko in svetovno prvenstvo. Na evropsko prvenstvo, ki bo oktobra na Madžarskem, se uvrstijo 4 solisti in pari in 3 male skupine vvsaki kategoriji. Na svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Riesi se uvrstijo trije solisti in pari, med solistkami mladinkami izjemoma 4 mladinke, saj je Maja Sonc iz Plesnega kluba Miki svetovna prvakinja za leto 2005, in 3 male skupine. Napornemu boju za najvišja mesta bodo Mi-kijevi plesalci prav gotovo kos, saj
so se celo leto intenzivno fizično in psihično pripravljali na plesne nastope, tekmovanja in festivale. Ker pa je dodatna spodbuda vedno dobrodošla, vas vabimo, da se nam na državnem prvenstvu pri spodbujanju mladih plesalcev pridružite tudi vi. Po državnem prvenstvu pa vas vabimo še v Koper, kjer se bodo na mednarodni plesni prireditvi J ust dance, združili ljubitelji plesa - plesalci, starši, trenerji, vodje, sodniki iz Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Italije, ZDA, ... Na festivalu J ust dance bodo najboljši plesalci nagrajeni s priznanji in denarnimi nagradami, ogled festivala pa je za vse ljubitelje plesa brezplačen.
MIKI
Romana Pahor
Državno prvenstvo v namiznem tenisu
V soboto, 22. aprila, je v šolski telovadnici OŠ Venclja Perka v Domžalah potekalo državno prvenstvo rekreativnih igralcev v namiznem tenisu. Udeležilo se ga je več kot 100 igralcev iz vseh slovenskih pokrajin, ki so tekmovali v posamičnih namiz-noteniških partijah ter igrah dvojic. Neizprosni boj ter nepopustljivost
igralcev je botrovala, da so se zaključni dvoboji kljub zgodnemu jutranjemu začetku tekmovanja odvijali v poznopopoldanskih urah. Za nemoten potek so poskrbeli organizatorji iz Domžal in bližnje okolice, ki so po dolgem obdobju v Domžale zopet vnesli živahen namiznotcniški utrip ter ljubitelje bele žogice.
Janez Zore
TVD Partizan Domžale
Nordijska hoja
V nedeljo, 21. maja, smo se na običajnem mestu na parkirišču pri gostilni Repovž, ob 9. uri zjutraj zbrali ljubitelji nordijske hoje in jo mahnili na naš prvi malo daljši pohod na Rašico pri Mengšu. Do vznožja smo se pripeljali z avtomobili, potem pa palice v roke in, hajd po gozdni poti proti vrhu.
Najprej smo hodili strnjeno, ker pa smo različno telesno pripravljeni, so se kmalu ustvarile manjše skupi- , n>ce. Tečaje organiziramo žc dobro leto. Na izletu je bilo tako nekaj »starejših članov«, nekaj pa je bilo hidi novih obrazov iz spomladanskih terminov. Časa za prijeten klepet in sklepanje novih znnnslcv \t "bilo ravno prav. Pot je lepo utrjena ln zaradi suhega vremena na srečo ni bila blatna. Na vrhu smo si privoščili malce predaha in po potrebi •Menjali preznojena oblačila, nato pa nazaj. Štiri ure so nam hitro minile ln ob slovesu smo si bili edini, da se čez štirinajst dni ponovno srečajo na našem naslednjem pohodu na K-nimperk.
Naša načrtovana srečanja do polnih počitnic:
24- junij 2006 / udeležba na »Olimpijskem teku Domžale«. Nordijska Boja bo popolnoma nova disciplina ":> prireditvi, zato vabljeni v čim Miem številu. Zbor je ob 9,30 uri
na Gorjuši. Prireditev je organizirana, zato je za pridobitev olimpijske majice in sodelovanja v žrebanju priročnih nagrad potrebno plačati startnino.
V primeru slabega vremena društveni pohodi odpadejo. Po poletnem predahu pričnemo s pohodi po 15. septembru 2006, o čemer vas bomo redno obveščali v Slamniku. Vabimo vas, da nas obiščete na spletnih straneh našega društva (www.tvdrustvo-partizandom/ale si) ali preko spletnega pórtala občine Domžale (društva šport). Preko elektronske pošte in telefonsko smo dosegljivi: Primož KOŠAK - kpri-moz@hotmail.com, 01/724 34 60; Polona SMUG - polonasmuc@hot-mail.com, 041/663- 560.
Polona ŠMUC
Težkoaltetski klub Domžale
Jernej postavil tri državne rekorde
Na državnem prvenstvu za člane v dviganju uteži se je za naslove državnih prvakov pomerilo 24 tekmovalcev v 6 kategorijah. Odlično se je odrezal mladinski državni prvak Jernej Orešek, ki je postavil tri mladinske državne rekorde v kategoriji do 69kg (poteg 8()kg, sunek lll.tkg, olimpijski , biatlon 185kg).
V isti kategoriji je nastopil edini veteran Rajko Bevk in osvojil četrto mesto z dvigi (poteg 52kg, sunek 80kg, olimpijski biatlon 132kg). V kategoriji do 77kg je bil drugi Simon Resnik (poteg 75kg, sunek 95kg, olimpijski biatlon I70kg), tretji-pa Blaž Kuhar (poteg 7()kg, sunek 95kg, olimpijski biatlon I65kg). V
kategoriji do 85kg je bil Tine Orešek drugi (poteg 80kg, sunek 112kg, olimpijski biatlon I92kg), v kategoriji do 95kg je Štefan Dominko osvojil drugo mesto (poteg 95kg, sunek 120kg, olimpijski biatlon 215kg), v kategoriji do 105 kg je bil Boštjan Peterca drugi (poteg 95kg, sunek 13-2kg, olimpijski biatlon 227kg), le za kilogram razlike pa je bil Jože Pirnat tretji (poteg lOOkg, sunek I26kg. olimpijski biatlon 226kg). V najtežji kategoriji nad I05kg je nastopil Aleš Pranjič in osvojil tretje mesto (poteg 90kg. sunek 108kg, olimpijski biatlon 198kg). Vsem tekmovalcem čestitam in jim želim še veliko športnih uspehov.
B.P.
Športno društvo Želva
8. otroška olimpiada in 6. prireditev Tečemo radi
13. maja 2006 smo na športnem igrišču pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah organizirali otroško olimpiado za otroke stare od tri do sedem let.
Zbralo se je 32 otrok različnih sta-rosli iz domžalske občine ter okolice. Preizkusili so se v naslednjih disciplinah: poligon z glavnim in drobnim orodjem, igra s padalom, strel na gol s hokejsko palico, ciljanje kijev, vodenje žoge med stojali z roko in met na koš, skok v daljino z zaleta in z mesta, tek na 50 m in met žogice, igrica ciljanje petelina, šta-fetni tek. Otroci so pokazali veliko spretnosti in vse naloge so opravili z. velikim veseljem. Imeli smo tudi malico, da so se okrepčali in malo spočili. Kljub vročemu dnevu smo se vsi zelo lepo imeli. Na koncu so bili vsi otroci zmagovalci. Prejeli so medalje in čokolado. Na medalje so bili vsi zelo ponosni. Olimpiado smo izvedli Slani ŠD ŽELVA, Pomagali so nam osnovnošolci OŠ Preserje pri Ra-domljah. Prireditev sta sponzorirali Občina Domžale ter OŠ Preserje pri Radomljah. Vsem se za pomoč prav lepo zahvaljujem. Vse sodelujoče in
druge otroke pa vabim na otroško olimpiado v letu 2007. Člani ŠD Žel va smo v soboto, 22. aprila 2006, priredili tek za najmlajše na nogometnem igrišču v Radomljah. V teku seje preizkusilo 39 otrok, starih od 3 do 7 let. Vsi so dobro in z navdušenjem tekli in bili vsi zmagovalci. Vsak otrok je dobil majico, čokolado in malico. Naš namen je vzpodbuditi otroke, da bi bili športno aktivni.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri prireditvah in nam posodili prostor.
Predsednica ŠD ŽELVA
0
Sankukai karate klub Domžale
Še ena pokalna tekma je za nami, bližajo pa se izpiti za višje pasove
Ja, mesec maj je večinoma tako na delovnem mestu kot v športnih klubih mesec, ko se veliko dogaja. Vemo namreč, da mu bo sledil junij, poletje in počitnice, ko bo čas za oddih. Tako tudi v Karate klubu Domžale trenutno aktivno treniramo pred bližajočimi se izpiti za višje pasove, ki bodo potekali v sredini meseca junija. Starejši člani in pionirji bodo polagali izpite za višje pasove v Domžalah in v Ljubljani.
Še prej pa smo imeli v nedeljo, 14.05.2006, še zadnjo pokalno tekmo v tej sezoni. Tokratna je potekala v Ljubljani, v novi telovadnici Sankukai karate kluba Forum v Savljah. Tekmovalci se zbirajo običajno ob 9.30 uri, tako da se ob 10. uri lahko že začne skupno ogrevanje in nato tekmovanje. Med tekmovalci je bilo opaziti, da se sezona počasi bliža koncu, saj je bila udeležba na zadnji tekmi nekaj manjša kot običajno, vendar zato nič manj kvalitetna. Že na začetku so vzdušje v dvorani na primemo
raven dvignili borci v višji težki kategoriji, prav tako na drugem borišču dekleta iz višje kategorije. Sledili so boji lažjih kategorij ter mladincev, na koncu pa še - zdaj že uveljavljeno - preizkus v čim boljšem izvajanju borbene randori tehnike. Tekmovanje se je zaključilo okrog 14. ure, nakar je bilo potrebno seveda še pospraviti telovadnico in prijetno utrujeni smo se odpravili domov.
r,***v ji..
Ostane nam še prijetna dolžnost, da omenimo najboljše tekmovalce iz Karate kluba Domžale, in sicer:
Člani nad 75 kg.:	1. Boris Jerkič	(DOM)
Člani do 70 kg:	1. Tilen Kotar	(DOM)
	3.-4. Zvone Jerala	(DOM)
	3.-4. Bine Pengal	(DOM)
Člani do 65 kg:	1. Damjan Zore	(RAD)
	3.-4. Marko Udovč	(DOM)
Člani (5.-4. kyu) abs.:	3.-4. Tomaž Herič	(DOM)
Starejši dečki abs.:	1. Tilen Kotar	(DOM)
	2. Blaž Kovačevič	(DOM)
	3.-4. Marko Udovč	(DOM)
Dekleta nad 58 kg:	2. Teja Grad	(DOM)
	3.-4. Tjaša Koželj	(DOM)
	3.-4. Andreja Voler	(DOM)
Dekleta do 58 kg:	2. Saša Setnikar	(DOM)
Omenjenim članom čestitamo za lep uspeh, ostalim želimo več sreče na tekmovanjih v prihodnji sezoni, vsem skupaj pa čim več sreče na izpitih v juniju.
B.P.
KK Pirueta
Nika ostaja nepremagana
Zadnje tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v Renčali je pokazalo, da tekmovalci Piruete močno napredujejo, saj je njihova tekmovalka NIKA BABIC ponovno suvereno premagala vse svoje tekmice.
Prav vsi tekmovalci, ki so se udeležili tekmovanja v obveznih likih, so stali na zmagovalnih stopničkah. Pri moških je GREGOR BABIC ponovno dokazal, da napreduje prav v tej disciplini in že nestrpno pričakuje državno prvenstvo. Osvojil je drugo mesto in le za las je bil ob pokal za najboljšega. Na drugo mesto se je povzpela SARA BAŠT-JANČIČ v kategoriji mladink, kjer je konkurenca velika, in dokazala, da kljub okrnjenem treningu prav lahko poseže po najvišjem mestu. V isti kategoriji je bila tretja PETRA POKOVEC, ki letos prvič nastopa v kategoriji mladink. Razlike med prvimi tremi tekmovalkami so izredno majhne, tako da se obeta zanimiv boj za osvojitev naslova državnega prvaka.
Za največje presenečenje je poskrbela MARIJA KRALJ,' k'i je prav tako zasedla odlično tretje mesto in premagala celo tekmovalke, ki so že leta v reprezentanci Slovenije. Tudi njeni treningi so daleč od idealnih.
zato je takšen rezultat še posebno vreden pohvale.
Tudi hitrostni tekmovalci se pripravljajo na bližajoča tekmovanja še posebno na državno prvenstvo, ki je tik pred vrati. Kotalkarski klub Pirueta načrtuje sodelovanje 20 tekmovalk in tekmovalcev, zagotovo tudi uspehi ne bodo izostali. Največ uspeha pričakujejo pri najmlajših, vendar tudi starejši niso brez upanja na osvojitev najboljših mest. Sezona kotalkanja je sedaj na višku in v klubu se intenzivno pripravljajo tako umetnostniki kot hitrostniki. v upanji) na najboljše jim zaželimo kar največ uspeha.
K. K.
Plezalne novičke
Pa imamo zvončke in trobentice ter po dolgi zimi za večino tako težko pričakovano pomladno sonce. Mogoče je komu nerazumljivo, da obstajamo tudi ljudje, ki nam začne srce hitreje biti, ko potrka mraz na vrata, zapade prvi sneg in ko se v dolgih decembrskih nočeh čez previse potegnejo prve ledene sveče. Člani Alpinističnega odseka PD Domžale vemo, kako preživeti zimo. Letošnja nam je bila resnično zelo naklonjena in v največje veselje.
Tukaj je čisto premalo prostora, da bi se dalo opisati, kaj vse se nam je dogajalo to zimo, v kateri je marsikomu uspelo opraviti tudi po več deset alpinističnih vzponov. Tole je le poizkus s kančkom nostalgije navreči nekaj utrinkov ... Množičnemu trendu okopavanja pokončno zamrznjene vode sta se letos samostojno pridružila Tina Bantan in Leon Lautar. Zanju je Lopčki slap lep dosežek. Mala Maša je mamici in očiju Tanji in Janezu CerarJU občasno dopustila prosto dopoldne za ledene strmine, ena od njih je bila smer TR-DO. Janez Kosirnik in Klemen Miklič sta se tuširala v priljubljeni izletniški točki - slapu Orličje (Orglice) medtem, ko se je slap pod njima sproti podiral. Prva ponovitev in obenem prva ženska ponovitev zelo zahtevne smeri The way you move je bila splezana povsem družinsko. Jasna Pečjak v navezi s hčerko Julijo. Andrej pa v navezi s »tamladim Pečjakom« Nejcem. Mojca in Aleš Janžekovič, sta v družbi Jasne in Andreja v pre-
krasnem ambientu Zapotoških slapov plezala Desnega Zapotoškega. Vanj sta pozneje zašla tudi Robert Štupar in Matjaž Novak. Ledeni biser Lukežev led nad vasico Log pod Mangrtom je bil eden viškov dogajanja letošnje zime za Valerijo Jesenovec.
Dogajalo se je tudi nočno plezanje grap v Mali Mojstrovki, preživljanja kulturnega dne v slapu Palenk z »boljšimi polovicami«, za katere je bila to prva tovrstna izkušnja, pa da ne pozabim na našo turno deskar-sko/smučarsko sekcijo, ki je opravila precejšnje število spustov... Ne gre drugače, vse dogodke in imena je nemogoče našteti. Odgovoriti na vprašanje, kaj nas v mrzlih zimskih jutrih žene v krhke kristalne skulpture narave, ni enostavno. Mogoče je to doživljanje divje lepote odmaknjenih koščkov sveta, kamor le poredko stopi človeška noga in kjer je človek resnično bližje samemu sebi. Mojster peresa Tine Mihelič je nekoč zapisal: »Plezanje je premagovanje lastnih slabosti« Jaz bi dodal: tako kot večina izzivov, ki jih pred nas postavlja življenje.
Spomin na hladne dni: Valerija v Vls-a-vis (toto: MIha Triler)
»Sem slišal, daje bilo lani na taboru fino - greva letos tudi midva?«
PLANINSKI TABOR
MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA MENGEŠ
KDAJ IN KJE BO TABOR? Letos bomo taborili na Rudnem polju
na Pokljuki, in to prvi teden v avgustu, natančneje od ponedeljka, 31. julija, do ponedeljka. 7. avgusta 2006. Upamo, da bo vreme našim načrtom prijazno!
KJE IN DO KDAJ SE PRIJAVIM? Prijavi se čim hitreje, ker je število udeležencev omejeno! Najpozneje se lahko prijaviš do srede 14. junija - takrat bo informativni sestanek ob 18. uri na Mengeški koči. Prijaviš se lahko na telefonskih številkah Mojce (031816640) oz. Katarine (041818520) ali na e-naslovu mojt@email.si, kjer strežemo odgovore!
Planinski pozdrav! MO PD Janez Trdina Mengeš
Odprto državno prvenstvo v avtokrosu Tunjice 2006
V soboto, 10. in v nedeljo U. junija 2006, bo v Iuii|icah potekalo letošnje Odprto državno prvenstvo v avtokrosu Tunjice 2006. Pričakujejo udeležbo preko 60 tekmovalcev, kar je največje število tekomovalcev, ki je do sedaj nastopilo v Sloveniji. Od tega bo vsaj polovica tujih tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Belgije in okoli 30 tekmovalcev iz Slovenije.
Najštevilčnejša bo zasedba tekmovalcev članov Mustang kluba, ki so tudi sicer trenutno vodilni v Državnem prvenstvu v dveh kategorijah, kot tudi Skupno med moštvi. Najboljše rezultate pričakujejo v Diviziji do 1400 cem od tekmovalca Blaža Marna in od domačina Janija Kosimika do 4000 cem ter v Diviziji Buggy od lanskoletnega podprva-ka Jureta Sušnika. Vendar se lahko pustimo tudi presenetiti... Treningi bodo v soboto, 20.6., popoldan ob 14. uri, po 16.30. uri prve kvalifikacijske vožnje do 18.ure, zvečer pa bodo pripravili pester zabavni večer, ki bo trajal pozno v noč, na katerem ne bodo manjkali
niti glasbeni ljubitelji avtokrosa iz ansambla Vrhovci in Billy's Private Parking.
V nedeljo, 11.6., bodo končali kvalifikacijske vožnje do 12. ure, ob 12.30. uri bo uradno odprtje tekme, predstavitev tekmovalcev in finalne vožnje do predvidoma 19. ure. Zaključek prvenstva, razglasitev rezultatov in podelitev pokalov bo ob 19.30. uri.
Letošnje tekmovanje bo potekalo v organizaciji ASC Mustang, ASC Mustang Domžale in Racing Team Mustang Litija, katerih člani so zadnje mesece prizadevno pripravljali novo tekmovalno progo. Ta je letos razširjena na od 10 do 14 metrov, pripravili so tudi večji prostor za tekmovalce v boksih, nova je tudi oprema na in ob tekmovališču ter zaščitne odbojne ograje za večjo varnost tekmovalcev. Vabljeni vsi ljubitelje avtokrosa. Hkrati vas organizatorji opozarjajo, da spoštujte napotke redarjev zaradi lastne varnosti in da preprečite morebitne nesreče ter omogočite nemoten potek tekme.
Kristina Brodnik
■	■	□	■		■
■		■		■	■
Na črnobelih poljih					
Blesteče uvrstitve Velovcev
V Murski Soboti je v času prvomajskih praznikov v hotelu Diana potekal Festival šaha 2006, ki je prva tovrstna prireditev v samostojni Sloveniji. Festival se je začel s tridnevnim tekmovanjem za pokalno državno prvenstvo.
Pokalni zmagovalec Nova Gorica, Vele peti.
Odigrali so sedem kol po švicarskem sistemu, igralni čas pa je bil 60 minut, z dodatkom desetih sekund. Pokalnega ekipnega tekmovanja se je udeležilo le deset ekip, vendar je bila zasedba močna. Zmagali so Novogoričani, na čelu z velemojstrom Robertom Markušem, Bori-škom, Grosarjem in Markom Srebr-ničem. Le pol točke je zaostal ZM Branik iz Maribora v zasedbi Tratar, Veličkovič, Mikac, Zupe, Supančič in Črepan. Tretji so bili motivirani domačini, Radenska Pomgrad, za katero so igrali Cigan, Gjuran, Gru-šovnjak in Kovač. Tudi četrta ekipa na tabeli, Triglav Krško je imela solidno zasedbo - Šitnika, Kosa, Me-štroviča in Štajnerja. Potem je bil že na vrsti Vele Domžale, ki pa je za četrto ekipo zaostal za poldrugo točko, vendar prav s takšno prednostjo pred drugo zasedbo Nove Gorice, za katero so igrali Krivčeva, Srebr-ničeva, Karer in Vojko Srebrnič. Velovci so najprej s 4:0 premagali tretjo zasedbo Radenske Pomgrad. Zatem so igrali neodločeno proti Triglavu Krško. Streznitev je prišla v tretjem kolu, ko so z 1:3 izgubili z mariborskim Branikom, s tem daje Lenič remiziral s Tratarjem, Šemrl pa z Mikcem, klonila pa sta Bratko in Jeran proti Supančiču in Črepa-nu. V četrtem kolu je sledil glede na izid enak poraz z Radensko Pomgrad, Leniča je premagal Cigan.
V petem kolu so Domžalčani vse točke odvzeli Polskavi, v šestem igrali neodločeno s prvo zasedbo
I Nove Gorice. Lenič je remiziral z Markušem, Bratko pa z Grosarjem, Šemrl je izgubil z Boriškom, Jeran pa je ugnal Marka Srebrniča. Sledilo je še zadnje kolo, ko so Velovci z 2.5:1.5 premagali drugo ekipo Novogoričanov. Zmagala sta Lenič s Krivčelo in Bratko s Karerjem, Šemrl je remiziral s Srebrničevo, Jeran pa je moral priznati premoč Vojka Srebrniča. Med posamezniki je Lenič zbral štiri točke in pol, Šemrl pa na drugi deski štiri točke, oba iz sedmih partij. Na tretji deski je Bratko dosegel štiri točke in pol iz šestih dvobojev, na četrti pa Jeran polovični izkupiček iz sedmih partij.
Končni vrstni red: Nova Gorica 1 18.5, ZM Branik Maribor, Radenska Pomgrad 1, ŠK Triglav Kršk 18, Vele Domžale 16.5. Nova Gorica 2 14, Ptuj Velplas Velenje, Radenska Pomgrad 2 13.5, Polskava 8.5, Radenska Pomgrad 3 2.5.
Na Internetu Slovenija s 7:5 ugnala Turčijo
Tretji dan Festivala je potekal inter-netni prijateljski dvoboj s Turčijo, v počasnem šahu na dvanajstih deskah. Na članskih deskah so nastopali - velemojstra Pavasovič in Mihal-čišin, mednarodni mojstri Borišek, Tratar, Lenič in Šebenik. Pavasovič je imel najtežje delo z Mikhaelom Gurevichom, z. rejtingom 2634 in je partijo izgubil. Mihalčišin je remiziral z Haznedaroglujem, Borišek pa je premagal Atakisia. Tratar je izgubil z Esenom, Lenič je premagal
Erdogduja, Šebenik pa Erturana. Na ženskih deskah seje morala mednarodna mojstrica Krivčeva soočiti z velemojstrico Ekatarino Atalik in je partijo izgubila. Srcbrničeva je re-mizirala s Topelovo, na tretji ženski deski pa je članica Vele, mojstrica Petra Grošelj, premagala Ozturkovo in bila med zaslužnejšimi za ekipno zmago, Števanceva pa Tulayevo. Med mladinci je Sakelšek remiziral z Yagizem, Zorko pa s Canom.
Prvak v pospešenem šahu Maribor LANcom
Na državnem prvenstvu v pospešenem šahu je sodelovalo šestnajst ekip, udeležba pa je bila še močnejša kot na pokalnem prvenstvu. Prvi dve mesti sta pripadli Mariborčanom - LANcomu in Braniku, tretja je bila Radenska Pomgrad. Vele je bil osmi, vendar v družbi ekip, kot so Metalka Trgovina, Triglav Krško, Sinfonika Vrhnika. V uvodnem krogu sta bila boleča poraza z Novo Gorico in Vrhničani. Očitno je bila prva zasedba utrujena od tridnevnega pokalnega tekmovanja. Ko sta vstopila rezervista Rebernik in J.Skok, je ekipa zabeležila tri zaporedne zmage, klonila pa v predzadnjem kolu z Branikom, ki se je boril za prvo mesto in je Velovcem odvzel vse točke. Enako so v zadnjem kolu le-ti storili s Hočami. Lenič je zbral pet točk iz devetih partij, Ivačič in Šemrl dve točki iz petih duelov, Jeran je iz sedmih partij iztržil tri točke in pol, Rebernik dve in pol v petih partijah, najbolj razpoloženi je bil J. Skok, kije osvojil štiri točke iz petih partij. Sodelovala je tudi ekipa Vele Sahara v zasedbi Vavpetič, Janjič, Košir in Čokan, ki je z 10.5 točkami zasedla trinajsto mesto. Vrstni red: Maribor LANcom 29.5, Branik Maribor 28, Radenska Pomgrad 1 25.5, Metalka Trgovina, Nova Gorica 22, Triglav Krško 21, Sinfonika Vrhnika, Vele Domžale, Šentjur 19, Slovenec Poljčan 18, Radenska Pomgrad 2 14.5 itd.
Med mladinci prvi Vele Domžale
Ženske in mladinci so odigrali skupni turnir, končni izkupiček pa je štel v posameznih kategorijah. Matej Filip in Jure Plaskan sta Ve-leju priborila prvo mesto v pospešenem šahu za leto 2006. Filip je iz devetih partij zbral sedem točk, Plaskan pa je premagal prav vse tekmece in osvojil devet točk. Posredno sta mladinski zasedbi pomagali Grošljeva in Orehkova, ki sta z 2:0 ugnali novogoriška mladinca Marka Srebrniča in Garija Grosarja. Mladinci vrstni red: Vele Domžale 16, Nova Gorica 13, Impol Slovenska Bistrica 12, Slovenec Poljčane 11, Radenska Pomgrad 10.5 itd. V zasedbi članic so bile Velovke z 10.5 druge, uspešnejše so bile le domačinke Radenska Pomgrad 14. Grošljeva je iz petih partij osvojila štiri točke in pol, Orehkova štiri iz devetih, Koširjeva pa dve iz štirih partij. Med mladinkami je bila prva ekipa Radenska Pomgrad.
Članski prvak v pospešenem šahu Adrian, Luka tretji
Na državnem prvenstvu je sodelovalo 85 šahistk in šahistov, ki so odigrali skupni turnir. Med člani je zmagal velemojster Adrian Mihalčišin. Kazalo je že, da bo slavil Lenič, ki je slednjega premagal v predzadnjem kolu. V zadnjem kolu pa je Luko ugnal velemojster Mohr in se povzpel na drugo mesto, Luko pa potisnil na tretje. Klubski Velovski uspeh so podkrepile še druge uvrstitve. Vavpetič seje uvrstil na 16., J. Skok pa na 17. mesto. Vavpetič je
KOLESARSKI KLUB HRAST DOB IN OBČINA LUKOVICA
RAZPISUJETA
cestno kolesarsko dirko
3. VELIKA NAGRADA OBČINE LUKOVICA 2006
ki bo v SOBOTO, 17. junija 2006.
DIRKA ŠTEJE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO IN POKAL SLOVENIJE ZA KATEGORIJE AMATERJEV, MASTERS IN ŽENSK.
Krožna cestna dirka v dolžini 5080m, z. višinsko razliko 90m v enem krogu. Trasa dirke poteka skozi kraje Videm, Preserje, Gradišče in Sp. Prapreče - vse v občini Lukovica.
Informacije: Franci Zaje - 041 695 894, Janez. Grandovec - 031 698 911 www.HRAST-DOB si
bil drugi med seniorji, za Meštrovi-čem in pred Cojhterjem. Matej Filip je s pet in pol točkami osvojil 22., Špela Orehek 23., Petra Grošelj pa 25. mesto. Pet točk sta osvojila Šemrl 27., in Rebernik 32. mesto. Plaskan se je s štirimi točkami in pol uvrstil na 43. mesto.
Lenič je osvojil tudi naslov mladinskega prvaka pred Zorkom in Srebrničem, Filip in Plaskan pa sta se uvrstila na četrto in peto mesto. Državna članska prvakinja v pospešenem šahu je postala Ana Srebrnič, na izvrstnem drugem mestu je bila štirinajstletna Velovka Špela Orehek, tretja Grošljeva, za njo pa mojstrici Indira Bajt Babataeva in Števanceva.
Branik hitropotezni prvak, Vele peti
Na hitropoteznem državnem mo-štvenem prvenstvu je sodelovalo petnajst ekip. Zmagal je Branik Maribor pred Sinfoniko Vrhnika in Tomom Zupanom Kranj. Na peto mesto se je uvrstil Vele, pred vrsto močnih ekip. Levji delež je prispeval razpoloženi Lenič, ki je ugnal vseh devet nasprotnikov. Preostalim sotovarišem v ekipi ni šlo kaj prida od rok. J. Skok je zbral štiri, Rebernik in Filip pa tri točke iz devetih partij.
Vrstni red: ZM Branik 30.5, Metal-
ka Trgovina 29, Sinfonika Vrhnika 21.5, Tomo Zupan Kranj 19.5, Vele Domžale 19, Radenska Pomgrad 18.5, Nova Gorica, Triglav Krško 17, Dravograd, Piran 16.5, Radenska Pomgrad 2 15.5, Krka Novo mesto, Velenje, Kočevje 14.5 itd.
Luka Lenič najhitrejši v državi
Na državnem prvenstvu v hitropoteznem šahu je slavil Lenič, kar je bil obliž zs izgubljeno prvo mesto na turnirju za pospešeni šah dan poprej. Luka ni dovolil presenečenja in si je prvo mesto zagotovil z remijem v zadnjem kolu s Krumpač-nikom. Tudi tokrat je bil podprvak Mohr, z njim je Lenič sredi turnirja remiziral. Luka je postal tudi mladinski državni prvak, pred Hržico, Zorkom in Filipom. Ženska prvakinja v 'hitrecu' za leto 2006 je Kap-ševa, pred Grošljevo in Števancevo. Preostali Domžalčani niso blesteli, so pa imeli vidne uvrstitve. Jeran, Filip in Grošljeva so osvojili sedem točk in pol in se uvrstili na 27. 29. in 30. mesto. Po sedem točk sta zbrala Košir in J. Skok in se uvrstila na 34. in 37. mesto. Rebernik si je priboril šest točk in pol in se uvrstil na 41. mesto. Solidna sta bila še Janj ič in Bizjak, ki sta zbrala šest točk in pristala na 56. in 59. mestu. Sodelovalo je 86 šahistk in šahistov.
Jože Skok
Za šahovske sladokusce
80-letni Peter Zupančič še vedno s šahira srcem
Tokrat sem se odločil, da s partijo Petra Zupančiča, »staroste« domžalskega šaha«, ki bo 17. oktobra praznoval svoj 81. rojstni dan, razveselim vse Slamnikovc šahovske sladokusce. Seveda gospod Peter ne prizna, da je »starosta«, kajti že večkrat se je hudomušno razjezil name, če sem ga tako poimenoval. On se še vedno počuti mladega, čeprav samo v srcu. Ampak to je najpomembnejše, kajne, dragi Peter?
Nikoli se ne bo pozabilo, daje celih deset let vodil ob petkih hitro-potezne šahovske turnirje ŠD Vele Domžale. Ne spomnim se, da bi kdaj manjkal! Na to je še zdaj ponosen. Teh »hitrecev« sem se tudi jaz dokaj redno udeleževal; marsikdaj sem se pošteno »opekel«, ko sem na drugi strani šahovnice imel njega za nasprotnika. Kako so mu
vedno zasijale oči in se mu je na obrazu razlezel širok nasmeh, ko meje »kresnil«. Hm, po šahovsko, seveda. No, ne samo jaz, ampak mnogi so kljub njegovi visoki starosti (in mladem srcu) to hudo ob-čutli. Oh, kako nas je premagoval in zasedal vrhove tistih hitropotez-nih lestvic v prostorih Balinarskega društva Domžale. Žal so se ti nepozabni petkovi »hitreci« končali, ko jih je g. Peter zaradi zdravstvenih težav prenehal voditi ... Že nekaj časa je minilo, odkar sva skupaj sedla za šahovnico in bila »neusmiljen« šahovski boj. Morda pa bova le še kdaj premikala šahovske figure na Obali v Dohu, kamor se kdaj pa kdaj s svojim avtom zapelje (!) v nedeljo dopoldan, ko meri svojo neusahljivo šahovsko moč in bogate izkušnje z dohskimi šahisti. Neko letošnjo nedeljo sem ga ujel tudi s svojim fotoaparatom.
Levo (beli) Brane SedeJ, desno (črni) Peter Zupančič
Iz baze šahovskih partij slovenskih šahistov pa mi je uspelo najti njegovo odlično vodeno partijo z Avstrijcem Hcin-zom Nowotnyijem, FIDE mojstrom, odigrano v tipičnem njegovem stilu, ki jo je odigral leta 1994 na mednarodnem turnirju veteranov na Bledu.
Peter Zupančič (1970) -Heinz Nowotny (2315) [C26] Bled seniors, 1994
I .e4 Sf6 2.Sc3 e5 3.d3 d5 4.exd5 Sxd5 5.Ld2 Le7 6.SO Lg4 7.1x2 Sc6 8.Sxe5
H ¥® I i 1±   A± ± i
\t\W
t % žAÄ t i i
2_J&®  .... S
bedel     g h
Lxe2 9.Dxe2 Sd4 I0.IX1I 1.16 II.Sc4Dc7i I2.Sc3 Sxe3 13.Lxe3 Sf5 14.Sd5 Sxe3 I5.fxe3 De5 16.Sxf6t Dxf6 I7.DB Dxb2 I8.1)e4i Kd7 19.0-0 16 2().Dg44! Kc6 21.De6+(Matv7. potezah!) 1-0
Bogdan Dsolin
Policijska postaja Domžale
Kronika
Objavljamo del poročila Policijske postaje Domžale o dogodkih v maju:
4. maj - vlom v vikend v Zaborštu
V Zaborštu je bilo vlomljeno v vikend, iz katerega je storilec odtujil kotno brusilko, agregat in več pločevink pijače. Materialna škoda znaša okoli 240.000,00 SIT oziroma 1.000 HI IR.
8. maj - vlom v Optiko v Domžalah
V Domžalah je bilo vlomljeno v optiko na Ljubljanski eesli, iz katere je storilec ponoči ukradel 30 kosov različnih sončnih očal. Škoda znaša okoli 960.000,00 SIT oziroma 4000 EUR.
Isti dan se je na železniškem prehodu v Depali vasi zgodila prometna nesreča z udeležbo vlaka in osebnega avtomobila. Policisti so na kraju ugotovili, da je domačinka z osebnim avtomobilom zapeljala čez nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je pripeljal iz smeri Ljubljane potniški vlak. Pri silovitem trčenju je voznica na kraju nesreče podlegla poškodbam.
13. maj - prometna nesreča s pobegom
Na policijski postaji se je zglasila prijaviteljica prometne nesreče s telesno poškodbo in pobegom a Rodici, v kateri je bila udeležena njena mladoletna hči. Policisti so z ogledom nesreče ugotovili, da je neznani voznik kolesa z motorjem zaradi neupoštevanja pravil prednosti pri vključevanju z. nekategorizirane ceste na javno cesto trčil v voznico kolesa, katera je s kolesom padla po vozišču in se telesno poškodovala. Neznani voznik pa je po trčenju s kraja odpeljal v smeri Češminovc ulice od tam pa neznano kam. Zdravniško pomoč je kolesarka iskala sama, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da jc zadobila več lahkih telesnih poškodb in da je ostala na zdravljenju v bolnici.
Ponoči istega dne pa je bilo z dvorišča stanovanjske hiše na Viru ukradeno kolo z motorjem znamke Piaggio tip Tvphoon 50 RST, modre barve z reg. tablico IJK2-979, na Savski cesti v Domžalah pa je bilo vlomljeno v osebni avtomobil znamke Suzuki Svvill iz katerega je storilec odtujil avtoradio, ojačevalec zvoka in zvočnike.
14. maj - vandalizem v Jaršah
Neznanci so ponoči v Spodnjih Jaršah na Kettejevi poškodovali več rastlin pri trgovini in pri stanovanjskih hišah na Jaški cesti poškodovali vodnjak in plastične stole in mizo. Skupna materialna škoda znaša preko 360.000.00 Sli oziroma 1.500 EUR.
18. maj - vlom v hišo in tatvina vozil
Na Rodica na Miševi ulici je neznanec vlomil skozi glavna vhodna vrata v stanovanjsko hišo in iz stanovanju vzel kontaktne ključe osebnih vozil Peugeot 206, rdeče barve, reg. šl. L.IR2-57T in Audi A4, svello modre barve, reg. št. l.JY2-50F in ju z dvorišča odpeljal neznano kam.
Varnostniki trgovskega podjetja v Domžalah so pri so pri tatvini prijeli neznanca, ki je v trgovini izvršil tatvino 11 škatcl brivskih vložkov in ga izročili policistom. Ker je oseba pred nekaj dnevi že bila zalotena pri podobnem kaznivem dejanju v Trzinu, kjer je izvršil tatvino denarnice iz pisarne so policisti zanj odredili pridržanje in ga privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
20. maj - zaloten pri tatvini
Policisti so na Viru pri tatvini iz vozila zalotili mladoletnika, kateri je iz odklenjenega osebnega avtomobila izvršil tatvino več CD-jev.
Policisti naprošaj" vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. Št. 01 724-65-80. na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 120(1.
Podatke posredoval
vodja policijskega okoliša
TKRGLAV
Martin
		
		V SPOMIN
		Minilo je eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
	¿1	ANTON
		PETERKA
1 Ivala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.		
		Vsi njegovi
»Razpelo je nebo svoj molk in utišalo žven-ket življenja.«
Zahvala
Ob boleči izgubi naše žene in matere
MARTINE VIDIM AR
s Svete Trojice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, cvetje in sveče.
Posebaj hvala tudi gospe Gabrijeli Železnik, gospe Dragici Cim-perman in doktor Lovšinovi.
Iskrena hvala.
Vsi njeni
Kot zvezda, ki utrne se v noč in se ne vrne, si v temi ugasnila, naju sama zapustila.
V dvainsedemdesetem letu življenja je za vedno ugasnilo plemenito srce najine mami
ROZALIJE LEVEČ
rojene Kristan
Iskreno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujeva dr. Ladislavu Hacetu, dr. Ani Krušič Kaplja in dr. Simoni Dorštnar ter vsem zdravstvenim delavcem, ki soji ob njeni dolgi in težki bolezni pomagali.
Hvala g. župniku, Jožetu Tomšiču, za lep pogrebni obred, pevcem, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič.
Vsem iskrena hvala!
Janko in Franci
		Vprebujajočem se pomladnem jutru se
		prekmalu je ustavilo tvoje srce;
		ostala je praznina in večna misel nate!
		V spomin
		GORAZDU
		SOKLERJU
	mw	iz Domžal
Težko je doumeti, da te že leto dni ni več med nami. vendar v naših		
		srcih boš vedno ostal.
Hvala vsem. ki se ga spominjate in prižigate svečke na njegovem		
		preranem grobu.
		Vsi njegovi.
		Leto dni že v grobu spiš, a v naših .srcih Še živiš. \'i dneva, ni noči, da ne hi bila med nami ti. Solza žalosti in bolečina te zbudilo m. ostalo je le praznina, ki hml" boli
		
		V SPOMIN
	"Str	IVANKI
	0	PRAŠNIKAR
Štirinajstega junija mineva leto, odkar si nas za vedno zapustila, a bolečina v naših srcih je še vedno ostala. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečke in se je spominjate.		
		Vsi njeni
		V SPOMIN
		
		Osemnajstega junija mineva peto leto.
		odkar nas je nepričakovano zapustila naša
		draga žena, mami, babi, sestra in teta
	* K	VERONIKA SRŠA
	JI ¿3	rojena Knez
		iz Domžal
Iskrena hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem prera-		
nem grobu ter ji prižigate svečko.		
		Vsi njeni
		
a / m
Ločitev je naša usoda, srečanje novo upanje.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, očka, dedi, brat, stric in bratranec
RIHARD VESEL
iz Domžal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom iz, njegovega rojstnega kraja Lazeč, za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala njegovim lovskim tovarišem LD Draga-Trava, dr. Starbkovi in sestri za lajšanje njegove težke bolezni, patronažni sestri ge. Pirnatovi, gospodu kaplanu za svečan pogrebni obred, Aleševim sodelavcem »Farme« Ihan, podjetju »ARKO« IZ Vrhnike.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Imeti rod. je najlepše darilo
Ko izgubiš, kar si imel najraje, izgubiš vse.
Ni te no pragu, m te v hiši.
Nihče tvojega glasu ne sliši.
Zato pot vodi nas tja. kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo.
V 42. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, ljubljena žena, hči, sestra, teta
Elka Tomic,
roj. Cerar, iz Depale vasi.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vaščanom Depale vasi (posebej še družinam - Depala vas I), sošolcem, znancem, sodelavcem I lipermarketa Mercator Domžale, družbi Mercator d.d., kolektivu LPP in Maximarket Ljubljana, Vrtcu Urša-Domžale, Osnovni šoli Domžale, Osnovni šoli Trzin, Gimnaziji Domžale, NK Domžale, Občini Domžale, stanovalcem Matije Tomca 2 Domžale in navsezadnje gospodu duhovniku za mašo in pevcem ter vsem ostalim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ali kakorkoli pomagali v težkih trenutkih.
Jovo, Aleksandar, Luka, Uroš in Nikotina Tomič
Kakti proženje dom. dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela t\'ojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Jožeta Malija
s Hudega pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodoma župnikoma Janezu Jarcu in Jožetu Tomšiču ter cerkvenemu pevskemu zboru za lepo petje. Vsi njegovi
		V SPOMIN
		
	t * A\W	Enaindvajsetega junija bo eno leto, odkar je mnogo prekmalu prenehalo biti veliko
		Karmino srce.
		Dolgotrajna, kruta bolezen te je odtrgala od nas, a vendar je misel nate živa in spomin v srcih večen. Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Hvala tudi dr Marjeti Volk.
		
ki ji je vsa leta ooiezm nuaua vso siroKovno in moralno pomoč ter vsemu osebju Onkološkega inštituta za nesebično skrb. Prijateljem in znancem se še enkrat zahvaljujem za vso moralno podporo, ki ste nama jo dajali dolga leta bolezni . . Karmen, hvaležen sem ti, da sem bil lahko tvoj življenjski sopotnik vse do bridkega konca...		
		Ivo Ivanac
Ni več tvojega glasu, ni več nasmeha, je čas sedaj, ko se zasanjam le v spomine
V SPOMIN
Osemindvajsetega maja je minilo žalostno leto, ko je za vedno odšel moj dragi
TOMAŽ KOGOVŠEK
po domače Staretov deda, iz Doba
Zelo te pogrešam, dragi Tomaž Lidija
ZAHVALA
Ob tragični izgubi sina, brata, strica, vnuka in nečaka
SAŠA
POTOČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Šimencu, pevcem, trobentaču, kolektivu Lip Radomlje ter pogrebni službi Vrbančič.
Posebna hvala tudi motorističnemu klubu VAŠKI BOYSI za prelep govor ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: ati Maks. sestra Maja
ln memoriam
Bojan Skebe
Letos je minilo 10 let, od kar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil dragi sošolec in iskreni prijatelj, takratni obiskovalec 8.b razreda Osnovne šole Domžale.
Na začetku poti se rano rodiš in zaživiš in postaneš nekomu dober prijatelj. Na koncu poti prerano umreš in greš. a v srcu ostaneš dober prijatelj. B, Marku
Pred kratkim smo se v ljubljanskem lokalu zbrali nekdanji sošolci in razredničarka 8.b. da proslavimo 10. obletnico valete. Nekateri so si že ustvarili družino, drugi so na dobri poti k temu, nekateri končujejo študije, večina pa nas že hodi v službo. A nekdo je tisti večer manjkal. Po vseh pravilih bi moral sedeti za isto mizo z nami in z. nami deliti izkuš-
nje, ki smo jih doživeli v teh pičlih desetih letih ter se spominjati dobrih trenutkov doživetih v šolskih klopeh domžalske OŠ. Prepričana sem, da smo vsi navzoči začutili praznino in se potiho vsak pri sebi spomnili na Bojana, ki nas je nežele zapustil ravno, ko smo zaključevali osmi razred. O tem nismo govorili, ker je bilo dovolj hudo že takrat in se tako žalostnih trenutkov naglas ni prijetno spominjati. Vendar v naših srcih še vedno živi spomin na sošolca Bojana.
Vedno je in vedno bo v srcu ostal spomin nate, dragi prijatelj.
Barbara Markič
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 3/05), v sodelovanju s POŠTNO BANKO SLOVENIJE d.d.- Bančno skupino Nove KBM d.d., objavlja
JAVNI RAZPIS
za posojila s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2006
1. RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil znaša 225.000.000 SIT (938.908.36 €). Posojila se plasirajo preko bančne organizacije, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
2. PREDMET JAVNEGA POZIVA
Posojila se dodeljuje za naslednje namene:
a) nakup opreme ter strojev za uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje in izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja;
b) izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti;
c) nakup nove in generalno obnovljene opreme;
d) nakup, opremljanje in urejanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
e) nakup, graditev in prenovo poslovnih prostorov; 0 nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti;
g) investicije v osnovna sredstva, ki bodo služila pospeševanju turizma v občini.
3. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Za posojilo lahko zaprosijo naslednji upravičenci:
gospodarske družbe, ki se uvrščajo med male družbe, ker izpolnjujejo na bilančni presečni datum letne bilance stanja zadnjega poslovnega leta dve od naslednjih meril: povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50; čisti prihodek od prodaje ne presega 1.749.372.000 tolarjev; vrednost aktive ne presega 874.686.000 tolarjev;
samostojni podjetniki in ostali zasebniki, za katere se smiselno uporabljajo pravila za majhne družbe. Sedež upravičenca ter kraj investicije morata biti na območju občine Domžale.
Občina bo upravičencem subvencionirala obrestno mero v skladu s pravilom »de minimis«, ki določa, da znesek pomoči upravičencu ne sme preseči 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Do pomoči niso upravičena podjetja iz dejavnosti transporta, kmetijstva in ribištva. Pomoč se ne dodeljuje za izvozno dejavnost, kije neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanavljanjem in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
4. PREDNOSTNI KRITERIJI
Posojila se prednostno dodeljujejo podjetjem, ki:
odpirajo nova delovna mesta;
dajejo pozitivne ekonomske učinke;
uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces;
dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini;
so turistično in promocijsko usmerjena.
5. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI
doba vračanja posojila znaša do 8 let, letna obrestna mera: tri mesečni EURIBOR + 0 %, višina posojila ne sme biti višja od 75% predračunske vrednosti investicije;
višina zaprošenega in odobrenega posojila ne more biti nižja od 1.000.000,00 SIT;
višina nadomestila : 0,7% enkratno od zneska posojila;
banka bo odločitev o višini posojila sprejela na podlagi posojilne sposobnosti, plana poslovanja prosilca ter ustreznega zavarovanja,
posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. Skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15.12.2006.
Posojilojemalec v soglasju z banko za zavarovanje rednega odplačevanja posojil, obresti in drugih stroškov banki lahko predloži:
4 (štiri) bianco menice in 4 (štiri) plačilne naloge;
plačilo zavarovalne premije pri zavarovalnici (samostojni podjetniki);
zastavno pravico na nepremičnine in premičnine in vinkulacijo zavarovalne police v korist PBS d.d. ;
zastavno pravico na vrednostnih papirjih;
morebitno drugo obliko zavarovanja.
6. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale. si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Pravilno
izpolnjeni vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija:
a. dokazilo o obstoju podjetja:
samostojni podjetnik: fotokopija priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1/2) potrjenega od pristojne izpostave Davčne uprave RS (v nadaljevanju DURS) in original potrdila o vpisu v register samostojnih podjetnikov;
gospodarska družba: fotokopija sklepa o vpisu družbe v sodni register, ki ni starejši od 1 meseca in odločba o opravljanju dejavnosti;
ostali zasebniki: dokazilo o registraciji;
vsi prosilci: fotokopija obvestila o matični in davčni številki.
V kolikor prosilec opravlja obrtno dejavnost, mora predložiti še fotokopijo obrtnega dovoljenja.
b. dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti:
fizične osebe: potrdilo o plačanih davkih od pristojne DURS, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto, potrjena davčna napoved s strani DURS za preteklo leto, razen komitentov POŠTNE BANKE SLOVENIJE d.d.: izpis prometa na transakcijskem računu po mesecih za zadnjih 12 mesecev (izda ga banka, pri kateri ima kreditojemalec odprt račun);
pravne osebe: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida za preteklo leto, s prilogami in potrdilo o odaji na AJPES;
vsi prosilci razen komitentov POŠTNE BANKE SLOVENIJE d.d.: podatke o solventnosti.
c. vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto: poslovni načrt ali kratek investicijski program za investicijo.
č. dokazilo glede na namen posojila:
pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun; pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo in garancijo izvajalca generalnega popravila.
pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke;
pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov; overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča; lokacijska informacija, ki opredeljuje zemljišče za gradnjo poslovnih prostorov;
pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo;
pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. veljavna lokacijska informacija, če je to potrebno glede na vrsto investicije, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
d. izpis števila vseh zaposlenih izdan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali navedbo števila zaposlenih s priloženimi fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 1/2).
e. dokumentacija za zavarovanje posojila:
v primeru zastave nepremičnine nov originalni zemljiškoknjižni izpisek (ne starejši kot 14 dni) in cenitev nepremičnine (ki je predmet zastave) oziroma kupoprodajna pogodba, ki ni starejša od 1 leta in iz katere je razvidna vrednost nepremičnine, ki bo predmet zastave oziroma predložitev drugega dokumenta iz katerega je razvidna vrednost nepremičnine;
v primeru, daje posojilojemalec začetnik, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno dodatno likvidno zavarovanje (poroštvo podjetja ali samostojnega podjetnika, zastava vrednostnih papirjev...);
v primeru druge oblike zavarovanja temu ustrezna dokumentacija.
f. pisna izjava prosilca, da za isti namen kot zaproša za posojilo, še ni prejel sredstev iz državnih ali mednarodnih virov po shemi »de minimis«, oz. če jih je dobil, mora navesti višino prejetih sredstev.
Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača.
7.   OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava komisija pri Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odobritvi subvencije na predlog komisije izda Oddelek za finance in gospodarstvo. Zoper sklep iz prejšnjega stavka je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županji Občine Domžale.
8.   NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 07.07.2006 do 12. ure oziroma do porabe sredstev 11.08.2006, 15.09.2006 in 25.10.2006, če le-ta na podlagi prispelih vlog do 07.07.2006 oz. kasnejših rokov ne bodo razdeljena. Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti, skupaj z zahtevano dokumentacijo, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale, z oznako "Posojila za podjetništvo".
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM
9
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99,124/00,79/01, 30/02 in 56/02), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za izobraževanje na področju obrti in podjetništva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02), objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izobraževanja vajencev ter sofinanciranje izobraževanja samostojnih
podjetnikov nosilcev dejavnosti, s sedežem v občini Domžale
L RAZPISANA SREDSTVA IN PREDMET JAVNEGA POZIVA
V proračunu Občine Domžale za leto 2006 so na postavki »Spodbujanje obrti in podjetništva - dualni sistem; izobraževanje podjetnikov« zagotovljena sredstva v višini 3.000.000 SIT (informativno: 12.518,77€) za enkratno finančno pomoč k šolnini samostojnim podjetnikom za različne smeri izobraževanja, s ciljem pridobitve dodatne splošne izobrazbe ter enkratno finančno pomoč za izobraževanje vajencev, ki se izobražujejo za obrtne poklice. Sredstva se dodelijo po pravilu »de minimis«, kar pomeni, da znesek pomoči na posameznega upravičenca ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči.
2. UPRAVIČENCI
finančno pomoč za izobraževanje vajencev lahko uveljavljajo majhna podjetja in samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale; finančno pomoč k šolnini pa lahko uveljavljajo samostojni podjetniki, ki so nosilci dejavnosti in imajo najmanj 6 mesecev pred oddajo vloge sedež na območju občine Domžale.
3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN POTREBNA DOKUMENTACIJA
Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega razpisa le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov, a.) /a pridobitev finančne pomoči k šolnini morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo:
izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi,
priglasitveni list, obrtno dovoljenje, potrdilo o vpisu za šolsko leto 2005/06, potrdilo o plačanih stroških izobraževanja za šolsko leto 2005/06, na katero se glasi vloga za finančno pomoč, predmetnik in potrdilo o vsaj polovici opravljenih iz-
pitov za šolsko leto 2005/06.
b.) Za pridobitev enkratne finančne pomoči za izobraževanje vajencev morajo prosilci predložiti naslednjo dokumentacijo:
izpolnjen obrazec, ki ga pridobijo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi,
priglasitveni list, obrtno dovoljenje oziroma fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register,
fotokopijo sklenjene pogodbe z vajencem (pogodba o izobraževanju), potrjeno od Obrtne zbornice.
4. VIŠINA SUBVENCIJE
a. ) Višina finančne pomoči k šolnini se določi glede na obseg vlog in razpoložljiva proračunska sredstva ter lahko znaša največ 110.000,00 SIT oziroma 50% stroškov Šolnine (upravičeni strošek);
b. ) Enkratna finančna pomoč za izobraževanje posameznega vajenca se določi glede na obseg vlog in razpoložljiva proračunska sredstva, veridar največ do višine 110.000,00 SIT oz. 70% upravičenih stroškov.
V primeru, da je vlog več, kot je zagotovljenih sredstev, imajo pri dodeljevanju finančnih sredstev prednost prosilci, ki v preteklem letu niso prejeli sredstev iz občinskega proračuna za enak namen.
V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan takoj vrniti prejeta sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zamudne obresti se obračunavajo od dneva prejema do dneva vračila sredstev.
5. OBRAVNAVANJE VLOG
Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki bo s sklepom odločil o posamezni vlogi. Občina bo finančno pomoč nakazala upravičencu na podlagi pravnomočnega sklepa o dodelitvi sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 07.07.2006 oziroma do porabe sredstev, vendar najkasneje do vključno 30.10.2006, če razpisana sredstva na podlagi prispelih vlog do 07.07.2006 ne bodo razdeljena.
Vloga z vso potrebno dokumentacijo mora biti vložena v zaprti kuverti z oznako na prednji strani "Ne odpiraj-javni razpis za podjetništvo". Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721 -42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM
9
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (l r.l.RS, št. 79/99), Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2006 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/06) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02 in 05/06), v sodelovanju z Deželno banko Slovenije d.d. objavlja
JAVNI RAZPIS
za posojila s subvencionirano obrestno mero za razvoj kmetij in
kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale za leto 2006
1. RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana vsota posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale za leto 2006 znaša 32.000.000,00 SIT (133.533,63 €). Posojila se plasirajo preko bančne organizacije, s katero Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri odobravanju dolgoročnih posojil.
2. PREDMET JAVNEGA POZIVA
Posojilo se lahko dodeli za naslednje namene:
nakup, graditev ali rekonstrukcija prostorov za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti,
za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije,
za nakup kmetijskih zemljišč,
za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih inlrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva.
3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
Posojilo se lahko dodeli, če pomeni za prosilca spodbudo pri kmetovanju oz. prosilec potrebuje pomoč,
za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in je kmetija vpisana v register kmetijskih gospodarstev pri pristojnem državnem upravnem organu,
osnova za investiranje je investicijski razvojni program, ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev in kjer je podana ocena možnosti preživetja kmetijskega gospodarstva (konkurenčnost, zagotovljenost trga ...) ter ustreznE poklicnE sposobnosti in zmožnosti prejemnika pomoči; dodeljena sredstva morajo biti izkazana kot nujna, od katerih je odvisen obstoj kmetije,
sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale.
4. POSOJILNI POGOJI
Višina posojila ne sme biti višja od 75% predračunske vrednosti investicije in praviloma ne more biti nižja od tolarske protivrednosti 4.400 1:1 JR po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki velja na dan razpisa posojila,
doba vračanja posojila je 5 let, obrestna mera: EURIBOR + 0 %,
posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko in s katero
tudi Občina Domžale sklene ustrezno pogodbo o medsebojnem sodelovanju,
skrajni rok za črpanje posojila s subvencionirano obrestno mero za posojilojemalce je 15.12.2006.
5. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Prosilec zaprosi za pridobitev posojila na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi. Pravilno izpolnjeni vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija:
posestni list za celotno posestvo,
fotokopija potrdila o davčni številki,
potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov,
dokazilo, da ima vsaj en družinski član status kmeta, odločba o odmeri katastrskega dohodka za leto 2005, potrdilo zadruge ali druge odkupne organizacije o vrednosti oddanih kmetijskih pridelkov v preteklem letu,
krajši investicijski razvojni program, ki ga izdela kmetijsko svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev in kjer je podana ocena možnosti preživetja kmetijskega gospodarstva (z vidika konkurenčnosti, zagotovljenosti trga...), odvisno od namena porabe posojila:
a. ) overjena kupoprodajno pogodba ali predpogodba za nakup kmetijskih zemljišč ali
b. ) veljaven predračun za gradbena dela oziroma nakup opreme ali kmetijske mehanizacije,
v primeru, da gre za gradnjo mora biti vlogi priložen ustrezen upravni akt: gradbeno dovoljenje ali veljavna lokacijska informacija.
Posojilojemalec v soglasju z banko zavaruje redno odplačevanje posojil, obresti in drugih stroškov banki na naslednji način:
vpis hipoteke,
zavarovanje pri zavarovalnici, dva kreditno sposobna poroka, zastava depozita ali vrednostnih papirjev.
Dokumentacijo v zvezi z ureditvijo zavarovanja ureja vsak
posamezni prosilec z banko.
6. OBRAVNAVANJE VLOG
Vloge za odobritev subvencioniranja dela obrestne mere obravnava komisija pri Oddelku za finance in gospodarstvo. Sklep o odobritvi subvencije na predlog komisije izda Oddelek za finance in gospodarstvo. Zoper sklep iz prejšnjega stavka je v roku 8 dni od prejema možno vložiti ugovor pri županji Občine Domžale.
7. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG
Rok za dostavo vlog je 07.07.2006 do 12. ure oziroma do porabe sredstev 11.08.2006, 15.09.2005 in 25.10.2006, če le-ta na podlagi prispelih vlog do 07.07.2006 oz. kasnejših rokov ne bodo razdeljena.
Prosilci vložijo vlogo za posojilo v zaprti kuverti, skupaj z. zahtevano dokumentacijo, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, I juhljanska 69, Domžale, z oznako "Posojila za kmetijstvo". Dodatne informacije lahko dobite po tel. 01 721-42-51 Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Občina Domžale ŽUPANJA Cveta ZALOKAR ORAŽEM
»j
Na podlagi 12. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale, št. 9/2004) Oddelek za družbene dejavnosti Občine Domžale objavlja
JAVNI RAZPIS
Za dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v občini Domžale za leto 2006
1. Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja v občini Domžale v letu 2006 za kandidate, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče v občini Domžale.
2. Višina sredstev
Enkratne štipendije za študijska izpopolnjevanja se podelijo v skladu s proračunskimi sredstvi. Ob izpolnjevanju pogojev prispelih vlog, določenih v tem razpisu in Odloku o štipendiranju v občini Domžale, je predviden skupni znesek, ki se nanaša na ta razpis, 1.200.000,00 SIT.
Predvideni zneski enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
- zajamčena plača v RS, pomnožena s faktorjem 2.5 za magistrski študij,
- zajamčena plača v RS, pomnožena s faktorjem 3 za doktorski študij,
- zajamčena plača v RS, pomnožena s faktorjem 2 za ostala študijska izpopolnjevanja.
Odobreni znesek enkratne štipendije ne sme presegati dejanskih stroškov izpopolnjevanja.
3. Potrebna dokumentacija - priloge, ki se predložijo k vlogi:
- izpolnjen obrazec: »Vloga za dodelitev štipendije«,
- življenjepis,
- dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto,
- dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja
- dokazila iz drugega odstavka 7. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale:
- dokumentacija, s katero se izkazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografija objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno),
- dokaze o vključevanju v delo društev in organizacijah v občini Domžale,
- dokazila iz 9. člena(Odloka o štipendiranju v občini Domžale:
- študijski program oziroma program srečanja ali obiska, povabilo oziroma napotilo ustrezne ustanove,
- načrt financiranja projekta,
- potrdilo o dosedanji uspešnosti.
V primeru šolanja na šoli, ustanovi ali univerzi v tujini je vlogi potrebno predložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z. ocenami oz. vrednotenjem RS.
4. Merila, ki se upoštevajo pri podeljevanju enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja:
Pri podeljevanju enkratnih štipendij se smiselno uporabljajo določbe 7, člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale, ki določa merila za podeljevanje štipendij nadarjenim dijakom in študentom in kjer je med drugim navedeno, da se:
- upošteva dijakov oziroma študentov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen. Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne rezultate v smislu nadarjenosti. Enkratno štipendijo je možno pridobiti za isti program oziroma isto stopnjo programa ali študija le enkrat.
5. Vloga
Obvezni obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko razpisi. Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji, določenimi v Odloku o štipendiranju v občini Domžale (Uradni Vestnik Občine Domžale št. 9/2004). Podelitev štipendije se izvede v upravnem postopku.
6. Rok in način oddaje vloge
Obrazec »Vloga za dodelitev štipendije« z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do ponedeljka, 26. junija 2006. Kandidati oddajo vlogo na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označbo »JAVNI RAZPIS - ENKRATNE ŠTIPENDIJE« na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
patum: 06. junij 2006 Številka: 60400-4/06-33
OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, na podlagi 4. člena Odloka o dodeljevanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 6/01) objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov v najem
Predmet razpisa so poslovni prostori v drugem nadstropju objekta na Ljubljanski 36. Domžale:
1. pisarna v površini 34,44 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 2,02 m2 in predprostora v površini 11,99 m2,
2. pisarna v površini 28,20 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v površini 2,02 m2 in predprostora v površini 11,99 m2.
Poslovna prostora se lahko oddata ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovni prostor znaša 1.715,00 SIT/m2. Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
3. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 3 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "ZA JAVNI RAZPIS P.P. - NE ODPIRAJ".
Rok za oddajo ponudb je 10 dni od objave razpisa. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine.
Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani interesent dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina, valorizirana z indeksom rasti življenjskih stroškov, vrne upravičencu.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 7241 110, int. 182 (mag. Sonja Sprukj.
Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni praviloma v 15 dneh po izbiri.
OBČINA DOMŽALE
Turistično društvo
Preserje pri L,ukovici
prireja
galopske dirke
v nedeljo, 2. julija 2006, ob 14. uri v Preserajh pri Lukovici
Podrobnejše informacije dobite na
tel. 01/7235-628 ali 041/223-635 Stane.
M<A(a/
\ Domžale
Demeter
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
BIODINAM1ČNI PRIPRAVKI
Ali veste katere vse biodinamične pripravke uporabljajo biodinamični kmetje in vrtičkarji pri svojem delu na poljih, sadovnjakih, živinoreji, vrtnarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu in vrtičkarstvu za izboljšanje kvalitete pridelan hrane za ljudi in krme za živali? Kompostni pripravki:
iz lubja hrasta (dob) i/ regratovlh cvetov sok iz. cvetov haldrijana
508 - njivska preslica
502 - iz cvetov rmana 505 -
503 - iz cvetov kamilice 506 -
504 - iz velike pekoče koprive 507 -Pripravki za škropljenje
500 - gnoj iz roga
501 - kremen iz roga Pripravek iz kravjaka po Mariji Thun Razni čaji za zaščito in krepitev rastlin I lomeopatski preparati
Najboljši način, da se spoznate s temi preparati je. do se včlanite v ttniitvo Ajda Domžale.
KJE SE LAHKO VČLANITE:
- Na sedežu društva Ajda Domžale. Področje 10, tel.: 01 721 48 00
- Na predavanjih v knjižnici Domžale
KOLEDAR DRUŠTVENIH AKTIVNOSTI V:
maj in junij 2006:
- KDAJ: torek 13.06.2006 ob 19"" uri.
- KJE: v učilnici gasilskega doma. Savska ul. 2. Domžale,
- KAJ: predavanje: "Uspehi m veselje z biološko-dtna/ntčntfn kmetovanjem ",
- KDO: predava: ga. Mihaela Zalokar.
K.IK LAHKO DOBITE PRIDELKE:
na Dcmeter kmetijah:
o    Videmšck Cvelka. DOB 0172120 03
o   Udove-Oalei Marija, kraSn.ia 01 723 41 60
o    Golob lris in Tomaž. NI VITI•    (141 365 olK
V	E		1		*/ TRGOVINA
iS TEAM				I d.o.o.	
Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah tel.: 01/724 65 55, 01/724 65 50, 031/395 395
Junij je mesec za GRANDE PUNTO
NMbolje prodajani medel v Evropi » nojem segmentu ".prostornejši v svojem segmentu,
NAJvgedftejil pogoji nakupi...
1/3TM0J HH'/2TKU 1/3 to EM UTTO.
1/3 ČEZ ME Uit |m^/2tEZEMIiT»
www.veit-team.si
Ol
d.o.o.
RAZSTAVNI SALON
Tržaška c. 245, Ljubljana
tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174
www.gvt.si
_ Ivv. v_ llv   L—lV ^_
ZA NOVOGRA PVC OKNA IN VRATA
PET PREKATNI GriOAHt-Vesipt *" ^'f**
SD FAN VIT-AS Brezje za prijetne počitnice
Športni, plavalni tabori v Domžalah, tudi ob Kolpi
Športni tabori so namenjeni otrokom od 5. do 10. leta starosti in mladini od 11.-15. leta, ki želijo z nami preživeti športni počitniški teden, v katerem bo prav vsak dan nekaj novega. Program bo potekal v domžalskem športnem parku, na bazenu, teniškem centru len len. atletskem stadionu in v okolici Krtine in v Turnšah. Vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 ure.
Organizirano bo tudi brezplačno varstvo otrok: zjutraj od 7.00 do 8.00 ure; popoldan od 15.00 do 16.00 ure. Tabori bodo od začetka julija do srede avgusta. Plavalni tabori bodo na domžalskem bazenu vsak dan od ponedeljka do petka od 10.00 dol 5.00 ure, ob slabem vremenu gremo v vodni park Allantis v Ljubljano. Neplavalci in mlajši otroci obiskujejo program
KONJIČEK, ostali obiskujejo program DELFINČEK, programa se bosta izvajala vse počitnice - od 25. junija do 25. avgusta. Športni tabor ob Kolpi je namenjen otrokom od 7 do 11 leta in mladini od 12 do 18 leta. Potekal bo v čudovitem okolju doline Osilnice ob južnem robu Slovenije na meji s Hrvaško ob reki Kolpi. Več slik si lahko ogledate na www. osilnica.si in www.kovac-kolpa. com Število mest je omejeno! V vseh taborih otroci prejmejo majico in darilo.
1. Izpolnjeno prijavnico pošljete na naslov: SD FAN VIT-AS Brezje 18. 1233 DOB
2. Vse potrebne podatke otroka pošljete po elektronski pošti na naslov: fanvitas@volja.net
3. Prijavo oddate po telefonu: 01/724 92 03, 040/209 066,040/240 100
SD FAN VIT-AS Brezje za prijetne počitnice
□ Športni tabor v Domžalah
□ Plavalni tabor v Domžalah
□ Športni tabor ob Kolpi
Ustrezno dopolnite in označite!
Ime in priimek otroka:__
Datum rojstva:
Naslov:_______
Telefon:___
Šola/vrtec:.
Podpis staršev: Program:_
. Termin:
sam
D top dom
skupina Akcija od 15.6. do 29.6. 2006.
V petek 16. junija in
-.-   v soboto 17. junija vas čaka
w
manjše
presenečenje.
>3>
0JÜ
1
4?r. v&
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše. Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00: PC Latkova vas. Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00: P£ Nazarj« Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60: PE Stranje. Zg.
Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 0 V 729 62 82: PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80
Novi Peugeot 207.
Poln življenja.
www.207.peugeot.si
v
Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov: izrazitega značaja, skladnega oblikovanja in vrhunske tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnodušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v resnično strastno doživetje.
PEUGEOT ™.o«o<a TOTAL. UŽITEK V DOVRŠENOSTI,
207 | Poraba- kombiniran mlin voin|e; 4.5 - 7 I/I00 km. EmbJ|a CO,: 120- IMtflm.
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje Tel.: OT 722 77 98, 01 722 81 31, 01 722 88 68
www.rodex.si
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okna in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
- uokvirjanje slik
9. Slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike
.lable (Loka pri Mengšu) 10. junij 2006, ob 11. uri
na prostoru Centra za razvoj kmetijstva in podeželja
Vabljenil
OTELO
UIELLI1E5B CEflTER
Avtošota AMZS
Sola s tradicijo.
Podružnica AMD ZVEZDA Domžale Ljubljanska cesta 87
T 01 721 3180
GSM 041 518 726
www.avtosola.amzs.si
osola
POČITNIŠKI PAKETI
B kategorije od 15. junija do 20. julija 2006
K/1RO
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/ 72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015
I
F Fi c
Smo podjetje, specializirano za proizvodnjo in razvoj klasičnega ali z vrhunsko tehnologijo obdelanega netkanega tekstila ter večplastnih tekstilij za različne tehnične aplikacije v številnih panogah industrije. K sodelovanju vabimo kreativne, dinamične in ambiciozne osebe za delovno mesto:
UPRAVLJALEC STROJEV (M/Ž)
8 oseb - za delo v proizvodnji, za določen čas Pogoji:
- IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri,
- osnovno računalniško znanje -štiriizmenskodelo
- poskusno delo 3 mesece
Nudimo stimulativen zaslužek, dinamično delo in strokovno izpopolnjevanje ter možnost podaljšanja zaposlitve, sklenjene za določen čas 6 mesecev.
Če je ponudba vzbudila vašo pozornost, nam pošljite pisno prijavo z dokazili in življenjepisom v 10 dneh na naslov: Filc d.d. Mengeš, Slovenska c. 40,1234 Mengeš. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor in jih o izidu razpisa obvestili v 14 dneh po izboru.
Družba Vele
Peti neživilski program prihaja
Družba Vele d.d. je pred kratkim v Mariboru odprla prvo samopostrežno maloprodajno enoto Office 1 Superstore v Sloveniji. Opogumljeni s hitrim in uspešnim razvojem Štirih neživilskih programov, ki jih upravljajo, so se v družbi namreč odločili za nadgradnjo programa papirnic Tempera. Poleg izbranih izdelkov lastne trgovske blagovne znamke Office I Superstore, ki so na voljo v papirnicah, pa ves pisarniški material, opremo in storitve svojim strankam odslej zagotavljajo tudi v novo odprti prodajalni na Ptujski cesti 176 v Mariboru.
Koncept prodajaln Office 1 Superstore je na slovenskem trgu novost, ki bo vsekakor vplivala na strukturo in na dinamiko ponudnikov na tem področju. Družba Vele d.d. je prva, ki svojim strankam predstavlja nov in svež koncept trženja ter prodaje celovitih rešitev za pisarne, od pisar-
niškega materiala in drugih izdelkov do široke palete storitev. Za svoje kupce so pripravili več tisoč produktov in možnost izbire med priznanimi blagovnimi znamkami ali pa njihovo cenovno zelo konkurenčno lastno trgovsko znamko Office 1 Superstore. Ključna prednost, za katero so v Vele d.d. prepričani, da bo pripomogla k uspešnosti prodajaln, pa je oddelek Poslovne storitve. Namesto vas bodo poskrbeli za pošiljanje faksov, fotokopiranje, vezanje v spiralo, zapisovanje dokumentov na različne medije, nudijo izdelavo vizitk in žigov, plastificiranje in tisk na različne materiale. Nad določeno vrednostjo vam bodo naročeno brezplačno dostavili, pri njih kupljeno pohištvo pa vam bodo brezplačno sestavili. Njihovi sodelavci vam bodo pri nakupu pomagali in svetovali tako osebno na prodajnih mestih kot tudi pri naročanju preko brezplačne telefonske številke, e-pošte ali telefaksa. Vse za vašo pisarno vam je torej odslej na voljo pod eno streho in po izjemno konkurenčnih cenah. Z Office 1 Superstore lahko občutno prihranite pri stroških, udobno naročanje in nakupovanje kar na štiri načine pa prihrani tudi vaš vedno bolj dragoceni čas.
T. S.
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
K
Lr~"|
"O J.......\
TRGOVINA z AVTODELI
- potrošni material
- zavore
- sklopke
- filtri - amortizerji - metlice, brisalci
RADOMLJE
trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi za DIABF TIKI domačo potico, ročno i/delane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 2I.S0 ure
DARCOMPUTERS
TPC B'eza, Breznikova 15, Domžale www.dar-computers.si, tel.: 01 721 66 34
sistemi po vaših željah | svetovanje | hitra dobava potrošni material | igre j servis vseh vrst računalnikov
mali oglasi
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV
s.p. Preserje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
Izposojam  vrtifkarske stroje:
prezračevalec trave, motokulti-vator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam pre-peličja jajčka. EKO AGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
URMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157,041 322 571
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS NAHTI-GAL, d.o.o. Domžale. GSM: 041 732 267.
Zaposlimo dve ženski, redno ali honorarno: eno za pomoč v gostinstvu in rtio za strežbo v gostinstvu. Tel.: Andrej: 041 356 710
Prodam peč Stadler 25kw, kombinirano olje trdo gorivo, gorilec API s predgrevanjem olja in sesalno garnituro, Štiri zimske gume za C3 tel. 031 391 012
Mali Losinj popolnoma novi apartmaji
9   v idilični mestni hiši s čudovitim pogledom na zaliv in mesto.
- sprehajalne poti ob morju
- aerodrom
vvww.vilamirakul.com
Ta cuoeziua noč .
Petek, 23. junija 2006   Turnše   VSTOP PROST!
od 16.00 do 20.00 ure
klovn Zare   »Najboljši par« gledališče Klovn Niko - balonska atrakcija »Čudežni prah« - Maja Končar in Nina Ivanič
Plesni studio Miki    Čarodej Grega _»Od zemlje do zemlje« musical
ob 20.30 uri
Kamniški koledniki    New Swing Quartet
Otroška folklorna skupina Domžale    Družina Kozlevčar Nina Kompare    Oto Pestner    Folklorna skupina »Tine Rožanc«    Harmonikarice Zupan ^^^^Štajerskih 7   Otro: ;ka sku| >ii ia Pinochio
I Veselica z ansamblom Štajerskih 7
ÄSÖ.
Q trigl
a j/ KS0O0
—~-—-,        a._.T^^ KRAJI VNA
roltek;] HELIOS SKl¡h,ST
av
HOKJAhl) PRECISE
PIVOVARNA
W M
1*
m
UNION
dornet
ARBORETUM
« V o I i J I Po I » k
M mmm »am
CUM    r     W A
Prireditveni prostor Turnše
Dobrodošli!
♦*/NA*N
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
2. JULIJ 2006 - PO DOMAČE PRI REPANŠKU
22. tekmovanje harmonikarjev
.lavni sklad za kulturne dejavnosti republike Slovenije, območni izpostavi Domžale in Kamnik, gostilna Repanšek in občine Domžale, Kamnik, Komenda. Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin bodo v nedeljo, 2. julija, s pričetkom ob 15.00 na Homcu pri Radomljah pripravili že 22. jubilejno tekmovanje harmonikarjev omenjenih občin. Vsi harmonikarji omenjenih sedmih občin se bodo lahko prijavili na dan prireditve od 13.00 do 14.30 ure.
V nedeljo bosta tekmovanje vodila Konrad Pižorn-Kondi in Alenka Resman. Po tekmovanju pa bo igral ansambel Karavanke.
Dobrodošli'
¥
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
OPTIKA
brk; IIA
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• okulistični pregled
• veliko izbiro okvirjev
• kakovostnih stekel
• sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure
vec
cev
H Mercator
Obratovalni časi v juniju:
Samopostrežna prodajalna in mesnica
DOMŽALE
Kolodvorska 3, 1230 Domžale MESNICA, Kolodvorska 3, 1230 Domžale obratovalni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 13. ure nedelja od 7.30 do 11.30 ure
Samopostrežna prodajalna
Šaranovičeva 19, 1230 Domžale obratovalni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto
Samopostrežna prodajalna
Breznikova cesta 61 a, 1230 Domžale obratovalni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure sobota od 7. do 15. ure nedelja zaprto
Dobrodošli!
VODOTERM
www.vodoterm.si
Za popotno udobje toplote v vašem domu. Napredna tehnika, sodobna oblika.
.za razumno varčne.
DeDietrichA
THIRMIOUE
ww.dedietrichthermique.com
Želite z manjša t i stroške ogrevanja? j0tit^L
Spustite sonce v svoj dojijj^L
IZBERITE KOMBINACIJO SOLARNE IN KONDENZACIJSKE PLINSKE TEHtfffTj^
Tudi pozimi sije sonce. S pomočjo sodobnih visokoproduklivnih kolektorjev in zologovnikov tople vode (750 - 10001), ogrevamo tudi prostore in ne samo sanitarno vodo.
PREDNOSTI: ORGANIZIRAMO:
- vsak dan topla voda s pomočjo soma - projekt
- prihranki energije in denarja (za olje, plin...)      - montažo
- vložek se hitro povrne - servis • neodvisnost od cen energije
- povečana vrednost posesti BREZPLAČNO NUDIMO i
- prispevek k varovanju okolja (državne subvencije) - svetovanje
- izdelavo projekta in predračuna
odvoz starega kotla ugodne kredite
Sodobni kolektorji in hranilniki tople vode z vgrajeno varčno kondenzacijsko plinsko pečjo.
VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjunievo 8, SI -1235 Radomlje   ^ ■ hI:00 386 1 722 89 20, 722 74 96, Tel./fax: 00386 1 72289 19, Email: vodoterm.radomlje@swl.nel DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 7-19, sobota: 7 -12*
wa Center tehnike in grad^j" nw^»«»
Ponudba, ki vam pričara pravo navijaško vzduh
X J J      „----, J^r^
Ponudba velja do 29. 6. 2006, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje:
v navedenih M centrih tehnike in vradme: M-     > šir
jdovščina. Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32. tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
* Poslovalnica, ne prodaia akcijskih izdelkov iz programov: gradbeni in instalaciiski materiali, zeleni program, sanitarna keramika in ostalih tovrstnih izdelkov.
Informacije:
• hišni aparati 01/560 61 00
• instalacijski material 01/560 61 73
• avdio - video 01/560 62 15
• računalniški 01/560 62 14
• bela tehnika, gos. aparati 01/560 62 16
• elektro, vodovod, orodje, zeleni program, barve in laki 01/560 61 76
• kopalnice 01/560 61 05
• gradbeni materiali 01/560 62 17
M Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče
Odprto:
od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure.
Obiščite nas!