NASLOV—ADDRESS: Glasilo K. S. K. Jedrnate $117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio.
Telephone: HEndercon 3912
VAŽNO! Do konca leta je asesment mlad. oddelka PROST!

Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
je prva in najstarejša slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki
Posluje ie 47. leto
GESLO KSKJ. JE:
"Vse za vero, dom in narod F
Entered as Second Clan Blatter December 12th, 1923, at the
Office et Cleveland, Ohio, Und« the Act ef
34th, 1911 Accepted for MaOlnc et Special Bete ef Footage Provided for In Section nos. Act of October 3rd, 1917. Aethorlxed on May 22nd, 1913.
N0. 47 — STEV. 47
CLEVELAND, O., 20. NOVEMBRA (NOVEMBER), 1940
VOLUME XXVI. — LETO XXVI.
kskj. narodni obrambni program
1. Zračna divizija :
Št. dr. 2
25 .....
169 .....
25. KAMPANJSKO POROČILO Od 5. novembra do 12. novembra, 1940
..........134 .........................
188 ............................
Znesek $ 1,500 1,000 1,000
$ 3,500
2. Divizija tankov:
108 .........................
$ 500
3.	Divizija vojnega brodovja:
156 ............................ $ 500
4.	Divizija podmornic:
136 ............................ $ 500
193 ............................
500 500
$ 2,500
Skupaj ....................$ 10,500
Odrač. zav. pri dr. št. 50 in 185 po $500....$ 1,000
Skupaj ...................$ 9,500
Zadnji izkaz ..............$494,750
%
5.	Protizračna divizija:
208 ..................-...... $
6.	Topniška divizija:
112 ............................ $
172	............................
173	............................
7. Municijska divizija:
45 .......................
Skupaj ....................$504,250
Joaip Zalar, gl. tajnik. 1,000 SKUPNA ZAVAROVALNINA -j	PO DIVIZIJAH
1,500 Št.	Znesek
ll ................................ $ 80,750
500 '2 ................................ $ 70,750
3 ................................ $ 50,000
500 4................................. $ 73,250
500 5 ................................ $ 52,000
500 6 ................................ $ 58,000
- 7 ................................ $ 88,000
1,500 8 ................................ $ 31,500
$ 1,500 i Skupaj ....................$504,250
Prvega pol milijona dolarjev zavarovalnine dosežene
Star pregovor nam veli, da se tudi počasi lahko daleč pride. Enako je tudi z našo sedanjo kampanjo mladinskega oddelka, traja že več. mesecev.
Kakor je iz današnjega uradnega poročila razvidno, smo z 12. novembrom prekoračili svoto prvega pol milijona dolarjev nove zavarovalnine ($504,250), kar je že precej lepa svota. Računati že danes na zaželjeni končni uspeh, še na drugo polovico miiijona, je težavno, ker imamo do konca tekočega leta samo še sedem tednov. Lahko si pa mislimo in za trdno pričakujemo, da bo teh sedem tednov doseglo svoj rekord iz vzroka, ker je za november in december tudi za novo pristopilo članstvo mladinskega oddelka prost asesment, v resnici najlepša prilika za agitacijo. V št. 45 Glasila ste v tedaj označenih tabelicah lahko videli svote različnih zavarovalninskih razredov ali asesmente, katere si lahko v tem času prihranite tudi pri novih članih; poleg tega ste pa tudi upravičeni do razpisanih kampanjskih nagrad; torej imate kar dvojno korist!
ŠE VEDNO 51 ZASPANIH DRUŠTEV
Med 183 našimi krajevnimi društvi je še vedno 51 takih, ki se za to kampanjo nič ne brigajo; največ takih zaspancev najdemo v osmi diviziji, namreč 37, katerim je predpisana najnižja kvota v znesku $5,000. V resnici čudno, da ne morejo pridobiti najmanjše zavarovalnine?! Vsa čast divizijam 2 in 3, ker so vse aktivne!
ŽIVELO DRUŠTVO ŠT. 45!
Pet naših krajevnih društev je že doseglo svojo predpisano kvoto in sicer: št. 45, 94, 179, 194 in 206. Med vsemi temi gre z lepim zgledom naprej društvo sv. Cirila in Metoda, št. 45 v East Heleni, Mont., ker je svojo kvoto že za polovico prekoračilo, oziroma doseglo 150% iste. Montančani se s tem društvom res lahko postavijo! Čast in priznanje društvu št. 45!
-o-
VABILO
RADODARNOST AMERIŠKIH KATOLIČANOV Washingtonf D. C.—(NC).— Zadnji čas se je po raznih katoliških škofijah širom dežele od vernikov nabralo nekaj nad $1,200,000 v pomoč vsled vojne prizadetim vernikom v Evropi. Kolekto je imela v oskrbi Narodna katoliška dobrodelna konferenca. Največji del te ko-lekte bo razdeljen nesrečnim Poljakom in beguncem v pomoč, okrog $600,000, svota je bila nakazana sv. očetu v Rimu, kjer se nahaja tudi bivši polj ski kardinal Avgust Hlond, ki ima relifno delo v oskrbi.
-o-
PASJA PEČENKA V NEM ClJl
Berlin, Nemčija.—V sled občnega pomanjkanja govejega in drugega mesa v deželi, se bo s 1. januarjem, 1941 začelo tukaj tud pse klati in prodajati njih meso za uživanje. Prodaja takega mesa bo pod nadzorstvom vlade.
ZANIMANJE ZA BOYS
TOWN, NEB. Omaha, Neb.—Zanimanje za občeznano deško sirotišnico v bližini tega mesta s primernim imenom Boys Town, postaja vedno večje, ker prihaja tjakaj dnevno od 1,000 do 1,200 obiskovalcev iz vseh delov Unije. Ustanovnik in vodja iste je Msgr. Flanagan.
-o—-
FARNA POSREDVALN1CA ZA SLUŽBE Brooklyn, N. Y.—(NC)—Pri fari sv. Joane of Arc v Jackson Heights so letos na spomlad ustanovili posredovalnico za službe, pred vsem za one neza-posljene, ki so člani te cerkvene občine. Od 1. aprila t. 1. do sedaj je dobilo delo v raznih strokah že čez 1,000 faranov. Ker se zadnji čas obračajo sem kaj za pomoč tudi brezposelni protestanje in Judje, je začela navedena posredovalnica oglaševati vsak teden razne službe tudi po radio.
NA 15-LETNICO DRUŠTVA MARIJE VNEBOVZETE, ST. 203
Ely, Minn.—Prihodnjo nedeljo, 24. novembra bomo obhajale 15-letnico obstanka našega društva na sledeči način:
Ob pol osmi uri zjutraj se naše članice zbirajo v zakristiji cerkve, da se potem udeležimo sv. maše, ki bo darovana za vse žive in pokojne članice društva. Pričakuje se udeležbo vsake članice, da se pri tej priliki zahvalimo Bogu in naši za-ščitnici Mariji Pomagaj, da naj nas še v bodoče čuva in vodi po pravi poti in da se zaeno v molitvi spomnimo tudi onih naših sosester, ki so že odšle v večnost.
K tej sv. maši, oziroma na to slavnost prijazno vabimo tudi članice obeh naših tukajšnjih moških Jednotinih društev, sv. Antona Padovanskega, št. 72 in sv. Jožefa, št. 112.
Zvečer ob pol sedmih se pa vrši skupna večerja ali banket v Cafeteriji Community Center. Upam, da bomo imele nekaj govorov in petja pod vodstvom naše sosestre in organi-stinje Miss Mary Hutar, ki je bila tudi prva predsednica nekdanjega društva sv. Cecilije; kasneje je pa to celo društvo (okrog 3(\ članic) k nam pristopilo; bila so sama dekleta, katerih imen žal ne vem vseh; upam, da bodo vse prišle na to slavnost.
Z veseljem pričakujemo tudi ta večer našega častitega gospoda duhovnega vodjo Father Mi-helčiča, tako tudi četrtega Jed-notinega podpredsednika brata Mike Cerkovnika. Povabile smo tudi članstvo društva št. 72 in 112 KSKJ, da nas počastijo na tej slavnosti s svojim obiskom. Po večerji sledi ples in domača zabava. Dobrodošli in na svidenje prihodnjo nedeljo vam kliče:
Za odbor društva št. 203: Katherine Spreitzer, tajnica.
-o-
NEKAJ NAVODIL ZA SLADKO SPANJE Predno se podaste k počitku, ne berite kake knjige ali časopisa v postelji, kajti čitanje vam razburja možgane, osobito čitanje detektivnih povesti.
Ko hočete zaspati, ugasnite l uč v sobi.
Pred počitkom prenehajte misliti o tem ali onem. Skušajte zaspati z zavestjo, da se boste v postelji dobro odpočili.
Ne jemljite zvečer kakih omamljivih sredstev ali tako zvanih uspavalnih tablet; istim je primešana gotova količina strupa, kar vpliva na vaše živ ce.
Ne poslušajte, ko bo ura bila; najboljše je, da vlada v vaši spalnici popolna tihota, torej vas tudi močno tiktakanje ure ovira pri spanju.
Ne uživajte neposredno pred spanjem alkoholnih pijač, kaj ti iste vam razburjajo živce, srce in možgane.
Ako sploh ne morete zaspati, naj vas to nič ne vznemirja. Mislite samo na spanje in odpo-čitek, pa se boste premagali.
■■■P"1™
SOBRAT JOHN MRAVINTZ UMRL
v John Mravintz
Vrsta naših zaslužnih starih Jednotarjev se vedno manjša in krči. Zopet je legel v grob eden izmed onih naših mož, ki je več let z vso vnemo deloval za našo podporno organizacijo in katerega bodo nedvomno zelo pogrešali v znani slovenski naselbini mesta Pittsburgh, Pa.
Od tam se namj?oroča, da je dne 18. novembra v St. Johns bolnišnici umrl naš sobrat John Mravintz, bivši nadzornik in podpredsednik KSKJ, spadajoč k društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa.
Pokojnik je bil na 11. konvenciji leta 1911 v Jolietu, 111., izvoljen za tretjega nadzornika, potem na 13. konvenciji leta 1917 na Evelethu, Minn., pa za četrtega nadzornika. Ko se je vršila 14. konvencija leta 1920 v Jolietu, 111., ga je delegacija izvolila za drugega glavnega Jednotinega podpredsednika.
V istem času je bil pokojnik dolgo vrsto let tajnik in predsednik društva št. 50, ko je ta številka nosila ime Marije Sedem Žalosti, a se je kasneje ime premenilo v društvo Marije Device, št. 50.
Pokojnik je bil rojen dne 18. julija, 1874 v vasi Perudina, št. 5, pri Vinici na Dolenjskem (Bela Krajina).
Več let je vodil gostilno na North Ohio St. v Pittsburghu, in bil zaeno prvi inženjer v neki znani pittsburški pivovarni.
Pogreb se vrši v petek, 22. novembra, zjutraj iz Joseph Poppertovega pogrebnega zavoda na Lockhart St. s sv. mašo zadušnico v slovenski cerkvi Matere Božje na 57. cesti.
Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, prizadetim žalujočim naše iskreno sožalje.
30-letnica S. D. Zveze
Dne 13. novembra t. 1. je poteklo 30 let, odkar je bila v naši clovelandski metropoli ustanovljena naša domača ali lokalna podporna organizacija Slovenska Dobrodelna Zveza. V tem času je svoj delokrog po raznih naselbinah države Ohio zelo razširila.
Prihodnjo nedeljo dne 24. novembra popoldne ob 2:30 se vrši v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair-ju slovesna proslava tega jubileja z jako bogatim sporedom, zvečer ob 6:30 bo pa v spodnji dverani SND slavnosten banket.
Mnogo članov SDZ spada tudi h KSKJ in naobratno.
K 30-let niči naj veljajo SDZ naše iskrene čestitke!
IZJAVA AMERIŠKIH KOMUNISTOV
New York, N. Y., 16. nov.— Na tu se vršeči izredni narodni konvenciji ameriških komunistov je bila sprejeta resolucija in določba, da se bo ta organizacija odcepila, oziroma opustila vsako zvezo z international© komunistov izven okrožja Združenih držav. To se je ukrenilo menda iz strahu pred novo postavo, da se morajo vse organizacije, registrirati pri jus-tičnem departmentu, katerim pomaga kaka tuja vlada.
Iz Washingtona se zaeno poroča, da bo znana Diesova komisija stopila na prste nemškim in italijanskim konzularnim uradom vsled njih nepo-stavne propagande v tej deželi.
-o-
O SMEHU
Ali vam je znana tajnost načina zdravega in zadovoljnega življenja?—Smejite se in bodite vedno dobre volje!
Dr. Edward Podolsky je nedavno v neki reviji priporočal smeh za ohranitev zdravja, ker isti pospešuje prebavo. Dokazano je, da se pri smejanju tvori v ustih več sline, kar pomaga prebavi v želodcu; zaeno vam smeh veča delovanje jeter in trebušne slinovnice (pancreas).
Ko se smejete s tem dvigate cirkulacijo in dotok krvi v možgane za ojačenje istih. Resničen ali prisrčen smeh vam bo poživil ves vaš telesni sistem in okrepil vaše živce. Tako s tem tudi dovažate več zraka v pljuča in krvi v srce ter žile. Smeh je torej najboljša "tonika" v našem življenju; torej bodite vedno dobre volje in smejite se radi!
NOVI GROBOVI V CLEVELANDU
NOVA CERKEV V G1RARDU, OHIO
Girard, O., 15. nov.—Minulo nedeljo, 10. novembra je po možni škof James A. McFad-den iz Clevelanda blagoslovil vogelni kamen nove cerkve sv. Rozalije v tem mestu; ta cerkev, v katero hodijo tudi tukajšnji Slovenci, bo kmalu dograjena in enkrat začetkom prihodnjega leta posvečena. Sedanji župnik te fare je Rev. Michael J. Coan.
AMERIŠKI NEBOTIČNIKI
Leta 1886, ali pred 54 leti je bil v Chicagu, 111., zgrajen prvi nebotičnik z železnim ogrodjem, načrt istega je naredil arhitekt William Le Baron Jenney za glavni urad Home Life Insurance Co. in je bil visok samo 10 nadstropij. Dandanes pa najdete ogromne nebotičnike v vseh večjih ameriških mestih; največji med temi je Empire State Building v New Yorku, ki ima 102 nadstropij in se dvi ga 1,250 čevljev s tal.
Dominik Koščak
Dne 5. novembra je po dolgi in mučni bolezni preminul na svojem domu na 1222 E. 172nd St. Dominik Koščak, star 52 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojeno Novak, doma od sv. Antona pri Kopru. Doma je bil iz vasi Gleševca, fara Žalna pri Grosupljem, kjer zapušča štiri brate, eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bival 33 let.
John Mulh
Po dvemesečni bolezni je preminil dne 7. novembra rojak John Mulh iz 3558 E. 80th St., v starosti 61 let, doma iz Sevca pri Doberniču, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ in še par drugih društev. Poleg žalujoče soproge Margarete, rojene Geržel, zapušča sina Johna, hčere Frances Kren, Margaret Lewis, Mary in Vero, brata Franka, sestro Marijo Svete v Randallu, O, v starem kraju pa dva brata.
Louis Lekše
Po dolgi bolezni je preminul na svojem domu na 6606 Schae-fer Ave., rojak Louis Lekše, star 65 let. Doma je bil iz Nak-lja, fara Leskovec pri Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 43 leti. Zaposlen je bil 38 let pri Ame-can Steel and Wire Co. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Paulo, ki je tudi na bolniški postelji na svojem domu, hčere Paulino Debevec, Anno Poklar, Margaret Boldin in sina Louisa, v starem kraju pa brata Johna.
Blaž Dolinar
Po par dneh bolezni je preminul v Lutheran bolnišnici rojak Blaž Dolinar v starosti 63 let, stanujoč na 2029 W. 105th St. Rajni je bil rojen v Skofji Loki na Gorenjskem, odkoder je dospel v Ameriko leta 1903. Tu zapušča soprogo Ivano in več ožjih sorodnikov.
Frank Fier Dne 13. novembra je nagloma preminul rojak Frank Fier v starosti 76. Stanoval je na 813 Alhamba Rd. Pokojni je bil doma iz Družinske vasi pri Beli cerkvi na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča štiri hčere, Louise, poročena Kroger, Josephine, poročena Heisterman, Marion, poročena Schmitt in Antoinette, poročeno Schultz ter pet sinov: Franka, Antona, Louisa, Augusta in Johna, sestro Anna Skrobut, pastorko Mary, poročeno Wilson, in pastorke Josepha Pintar, Louisa Champa in Rudolpha Champa, v stari domovini pa sestro Rose Perše.
Mihael Mahne
Po kratki in mučni bolezni je preminil rojak Mihael Mahne, po domače Grženovc, v starosti 61 let, stanujoč na 2938 E. 33rd St. Doma je bil iz vasi Trate, fara Hrušica, odkoder je prišel sem pred 35 leti. Poleg žalujoče soproge Helene, rojene Filipčič, zapušča 3 sinove: Mihaela, Johna in Franka; hčere Mary, poročena Poduska, Rose, poro-ičena Honcik, Anno, poročena Hospodar in Heleno, brata Ma-
tijo, sestre Rose Frank in Uršulo Adrijančič, v Kaliforniji pa brata Johna in v starem kraju štiri brate in dve sestri ter več drugih sorodnikov.
-o-
NOVI SLOV. ZDRAVNIK V Clevelandu imamo zopet nadaljnega slovenskega zdravnika, in sicer dr.> Rudolpha A. Antončiča, ki bo prakticiral kirurgijo (surgery ali ranocel-stvo) v The Carnegie Medical Building, 10515 Carnegie Ave. Dr. Antončič je leta 1931 gra-duiral z odliko na Carroll univerzi, nato pa leta 1935 na Medical School Western Reserve univerze. Dr. Antončič ima že pet let zdravniške in kirurške prakse; dve leti je posloval v Cleveland City Hospital, tri leta pa se je specializiral v kirurgiji v bolnišnici v Louisville, Ky., kjer je bil zadnje leto glavni kirurg*
¿Mlademu zdravniku, ki je brat Mr. Martin Antončiča, managerja kopališča na St. Clair Ave. in E. 63rd St., želimo obilo uspeha v njegovem plemenitem poklicu.
-o-
STROŠKI VZDRŽEVANJA KATOLIŠKIH ŠOL V BROOKLYNU, N. Y. Brooklyn, N. 1'.—(NC).— Msgr. Joseph McClancy, superintendent farnih šol brooklvn-ske škofije poroča, da bodo znašali skupni upravni stroški teh šol za leto 1940-41 $3.682,-582; vste elementarnih šol je 213 in 47 višjih. To ogromno svoto bodo prispevali naši katoličani in s tem prihranili državi New York toliko denarja.
-o-
Izid predsedniških volitev New York, N. Y.—Do danes še ni bilo mogoče uradno objaviti izida zadnjih predsedniških volitev z ozirom na glasovanje posameznih volilcev širom držav. Do 10. novembra je bilo preštetih 26,361,762 glasovnic za predsednika Roosevelta in 21,876,719 za Wendell L. Will-kija. Sodi se, da pri zaključku štetja ne bo velike razlike. Roosevelt je zmagal v 38 državah, Willkie pa v 10.
o-
Rooseveltova zahvala in obljuba Washington, D. C., 13. nov.— Od minulega torka naprej je prejel predsednik Roosevelt na tisoče brzojavnih čestitk in pisem k ponovni izvolitvi. Vsem gratulantom se predsednik ni mogel osebno zahvaliti, pač se je tako izrazil napram časnikarjem. Zaeno je obljubil, da bo ramo ob rami deloval z vsakomur, katerim je pravi ameri-kanizem čez vse drugo; deloval bo še v bodoče v prospeh celokupne dežele in naroda, kajti le v skupnosti ali adinosti bomo lahko postali močni.
-o-
Število angleških žrtev vsled bombardiranja iz zraka London, Anglija. — Zračno ministrstvo poroča, da je bilo tekom oktobra vsled zračnih napadov od strani nemških bombnikov širom dežele ubitih 6,334 civilistov, 8,695 ranjenih, ki se nahajajo v raznih bolnišnicah.	«. _ Al
NHTVEM HATflftfl1 h
Društvo »v. Jožefa, it. 2, Joliet, III.
Smrtna kosa
Članstvu se naznanja, da je društvo dne 9. novembra izgubilo dobrega, zvestega mladega člana Anthony Ivanicha, star 23 let V društvo je pristopil 7. oktobra, 1935. O njegovi tragični smrti je bilo že v zadnjem Glasilu poročano.
Pogreb se je vršil dne 11. novembra iz Težakovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa, kjer se je brala sv. maša za-dušnica in po sv. maši smo ga pa spremili na slovensko pokopališče sv. Jožefa, kjer je bil položen k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj !
Zapušča očeta Max Ivanicha, štiri brate: Max, Joseph, John in Edward in tri sestre : Mary, Helen in Frances.
Vsem prizadetim izrekam iskrene sožalje, članstvu pa priporočam, da se ga spominja pri svojih molitvah.
KSKJ kegljaška liga
Zadnji četrtek smo šli gledat naše kegljavce v Rivals park. Ko je bilo že zadnjič poročano, da kegljata tudi naša dva glavna uradnika Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik in Mr. Math Slana, glavni blagajnik, je bilo izpuščeno ime našega agilnega Jednotarja Mr. Louis Železnikarja, ki je pomožni tajnik. Torej kegljajo ti glavni uradniki KSKJ. Lahko ste veseli, ker imate tako veliko armado, vsak četrtek pridejo kegljat možje, fantje, žene in dekleta. Vse je tako zanimivo, kamor človek pogleda in se sliši lepe pozdrave: Vida, Josephine, Dorothy, Betty, Mary; zopet Jože, John, Tone, France, Bob, Louis, Matt, Ray, Martin, Stanley, Eugine, Pavel itd.
Društvo so. Jožef*, it. 63, Waukegan, /II. Zahvala
Ob zaključku praznovanja 40-letnice našega društva je naša prijetna dolžnost izreči lepo zahvalo vsem onim, kateri so se nam s takim veseljem pridružili in nam pomagali, da se je naša prireditev zadovoljno in uspešno obnesla.
Lepa hvala čast. g. Rev. M. J. Butala, duhovnemu vodji KSKJ za prijazno naklonjenost ter tudi hvala domačemu župniku Rev. M. J. Hitiju in pomožnemu župniku Rev. F. T. Pribylu. Zahvalimo se tudi Rev. Vencel Sholarju za prijazni obisk in ravno tako Rev. Mi-chael Ceponu. •
Dalje se zahvaljujemo našim sosestram društva sv. Ane, št. 127, katere so imele v oskrbi pripravo jedil za banket. Članice našega društva so tudi pripomogle pri tem delu, torej se jim tudi lepo zahvaljujemo Številno čestitk na dobra jedila in dobra postrežba naj veljajo ženskam, katere so tako dobro opravile svoje delo. Zahvalimo se vsem onim, kateri so pomagali pri raznih pripravah pred banketom, na banketu in po banketu.
Hvala vsem zunanjim društvom KSKJ in ravno tako vsem domačim društvom, katera so se udeležila te slavnosti. Tem in domačim društvom obljubljamo povrnitev njihove naklonjenosti ob priliki. Prav lepa hvala glavnemu predsedniku Mr. Johnu Germu za njegovo prijazno razpoloženje, za lep nagovor pri banketu in nadalje za njegovo lepo igranje in petje pri programu. Lepa hvala glavnemu tajniku Josipu Zalarju in glavnemu blagajni-Tako pa tudi naši fantje do-|ku Math Slana Jr.,, za naklo-bro delajo, če bi jih le videli,^njenost ter tudi hvala ostalim kako se podira keglje, bi rekli: | glavnim uradnikom in uradni-
Za društvo sv. Jožefa, šl 68 KSKJ:
Frank Jarina, predsednik; Andrej Košir, podpredsednik; Joseph Zore, tajnik; Mike Opeko, blagajnik, ter celokupno članstvo tega odbora za 40-letnico: Frank Zore Sr, Joseph Umek, Martin Zu-pec Jr., Mike Grgas, Joseph Petrovič, John Repp, Lawrence Musich, John Miks.
Društvo Marije Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa.
S tem želim naznaniti vsemu
zasluženo plačilo dolgoletna in dobra članica, žena in mati, Barbara Žužek, rojena Pišler v Hotederšici na Notranjskem, stara 66 let. Zapušča žalujočega moža in sedem otrok; izmed teh jih je pet poročenih.
Omeniti moram, da vsa ta velika družina spada k naši K. S. K. Jednoti. Vsem ostalim naše iskreno sožalje, pokojni članici pa večni mir in pokoj!
Obenem naj tudi sporočam naši širši javnosti, da je bil dne 6. novembra izvoljen mlad član naše Jednote, John A. Blatnik
članstvu našega društva, da bo za senatorja v 60. distriktu
v nedeljo, 24. novembra v naši
slovenski cerkvi darolvana sv. maša za vse pokojne članice našega društva. V ta namen imamo skupno spoved in sveto obhajilo; spovedovanje se vrši v soboto popoldne in zvečer. Prosim vas vse, da pridete k spovedi v soboto popoldne ali pa zvečer; nikar ne čakajte na nedeljo zjutraj, kajti takrat bo spoved samo za tiste, katerim sploh ni bilo mogoče priti v soboto.
V nedeljo zjutraj se pa zbiramo v cerkveni dvorani ob 7:45, da potem skupaj odkora
Minnesota, katerega opis s sli ko je prineslo Glasilo že pred primarnimi volitvami. Bil je izvoljen z veliko večino prvič in drugič. Ta naš mladi rojak in član K. S. K. Jednote je bil pr vi Slovenec, ker ni bil še noben pred njim, da bi stopil prvič v politični boj za državnega senatorja. Posebno naše domače mesto Chisholm, v katerem je
ca, majku ili prijatelja. Sa pozdravom!
Matt Brosenič, tajnik.
Društvo sv. Antona Padovan-skega, št. 186, Burgettstoum, Pa.
S tem prijazno vabim vse naše člane na prihodnjo sejo, vr-šečo se dne 1. decembra. Ne pozabite, da je to glavna ali letna seja, kjer bomo volili novi odbor za prihodnje leto; zato ste uljudno vabljeni, da pridete in si izvolite odbor po vašem najboljšem prepričanju ali sodbi. S sobratskim pozdravom John Pintar, tajnik.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št.
191, Cleveland, O. O naši minuli veselici. Zahvala. Opozorilo
Naša jesenska veselica ali prireditev je za nami. Hvala Bogu, prav dobro je uspela! Naša blagajna se je povečala za en cel stotak, kar je tudi bil rojen, mu je na volilni dan prav. Ker so pri društvu ved-
naločilo toliko križev, ko bi bili leseni, prav gotovo bi omagal pod njimi. Ker pa niso, upamo in želimo, da bi jih nosil v.ponos članstvu in narodu dolga
kamo v cerkev k službi božji, ! leta.. S pozdravom!
kjer bomo prejele sveto obhajilo. Prosim vas torej, da pridete vse in pravočasno; prinesite društvene znake seboj.
Tudi one naše članice, ki ne spadajo v našo faro, so prošene, da se udeležijo svetega obhajila skupaj z društvom v naši slovenski cerkvi, da bo lepši nastop.
Pozdrav!
Anna Solomon, predsednica.
Mary Mlakar, podpredsednica.
to so pa res kegljači in naši dobri člani in članice KSKJ. Vsa čast gre našemu kapitanu John A. Mutzu, ki ima svoje fante v nega predsednika brata Johna oskrbi, da res, ako bo tako delal Germa bo ostal v dolgotrajnem
cam, kateri so nas posetili na ta pomenljiv dan v Waukeganu. Prijazen obisk našega glav-
še naprej, lahko zmago. Pozdrav !
Louis Martincich, tajnik.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 13, Biwabik, Minn.
pričakuje , Sp0mjnu Vseh naših Jdnotar-jev v naselbini Waukegan-North Chicago. Ko je odšel, je številno naših članov in gostov omenilo zaradi njegove prijaznosti in zlasti o njegovih spod-
Naša prihodnja seja se bo budnih besedah pri banketu v
počast našim ustanovnikom.
vršila v nedeljo, dne 1. decembra ob 1:30 popoldne v klubo-vih prostorih naše farne cerkve. Na tej seji bo treba izvoliti nov odbor za prihodnje leto, poleg tega bo še nekaj drugih važnih zadev na dnevnem redu; prošeni ste torej vsi, da se na-
Vtis bo gotovo ostal v tem, da bodo naši člani z večjo marljivostjo gledali za korist in naraščaj naše Jednote pod njegovim vodstvom.
Pogača ali "cake," katerega je napravila Mrs. Anna Novak,
vedene seje za gotovo udeležite. ; kuharica v župnišču fare Mate-
S pozdravom!
Edward V rick, tajnik.
re Božje, je bil krasen dar in kdor je videl to delo, je z veseljem čestital. Hvala lepa za ta dar!
Nadalje se lepo zahvalimo
Društvo sv. Janeza Krstnika,
št. 14, Butte, Mont. O naši minuli veselici—Zahvala sledečim, kateri so bili na pro-Naša društvena veselica 27.¡gramu: Pevskemu zboru "Li-oktobra je dobro izpadla; po- ra," pod vodstvom Mr. Johna
sebno so se odlikovali fantje iz	Kovačiča, šolski godbi, pod McQueensa, da smo lahko iz- vodstvom Mr. De Valt, Miss
praznili sodčke piva, katere so	Valentine Umek in Mrs. Harry
nam darovali naši sobratje go-	Raasch, dramatičnemu klubu,
stilničarji: Tony Terpin, Paul	obema županoma, Mr. L. J.
Dosen, Martin Evatz in John	Wilmotu, John Jerichu, Dr. Pe-
Staicar, potem Butte Brewing	ro Gabriču, George Marchanu
Co., East Side Bar (en zaboj)	in Paul Bartelu. in Mr. Krist Tokich, rudniški Zahvalimo se sledečim za
najemnik. Za prigrizek so da-	sprejete brzojavne čestitke:
rovali: Hansen Packing Co.	Mr. George Brince, Leo Jurjo-
(klobase), Gleason Candy Co.	vec, Louis Zefran družina iz
(sladkorčke), Eddy Bakery	Chicaga, uradnice in članstvo
Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, lil.
Naša prihodnja seja se bo vršila dne 1. decembra kakor navadno ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Ker bo to letna ali glavna seja, je gotovo že vsaki članici zgung, bomo imele na isti volitev odbora in več drugih važnih točk, zato vas prijazno vabim, da se udeležile te važne seje, tudi one, ki ne hodite rade čez leto na seje.
Zaeno prosim dotične, ki vedno odlašajo ali prelagajo plačevanje asesmenta, da zdaj ob koncu leta stvar z društvom uredite, da ne bo zopet toliko starega dolga v knjigah. To je vaš dolg, jaz ga ne delam. Ako ve ne plačate, jaz tudi ne morem iz svojega žepa za druge zalagati. Nekatere tudi mislijo, da so društvene uradnice plačane iz sklada za asesment, kar pa ni res; za našo društveno blagajno je bilo dosedaj $724,-99 dohodkov, samo iz te svote se lahko plača in druge upravne ali poslovne stroške društva. Katera želi o tem kaj več pojasnila, pa naj pride na sejo.
Poročati moram tudi žalostno vest, da smo te dni izgubili vsled smrti zopet eno članico našega mladinskega oddelka, to je bila štiriletna Caroline Joan Pluth. To je drugi smrtni slučaj, kar imamo mladinski oddelek. Naše sožalje prizadetim staršem in trem sestricam. Ma-jti spada k našemu društvu, oče pa k društvu sv. Jožefa, št. 2.
S pozdravom!
Antonia Struna, tajnica.
Društvo sv. Ane, št. 127, Waukegan, lil. Prememba datuma naše seje
Članicam našega društva se naznanja, da se bo naša prihodnja seja vršila v pondeljek, 25. novembra namesto nedelje,
(kruh).	društva sv. Genovefe iz Jolieta
Res je, bilo je kakor na Moj- ter John in Rose Merlak, kate-zesovi vohceti,, dvorana polna, ra sta potovala v Kalifornijo. 24 t. m. Začetek ob 7:30 zve-zabava imenitna.	Prav lepa hvala za spomin na čer. Pridite torej v velikem šte-
V imenu društva izrekam nas ob 40-letnici. Da bi imeno- vilu na to sejo kakor gori ome-vsem udeležencem, vsem gori- vali še vse druge, bi bilo skoraj njeno! S pozdravom! navedenim darovalcem in vsem nemogoče; vendar pa, ko pride j Frances Terček, tajnica, delavcem na tej prireditvi lepo priložnost, bomo vrnili vsake-zahvalo.	mu, v kolikor mogoče vašo pri-
Koliko bo čistega prebitka, še jaznost in naklonjenost. Naj ne vem, ker še niso vsi tiketi vr- bo izrečena ponovna splošna njeni; imamo pač že $80.25 či- zahvala vsem onim osebam in pet odprla groba vrata in nare stega prebitka v blagajni. družbam, katere so bile nam ta- dila vrzel med članstvbm. S sobratskim pozdravom! ko dobre na tako pomenljivi I Dne 5. novembra se je pošlo
Društvo sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.
Pri našem društvu so se zo-
Društvo sv. Mihalja, broj 163, Pittsburgh, Pa.
Bračo i sestre! Vam javim, da je na prošloj sjednici 10. novembra bilo malo članstva, i usljed toga i malo uplačivanja
za asesmente; stoga se požuri-te, da svoju dužnost izbavite i podmirite svoje dugove do 25. novembra, jer se bliža kraj leta, da vam budu knjige čiste ostale za godinu 1940; ja ne budem imal članove po knjigah, dužne za više mjeseci.
Dalje izvolite vpoštevati, da naša hrvatska župna crkva sv. Nikole u Millvale bude obdrža-vala 40-godišnicu obstanka; stoga so naši svečeniki pozvali i članstvo našeg društva na udeležbu. Na naši sjednici 10. novembra bilo zaključeno, da se i mi udeležimo ove redke proslave na nedjelju 24. novembra u 10. sati ujutro. Sabirati čemo se u dvorani pod crkvom i neka donese svatko regalijo sabom ili "badge." Za članove društva budejo posebna sedala ili klopi. Na večer u 7 sati bude banket u Slovenskom Domu na 57 i Butler St., na kojeg isto svi se pozivate. Biti če od svih strani govornika, starih pijoni-ra. Toliko o tome.
Sada se obratim na naše vrle članice, koje uvijek bolje uspevajo, da bi se sve pokazale u ovoj kampanji pomladaka, jer po muški nema ništa. Pak drage mi Katice i Zlatice, ko jim dolazi vaš imendan na 25. novembra svima u ime društva iskreno čestitam. Živele! Neka vas Bog ohrani. I za moju če-stitku me "potritajte" svaka sa jednom novom članom ali čla-nicom u kome oddelku bilo. Koje Kate nije još muž član našeg društva ili svoju djecu, prepo-ručite ih u naše društvo, ili ota-
SAMO SE DO KONCA DECEMBRA!
Samo še do konca decembra se vam nudi lepa in ugodna prilika, da lah ko pod ugodnimi pogoji zamenjate svoje stare cer tifikate razreda A in B v novovrstne in sicer po obrestni meri 4%, po Novem letu bo ta mera znašala samo 3 Vi %, kar pomeni plačevanje za nekaj višjega asesmenta.
Posvetujte se torej s tajnikom ali tajnico društva glede premembe teh certifikatov, ki vam bodo vse radi pojasnili. Pomnite torejt da tako ugoden rok zamenjave certifika tov traja nepreklicno samo še do 31. decembra t. 1.
I
ni stroški, zato je treba tudi vedno paziti, da nam blagajna ne opeša.
Zdaj je pa naša dolžnost, da se vsem, ki so se Odzvali našemu vabilu prav iskreno zahvalimo, kajti brez njih bi bil naš trud zaman. Lepa hvala vsem cenjenim gostom, ter vsem delavcem in delavkam, ki so nam že na en ali drugi način pomagali. Kuhinjo sta imele v oskrbi Mrs. Angela Drganc in Mrs. Jennie Vodnik; za baro so se prav fino sukali in točili: Mr. Joe Robert, Mr. Anthony Mestek in Mr. Frank Lapuh. Ponovna hvala vsem skupaj.
Tako izrekamo tudi zahvalo vsem darovalcem, ki nam ob vsaki priliki radi priskočijo na pomoč in to so Mrs. Plevnik, Mrs. Klaus, Mrs. G. Černe, Mr. Frank Cigoj, Mr. A. Tekavčič, Mrs. Justine Skufca, Mrs. M. darovec, Mrs. Mildred Skufca, Mrs. M. Novinc in Mr. Louis Starman. Bog plačaj!
Ne smemo pa pozabiti našega predsednika brata Ted Ross-mana, ker se vedno toliko žrtvuje za dobrobit našega društva. Bog naj ga nam živi in ohrani še mnogo let! Torej še enkrat vsem in vsakemu posebej lepa hvala! Ce sem pa morda kako ime izpustila po nevednosti, me na to opozorite, ker imena vseh darovalcev so označena v društvenem zapisniku.
Nadalje naj omenim sklep zadnje seje, da se mora vse članstvo s posebnimi karticami povabiti na glavno ali letno sejo dne 11. decembra. Kdor se brez važnega vzroka iste ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Torej vas že danes opozarjam na sejo 11. decembra, ker bomo imeli več važnih točk na dnevnem redu, tako tudi volitev novega odbora. Brez zadostne udeležbe se ne more veliko ukreniti, več glav, več ve, zato se tudi lahko kaj več sklene na taki seji.
K sklepu še prosim nekatere, ki vedno odlašate s plačevanjem asesmenta, da bi dolg poravnali, saj ta dva zadnja meseca v letu. Rada bi imela do tedaj vse v redu.
S pozdravom!
Matilda Ropret, tajnica.
VESELA NOVICA OD SV. ŠTEFANA, CH1GAGO, ILL.
Chicago, lil.—Ravnokar smo prejeli veselo poročilo, da nas obišče več slovenskih pevskih zborov iz sosednjih naselbin, ko bo naše pevsko društvo "Adri-ja" zadnjo nedeljo v tem mesecu, to je 24. novembra popoldne ob treh priredilo svoj letni koncert v šolski dvorani sv. Štefana.
Ko so nekega zelo starega, pa še zmeraj čvrstega rojaka vprašali, kaj mu je najbolj po-moglo do tako visoke starosti, se je takole odrezal: "Pelin pa harmonika. Pelin naredi novo kri, harmonika jo pa po žilah požene."
Po tem receptu se ni težko ravnati. Pelina imamo vsi zmeraj zadosti, in za naprej tudi najbrže ne bo drugače; ko se ozremo na čimdalje huje zapletene svetovne razmere, nam je pač težko pričakovati kaj dobrega v bližnji bodočnosti. Za pelin nam torej ni treba skrbeti. Kaj pa za harmoniko? Harmoniko in petje nam bodo pa že naši zbori ipriplravili, zato nam ni treba drugega, kakor iti na njihov veseli in obsežni koncert, za katerega je vstopnina prav majhna, namreč 35 centov v predprodaji, ali pa 40 centov pri vratih. To je za koncert in tudi za ples zvečer. Vstopnice dobite lahko od članov "Adrija," ali pa v župnišču. Ves dobiček gre za našo cerkev.
Razen cele vrste pevskih zborov in solistov, bo na programu še nekaj drugega, tudi zelo zanimivega, pa vsega ne smemo prej povedati. Za danes smo samo na kratko napovedali koncert, na katerega vabimo vse rojake in rojakinje, tako iz fa-re sv. Štefana kakor tudi one iz South Chicaga, Jolieta, Wau-kegana in drugih bližnjih naselbin. To bo naša zadnja veselica pred adventom in zato pričakujemo, da bo naša velika dvorana nabito polna za ta naš jesenski koncert. Pokaži mi človeka, ki nerad posluša lepo petje in vam pokažem človeka brez srca! Pokaži mi Slovenca, ki nima rad petja in vam pokažem izvanrednega Slovenca, kajti za nas Slovence je naša domača pesem naša največja sreča in veselje. Ta dan bo nekak slovenski praznik za vse naše okrožje, ko nam bo naša domača pesem spet razveselila srce. Vsi ste prisrčno vabljeni.
Fant od fare.
tem koncertu igral znani Joe Umekov orkester; torej na veselo svidenje! Ponovno vas vabi : "Rožmarin.--o-
Anton Sustaršii, blagajnik. dan.
vila od tega sveta ter odšla po
Društvo Marije Pomagaj, št.
196, Gilbert, Minn.
Našemu članstvu v ravnanje, da smo na zadnji, novembrski seji sklenili 25 centov posebne naklade ali asesmenta na vse člane in članice aktivnega oddelka in sicer za mesec december, katerega bo treba plačati.
Naša glavna letna seja se bo ¡vršila na nedeljo, 8. decembra ob eni popoldne v Community Center. Že danes vas prosim in prijazno vabim na udeležbo te važne seje. S pozdravom!
Rose Zallar, tajnica.
Ne jutri, ampak danes se odločite za pristop v našo Jed-noto!
ZAHVALA Milwaukee, Wis.—-Dne 3. novembra popoldne pride k nam kuma Kazmirski na obisk, da smo v kuhinji igrali na karte. Okrog 3. ure se pa naenkrat oglasi harmonika v jedilni sobi in začuje vzklik "Surprise k 15-letnici najune poroke." Ko pridem iz kuhinje pogledat v druge sobe, so bile iste že polne prijateljev in znancev. Tega jaz in moja žena nisva pričakovala. Zatem so naju odpeljali v Milwaukee Hall, kjer je bila pripravljena izborna pojedina s fino pijačo, vse prirejeno nama v pozdrav in počast.
Iskrena zahvala torej kumu in kumi Sigetič, ker sta se za to prireditev zavzela. Hvala tudi kumovima Sivak, Pavlesič in Kazmirski. Enaka hvala spretnim kuharcam in vsem njihovim pomočnicam, ter strežnicam. Hvala vsem, ki ste se udeležili najune 15-letnice in nama izkazali svojo vdanost ter ljubezen; posebna vam hvala pa za lepo spominsko darilo. Bog vas živi še na mnoga leta. S pozdravom vsem hvaležna: Mr. in Mrs. John Kump.
223 N. 31st St. člana društva št. 103 KSKJ.
--o-
ZASTOPNICA ZA NOVI SVET V C LEV ELAN DU V Clevelandu se zopet nahaja Mrs. Mary Blai iz Chicaga, 111., ki je zastopnica za mesečno revijo "Novi svet." Obenem z novimi naročniki nabira Mrs. Blai tudi podatke o zgodovini naših pionirjev, ki jih Novi svet redno priobčuje.
Koncem tega meseca se konča kampanja za nove naročnike. Torej kdor se namerava naročiti na Novi svet, naj to stori Lekcm te kampanje. Mi to poljudno in bogato opremljeno revijo toplo priporočamo našim ljudem. Mrs. Blai stanuje pri družini Tutin, 6001 Luther Ave., ter rojakom priporočamo, da ji gredo po možnosti prijazno na roke.
SURPRISE PARTY
Pittsburgh, Pa.—Dne 6. novembra so se zbrali sorodniki, prijatelji in znanci v Slovenskem Domu na 57 Butler cesti, kateri so počastili Mr. in Mrs. Matt Rogina s Surprise party v namen 25-obletnice njihove poroke.
Mr. Matt Rogina je dobro poznan rojak v Pittsburghu in okolici in je že več let manager Slovenskega Doma na 57 in Butler cesti, v katerem delu mu tudi pomaga soproga Pauline in dve hčere.
Slavljenca sta prejela veliko daril in sta bila zelo presenečena, ker nista pričakovala kaj takega.
Želimo jima, da bi ostala pri dobrem zdravju še mnogo let in da bi skupaj dočakala praznovanje 50. in tudi 75. obletnice zakonskega življenja.
Prijatel ji.
o-
VABILO NA "ROŽMARINOV" KONCERT Ambridge, Pa.—Ker se nahajamo v prikladni jesenski dobi, ko se vršijo razne prireditve v dvoranah in se nudi ondi starim tako tudi mladim prijetno razvedrilo, bo naše pevsko društvo Rožmarin obhajalo svojo drugo, obletnico z lepim koncertom dne 23. novembra v Po-lish Falcon dvorani. - Zbor bo nastopil z lepimi slovenskimi in tudi z angleškimi pesmimi pod vodstvom Mr. Mihaela Ho-lovac-a.
Dragi mi rojaki! Lahko si sami čestitamo, da smo toliko srečni, ker živimo v teh razburkanih časih pod našo drago zvezdnato zastavo, ki je simbol svobode.
V drugih državah Evrope dandanes ne prepevajo svojih narodnih in domačih pesmi, ampak se tresejo vsled vojnih grozot in strahu pred isto. Zato, dragi mi Slovenci in Slovenke naše naselbine in okolice, ne zamudite te lepe prilike 23. novembra, povodom prireditve našega Rožmarinovega koncerta; ko boste zopet čuli našo milo slovensko pesem, vas bo ista navdušila in okrepčala, kakor kozarec vode ob žeji in vročrni.
Torej vsi na plan dne 23. novembra v Poljsko dvorano; za-1 Joseph in Frank, sinova, bave bo dosti, za vse, za stare in Pittsburgh, Pa.^ 20., nov., 1940. mlade. Za plesaželjne bo. po
V SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI Marije Lokar (rojena Žagar) ki nas je zapustila dne 24. novembra, 1937.
i
Nisi pozabljena, mama
ljubljena, in tudi nikdar ne boš. Dokler bomo živeli se bomo vedno Tebe spominjali
Pogrešamo Te in naše srce je še vedno žalostno.
Joseph Lokar, soprog. Frances, Justine in Mary (vdova Türk), hčere.
Si
Junaška žena
Helen Keller, rojena 27. junija, 1880 ,v državi Alabama, je bila videti povsem zdrav in normalen otrok. Težka bolezen v njenem drugem letu jo je oropala vida, sluha in govora. Gluhonemi in slepi otrok je preživel naslednjih pet let v največji duševni bedi. Pozneje, ko je popisala svoje čudežno življenje, je imenovala najvažnejši dan svojega življenja ono jutro v svojem sedmem letu, ko je 20-letna Anna Sullivan stopila pred njo, da bi ji postala vzgojiteljica in na tedaj nesluten način: voditeljica iz teme v luč.
Anna Sullivan je bila kot otrok nekaj časa sama slepa in se je potem izobrazila za učiteljico slepih. Vendar je način njenega pouka Heiehe Keller venska uboga in trpeča mati produkt njene prav posebne Prav nič ne zaostaja za matera-vzgojne darovitosti, da ga lah- mi drugih narodov!. Zato ji iz-ko imenujemo genijalnega. Ne rekamo vso čast in ji pojemo smemo pozabiti, da so v tistem hvalo, kakor jo ji je pel naš času slepe gluhoneme prištevali največji pisatelj Ivan Cankar, popolnim idiotom, ki so bili za- Advokat je postal po poklicu pisani večni samoti, večnemu naš Prešeren, pa silno dobrega brezdelju. Edino dr. Howe je srca je bil, revnim je pomagal poskusil poučevati znano Lau- in otroke je še prav posebno ro Bridgman in iz njegove me- ljubil in jim rad dajal, če je le tode si je Anna Sullivan sesta- kaj imel. Zato ni čudno, če so vila svojo znanost za pouk He- ga otroci tudi tako radi imeli,
domovini v sami Sloveniji, niti samo po narodni državi Jugoslaviji, marveč po vsem svetu gre njegovo ime, tudi v Ameriki ni neznano.
S kakim svetim spoštovanjem se tudi mi iz Amerike oziramo v majhno vasico na Gorenjskem, v Vrbo pod Stolom, kjer je dne 3. decembra, 1800 tekla zibelka našemu pesniku-velikanu. Z njim pojemo tudi mi:
"O, Vrba, srečna, draga vas domača . .
Tamkaj se- je rodil veliki Prešeren iz revnega očeta in revne matere, pri Ribičevih je bil doma. Da, naša revna .slovenska mati je rodila velikana, kakor ga rodi mati katerega koli velikega naroda. Naša slo-
lene.
Temelj njenega pouka, njene cali težke naloge, so bili trije čuti, ki so Heleni še ostali: tip, vonj in okus. Te je bilo treba toliko izvežbati da so pomagali ubogi učenki iz njene temne samote k soudeležbi na vseh duševnih dobrinah človeštva. S takozvano "prstno abecedo" ji je vsako novo besedo glaskovala s trkanjem (tipkanjem) v dlan. Pri
kar za njim so tekali in mu kli-Doktor, fig, fig!"
Koliko prelepih pesmi nam je zapel France Prešeren, naš največji pesnik! Kdo od vat» ne pczna njegovega prelepega Sonetnega venca, ki je v njem Prešeren tako lepo pel o ljubezni do svoje izvoljenke Primčeve Julije in to ljubezen tako nesmrtno lepo povezal z ljubeznijo do slovenskega naroda, ka-
OSEMDESETLETNICA MOHORJEVE DRUŽBE
Mohorjeve knjige, s koledarjem, Večernicami in še drugim branjem so med našimi izseljenci gotovo še zelo priljubljene, saj jih spominjajo na stare kraje in nekdanje lepe čase. Letos na praznik sv. Cirila in Metoda, ki sta prinesla Slovanom pismo v vero, je praznovala slovenska knjižna Družba sv. Mohorja 80-letnico svoje prenovitve in pravega vstopa v življenje, kamor jo je priklical svetniški škof Anton Martin Slomšek, eden izmed najbolj slovenskih mož našega naroda in največjih častilcev svetih bratov.
Mohorjeva družba je bila dolgo dobo edina založniška ustanova za slovensko ljudsko knjištvo in je nudila narodu dobro, lepo in nabožno branje za pošolsko dobo. Ob večerih se je zbiral naš narod in po knjigi spremljal sončno leto, bral zgodovino dedov, življenje svetnikov in nauke umnega gospodarjenja. Mohorjeva knjiga ima nevenljive zasluge za zbujanje narodne zavesti in za dvig izobrazbe.
Mohorjevo društvo, ki se je najprej ustanovilo, ni uspevalo, šele ko ga je tajnik Janežič spremenil v bratovščino, se je
Lajovic, moderni skladatelj.
Novi dopisni člani pa so: dr. Anton Breznik, jezikoslovec-slavist; dr. Ivan Grafenauer, literarni zgodovinar; dr. Matija Murko, v Zagrebu, zgodovinar; dr. Anton Melik, vseučiliški profesor v Ljubljani zemljepi-sec; dr. Franc Lukman, profesor bogoslovja; dr. Franc Ve-ber, vseučiliški profesor in predstavnik slovenske filozofije na univerzi; Alfonz Pavlin, botanik; dr. Ivan Regen, priro-doslovec na Dunaju, in Ferdo Seidl, geolog.
-o-
VITAMINI
Vitamini so sestavine v hra nilih, katerih pomembnost moderna veda čimdalje bolj po-vdarja. Po čudoviti uredbi vsevednega Stvarnika se vitamini skrivajo v sadovih zemlje, ki človeku služijo v jed. Kolikor bolj se človek oddaljuje od pr-jgojno vdala kot premagana
do sedem unč, dolžina pet palcev, širina tri palce in debelost poldrugi palec.
Ledice, teža od 4 in pol do pet in pol *unč, dolžina štiri palce, širina dva in pol palcev debelost poldrugi palec.
Pri ženskah tehtajo nekateri teh organov nekaj manj kakor pri moških.
-o-
Koledar ali važni dogodki sedanje vojne
1939
1. sept.—Nemška armada vpadla in zasedla Poljsko. Gdansk se zopet priklopil k rajhu.
3. sept,—Anglija in Francija napovedali vojno stanje Nemčiji.
17. sept.—Rusija navalila v Poljsko.
27. %ept.—Poljska se brezpo
OSNOVNA NAČELA KRŠČANSKEGA SOCIALIZMA
DELAVSKA OKROŽNICA LEONA XIII.
iz latinskega izvirnika prevedel in z razlago opremil DR. P. ANGELIK TOMINEC O. P. M~
votnega načina prehrane, toliko večji nered čuti njegov organizem radi pomanjkanja vitaminov.
Našim bralcem bo v korist, če jim navedemo sledečo znanstvene analizo.
Vitamin A in B sta skoraj zmeraj skupaj in sicer sta v živalski maščobi (v presnem maslu in smetani), seveda pa tudi v vseh oljih .ki izhajajo od živali. Oba vitamina nas branita
verno ljudstvo obilno odzvalo
, , • , -u	i i bakterii in na ezljivih bolezni
n od takrat je družba spravila DaKieriJ 1,1 '\a J
tem delu je učiteljica skušala	^ Je pes_
ravnati s svojo učenko kolikor ^ ^^ ^ bn prešeren.
Pa o njegovem Krstu pri Savici ste tudi gotovo že brali, kako v njem popisuje boje Slovencev ob času pokristjanjenja. Naj-
mogoče tako kakor z normalnim otrokom. To je bilo gibalo in skrivnost njenega dela. Kakor malemu otroku pri učenju govora vzorno izgovarjamo novo besedo tako je tu učiteljica
med slovensko ljudstvo že nad 21 milijonov knjig. Prava ljudska visoka šola! Vzklila je Mohorjeva družba na Koroškem, v zibelki slovenstva, a se je po prevratu morala seliti, sedaj je v zemljepisnem središču Slovenije, v Celju.
Družba sv. Mohorja je danes s svojimi različnimi zbirkami leposlovnih, gospodarskih in znanstvenih del, ki jih izdaja poleg rednih knjig za ude, naj-
, ... •	i	večje slovensko založništvo, pr-
daljša njegova pesnitev je to J . .	•	•
J	va, najstarejša, največja
in
v ..	i •	in ena izmed najlepših sloven-	.....
učenk, govoril. x znaki na roko.j	Pa najširša slovenska knjižna
In zdaj je pomagala vsa moc ■ dekličine volje: vse si je prila-	še dolgo, dolgo vrsto drugih pestila. Prihodnji karak je bil	*mi nam je zapel kakor: bala-učenje č i t a nj a. Braillejeva	do o prevzetni Uršiki z naslo-pikčasta pisava, v kateri se vsa-	vom Povodni moz, Sonete nesre-ka črka predstavlja s kupino	če, ki v njih poje pesnik o za-
vzbočenih pik, je odprla Heleni	lostni usodi vsakega človeka na	^ s]ovenskega
zemlji, Memento mori, sonet, ki J , .
družba. Poleg poljudnosti in poučnosti je glavni znak njenih knjig tudi ta, da dosledno; poudarja etične duhovne vred-! note.
Seznam udov po vsem svetu!
pot v kraljestvo knjig.	■
Neverje tno se nam zdi, ko sli- v njem opeva misel človekovo
Glosa, vse
izšeljenstva in kulture, ki jo Slovenci poneso povsod. Zelo primerno bi bilo, da bi se za 80-letnico Mohorjeve družbe izseke ljenci po vsem svetu spomnili 'nedolžnih uric, ki so jih preživeli v mladosti ob drobnih knjigah in da bi se okrog tega knji-
šimo da je to mlado dekle, ki na—smrt, dolgo vrsto pesmi, ki ne sliši in ne vidi, ob roki svoje v njih govori o svojem pesni-vzgojiteljiee, ki ji je tipkala škem poklicu: Pevcu,
profesorjevo predavanje v dlan, Orglar, Gazele itd. In
obiskavala vseučilišče in kakor	prelepe pesmi je Prešeren že
normalni študentje delala izpi-	sam zbral in jih leta 1847 izdal
te ob določenem času.	v drobni knjižici pod naslovom -	števil_
Kar so strokovnjaki dolgo Poezije Franceta Prešerna. j ^ejša slovenska družina!
-o-
NOVI UDJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZA ZNANOST IN UMETNOST
Na slavnostnem občnem zboru "Akademije znanosti in umetnosti" v Ljubljani dne 6. julija t. 1., na katerem je bilo tudi podano prvo letno poročilo o plodnem delovanju najvišje vseslovenske kulturne ustanove, so bili izbrani novi redni in dopisujoči člani Akademije.
Novi redni udje so: v modro-
odklanjali, da je možno, to se	resnici majhna knjižica je to, a
je posrečilo doseči trdni volji:	zato nič manj pomembna! To
Helena, ki svojega govora ni	je knjiga, ki vsebuje najlepše,
slišala, se je naučila govoriti,	kar je slovenski duh kdaj na-
razločno in glasno, kakor drugi	pisal, govore. In s tem je dosegia
j Prešernova pesem je tako človeška, tako pesnikova, a obenem tako slovenska (Zdravi j i-ca), da je Slovenci nikdar ne smemo pozabiti. Prvi je bil Prešeren tisti, ki je zapel res iz
krono sVojega junaškega življenja in svoj pravi poklic: izboljšati stanje svojih slepih in gluhonemih tovarišev. In v tem pravem svojem življenjskem
delu vidi Helena Keller naj- ^ svoje pesmj ni samo po.
globlji pomen svojega, iz k luči stremečega življenja.
V njeni knjigi "Midstream" stoje zapisane pretresljive besede, v katerih združuje svojo veroizpoved: "Gospod Bog je storil z menoj, kakor oče z otrokom : udaril me je in mi zakril svojo luč, da bi se ljudje usmilili slepih in mutastih. Mene je napravil za usta onih, ki ne znajo govoriti in moja slepota je postala oko za one, ki ne vidi-
snemal narave in ptičic, sam je zapel, da njegove pesmi: "iz srca svoje so kali pognale mokro svetoče rožce poezije."
jo
"Zarja.'
Njegova pesem je izšla iz ■ slovno-jezikovno-zgodovinskem
K 140 letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna
Kako vsi narodi slave in ča-ste svoje velike može, tiste velikane duha ,ki so napisali narodu najlepša dela, najlepše umotvore, in so s tem postavili svoj narod v vrsto drugih velikih kulturnih narodov!
Takega velikega moža imamo mi Slovenci v dr. Francetu Prešernu, največjemu pesniku, kar jih je rodila slovenska mati. Ta pesnik ni znan samo po ožji
stare klasične, grške in rimske pesmi, a oplojena je bila tudi že takrat moderno romantiko. To po obliki, po vsebini pa je njegova pesem vsa domača, vsa slovenska, vsa narodna. Res, njegova odlika je tudi v tem, da je vpeljal k nam premnogo novih oblik, in tudi jezik v njegovih pesmih je tako naroden, tako gorenjski, tako možat in jedrnat, a bistvo njegove pesmi je in ostane—vsebina, narodna slovenska vsebina! Zato—cenimo ga, spoštujmo ga, kajti le tisti narod je svojih mož vre-den, ki jih vredno časti!
Ta prvak naših slovenskih pesnikov je umrl v Kranju dne 8. februarja, 1849. Slava mu in večen spomin!
--o--
Citajte in zasledujte druitve-na in uradna poročila ▼ Glasilu.
oddelku vseučiliški profesor dr. France Štele, veliki slovenski umetnosti zgodovinar, konser-vator in tajnik Pen-kluba; v pravnem oddelku vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj, poznani pravdnik, posebno v trgovinskem pravu; v prirodoslov-no-matematičnem v s e u č i liški profesor dr. Milan Vidmar, strojni inženir, elektrotehnik (njegova dela o transformatorjih so svetovno znana, tudi v Ameriki,kjer seje mnogo učil), svetovni šahovski mojster in pisec filozofskih spisov. V isti oddelek je imenovan vseučiliški profesor dr. Maks Samec, kemik, ki ga poznajo v Ameriki kot na Japonskem (najbolj znana so odkritja v raziskova nju škroba ali štirke).
V umetnostni oddelek je iz bran kasacijski sodnik Anton
m sia zelo velikega pomena za naše zdravje. Največ ju vsebujejo jetra in pa ribje olje.
Vitaminov B je največ v koran ju,.repi, paradižniku, kvasu, rumenjaku in jetrih. Ti vitamini so zlasti pomembni za živčevje in i* ni teh vitaminov, se živci vnamejo. Važni so za prebavo.
V jabolkih, marelicah in ci-tronah je mnogo vitaminav C. 1 Imajo velik pomen v kemičnem ! procesu, ki se razvi ja v telesu v i zvezi z apnenčevimi snovmi. Brez vitaminov C nebi naši zobje dobili dovolj apnenca in bi bilo kmalu po njih. Potrebni so za čisto kri. Važno je torej, da jemo mnogo sadja in uživamo citror.ov sok.
Vitaminov E pa ie največ v pšeničnem zrnu. Človeku pomagajo zoper utrujenost in onemoglost. Zal, pa jih ni v navadni pšenični moki, ker je brez otrebev. Vprav v otrobih pa je največ vitaminov C.
O ČLOVEŠKIH ORGANIH
Naši glavni organi so:
Možgani, pri odraslem moškem tehtajo isti 50 unč, pri ženskah pa 44.
Srce odraslih moških tehta od 10 do 12 unč, pri ženskah pa od 8 do 10 unč. Dolgo je pet palcev, široko tri in pol palca, debelo pa dva in pol palca.
Pljuča, desna dehtajo 23 unč, leva pa 19 unč.
Želodec, tehta od štiri in pol do pet unč; dolg je od 10 do 12 palcev, širok pa od štiri do pet palcev.
Jetra, teža od 45 do 60 unč obseg od 10 do 12 palcev.
Trebušna slinovnica, teža tri unče, dolžina od šest do osem palcev in široka poldrugi palec.
Želodčni mehur, teža od pet
PROST ASESMENT MLADINSKEGA ODDELKA Za mesec november in december ne bo treba za članstvo mladinskega oddelka plačati nobenega atesmenla. To bo naši mladini zopetno primerno božično darilo. Prost ases-ment bo torej tudi za vse nove člane tega oddelka, ki pristopijo v novembru in decembru.
To je gotovo najlepša prilika, da ta čas marljivo agitirate in pridobivate novo članstvo! Ne zamudite torej iste!
30. nov.—Rusija vdrla in zasedla Finsko.
1940
13.	marca.—Finsko-ruska mirovna pogodba podpisana v Moskvi.
9.	eprila.—Zavezniške čete se izkrcale na Norveškem.
2. maja.—Zavezniki se umaknili iz Norveške.
10.	maja.—Nazijske čete vdrle v Belgijo, Nizozemsko in Luksemburško. Winston Churchill postal angleški ministrski predsednik.
14.	maja.—Nizozemska kapitulirala, njena kraljica Wilhelmina zbežala v London.
28. maja.— Belgijski kralj Leopold se udal in resigniral.
2.	junija.—Štiri petine angleško ekspedijske armade evakuiralo Flandrijo. '
5. junija.—Pričetek nemške ofenzive pri reki Somme.
10. junija.—Italija začela vojno z zavezniki.
14. junija.—Nemci okupirali Pariz.
17. junija.—Maršal Petain
postal francoski ministrski predsednik in prosil za premirje-
22. junija.—Premirje med Nemčijo in Francijo podpisa no; francoska delegacija odobrila nemške mirovne pogoje
24. junija.—Francoska delegacija sprejela mirovne pogoje Italije.
28. junija.—Rusija okupira-laBesarabijo, severno Bukovino in del Romunske.
3.	julija.—Angleži zasegli in uničili velik del francoske mor narice.
crfir.—Nemci začeli iz zraka obstreljevati Anglijo.
19. avg.—Italijani zavzeli angleško Somali ozemlje ob aden-skem zalivu.
3.	sept.—Anglija dala v najem osem svojih letalskih baz v zapadnji zemeljski polobli Združenim državam v zameno za 50 starih ameriških rušilcev.
14. sept.—Italijani vdrli v Egipt.
22. sept.—Japonske čete napadle francosko Indo-Kitajsko.
27. sept.—Japonci se pridružili zvezi osišča. (Nemcefn in Italijanom).
4.	oktobra.—Važen sestanek med Hitlerjem in Musolinijem v brennerskem prelazu.
11. okt.—Nemška armada zasedla važne strategične točke v
Romuniji.
18.	okt.—Anglija odprla znano Burma pot v Aziji.
19.	okt.—London utrpel veliko škodo vsled sedem-teden-skega bombardiranja nemških letalcev; Angleži začeli iz zraka napadati nemška pristanišča in važna industrijska mesta.
20.	okt.—Nemci postavili svoje protizračne topove v Romuniji.
24. okt.—Posvetovanje med Hitlerjem in Lavalem. Španski general Franco obiskal francoskega maršala Petaina
ofet.—Francoska vlada v Vich'y obljubila sodelovati
I Nemčijo.
27. okt.—Bombardiranju
"Zelo težavna naloga," pravi Leon XIII., je namreč določiti pravice in dolžnosti, ki se jih imajo držati bogati in ubožni, tisti, ki dajejo snov ali tvarino (to je: gaspoda|rji obrata) in tisti, ki delajo (to je: delavci). S temi besedami se je dotaknil papež najbolj važne točke socialnega vprašanja, ki si brez nje kake njegove rešitve sploh misliti ne moremo. Opozoril je s temi besedami na rakrano današnje človeške družbe, na vir vsega socialnega nereda, to je na nesorazmernost pravic in dolžnosti. Veliko je govorjenja o socialnem vprašanju in socialnem redu. Toda večkrat izgleda, kakor da si nismo niti prav na jasnem, v čem prav za prav obstoji socialni red? Je-li morda to sedanje policijsko in vojaško zavarovano stanje meščanske družbe, bodisi v domačem, poklicnem ali javnem življenju? Tako si pač ta red predstavlja gospodarski liberalizem. Ali je morda socialni red v tem, da preneha v družbi vsaka neenakost, da nastane družba brez avtoritete in brez podreditve, ki je drži skupaj velikanski bi-rokratični aparat, in je sicer brez vsake notranje vezi? To je socialistični povem socialnega reda. Obema nasproti pa stoji krščanski pojem socialnega reda, ki vidi v socialnem redu človeško družbo, katero vežejo med seboj obojestranske pravice in dolžnosti vseh članov človeške družbe, z eno besedo, tako stanje pravičnosti v človeški družbi, ki obsega stalno pripravljenost posameznikov in družbe, te pravice in dolžnosti res tudi izenačiti.
uprav pravičnost je tisii vzor, po katerem dandanes na stoti-soče delavcev dviga hrepeneče svoje roke, vanjo je uprtih na milijone oči in že ob misli nanjo jim srce hitreje bije. Toda ta pravičnost je v današnji človeški družbi postala le tvor domišljije in le tvor domišljije je ona v velikem delu delavstva, ki hoče pravico brez pravičnosti, pravico brez nravnosti, pravo
brez Boga.
Resnica je namreč, da pravice brez Boga ni, kajti vsako pravo ima le tedaj v človeški družbi resnično veljavo, če je v isti družbi na katerikoli način priznana dolžnost, ki odgovarja te mu pravu. Brez pomena je namreč pravica, če ni nikogar, ki bi čutil obveznost in dolžnost, da to pravico tudi upošteva. Dolžnost pa ima svoje zadnje poroštvo, da bo izvršena, le v nravni riivesti človeka in nravna zavest ima svoj trdni temelj le v Bogu. Vendar pa je v človeku zavest naravnih pravic tako živa, da se ne zgubi, tudi če on in družba Boga tajita. Razloček je le v tem, da človek potem pravico vzame s silo, če je drugače ne dobi. Zato je naravna posledica pravice brez pravičnosti, ki bi pravico priznala in dala, boj in ni samo slučaj, da uprav današnjo človeško družbo tako razredni boj pod geslom: boja za pravico, in ni samo slučaj, da so mnogi dandanes prepričani, da ni možno doseči pravice brez razrednega boja.
čut za pravičnost se je v človeški družbi že zdavnaj izgubil, še nedavno je nek svetovnozna-ni pravnik rekel, da se vsa pravna veda dandanes peča z obstoječimi in veljavnimi pravicami, s pojmom pravičnosti pa nima nobenega opravka. Povedal je s tem samo javno tajnost, ki je že davno prešla v življenje. Pravica brez pravičnosti pa je vedno "pravica močnejšega," je vedno razredna pravica, in zato dosledno tudi mora vedno voditi v razredni boj. Strašne so bile in so morale biti posledice tega pravnega pojmovanja, ko se je isto preneslo na narodno gospodarsko polje. In v resnici vidimo, da je ves gospodarski in socialni razvoj odkar je nastopil gospodarski liberalizem vodila pravica močnejšega. Vsa pravica močnejših pa je seve Je tako dolgo veljavna, dokler so le ti v resnici močnejši. Potem pridejo pa na vrsto oni, ki so močnejši kot ti. Prijavila sta se za pravico socializem in komunizem pod zastavo Marksa in napovedala ra-:redni boj. Toda upravičena je bojazen, da bo tudi ta pravica oostala pravica močnejšega, ker noče biti pravica brez Boga, brez iravnega reda in naravno tudi brez pravičnosti. Pravica močnejšega, pravica brez pravičnosti je seve tudi v tem slučaju krivična in mora jo nujno zadeti ista usoda, da bo namreč veljavna le tako dolgo, dokler zopet ne pridejo na vrsto močnejši. Uprav zato je dvignil svoj glas papež Leon XIII. zahtevajoč pravico pod zastavo božjo, ki ima določiti pravice in dolžnosti, ki se jih imajo držati bogati in ubožni, to je vsi brez izjeme, in edino ta pravica more imeti trajno vrednost, ker ima svoj temelj in poroštvo v nravi zavest1', to je v Bogu.
Ta vsestranska pravičnost je v današnji dobi tolikanj bolj potrebna, kolikor bolj je gospodarsko življenje komplicirano in kolikor večja je v tem o z i r u medsebojna odvisnost. Dokler so bila gospodarstva dežele ali pokrajine več ali manj samostojna in neodvisna drugo od drugega, je storjena krivica zadela le enega, le posameznika. Ker so pa dandanes vsa gospodarstva kake pokrajine ali države medseboj odvisna in skoro nihče sam ne pridela kruha, ki ga je, ne dela obleke, ki ga pokriva, ne hiše, v kateri stanuje, ampak to delajo drugi mesto njega in on zato zanje deia v rudniku, v tovarni, v mlinu, na polju ali pri pisalni mizi, ker torej dandanes vsled delitve in združitve dela, vsi delajo eden za drugega, je pravičnost tako dalekosežnega pomena, da tega sploh ni mogoče prav oceniti.
Če je kakemu kompliciranemu mehanizmu na primer v uri. spočetka poškodovan le zobček kakega kolesca, tedaj ura morebiti še gre, če pa je poškodovano celo kolesce, ali morda njih več, tedaj ura obstane. Podobno je tudi v narodnem gospodarstvu. Če dobi v smislu pravičnosti vsak član, ki dela, za svoje delo pravično plačilo, in so prav tako pravično nastavljene tudi cene za blago, ki ga potrebuje, potem pravimo, da vlada v družbi pravičnost. Ako pa katerikoli teh predpogojev ni izvršen, tedaj trpe vsi člani družbe in vsi čutijo storjeno krivico. Staro pravilo: Čimbolj je kak mehanizem kompliciran, tembolj je občutljiv za vsako poškodbo, velja v polni meri tudi za narodno gospodarstvo. Čim bolj je isto komplicirano, toliko bolj je ob-
nemških letalcev nad Londonom se pridružili tudi Italijani.
Angleži bombardirali pristanišča ob rokavskem zalivu.
28. okt.—Italija vdrla preko Albanije na Grško; Anglija obljubila Grški svojo pomoč in poslala svoje vojno brodovje v egejski zaliv v zaščito Grške.
31. oktobra. Angleži obstreljujejo italijansko mesto Nea-
^ novembra. Anglija posla-¡¿utljivo za vsako kršenje pra-
la svojo mornarico Grkom na pomoč.
in letala
vice v menjalnem prometu. (Dalje prihodnjič.)
"GLASILO LS. IL JEMOTT
CHT BT. GLAIR AVBNUB
UMimwvo m unuvaotrvo
OUTlLAND, OHIO
morajo biti ▼ utan undo ■k prtobCtt«? t MtvOkl
.J0J4
Za
w Amerika.
..$1.60

OmOIAL OBOAM OP AMD PUBLISHED BT IBB GRAND CARNIOLXAN 8LOVBNIAM CATHOLIC UMIOM Ot the UJBA. £b Om inter«* of Umi Order
beseda je morda več vredna kakor kako zdravilo. Seveda je treba priobiskih vpoštevati način ali vrsto bolezni, na primer epidemično ali smrtno nevarno bolezen pacienta.
Ne pozabite določenih dnevov obiska. Ne samo enkrat, ali dvakrat tedensko. Obišči svojega omilovanja vrednega društvenega sobrata (sosestro), če moreš sleherni dan. Kako bo vesel zopetnega tvojega obiska! Vedno se te bo za to spominjal in ti bo zato hvaležen.
;Ne pozabi pa tudi prihodnje mesečne seje, da poročaš o stanju onega bolnega društvenika, da bo čim prej dobil podporo. Baš v tem oziru je pri mnogih društvih zelo na slabem. Bolniški obiskovalci so za časa seje doma in ne vršijo svoje dolžnosti, da bi poročali o stanju bolnega člana. Prav je in umestno, da imajo nekatera društva za take malomarneže določeno gotovo kazen, na primer 25 centov ali 50 centov. Vsa ta kazen pa ni zadostna. Takega brezbrižnega obiskovalca bi se moralo kaznovati najmanj z $5 ali več globe za vsak tak važen prestopek.
-o-—
1,600,000 industrijalnih nezgod v letu 1939
V SEDANJI KAMPANJI MLADINSKEGA ODDELKA oziroma pri
KSKJ NARODNEM OBRAMBNEM PROGRAMU Od 2. aprila do 31. decembra, 1940:
Za posameznika: za pridobitev enega novega liana: V razredu A A in BB.............................$1M
V razredu CC-JD in FF-JD:
Pri zavarovalnini $ 250.00............$2.00
Pri zavarovednini $ 500.00............$3j00
Pri zavarovalnini $1JOOOM............$4.00
ZA DRUŠTVA:
Za vsakega novega člana.........50 centov
Za tri vodilna društva vsake divizije, če dosežejo kvoto:
Prva nagrada..........$60.00
Druga nagrada.........$40.00
Tretja nagrada.........$25.00
ZA ŽUPNIJE: Za vsakega novega člana bo dotična fara upravičena prejeti petdeset (50) centov nagrade v gotovini. Pri tem se ne bo vpoštevalo h kakemu krajevnemu društvu je novi član pristopil. V tem slučaju pa dotično društvo NE bo prejelo nobene nagrade za dotičnega člana, vseeno se bo pač znesek nove zavarovalnine kreditiralo k njegovi kvoti.
Farni delavec kot član KSKJ. bo tudi upravičen do po~ sameznih nagrad pri pridobivanju noveka članstva, z oziram na zavarovalninski razred in svoto, torej $1.00, $2.00, $3.00 ali $4.00.
Denarne nagrade posameznikom, društvom in župnijam se bo plačevalo šele tedaj, ko bo novi član vplačal svoj asesment za dobo šest (6) mesecev.
Pristopnina, tako tudi zdravniška preiskava za novo članstvo je PROSTA!
Jednota plačuje tudi nagrade za novo pristople člane in članice v odraslem oddelku in sicer pri zavarovanju za:
$ 250.00 500.00 ljOOOM 1 ¿00.00
$ 1J00 2,000.00 ......... 8.00
2.00 3000.00 ..................12J00
4M 4,000.00 ..................16.00
6.00 5J000.00 ..................20.00
J
Število delavcev, ubitih ali ranjenih na delu, je bilo večje kot v prejšnjem letu, vendarle tendenca industrijalnih nezgod od leta 1934 naprej kaže navzdol.
Število delavcev, ki so bili leta 1939 poškodovani na delu, je znatno večje kot ono za leto 1938, kar pomenja, da nas čaka še veliko dela na polju vzgoje za industrijalno varnost. Zgornji podatki so razvidni iz nedavnega izdanja Labor Information Bulletina, kjer je bilo objavljeno poročilo urada za delavske statistike. Vendarle od leta 1934 se je število smrtnih nezgod zmanjšalo za eno tretino, stalnih poškodb za več kot eno tretino in začasnih one-sposobljenj za skoraj eno petino.
Tekom leta 1939 je bilo približno 16,400 delavcev ubitih na delu, kar je približno isto število kot leta 1938. Resne poškodbe vsled nezgod pa so poskočile čez prejšnje leto od 99,-000 na več kot 109,000 in začasna onesposobljenja, ki so trajala vsaj en dan, so narasla od 1,260,000 na približno 1,478,-000. Ubitih in ranjenih za vse leto je bilo več kot 1,600,000 skupaj.
Največje število smrti in poškodb se je pripetilo v gradbeni industriji, kjer je bilo ranje-
Nov slovenski pogrebnik v Milwaukee, Wis.
Milwaukee, Wis.—Ta mesec je v Madisonu pred državno komisijo z odličnim uspehom prestal preizkušnjo in dobil diplomo kot embalmer in pogrebnik naš milwauški rojak Frank A.

bolj učinkovit in nevaren kakor strup kače klopotače.
Starinska izkopavanja v Aziji dokazujejo, da so ondi poznali plastično kirurgijo že pred 2,000 leti.
Najdražja kovina na svetu je "Polonium," katero se pridobiva v Severni Kanadi. Ena unča iste velja dva milijona dolarjev.
V	naših Združenih državah imamo še toliko plasti mehkega premoga, da bo zadostoval vpo-
rabi še za par tisoč let. *
V	predmestju Los Angeles, Cal., ima Mrs. Mary B. Leisure na svojem obširnem vrtu posebno farmo za gojenje in rejo zemeljskih glist, katere pošilja v škatljah celo v Južno Afriko. Lansko leto je ta podjetna Američanka s tem naredila
$7,500.00 čistega dobička. •
Slovečo božjo pot Ste. Anne De Beaupre v Quebecu, Kanada je letos obiskalo 477,400 romarjev.
Največ mahogany lesa se iz-j lami najmanjšo in najbolj sla-važa iz angleške kolonije Hon- bo mornarico, in sicer: samo tri duras in sicer hlode, približno večje bojne ladje, enega preva-15,000,000 čevljev skupne dol- žalca aeroplanov, pet križark,
žine vsako leto.
30 rušilcev in 150 podmornic, 100 manjših motornih torped-
Ko se je španski general Fer- nih čolnov. Vendar prevozi
nado Cortez (1485-1547) boril z mehiškim Indijanci in si podjarmil Mehiko, so domačini prinašali hrano za njegovo armado, ker se niso hoteli boriti z lačnimi vojaki in istih v takem stanju darovati svojim bogo-vom-malikom.
•
V Novi Gvineji ni treba ribičem spletati mrež za ribolov; ondi jim to delo vršijo p<)sebne vrste pajki s posebno debelo pajčevirto. Ta pajek napreže na kolobarju zviti bambusovi palici tako močno mrežo, ki lahko drži po en funt težko ribo.
*
Nemški skladatelj George Frederick Handel (1685-1759) je dovršil svoj sloveči oratorij "Messiah" v 24 dnevih.
najnovejši ruski rušilec "Tash-kent" po 45 vozlov na uro, med tem ko prevozi najboljši angleški rušilec samo 36 vozlov.
-o-
POVPREČEN ZASLUŽEK AMER. ZDRAVNIKOV Mesečnik "Medical Econo-mics" je letos v februarju razposlal vprašalne pole 130,000 zdravnikom širom dežele, kjer naj označijo letne dohodke v svoji praksi. Predzadnji mesec ali v septembrski številki navedenega lista je bilo čitati poročilo ali odgovore 7,500 zdravnikov, ki niso hoteli navesti svojega imena.
Leta 1939 so znašali povprečni dohodki ameriškega zdravnika $7,365, pred enim letom nazaj pa $6,139. Od tega je treba odšteti najemnino njih pisarn ali uradov in druge izdatke, nakar jim je preostalo čistega $4,470, zobozdravnikom pa le
V Los Angeles, Cal., živi že priletna Miss Hazel Hurst, ki je popolnoma slepa; vendar je prepotovala že vse naše države, Kanado in Evropo ob spremstvu svojega dresiranega psa "Babe" po imenu. Babe jo je spremljal vsako nedeljo tudi v cerkev prav do oltarja, ko je prejela sv. obhajilo. Nedavno je ta njen zvesti spremljevalec | lik. poginil. Miss Hurst je sedaj Koren Jr., sin znane Korenove otvorila poseben zavod za vež-družine na 710 So. *th St. in banje psov, ki bodo spremlje-brat duhovnega pomočnika pri" vali slepce.
Trgovska zbornica v Williamson, W. Va., oglašuje premog iste naselbine s tem, da je;$3,000. dala zgraditi svoje poslopje iz j Največ zaslužijo oni zdrav-12 palcev debelih kosov trdega1 niki> ki imajo od sedem do 15
premoga. Poslopje je zavarovano proti ognju.
*
Če bi podlasice medsebojno mirno živele, bi bile prava nevarnost za kurjad in ptiče. Ker se pa iste medsebojno črtijo in morijo, njih zarod ni tako ve-
slovenski cerkvi sv. Janeza Evangelista, Rev. Louis Korena.
Mladi Frank je bil rojen v Milwaukee, dne 3. januarja, 1914 in je obiskoval farno šolo sv. Trojice, nato pa St. John's Cathedral visoko šolo in naposled dve leti Marquette univerzo, nakar se je vpisal v Goodman College of Embalming.
Po dovršitvi tečaja je vstopil kot praktikant k Robert H. nih 405,000 delavcev, izmed Krošs pogrebnemu zavodu v
Banane (južno sadje) vdihavajo kakor ljudje—dušik, in iz-dihavajo kisik.
Naš vojni department je v Douglasovi tovarni v Californi-' ; ji nedavno naročil posebno velik bombnik, ki bo imel 210 cev-'
Ijev dolga krila, tehtal bo pa	_
125,000 funtov (62^2 ton). T e- NAZI JI GA ga zračnega orjaka bodo goni
let svoje prakse.
Najboljše polje za zdravnike so mesta na osrednjem zapadu od 50,000 do 100,000 prebivalstva, na primer Lansing, Mich., Madison, Wis.; Evanston, 111.
Najnižje dohodke imajo zdravniki v New Yorku in Chi-cagu, tako tudi v mestih in trgih z manj kot 10,000 prebivalcev.	* Glede živinozdravnikov pa pravi poročilo, da so leta 1939 zaslužili komaj $2,816, ali 37f< manj kot pravi zdravniki.
o--
Louisa XIV. je bilo vsako jutro milimetrov top, več strojnic, 20 videti v krasni verzaljski pala-rton bomb in bo lahko brez po-
stanka obkrožil 6,000 milj daljave.
VREDNOST ZDRAVJA-OBISKOVANJE BOLNIKOV
Star pregovor nam veli: "Zdravo telo, najboljše blago." "Zdravje je več vredno, kot vse zlato."
Srečen, vesel in zadovoljen je lahko oni, ki še ni skusil težavnih ur kake bolezni, ki še ni prestal najhujšega v svojem življenju, to je bolezen.
Glede bolezni je nam usoda in narava določila enostaven zakon, da so isti podvrženi vsi zemljani. Pri tem ni nobene razlike ne med kralji, cesarji, predsedniki, milijonarji ali reveži. Marsikak bogataš bi rad plačal in žrtvoval vse svoje milijone, če bi zamogel kupiti zdravje od kakega siromaka, ali v tem oziru ž njim zamenjati; toda zdravje ni na prodaj kot vse drugo blago.
Da boste ohranili to največje bogastvo in blagor sveta, morate vedno skrbeti ter čuvati, da si ohranite zdravje. Včasih vam samo ena nepremišljena minuta, samo mala brezbrižna priložnost lahko za vedno zapravi ta neprecenljivi zaklad.
Bolnik potrebuje v prvi vrsti zdravniško oskrbo in pravo postrežbo. Poleg tega je tudi velike važnosti obiskovanje od strani njegovih prijateljev, znancev, sosedov in društvenikov. Kako dolge so minute in ure za bolnika, ki mora neprestano ležati v postelji. Zdi se mu, kakor bi bil v ječi, ker ne more uživati prijetnosti narave in javnega življenja. Ako ga v takem žalostnem položaju obišče kak prijatelj, ali društveni sobrat, ter mu privošči kako lepo tolažilno besedo, ga bo to neizmerno razveselilo, dalo mu pogum in bo tudi vplivalo na njegovo ozdravljenje.
Obiskovanje bolnikov je lepo krščansko delo usmiljenja. Isto je priporočal sam naš božji Učenik in Izveličar, ter je za to obljubil svoje plačilo.
Pri podpornih organizacijah, oziroma podpornih društvih je glavni namen pomagati bolnim članom in skrbeti za vdove ter sirote. Res se v tem oziru stori mnogo dobrega za članstvo, le žal, da se obiskovanje bolnikov bolj rado zanemarja in opušča, kar ni na mestu. Ako prejmeš od društvenega tajnika poziv za obisk tega člana ali članice, je tvoja sveta dolžnost, da ga gotovo obiščeš. Pomisli svoj na njegov položaj! Revež ne more delati, da bi si kaj prislužil; pri tem trpi muke, ima velike stroške in je morda celo v nevarnosti, da bo umrl. Ali ni tak sobrat res največjega sočuvstvovanja ter tolažbe in omilovanja vreden?! Idi k njemu ne kot kak špijon, če je res podpore vreden, temveč kot sočlovek in kot njegov sobrat. Skušaj ga na najboljši način potolažiti kar moreš. Navdušuj ga, da naj potrpi, da bo kmalu okreval, itd. Dobra, iz srca izgovorjena bratovska
njih 3,500 smrtno. Tovarniška industrija je bila druga z 286,-000 nezgodami, od katerih je bilo 1,600 smrtnih. Poljedelstvo je stalo tretje v redu s 257,000 nezgodami, v š t e v š i 4,300 smrtnih nezgod.
Ako vzamemo za podlago število nezgod za milijon delavnih ur, se po uradu za delavske statistike pokaže, da obrt dre-voseka je najbolj nevarna v tej deželi, kar je tudi bila za dolgo vrsto let. Gradbena industrija je bila druga z razmerjem nezgod v težkih konstrukcijah skoraj dvakrat večja kot v
Sheboyganu, Wis., kjer je pra-kticiral dve leti, dokler ni šel letos delat skušnje v Madison, Wis., katero je kot rečeno, izvršil z odliko. Za enkrat se je po prestani izkušnji vrnil nazaj v Sheboygan, kjer bo še nadalje ostal pri Kross pogrebnemu zavodu kot pomočnik, pozneje pa se upa vrniti v Milwaukee in tukaj odpreti svoj lasten pogrebni zavod.
Ko je bival še tukaj v Milwaukee, je bil zelo aktiven tudi pri raznih pevskih in dramskih organizacijah in je znan kot dober pevec-baritonist. Bil je član
gradbenih stavbah hiš, kjer je cerkvenega pevskega in dram-
bilo nezgod v vsej konstrukcij-: skc*a zbora sv- Janeza Evange-«lri atnnin,-	,o	llsta. dalje mihvauških "Fes-
tival Singers" in opernega zbo-
ski skupini. Nezgode za milijon delavnih ur v hišnih gradnjah pa so presegale razmerja v vseh tovarniških industrijah, razen v lesnih industrijah. Druge industrije z visokim razmerjem nezgod so bile: industrija gnojil, konserv, klavnice, rafinerije sladkorja, tovarne za gradbeno jeklo, kovarne, pralnice, mlini za papir, opekarne itd.
Nizka razmerja nezgod je bilo najti v industriji plina in elektrike in javnih naprav, izmed katerih je promet poulič-nh železnic in busov imel največ nezgod in telefonska služba najmanj.
Večje število delavnih ur v večini industriji je imelo za posledico razmerno večje število nezgod. Na drugi strani je manj dela imelo za posledico manj nezgod.
Statistike federalnega urada se naslanjajo na poročilo, dobljeno od 19,423 tovarniških industrij in 7,571 obrti, ki niso tovarniške.
Ccmmon Council-F. L. 1. S.
ra "Wisconsin Grand Opera."
Med slovenskimi podpornimi društvi pa je član Sloge, št. 1 JPZS in društva sv. Janeza Evangelista, št. 65 KSKJ., društva reda Kolumbovih vitezov v Sheboyganu in odbornik pri j tamkajšnji C. Y. O. organizaciji.
raznjTzanimivosti
V Italiji so prišli letos v denarni promet jekleni kovanci po 20 centisimov, 50 centisimov in po 1 liro. Te vrste denar, ki vedno obdrži svoj blišč in se ne more pokvariti, je vlit iz nove kovine "Acmonital," 22% chro-mija, 12% niklja, nekaj moly-
bdemana ostalo pa iz jekla. *
Človeško telo sestoji iz 60 do 70% teže vode. Človeško oko je za 10% bolj čuječe in živahno kakor naša ušesa, in za 30%j bolj živahno kakor nos.
LAHKO PIJEJO
Iz Vichya na Francoskem se ;li štirje motorji po 2,000 konj-, poroča, da so nazijske oblasti Za časa francoskega kralja | skih sil; na sebi bo imel en 37 j dne 23. septembra zaplenile vso
zalogo starega dobrega vina, katero je lastoval Sir Charles Mendl; njegova privatna zaloga je bila največja in tudi najboljše kakovosti na celem sve-V Fort Bidwell, Cal., indi-.tu. Mendl je bil mojster v po-janski rezervaciji se držijo Pa-|kušanju vina; lahko je z zave-iute Indijanci strogo svoje po- zanimi očmi in malim požirkom stave, da ne sme nobeden iz-' dognal vrsto, pa tudi starost vi-med njih sorodnikov ali prija-'na v svoj ogromni kleti v mestu teljev ostati pri njih na obisku Rheims. V tej kleti je bilo tudi več kakor 14 dni skupaj, oziro- 12 milijonov buteljk francoske-
či na hodniku, kako so se sprehajale krave in koze. Iste se je pred durmi kraljeve sobe vsak dan pomolzlo za kraljevo družino.
*
Prvo polovico tekočega leta se je iz naših Združenih držav eksportiralo nad 2,000,000 metnih zob.
u-
V Švici je v rabi 610,000 li-cenziranih radio aparatov.
ma 30 dni na leto.
Rusija ima med vsemi velesi-

PRISPEVAJMO ZA COMMUNITY FUND!
ga sampanca. Vse to vino in . šampanjec je bilo odposlano v : Nemčijo, kjer bodo lahko na-ziji z njim napivali "Heil Hit-jler!"
Letos bo za francoski šampanjec slab pridelek, ker so bili vinogradi v okraju Champagne vsled vojne uničeni; dobilo se bo morda samo 100 steklenic šampanca na en aker površine vinogradov.
ka
Strup južnoameriškega paj-
Deklica na gornji sliki ima s pomočjo Community Funda lepo bodočnost pred seboj.
Loretta je bila bolna in podhranjena in se ji ni nikoli dobro godilo v vseh 11 letih njenega življenja. Nekoč so ji morali dati že transfuzijo krvi, če so jo hoteli ohraniti pri življenju.
Lorettin oča je bil ubit, ko je branil nekega mladeniča pred gangster ji, nakar sta Loretta in njena mati živeli v velikem pomanjkanju. Ko je postalo pomanjkanje največje, se je zavzel zanjo Community Fund.
Danes je Loretta na potu okrevanja in izgleda sveža in m nago bolj zdrava. Zato se ima zahvaliti Community Fun-lu.
Prispevajmo, kolikor moremo za to dobrodelno organizacijo—Community Fund, v Clevelandu, Ohio. Kampanja
POVPREČNA TEŽA LJUDI
Povprečna teža novorojenca moškega spola je sedem funtov, ženskega pa šest in pol.
Novorojenček se v enem letu zredi ali doraste trikratno težo svojega rojstva.
Dečki in deklice stari 12 let, tehtajo enako.
Odrasel človek tehta 20 krat toliko kot je tehtal ob rojstvu.
Moški doseže največjo težo ko postane 40 let star, proti 60 letu začne izgubljati na teži, ko je 80 let star tehta že 20 funtov manj, zmanjša se pa v velikosti za dva in pol palca..
Ženske dosežejo največjo težo ob 50. letu.
Povprečna teža starih ljudi je ista, kakoršno so imeli ob starosti 19 let.
črna
vdova," je 10-krat ira ja od IS. do 28. novembra.
NUNE POSKRBELE ZA BIVŠO CESARICO
Quebec, Kanada. — Bivša avstrijska cesarica Žita bo do-: bila s štirimi svojimi otroki, ki | hodijo tukaj v šolo, bivališče v l^illa St. Joseph v tukajšnjem .predmestju. Prostor so ji dale ¡nune na razpolago. Žita je pri-j spela semkaj iz Rovalston, j Mass., kjer je prebivala doselj.
Ka Sa Ka
Œk
w
1 JEDHOTA
nstanorUeua t Jolietu, HL, dot S. aprila, 1884. Eokorporirana ? Jottata. drtavl minoii, tea U. Januarja, 1888.
GLAVNI URAD: S51 M. CHICAGO ST., JOUST, ILL Feiafon t glavnem uradu: JoUet &44S; stanovanje gl tajnika: 9448.
Od ustanovitve do 30. septembra, 1940 znaia skupna Izplačana podpora $7,654,140
Bolventnost 12X55%
Častni predsednik: frank opeka. north obxoaqo. ill.
OLAVNI ODBORNIKI Glavni predsednik: JOHN OKRU, 817 Kart "CT St. Pueblo, Oolo. Prvi podpredsednik: JOHN ZZFRAN, 2723 W. 15th St, Chicago, HL DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4715 HatfMd 8t„ Plttsb'gh. Pa Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd St. N. W„ Barberton. O Četrti podpredsednik: UIKI CERKOVNIK. P. O. Bok 287. By, Minn. Peta podpredaecfcilca: JOHANA MOHAR 1138 rmitagh.^ Ave.. Sheboygan Wisconsin.
Šesti podpredsednik: OEOROE PAVLAKOVIOH. 4673 Pearl 8L. Denver. Colo O lavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago 8t„ Jollet, HL Pomoinl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR 351 N. Chicago, St., Jollet, D! Glavni blagajnik: MATT P. SLANA, 351 N. Chicago St. JoUet, 111. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA, 418 N. Chicago St, Jollet, H1L Vrhovni sdravnlk: DR M F. OMAN. 8411 St. Clair Ave, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: OEOROE J. BRINCE, 718 Jones Bt, Eveleth, Mina. I. nadzornica: MART E. POLUTNTK, 1711 E. 30th St., Lorain. O. n. nadzornik: FRANK LOKAR 1352 Hawthorne St. Pittsburgh, Pa. m nadzornik: JOHN PEZDIRTZ. 14904 Pepper Ave. Cleveland. O. IV. nadzornica: MARY HOCHEVAR 21241 Miller Ave. Cleveland. O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 300 Ruby St., Jollet, HI. MARTIN 8HUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, Minn. RUDOLPH O. RUD MAN, 400 Burlington Rd„ Wllklnsburg. Pa.
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN. 1102 Jancey St., Pittsburgh, Pa. AGNES GORlSEK, 5336 Butler St., Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS, 1101 E 6th St., Pueblo, Colo. JOHN OBLAK. 215 W. Walker St. Milwaukee, Wis. WILLIAM F. KOMPARE. 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O.
VODJ\ ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave. North Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poAllJaJo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St. Jollet, m.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. 8 K. JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio.
želela to je bila—neodvisnost. \ da se išče pomočnico pri gospo-Se danes se ji moram čuditi, da dinjstvu. To mesto sem pre-
Važnost ali pomen vere za lašč skušal dru*ače ni-
I r v« i	j sem se zanimal za 'dobrobit in
vsakega ClOVeKa koristi mojih bližnjih; ravnal (Za mesečnik "Progress" napi- sem ž njimi ravno tako, kakor sal A Ivin S. Olson) Neko krasno nedeljo zjutraj,
je bila ves ta čas vedno tako ljubka in potrpežljiva in ni rekla žal besede ne nam, ne kakemu drugemu.
Ko so jo obiskovali njeni stari prijatelji, so ji tožili, kako nesrečni da so, ker morajo biti odvisni od svojih otrok. Naša mati jim je pustila govoriti, potem jih je pa navduševala s pogovorom o kaki drugi zadevi. Njih pogovori so večkrat do-vedli tudi do nasprotja, ko sem jih poslušala.
Neko popoldne je ena izmed teh žensk pripovedovala nekaj, kar mi je odprlo oči. Stvari, katere je doživela, se dogajajo ravno sedaj tudi moji materi v naši hiši.
Stara prijateljica moje matere je živela pri svoji poročeni hčeri in zetu. Nič se ni pritoževala čez Johna in Heleno. Vse sta ¡zanjo naredila, toda onadva sta bila mlada, ona pa stara. Pripovedovala je: "Zdelo se mi je tako, kakor bi poskušala šivati staro blago na novo obleko. Novo blago bi prestajalo trpežnost modernega življenja, toda staro obrabljeno in tanko pa ne."
Žena je nadaljevala: "Sedela sem sama v sobi in čitala knjige tako dolgo časa, da so mi že oči opešale. Šivala sem tudi in sicer tako dolgo, da je bilo že vse zašito; končno sem nalašč strgala kos z dobre obleke in začela ponovno šivati, sa-
vzela sicer bolj za malo plačo in pa vrt je bil pri oni hiši; o vsem tem ni moja hči nič vedela."
To e bil konec pripovedovanja prijateljice moje matere, v kolikor sem jo zamogla tudi jaz poslušati. Pri tem sem opazila obraz moje matere, kako se je veselila nad neodvisnostjo njene prijateljice. Pomislila sem tudi, kako smo mi z našo materjo ravnali. Vsi trije smo jo imeli pri sebi, da je morala biti res od nas odvisna. Ona, ki je po svoji prevdarnosti in skušnji poznala vrednost dolarja, je imela manj denarja kakor pa moj 14-letni sin Junior, kateri je dobival redno vsak teden gotovo svoto za priboljšek.
Priboljšek! To je bilo res nekaj imenitnega za otroke, toda za mater, ki je zame več storila in mi več dala, nego bi ji zamogla jaz vse to povrniti, pa ni bilo priboljška! Šele zatem so prišle na vrsto izvzete ji dividende.
Sklicali smo skupno konferenco, moja sestra, njen mož, moj brat, njega žena, moj mož in jaz; zdaj pa dajemo vsak mesec ček v gotovem znesku na banko v korist naše matere.
Zopet je neodvisna, ker lahko piše sama svoje čeke, saj tistih itak ni veliko. Včasih naredi ček, ko določi kako malo darilo za kakega izmed naših otrok.
Kdo in koliko denarja se na-
mo da sem s tem prebila dolge laga zanjo na banko kot meseč-ure dneva in večera. Pomlad je;ne dividende, ji nič ne povemo
oni z menoj ; pa nisem bil miren
_______________ „	in zadovoljen, pač sem takoj
ko sem bil še mlad, sem se vra- spoznal veliko vrednost in po-¡bila zame najhujša letna doba. čal iz nedeljske šole; bil sem men verskega ali zlatega reka, j Želela sem si lep obširen vrt,
da moram ljubiti svojega bliž- kjer bi rada kaj novih rož na-
njega, to me je dovedllo do te- sadila, pa nisem imela nič de-1 pozabila. S tem ji^nočemoteži-
ves prešinjen, ko nam je pastor naše cerkve razložil krščanski nauk in omenil, da je Bog vedno naš dobrotni oče, ki nam pomaga in ki nas ščiti. To me je, kot še neskušenega mladega slabotnega dečka tako razveselilo in navdušilo, da sem pričel žvižgati neko znano pesem.
Na drugi strani ceste je domov korakala žena našega pastorja. Ko sem bil z žvižganjem gotov, me je posvarila, da na ta način oskrunujem Gospodov dan, ki je namenjen molitvi, ne pa razposajenemu žvižganju. Kolika prevara! Jaz sem pričakoval od nje pohvale, ker redno obiskujem nedeljsko šolo.
Isti dan sem začel resno misliti na pomen vere in kako naj ravnam, da bom v resnici deležen božjega varstva kakor sem to danes med veroukom slišal.
Zatem ali čez leta sem se držal glavnih načel in pravil krepostnega življenja postal sem povsem srečen, zadovoljen in tudi uspešen.
Ko sem se v zgodnjih letih navadil prvi očenaš in molil "Zgodi se Tvoja volja," sem mislil, da božja volja ne dovoljuje nikakega veselja, pač pa da naj človek vedno hodi s sklenjenimi, povešano glavo in dolgim obrazom in da mora vsak človek prestati vse najhujše na • svetu, da ga enkrat Bog ne bo kaznoval. Zdaj imam pa o oče-našu vse drugačno sodbo Zdrav sem, zadovoljen in sre čen, ker povsem razumem, kaj hoče Bog od mene. Jaz sodim da čim prej bodo ljudje opu stili misel, da jim Bog nalašč ali celo z veseljem pošilja trp ljenje in nesrečo, tem prej bo konec trpljenja na svetu.
Med verskim premišljeva njem sem končno pronašel, da je vse moje dejanje in nehanj v zvezi z bodočnostjo. Med de lom sem že računal, kako pri kladno in veselo se bom odpočil doma sedeč na stolu; v hudem zimskem času sem že računal na prihodnjo pomlad in vesele
bolj natančno, samo da ima le svoj denar na razpolago. In če morda tudi zve, bo čez čas to
ga, da nimam vere v mislih samo ob nedeljah v cerkvi, ampak tudi vsak dan čez teden; kdor je veren, lahko pričakuje samo dobro; lahko živi zadovoljno in mirno vsled tega, ker se drži zlatega reka.
-o-
Izvzete dividende
V Glasilu zadnjega tedna je bil na naši Our Page priobčen jako lep članek izpod peresa Mrs. Ruth Brown pod naslo-om "Deferred Dividends." Ker se isti nanaša na vsako družino z otroci, upamo, da ga bodo tudi naši slovenski očetje in matere z zanimanjem v prevodu čitali; glasi se:
Starši investirajo sebe v svoje otroke, ne da bi pri tem po-mišljali na kako finančno povračilo. Ce prenehajo sploh o samim sebi misliti, se jim dozdeva, da bodo lahko vedno delali in skrbeli zase. Toda redno pridejo do tega spoznanja, ker jih že na tisoče postane starih in odvisnih od svojih otrok.
Boljšega razpoloženja kot kdaj prej in vendar enkrat prosti ter svobodni, da bi se po svoje zabavali, pa nimajo zato denarja. Najhujše je pa za take starše to, ker mislijo, da so svojim otrokom v breme.
Vse to bi se lahko premenilo, ako bi začeli otroci plačevati dividende na investicije, katere so njihovi starši zaradi njih izvršili.
Pred nekaj leti smo moja sestra, brat in jaz začeli vsak mesec nalagati gotovo svoto v banko v korist ali na račun naše matere. Oče nam je že pred več leti umrl in tako je naša mati sčasoma porabila vse družinske prihranke.
Včasih ni imela niti dolarja v svojem žepu, vseeno ji ni bilo treba pomanjkanja trpeti, ker je imela hrano in stanovanje pri vsakem izmed nas treh njenih otrok. Za Božič smo jo razveselili s kakim primernim darom, tudi za Materinski dan, za
narja	|ti srca, da bi morda mislila, da
"Zadnjo pomlad nisem mo-jsmo mi vsled tega kaj prikraj-gla več prestajati. Slučajno; šani; denar je njen, saj ga je sem videla oglas v nekem listu,! tudi zaslužila.
0 DRŽAVLJANSTVU NAŠIH IZSELJENCEV
Ljubljana, Jugoslavija.—Ali biva v Jugoslaviji. Toda ker si
. •• ___s:	__:	/Iriavl iiin.
so naši izseljenci v tujini nasi državljani? In kako dolgo ostanejo državljani? Kaj je s tistimi, ki so sprejeli tuje državljanstvo?
To so zelo važna vprašanja, ne samo za ižsel jence same,'temveč tudi za državo, za narod, za občine, predvsem pa za sorodnike izseljencev. Ta vprašanja so v teku let prinesla Družbi sv. Rafaela izredno mnogo dela in težav in neprilik, posebno povzročila že težko škodo in ne-prilike, posebno pa so bili po njih prizadeti izseljenski povratniki tu doma.
V pojasnitev teh težav naj tu navedemo tri značilne primere, ki kažejo vso zmedo pri postopanju v takih zadevah.
1. F. R., se je rodil v Cleve-landu, torej je po postavah Združenih držav neizpodbitno ameriški državljan. Leta 1936 je prišel na obisk svojih staršev, ki so se medtem vrnili za stalno domov. Toda oblasti so ga prijele, mu vzele ameriški potni list, češ, da je jugoslovanski državljan, ga izročile vojaški oblasti, ki ga je seveda j vtaknila v vojaško službo in si-'cer kot vojaškega begunca kar za tri leta.
Poldrugo leto težkega dela, dokazovanja, prošenj in intervencij je vzelo Družbi, da ga je
ure nrebit v zeleni naravi, to	^Hj
rej'se veselim vsakega trenutka j njen rojstni dan, o Vehki noc.
mojega življenja; to je pravi način., ki preganja človeku skrbi o bodočih dnevih. Po moji sodbi povzročajo neprelike, skrbi, obup in žalost samo onim, ki nimajo zaupanja v Boga.
Tekom enega tedna sem na-
je pridobil ameriško državljan stvo, so ga jugoslovanske oblasti smatrale za tujca in ga pod-
vrglle vsem težavam za bivanje tujcev v Jugoslaviji, in to tudi potem, ko je po dveh letih bivanja v domovini izgubil še ameriško državljanstvo in tako ni bil več državljan nobene države na svetu.
3.V. H., je v Ameriki že nad 30 let. Tudi on je dobil ameriško dažavljanstvo. Sedaj bi se rad vrnil domov, da bi tu doma na stara leta dobil pri sorodnikih oskrbo, ker je že sam. Toda Amerika od začetka te vojne ne izdaja nikomur več potnega lista, torej ga tudi V. H. ni dobil. Prosil je jugoslovanskega konzula, da bi mu dal jugoslovanski potni list, pa so mu ga odrekli, češ, da je ameriški državljan. Sorodniki so začeli doma postopek, da urede to zadevo.
Družba sv. Rafaela se je lotila težavnega dela razčiščenja tega vprašanja že takoj pri prvem primeru. Dr. Korošec je na podlagi ugotovitve svojega ministrstva izdal okrožnico, katero smo prej omenili. Ta okrožnica ugotavlja uvodoma:
"Vprašanje državljanstva naših ljudi, ki so se izselili v Ameriko, nam zadaja skrbi in ustvarja nezaželjene spore z ameriškimi oblastmi. . . Po dru-
rešila. Sporočila je slednjič za- gi strani pa delajo naše oblasti devo tedanjemu notranjemu j prave zapreke tistim našim ro-
itd. Kupovali smo ji tudi lepo obleko, da ji je pristojala, svileno spodnje perilo in lepe ročne torbice, pa iste so bile žal
prazne!
Tcda mi nismo nikdar mislili na nekaj, kar si je mati najbolj
ministru dr. Korošcu, ki se je I jakom, ki so se izselili v Amcri-za stvar zavzel, jo dal preiskati ko in si tam pridobili z natura-po strokovnjakih in izdal doli; lizacijo ameriško državljanstvo omenjeno okrožnico, po kateri in so prišli k nam z ameriškimi je bil F. R. rešen in se je mogelj potnimi listi na obisk k svojim vrniti v Ameriko. V Ameriki je družinam." seveda ta primer povzročil sil- V tej okrožnici razdeli izse-no mnogo zle skrbi ip je veliko 1 jence v dve vrsti: v tiste, ki so naših slovenskih ameriških fan- se izselili pred 1. decembrom leta 1918, in v tiste, ki so se izselili po tem dnevu.
Tisti, ki so se izselili pred 1. decembrom, 1918 v Ameriko in 1907. Bil je doma štirikrat, tri- so bili tam pet let ter so si pri-krat po svetovni vojni, vsako- dcbili ameriško državljanstvo, krat po več let. Slednjič se je; so po avstrijskih postavah, ki
žavljanstvo, oziroma ga niso dobili v novi državi. In to je bila velika večina naših izseljencev.
Tisti pa, ki so se izselili po tem dnevu kot jugoslovanski državljani, tudi če so si tuje državljanstvo pridobili, vse do tedaj, dokler niso po pravilni poti prosili za izbris državljanstva in jih je država na podlagi te prošnje črtala iz seznama svojih državljanov.
Glede izseljencev po drugih državah določa ta okrožnica, da naj z njimi postopajo oblasti po jugoslovanskem novem zakonu o državljanstvu. Nikomur pa ne smejo občine izdajati do-movnice, temveč se morajo v vsakem primeru obračati na bansko upravo, ki določa, ali jo sme izdati ali ne. Banska uprava pa mora vse te primere presojati po določilih te okrožnice.
V času, ko je nastopila Družba sv. Rafaela s svojim delovanjem, je vladalo med našimi državnimi izseljenskimi oblastmi prepričanje, da naj naši izseljenci v tujini ne sprejemajo tujega državljanstva. Nekateri so šli tako daleč, da so trdili, da mora država smatrati vse take za izdajalce države in naroda.
Družba sv. Rafaela se je uprla temu naziranju kot krivičnemu ter državi in narodu zelo škodljivemu in dokazovala:
1.	Da se nobeden naših izseljencev s sprejemom tujega državljanstva ne namerava odrekati ne državi in ne narodu, temveč da to store samo v sili in iz potrebe.
2.	Da se 90 odstotkov naših izseljencev nikdar več ne bo vrnilo v domovino.
3.	Da jim država pri naši, tako slabi izseljenski skrbi, v bolezni, brezposelnosti, revščini in drugih težavah ne bo mnogo mogla pomagati, da so navezani samo na pomoč in varstvo tujine.
4.	Da, jim bo tuje državljanstvo pomagalo pri iskanju dela v brezposelnosti in vseh drugih potrebah, pri urejevanju njihovih družinskih in gmotnih razmer.
5.	Da je spričo neurejenih svetovnih razmer, za primer kakih vojska in nemirov, bolj varno zanje, če so obenem tudi državljani tujih držav, v katerih živijo.
6.	Da pa naši izseljenci na vzlic tujemu državljanstvu lahko ostanejo dobri Jugoslovani in Slovenci.
Zaradi tega naziranja so nas takrat zelo napadali.
Toda danes nam je neizmerno gorje, ki ga je prizadejala našim izseljencem v marsikateri državi minula svetovna go spodarska kriza, jasno pokazala, kdo je imel prav. Zaradi te propagande proti tujem državljanstvu med rojaki v tujini je res na tisoče in tisoče naših izseljencev zanemarilo skrb, da bi si pridobili tuje državljan stvo in so tako danes brez dr žavljanstva
Tujega državljanstva si niso pridobili, domače so izgubili kakor jasno ta okrožnica kaže Okrožnica pa tudi pove, da tistim, ki so dobili državlan-stvo po letu 1918 tu doma to novo državljanstvo ni nič škodilo, ko jih naš zakon smatra za naše državljane. Dobili so pa s tem zaščito, in sicer v nekaterih državah zelo lepo. Mnogo jih je pa vendar ostalo brez državljanstva in so sedaj v zelo težkem položaju brezdomcev. Kdo je sedaj temu kriv? Kdo
pa mrtva črka, za kar Družba sv. Rafaela s tem v imenu tiso-čev teh revežev lepo prosi.
"Slovenec." -o-
bi pihala ranjena zver, nato pa utihne.
Najhujše vojno orožje
Se zmerom ni čisto jasno, katero orožje je imel v mislih nemški kancler Hitler, ko je v nekem svojem lastnem govoru dejal, da ima Nemčija priprav-Ijno posebno učinkovito orožje.
Najprej so Nemci presenetili svet v sedanji vojni z mag-netičnimi minami, vse je bilo tedaj prepričano, da drugih novosti nemška vojska nima. Angleži so hitro našli protiorožje in magnetične mine danes niso več toliko nevarne. Potem pa so Nemci prišli še z drugimi novostmi, tako z velikanskimi letali za prevažanje vojaštva. Takšna letala so se izkazala pri pohodu na Norveško, kamor je privedlo eno samo takšno letalo kar po 50 vojakov z vsem potrebnim orožjem, municijo in hrano. Najbolj pa je svet ostr-mel, ko je videl, kakšne uspehe dosegajo Nemci z nadaljnjo svojo novostjo s padalci, ki na-pravijajo zmedo v nasprotnikovi deželi sami. Nemci menda niti sami niso pričakovali, da se bodo ti padalci tako dobro ob-lesli. Toda obnesli so se res prav izvrstno samo toliko Časa, Jokler ni nasprotnik uredil posebne oddelke z nalogo, da zatikajo spuščanje padalcev.
Pred nedavnim pa so iz svoje zaloge presenetljivih novosti vzeli Nemci še eno: tanke, ki mečejo ogenj na sovražnika. To delo opravljajo vojaki, oblečeni v nezgorljivo obleko iz azbesta. To je doslej najstrašnejši izmed vseh dosedanjih bojnih strojev.
Ti oklopni metalci ognja, ki 50 predvsem namenjeni uničevanju mest in vasi kakor tudi četnim napadom na utrjene postojanke, so med morilnim orožjem menda zadnja iznajdba. Številni francoski vojaški strokovnjaki priznavajo, da je zavezniška vojska zdaj primo-rana sklepati hitre odločitve, da dohiti strahoviti napredek nemške mehanike, piše dopisnik "United Pressa" z zapadnega
bojišča.
Metalci ognja so hitri in celo tako lahki, da jim je pri obrambi to v škodo. Oboroženi so z dvema strojnima puškama in enim topom. Metalci ognja bij u vaj o ognjene jezike celo na daljavo več deset metrov. Navadno ima tank nalogo, da napada kakšno zgradbo in da tedaj branilce ošvrkne s svojim smrtnim curkom. Tank brizga iz sebe gorečo tekočino, ki jo vozi s seboj v velikem kotlu. Če je napadena trdnjava zelo utr-
STROŠKI PASJEGA DVOBOJA
V Zagrebu se je zgodilo pred nedavnim nekaj nezaslišanega: dva kužka, katerih lastnika spadata med "visoke kroge," sta se oklala in eden izmed njiju je odšel s pasjega bojišča s krvavimi uhlji. Njegov lastnik je lastnika bojevitejšega psa tožil za odškodnino in tožbi priložil natančen stroškovnik, iz katerega je razvidno, kako je obgrizeni pes razburil življenje salona, v katerem živi. Med stroški je tudi:
Za izkazano prvo pomoč psu 15 din;
za vožnjo psa na živinozdrav-niško fakulteto in nazaj 293 din;
za zdravljenje na živino-zdravniški fakulteti 265 din;
za izgubljeni čas ob sprem-ljevanju psa na kliniko 200 din;
za usluge spremljevalcu, iti je vodil psa na fakulteto, petkrat po 20 din, skupaj 100 din;
za preČuto noč pri ranjenem psu 500 din;
za posebno nego psa z ozi-rom na rane in solnčenje psa skozi 21 dni po 30 din, skupaj 630 din;
za pranje 12 rjuh, 6 brisač in 6 cunj za psa, 60 din;
za izgubljeni čas zaradi razburjenja in strahu zaradi rane psa 500 din;
in še več takih postavk, ki skupaj dosežejo vsoto 7,420 dinarjev, ki jih je lastnik obgrizene-ga psa s tožbo zahteval od lastnika napadajočega psa. Kateri pes je napadal in kateri je bil napaden, se je ugotovilo po tem, ker je prvi velik in močan, drugi pa majhno ščene, ki bi izven salona kmalu poginilo kje za kakimi plankami. Nekatere postavke v tem stroškovniku so bile pretirane, na primer: prečuta noč pri psu, 500 din. Salomonski sodnik je zahtevo tako ogromne odškodni-re zavrgel.
-o-
V ENEM MESECU OSTAREL IN SE ZOPET POMLADIL Alfer Barnes je bil zaposlen v neki strojni tovarni v Bir-minghamu na Angleškem. Po nesreči mu je roka zašla v stroj in odrezali so mu tri prste.*« To pa niso bile edine posledice te nezgode. Kmalu po nesreči se je pojavila pri Barnesu, ki je šele 45 let star, popolna osta-relost. Izpadli so mu skoraj vsi lasje. Na novo zrastli lasje so bili čisto beli. Tudi sicer je Barnes v enem mesecu postal starček. Njegovi prijatelji ga na cesti niso več poznali. Pod takimi okoliščinami tudi ni mo-
,____.	gel dobiti nobene nove zaposlit-
jena, potem poskuša tak tank' Tožil je torej tovarno za najprej s svojim topniškim og- odškodnino. Ko so poklicali njem narediti luknjo skozi zid, nepristranske izvedence in jih nato pa skozi to odprtino brizgne goreči curek. Tank lahko drvi po ulici z veliko hitrostjo, pri tem pa zažge kar vsako tretjo hišo. Za uničenje mesta to že čisto zadostuje, kajti ogenj se potem kaj hitro sam širi dalje, če že enkrat vsaka tretja hiša gori.
Nastop takih tankov je za sovražnika vsekakor precej neva
pozvali, naj skušajo preceniti starost Alfreda Barnesa, so mu prisodili 70 let. Sodišče je priznalo Barnesu enkratno odškodnino v z"esku 26 funtov šterlingov in dosmrtno tedensko pokojnino 3 šilinge in 1 pence. Sedaj pa pride tisto, kar je najbolj čudno. Ko je postala sodna odločitev pravo-močna, so začeli Barnesu zopet
tov ostrašil, da niso prišli na obisk domovine svojih staršev.
2. J. Ž., se je rodil v Ljubljani. V Ameriko je odšel leta
ren, toda tudi ne vselej. Ce na-jrasti črni lasje. Tudi telesno
a i •____ i.:.» ic r»r»cnrl_	„nofo i o 1	Hnova H r» rl n P V M
leti na trdnjavo, kjer je posad ka oborožena z dobrimi protitankovskimi topovi, potem se celo tej ogenj bljuvajoči zverini ne godi dobro. Navadno imajo utrdbe takšne topove, da njihove granate lahko prebijejo tudi najmočnejši oklep na tan-
bo tem ljudem sedaj pomagal? fcU.
Kdo jih ščiti? Žrtve so prenapetega nacionalizma in kratkovidnosti teh krogov, ki so agiti-rali med njimi, da naj si ga ne
pridobe.
Iz tega pa sledi, kako je sedaj potrebno in edino pravično, da dolžnost naših oblasti je, da ,rseh zadevah glede
Tanki,, ki bljuvajo ogenj, pa niso bogve kako trdni. Ko so Nemci pred nedavnim prvič pripeljali na bojišče te majhne tanke, piše dopisnik "United Pressa," jih j,e francosko-angle-ško protitankovsko topništvo mnogo ugonobilo. KarkoH .ie granata zadela, vse je obtičalo
vrnil leta 1934 in sedaj stalno'so zanje odločilne, izgubili dr- naj
r! i LJnSiva8nairiz7eTjen"cev' na mestu neuporabno. Nekaj državljans va naših izse j , ^ ndsposobljen tank še
S tu° govort bolj e kakor bijuva ogenj okoli sebe, kakor
ie postajal od dneva do dneva krepkejši in danes je že prav tak, kakor je bil pred svojo nesrečo. Ker pa velja sodna odločitev do njegove smrti, bo šel Barnes lahko mirno nasproti svoji novi mladosti.
-o-
Dva očanaša napisal na koruzno zrno. Nekemu naredniku v Sarajevu se je posrečilo, da je napisal na koruzno zrno cel očenaš. Ko je arhivski uradnik Dragoljub Brezančič o tem slišal, se je tudi on začel vaditi v mali pisavi in se mu je končno posrečilo, da je na koruzno zrno napisal kar dva oče-naša. Zrno ima površine šest kvadratnih milimetrov.
PRAVICA DO ŽIVLJENJA
Spisal FRANCE BEVK
Ni bilo težko uganiti, kdo in kliče Boga za maščevanje.
leži na nosilih. Betin obraz jim je povedal vse. Nikogar ni bilo, ki bi ne bil vedel, da je Col-loredo prejšnji večer obstrelil Gašperja. Tisto jutro se je bilo razvedelo, da mu je gospod Valant nesel sveto popotnico Zdaj je revež torej podlegel Temu se niti niso čudili. Tem večje začudenje jim je vzbujal Jernej. Ali ga niso prejšnji dan izgnali iz dežele? Kako da si zdaj upa med ljud?
.Nosača sta mrtvega Gašperja rahlo položila na tla. Beta mu je postavila svetilko k zglavju. Ljudje so jih radovedn ob-stopili. Bili so tiho, možje so se drug za drugim odkrili. Do Gašperja nikoli niso čutili mrž-nje, čeprav so ga kdaj pa kdaj vlačili po zobeh, saj ni živi duši storil žalega. Njegova usoda jih je očitno ganila. Strmeli so mu v porasli, bledi obraz, na katerem se mu je še poznal slec smrtnega boja. Zdelo se je, da mu skozi na pol odprte veke z rahlim očitkom gledalo zenice Blaž si je otrl znojno čelo. "Tu ga imate," je rekel. "Za pogreb pa vi poskrbite." Možje so se spogledali. "Pa kako, da ste ga prinesli kar tako?" je vprašal Brelih
"Kako?" je Blaž zganil z rameni. "Saj veš, kako. Kaj še vprašuješ?"
Bilo je jasno. Blaž ga ni mogel več imeti pod svojo streho. Colloredo bi lahko izvohal, da je bil še živemu dal pribežališče. Iz strahu pred kakim sumom bi ga ne hotel sprejeti tudi nobeden izmed sosedov. Še drugega nosača bi ne mogel dobiti, ker so bili vsi možje v cerkvi. Jernej mu je kljub nevarnosti napravil to uslugo.
Možje so trdo molčali. Nobe-| den izmed gospodarjev se ni ponudil, da bi mrliča vzel v svojo hišo. Morda je komu prišla taka misel, a je bil od zadnjih1 dogodkov preveč preplašen.
"Zdaj pa le!" je rekel Blaž Jerneju. "Veš, da te nerad podim, a vendar ne kaže, da bi postopal tod okoli."
Jernej ni niti za hip pomislil na svojo varnost. Opazil je, da ga ljudje gledajo z drugačnimi pogledi ko prejšnji dan. To ga je zazibalo v brezskrbnost. Užival je omamo poslednjih trenutkov, ko lahko še stoji na rodnih tleh.
Beta je kot izgubljena stala pred njim.
"Pojdi!" mu je rekla in muj ponujala roko. "Srečno! Pa po J samoti hodi, ne po poteh, da te j ne ujamejo!"	J
"Zbogom! Ko pokopi jete j j Gašperja, pojdi na Knežo!"
"Kam naj bi šla drugam? Še I dobro, da je tako. Srečno živi!" j ^
"Srečno živeti bo zame nekoliko težko," se je Jernej prisiljeno nasmehnil. "Pozdravi Marulo! Reci ji, da bi jo bil obiskal, če bi ne bilo prenevarno. Toda—pridem, če Bog da; pridem! Še se bomo videli. Pa njeno mater pozdravi. Pa očeta tudi, če veš, da ga to ne bo preveč ujezilo." "Bom. Srečno hodi, Jernej!" Beta je v svojem srcu še vedno tiho čutila za Jerneja in se bala zanj.	»
"Colloredo!" je vzkliknila neka ženska. "Colloredo!"
Ljudje so se ozrli in vznemirili.
Gospod Valant se je motil, ko je mislil, da plemiča ne bo maši. Preveč je zasovražil vikarja, da bi ne hotel slišati njegove pridige. Pravilno je sklepal, da v svoji jezi ne bo molčal. Ni prizanašal svojim du-hovljanom, a tudi njemu ni pri-zanesel. Namigaval je na kri, ki je bila po nedolžnem prelita
Ali je s tem mislil Gašperja ali Mohorja? Tudi žito, ki mu plesni v shrambah, medtem ko otroci podložnikov stradajo, mu je oponesel. Pri tem pa, zvitorepec, ni izrekel niti ene besede,da bi jo lahko gorko nesel grofu ... Po maši je stopil za cerkev; čakal je, da se ljudje razidejo. Preveč so ga pekli njihovi škodoželjni pogledi. Ko je opazil, da se pod lipo stiskajo v gručo in silijo med može tudi ženske in otroci, ga je obšla radovednost. Kaj imajo? Kaj se je zgodilo?
Jerneju je ob pogledu na Col-loreda vsa kri planila v lica. Ta človek ga je ovajal, zakrivil je smrt Gašperja in Melhorja. Ne le to. Tudi očeta mu je spravil v grob. Obšel ga je tak srd, da bi mu bil planil za vrat in ga davil.
"Pojdi!" je vzkliknila Beta. "Teci, da te ne dobi!"
"Zdaj je pa res najbolje, da greš," je rekel Brelih.
Kar tu čez plot pa po bregu," ga je Blaž porival od gruče. "Še pes te ne dohiti."
Jernej se ga je otresel in pogledal može. Vseh oči so izražale strah in mu prigovarjale, naj beži. Da, saj nima smisla, da bi napadel plemiča. Naj bi se boj iztekel dobro ali slabo, pot nazaj na Tolminsko bi mu
bila še bolj zaprta. In Bog ve, če bi ne spravil v nesrečo cele vasi. Toda bal se ni.
"Zbogom, možje!" je rekel in počasi odšel proti klancu.
Plemič Colloredo je pravkar pristopical do gruče in ga šele tedaj zagledal in spoznal. Od začudenja je za hip kar olese-nel. Vsakogar bi bil prej pričakoval, le ne Jerneja. Kaj dela tu? Zakaj se je vrnil? Bal se ga je. Iznebil se je Gašperja, tu stopa na njegovo mesto Jernej.
Strah mu je vrnil prisebnost in pogum.
"Primite ga!" je zakričal. Ali ga ne vidite? Zgrabite ga!" Če bi se bilo to zgodilo prejšnji dan, še tisto jutro, bi bilo morda nekaj mož planilo za Jernejem. Zdaj se pa niso ganili, le mračno so gledali plemiča. Besede, ki jim jih je bil vikar govoril med mašo, so jih čisto spremenile. Še nikoli ni bil tako ogorčen, tako jasen, greh in grešnika je imenoval s pravim imenom. Ni jih zmerjal, a govoril je ostro, vsak stavek kot udarec s sekiro. Kaj jim je storil Jernej, da ga zdaj obrekujejo in mu privoščijo nesrečo, a so imeli zanj prej, ko so še verjeli v uspeh, polna usta občudovanja in hvale? V ječi je bil, prebičali so ga, mu vzeli zemljo in kočo in ga izgnali. Kaj je storil? Ni se poganjal le zase, ampak tudi za druge, za vse. Ne trpi le zase, trpi za vse. Namesto do pljujejo nanj, naj bi se mu rajši do tal priklonili . . .
Ne, saj Bukovci niso bili slabi ljudje, le preveč so Se vdaja-
li hipnim občutkom. Vikar jim je pomolil zrcalo pred obraz, tedaj so se zdrznili in se sramovali sami pred seboj. Tedaj bi za nič na svetu ne ubogali Col-loreda. Ne le zaradi vikarjevih besed. Kakšno srce bi morali imeti, da bi ga zgrabili, ko je pomagal prinesti mrtvega Ga šperja in je storil delo krščanskega usmiljenja? Petdesetim biričem bi ga iztrgali in ga ne pustili odgnati.
Jernej se je bil ustavil in se ozrl. Uporno, s posmehom je gledal plemiča; rad bi mu pokazal, da se ga ne boji. Hkrati je čutil, kako njegova drznost vzbuja občudovanje. To ga je opajalO. Colloredo je pobesnel. "Ali ne slišite?" je zakričal in potegnil meč. "Zgrabite ga, Vam ukazujem! V glavarjevem imenu . . . Sicer se boste kesa-li."
Jernej je zagorel od jeze, skočil k plotu in potegnil kol iz njega.
"Pa se dajva!" je zavpil. "Le bliže s svojim pipcem! A glej, da ti glave ne zabijem v hrbet." Navzoči so se zasmejali.
Plemič je bil presenečen. S srditim, hkrati obupnim pogledom se je ozrl po ljudeh. Bil je v škripcih. Niti hlapca ni bilo, da bi mu pomagal. Ce odneha bo za vedno omadeževana njegova plemiška čast.
Sključil se je in naperil meč; kazno je bilo da bo v naslednjem trenutku naskočil in nabodel Jerneja. Ta je čakal z dvignjenim kolom. Tedaj se je plemiču tiho od zadaj približal čokat fant, ga sunil s polenom v
Božične ± jaslice
hrbet, a s pestji ga je udaril po desnici, da mu je meč zletel iz rok.
Nastal je strašen vik in krik. Ženske so vreščale, možje so vpili, pes se je srdito zaganjal v plemiča in lajal. Jerneju je od presenečenja zletel kole iz rok. Kaj je povzročil ? Tega ni hotel ne pričakovati. Kaj se bo zgodilo? Najbolje, da pobegne, potem se bodo osvestili.
Preskočil je plot in se spustil po bregu; mehka zemlja se mu je vdirala pod nogami.
Vikar, ki je bil po maši pokleknil v zakristijo in molil, je zaslišal krik. Planil je na prosto in zagledal prerivanje pod lipo . . . Kmetje se plemiča niso upali dejansko lotiti, le odrivali so ga, da bi ne pobral meča, po katerem so gazili z okovanimi čevlji. Bali so se, da ne bi v svoji jezi koga ranil ali ubil. Colloredo pa je besnel, "Kaj se godi?" je vzkliknil vikar, ki je pritekel v eni sapi. psoval in suval s pestmi. "Ali ste ponoreli?"
Možje so se na vikarjev glas streznili in se umaknili. Colloredo je bil ves upehan in rdeč v obraz, pobral je meč in ga vtaknil v nožnico. Sovražno je pogledal ljudi, krvavo zagrozil in odšel po klancu.
Gospod Valant je šele zadnji
hip zagledal plemiča, zastrmel in ni mogel razumeti.
"Za božjo voljo!" je sklenil roke: "Ali kličete biriče v vas? Kako je prišlo do tega?"
"Jerneja je hotel zgrabiti," je povedal Brelih.
Vikar je bil še bolj začuden.
"Jerneja? Kje pa je Jernej ?"
"Pobegnil je," je rekla Beta.
"Kaj pa je iskal tu?"
"Gašperja je pomagal prine-
Razne prireditve Jed-notinih društev
24. novembra: 15-letnica društva Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn.
30. novembra: Plesna veselica društva sv. Cirila in Metoda, št. 59, Eveleth, Minn, v Oreško-vičevi dvorani.
30. novembra: Jesenska veselica društva sv. Antona Pa-dovanskega, št. 222, Bessemer, Pa., v dvorani Hrvatskega kluba.
30. novembra: Plesna veselica društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O., v Slovenskem Narodnem Domu.
Ostala društva, ki Imajo to sezono tudi kakino prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti—Uredništvo.
sti," je povedal Blaž. "Umrl je."
Medtem so bili skoraj pozabili na mrliča. Le nekaj žensk je stalo okoli njega.
Vikar je pristopil in se zagledal v mrtvega Gašperja; bil je zagrnjen do laktov, v skle-njehi rokah pa je tiščal lesen križec. Storilo se mu je milo. Utekel je revež, postal večen ubežnik, nihče več ga ne bo mogel preganjati.
Odkril se je in se prekrižal.
"Za Gašperja Razpeta, da bi našel tisti mir,, ki ga je na tem svetu zaman iskal. Oče naš, kateri si v nebesih . . ."
pa^mMwäBi.......mm.....iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii^
denarne pošiljatve
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
.... -JHH
PROSLAVITE BOŽIČ OB LEPIH JASLICAH
Jaslice, kakoršne prikazuje Kcrnja siika, so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards) PaDir trpežen in so narejene tako. da so zložljive; 16 komadev obstoječih iz pastircev. angeljev ovčic in Jaslic se jjcfl skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemalo skoro Štiri čevlje In pol v dclžlni in so en čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad Je narejen natančno za svoje mesto Slike so tiskane v najslikovitejših barvam kar olepša vso hišo. v kateri se te jaslice «Savi Narejene so tako trpežljlvo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do deset let. ZloženV ¿1 pSanV» lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta.	p«.« »ne ¡*> v
Zgornje jaslice stanejo s poštnino........^............... ....................00
' DRUGE MANJŠE JASLICE mŠlicf«¿¿nj^obV^f ¡ITSS PaD!r1a (Car?boards). trpežne za več let. stanejo.............. $100
£nJšE O^IDKT.e^BuSne^1aTceja ^ Umetn° nareJene' stanejo ....................... '.........™™S2
ZBIRKA PASTIRCEV za jaslice, ki se stavijo iz papirja..................................................................................................
MALE OBLIKE <za otroke)	................................................................................................
......................................................................................................................-..........15c
■«■» * predstavlja krasno sliko sve-
MALE OBLIKE ................... .........
SREDNJE OBLIKE ............ ............................................................................................................................................ J1.50
MALO VEČJE OBLIKE ............. .................................................................................................................................... $3.25
............................................................................................................................ $5.50
P=melS'm ™°tU<™ « bo mo»*e nudit, toinc dostav..
knjigarna amerikanski slovenec
1849 West Cermak Road	Chicago, Illinoi.
190 DIN.----	--$ 2.20	
		
		V DINARJIH
		
		
		
	100 LIR	
	200 LIR	
	300 LIR	
	500 LIR	------$ 22.50
	1000 LIR	------$ 44.00
	2000LIR	
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $100
Vsled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati dinarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih, oziroma lirah. Isto velja tudi za vse druge evropska države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
rPOTNIŠKI ODDELEK:
216 West 18th Street New York City
flMlllllllllllllMIIIIW
§
S
novi stenski koledarji
Za leto 1941 smo prejeli stenske koledarje velikosti 17V^x23 palcev. Koledarji imajo tudi posebna vremenska naznanila in oznanila državnih praznikov. Kakor smo vsako leto, bomo tudi v tekočem pošiljali koledarje na željo naših naročnikov na vse kraje in tudi v staro domovino. In ker je v teh časih pošta bolj počasna, je treba radi tega iste odposlati poprej, da jih bodo dobili ob času ža novo leto.
Koledar stane s poštnino vred 20c komad. Naročila sprejema firma A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleve-land, Ohio.

;^iiiüiiiiiiiiiiicMiiiiouiiijümii
NAZNANILO
Sedaj, ko se je vojna razširila todi ▼ Sredozemsko morje, je izgled tak. da dokler ne bo miru. sploh ne bo mogoče importirati blaga iz Jugoslavije.
Naznanjamo pa. da vsaj z nekaterim blagom smo se založili, dokler je bila se prilika. Med drugim je v prvi vrsti svetovno-slaven "Bahovec" zdravilni čaj la Ljubljane, pravi originaL
PLANINKAČAJ
ki je zdravilo neprekosljive vrednosti pri obolenju želodca, ledvic, jeter ali črevesja. Urejuje zaprtje in neredno prebavo. Utrjuje kri in ženske ga posebno uspešno rabijo v prehodnjih le-; tih in drugih težkočah.
i Dobili smo sedaj h izredno veliko pošiljatev. toda vse nam je prišlo mno. go dražje kakor prej. zato smo primo-j rani nekoliko zvišati ceno. Za nedolo-1 čen čas stane: Ena škaUja $1.25: dve škatlje $2.40; tri škatlje $3.50. Pošto plačamo mi.
Tudi nekatero drugo blago je še v zalogi. Pišite po cenik.
STEVE M0H0RK0 CO.
704 SO. 2nd ST.. MILWAUKEE. WIS.
wS
V L 0 G E
▼ tej posojilnici
do IUNJI v* Federal Savtngi * Loan Insurance Corporation. Waahlngton. D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačan« obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Ave. HEnd. H7I Cleveland, Ohlo
Ameriški državljani imajo prednost pri delu
Ako želite postati državljan spoznajte ameriške postave/
božična darila
i
0.
Najbolj točna, zanesljiva in vda potrebna vprašanja dobite pri
"Ameriška Domovina"
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6117 St. Clair Ave.	Cleveland, O.
Cena tej najnovejši knjižici Je samo 2Sc. Pri naročilu pošljite znamke ali monep order.
Rojaki v starem kraju imajo sedaj zelo težke čase. Tlači jih draginja in muči jih skrb in strah. Brez dvoma zaslužijo naše iskreno sočuvstvovanje in vso pomoč. ki jim jo moremo dati. Spomnite se svojcev za praznike s to!a-žilnim pismom in. ako vam razmere dopuščajo, tudi z malim darom v obliki denarne pošiljatve.
Mi še vedno pošiljamo denar v Jugoslavijo ln Italijo zanesljivo in razmeroma točno, po zračni pošti in brzojavno. Prejemniki dobe denar za domači pošti brez odbitka kakor prej. Naše znižane iene so:
Za $ 2.20 Din. 100 Za 4.00 Din. 200 5.85 Din. 300 9.25 Din. 500 18.00 Din. 1.000 35.00 Din. 2.000 85.00 Din. 5.000
Za	% 2.90 Ur 50 Za 5.00 Lir 100
Za	9.50 Lir 200
Za	14.00 Lir 300
Za	22.50 Lir 500
Za	44.00 Lir 1,000
Za	87.00 Lir 2.000
PRIPOMBE: Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. V dolarjih se pošiljatve ne morejo izvršiti. Navedene cene veljalo za pošiljanje po zračni posti. Pri brzojavnih Izvršitvah znaša strošek $1 več. Brrojav se priporoča zlasti pri nekoliko večjih zneskih.
NE ODLAŠAJTE!
Ako hočete, da bodo vaši v starem kraju prejeli denar pred prazniki, tedaj nam svojo pošiljko čim prej pošljite. zlasti pri nakazovanju po pošti.
DRUGI POSLI
in k!Sir.?^lteJVstiU'era	rojstni
ako imate kak drug posel, tedaj je v ^ašem interesu, da se vselej obrnete
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE INC. 302 E. 72nd St, New York. N. Y.
T —
TO RATE IN THE KSKJ CO-OPERATE
OUR 0 PAGE
"The Spirit of .a 'Rejuvenated K.SKJ"
the campaign is on! do your share!
—BOOST KSKJ SPORTS— —BOOST KSKJ SPORTS—
ohio boosters elect, bill next pin tourney in cleveland
Barber ton, O. — One-hundred Boosters representing 12 societies attended the Ohio KSKJ Booster meeting held here Nov. 17, and made plans for the next Eastern KSKJ Bowling meet.
Election of officers resulted in the following: Gabriel Toth, president r Mary E. Polutnik, secretary.
The tourney to be held Cleveland under a new set of
rules will be guided by Secretary Joseph Kozar, assisted by Louis Zgonc. *
After a delicious supper served by the Magic City Jays the boosters met in a mixed doubles tourney. Anna Sray and Larry Schuster placed first with 892, followed by Jean So-kolich, Jos. Pishkur and Mary Sokolich and A1 Wencko, with 877 (tied). Consoled were Mary Jerman and Geo. Fink with 648.
THANKS
pittsburgh kay jay girls continue bowling, improve scorses
KAY JAY BOWLING with Mrs. Ella Fabrick they LEAGUE	are certainly bowling some
The present standing of the j nice scores. It is not the high teams is as follows:	j score that always counts, but
Won Lost the spirit and good-fellowship
K2 ........................ 20 7 that goes with bowling, that
K1 ............ .......... 16 11 really counts. Mrs. K. Rogina
S ......................... 15 12 'and Ann Starr can well be
J .......................... 3 24 ¡termed the "cheer leaders" of
Pittsburgh, Pa.—Mrs. Mary the league, because they cer-Balkovec, captain of the "S" tainly can pep up the group.
LaSalle, 111.—I wish to announce my hearty thanks to all the members of St. Ann's Society No. 139 LaSalle, and all my relatives and friends and friends who visited me at the hospital and at my home during my illness. I also wish to thank one and all for the beautiful cards and flowers which were sent to. me.
Personal and hearty thanks to my mother, Mrs. Mary Mez-narich of Chicago, 111., who came down to help me. Again thank you one and all. You
evelethc&m to hold dance
Eveleth, Minn. — The Eve-leth lodge SS. Cyril and Methodius, No. 59, will sponsor a pre-Advent dance, Saturday, Nov. 30, at the Oreskovich hall. The Royal Slovenians headed by Martin Shukle will furnish the music for the dance. John Babjan and Frank Kvaternik are in charge of arrangements for the dance. The proceeds of the event, will be used to help defray the cost of bowling shirts for our team, who
COMMUNION NOTICE
p <. „	national defense membership
jssti^l sorrow's" drive passes half-million
ciety, No. 81, are reminded toj	_
keep in mind that they are toj The National Defense Pro-|ents will fully realize the pro-receive Holy Communion in agram> the current Juvenile tection afforded their children, body Sunday, Nov. 24th at the | Membership Campaign, has" 8 o'clock Mass in the Slovenian j passed the half-million mark Church, 57th jSt. The Holy jn new insurance written. Mass will be offered for the de- Seven weeks remain for lodg-ceased members of the society. es to contribute their share in
the drive. It is hoped and expected that the final stretch
Members are to meet in the church hall at 7:45, after
Seven weeks remain, which means that every juvenile in every Slovenian community should be enlisted.
Of the 183 lodges in the organization, 53 have not enlisted even one new member, and
Recording Sec'y, No. 139.
-o-
ADD ONE
team is doing some very good bowling—she had an individual high game totaling 151 last week and even though she j
The reason, of course, is obvious—Mrs. Rogina captains the K2 Team which is in first
--------¡place and Ann Starr captains
had an injury to her hand a the R1 Team which holdg sec_
few weeks ago, is keeping Lnd place This next week will right up with the other bowl-|be an interesting since K2 ers. Her teammates are also m ^^ R1 Team afid we doing some excellent bowling, ■ wondering if there might which only goes to show that L a mtle unexpected upaet in with cooperation much can be i ^ league honors Go to it, accomplished.	teamg> and may the best gquad
Marion Thompson a new-'	.^ The "S" Team is bowling
comer in the league, has shown •	,4J„ ^^ ^ ^ ^^
a steady increase in her-cores	^ ^ ^ ^
since the beginning of the sea-	&
.	because the S team has a
son. Mrs. Agnes Gonsek, su-
i a	«r „„J chance for second place with
preme board member, is one
of our regular bowlers and ja llttle luck-
certainly keeps up a good, We hope that all the bowl-
We hope that she will ers wjjj rep0rt for bowling on
score.
top the bowling list of high scores before the end of the season. Mrs. Matt Pavlakovich (wife of one of the Supreme Vice-President's of K.S.K.J.) is also a newcomer in our; league and is enjoying the sport as much as we enjoy having her with as. Together
WEATHER PUTS ZIP IN BOWLING
as joliet pinsters trip pins
liig annuo xkji vui ^»'»i
shall never be forgotten by me. are nQW in third place> in the Mrs. Anna Planton. ¡Twenty-seven team Oliver
Club league.
The bowling team is doing very well in league competition. In the last match against the Pacciotti team, the Kay Jays rolled an even thousand game to set a new high single game mark, bettering the former mark by three pins.
Louis • Perushek leads the team in twenty-one games with 181; Luke Urbiha, 178; Joe Primozich, 176; Babe Kvaternik, 171; John Poznik, 167;
which they will march to the 1 will result in a large enlistment most of these are small quota ¡church in a body. Confessions |of juveniles, as assessments i will be heard from 2 o'clock1 Saturday afternoon; not Sunday morning.
Anna Solomon, President.
LaSalle, 111.—Mr. and Mrs. Edward Edwards of Ottawa, 111., are the proud parents of a baby girl born to them on Nov. 9. Mrs. Edwards was the former Miss Jean Just and they also have another sister at home. So this makes two sisters for the Edwards family. Mother and baby are reported ^
doing just fine at Ryberine and'j^hV Primozich, 156. King Hospital at Ottawa. -o-
lodges. With the attractive offer in force, they have an opportunity to join the active
have been waived for all juvenile members (including new ones) for the months of No-j lodge list.
vember and December of this' Five lodges have attained year.	1 quota, Nos. 45, 94, 179, and
If there ever was an oppor- 206. Of the banner lodges, tunity to enlist new juveniles, SS. Cyril and Methodius, No. now is the time. Once enlisted 45, of Butte, Mont, tops with a in our grand organization, par- record of 150 per cent.
ely society plans observance
HELENS WILL DISCUSS CHRISTMAS PARTY
Cleveland, O.—The girls of St. Helen's Squad No. 193, are all requested to attend a meeting on Monday, Nov. 25, at 7 p. m., in the basement of St. Mary's Church.
Plans Party
also other important subjects.
Secretary.
In closing, we wish to say if you want to spend an enjoyable evening of entertainment, make sure you attend this great dance at Oreskovich's Hall, on the night of November 30. Be seeing you there.
"Babe" Kvaternik.
TO MARK JUBILEE Cleveland, O. — A program in the afternoon and a banquet in the evening. Nov. 24 in the Slovenian National Home, St. Clair Ave., will mark the 30th anniversary of the Slovenian
fsDZr. The"orga 11 izati o n*atë of fifteenth anniversary sunday
was Nov. 13, 1910.	Ely, Minn.—Members of St. ter, arrangements and the
Mary's Society, No. 203, will program to be directed by or-celebrate with corporate at- ganizer Miss Mary Hutar. Intendance at 8 o'clock Mass, ! eluded among the speakers Nov. 24. Members of Societies will be Spiritual Director Rev. ¡Nos. 72 and 112 are expected Fr. Mihelcic, and Supreme Of-i to join in this manifestation. ficer, Mike Cerkovnik. i A banquet will be served at! Dancing will follow the 7 p. m. in the Community Cen- baquet.
DANCE SUCCESS Butte, Mont. — The recent dance held by St. John the Baptist Society No. 14 was a huge success, and Anton Su-starsic, treasurer, in the name of the society extends appre- \ ciation to all who in any way \ aided in making the evening so j pleasant.
Send in that news item or tell
s about'the Christmas ¡your local Our Page reporter will be discussed and 'Deadline is Monday no«n.= .Ad-
dress: Glasilo 6117 Sit, Clair
Ave., Cleveland. O
MEETING NOTICE Biwabik, Minn.—The regular annual meeting of the St
BANQUET TO MARK ANN'S JUBILEE
JOLIET GUILD to open season WITH COMEDY, "over the rainbow"
Joliet, 111.—"Over the Rain-¡tries vainly to win the attor-
iar annual meeting oi me oi. i	_	_	,
John the Baptist Lodge No. 13.b°w ' a roi"antlc comedy in,ney; Teddy Graham a mod-
will be huW,i».4he Catholic^e acts, the opening play ern youth and Dick Lawson,
Church club-rooms on Decern- ^ tie s«a*on fTor the Dramatic an author both in love and en-
ber 1,1940. The meeting will!'C1«bu St Jofe/h« parish, gaged to\vonne simultaneous-
i ■ . i on .u fioi.fi/-»ii' will be presented Sunday after- ly; Amy and Polly, two lovely begin at 1 :30 sharp. Election	1	. XT . I . , , . .
. .... ,	•	„ noon and evening, November girls, who do their utmost in
of oificers for the coming year	,«,..	• v -j- v	*	^
•ii i u ii	:mni^ont 24, and Tuesday evening. No-iaiding ivonne to find ro-
will be held. Other important	. - .	,	,
L us;ne will also h t*»ken u > vernber 26> in the parish hall, mance; and the butler, John-
T.-. 1QOA n i-nimiT nrnt-nnrinff	«-lin lo ii-ij 11 irinrmofl nf
schedule time, 7:30 p. m. Wednesday, and that not one will be missing, as it makes it a little difficult for a team to get ahead if all the bowlers do not work together and bowl each week.
Frances Lokar.
LaSa le, 111. — The regular monthly meeting of St. Ann's society No. 139, LaSalle, was held at its regular time at St. Roch's school hall, Nov. 10 with Mrs. Mary Furac presiding.
It was announced at this that a banquet will be held in January in honor of the anniversary of St. Ann's Society.
Members are requested to attend our next meeting on Dec. 8, at which time a committee for the banquet will be chosen.
Please don't forget the Annual Election of officers will also take place, so all members are asked to please attend. This meeting is very important.
Frances Ahcin, Reporter.
Members are urged to be at the meeting on time.
Edward Urick, Secy.
SODALITY DANCE Barberton, O.—This is just
In 1820 a young prospering ron, who is well informed of attorney was left standing the romances in which his mas-alone at the church, while his'ter is involved, fiancee eloped with another! The leading roles are played man. Today, as the curtains ¡by William Todorovich and part, we find this same attor- Dorothy Bradeska, while the ney. Lloyd Hamilton, thor- supporting cast consists of Mae
Joliet K.S.K.J. Bowling League Standings Men
Won	Lost '
St. Joseph's No. 2 ... 17	10 |
Schuster Plumbers.. 16	11
The Eagle................ 15	12 |
Tezak Forists ..........14	13
Slovénie Coals ......- 13	14 |
Peerless Printers......12	15
Avsec Printers ........H	16
Gorsich Grocers ......10	17
Ladies
Won Lost
Schuster Plumbing ..11	4
Jay Zeez ..................H	4
Joliet Engineering ..7	8
Blue Ribbon Spas...... 7 8
Dinet & Co............... 6	9
Tezak Florists .......... 3	12
Joliet, 111.—Snappy weather outdoors made for snappy matches in the Joliet Kay Jay bowling league as the teams settled down to the routine "knock 'em down and drag 'em out" style of bowling. A glance at the standings will show you what we mean, in case you were wondering. At the present time the teams, from top to bottom, are but one game apart, which means
stephens'parish choirs will present fall concert nov. 24
a little reminder for our Sodal-! cughlv embittered against all	Mutz, Beatrice Setina, William
ity dance which is to be held women> except his sister, Edna.	Buchar. Raymond Mutz, Bern-
on Nov. 23 at the Slovenian i thfi cQurse of the lay^ the	ard Musich Dorothv Setina
Hall on 14th St. The boys and ,	*	____„„^ at.----
daughter of his former fiancee and Margaret Zoran. Father
girls of Barberton are looking jentershislife And it is ar0und Kuzma is directing the play
the past the Dramatic has presented such well-
the action revolves. Other char-; known plays as "Under the acters are: Shirley Morgan, a Seal", "The Ghost Bird", and scheming young widow, «who! "Death Takes a Holiday'..
.	CIIICIS JUS inc. mm 11 10 Uivuuu	^"
renewing their ac-j^ young and attractive girl, In
3 with their KfeKJ jYv0nne O'Brien bv name, that Club n Cleveland, Lorain,	.._____mh^-nhar.
forward to renewing their ac nuaintances ' triends from and Girard. There will be plenty of free confetti and a good time for all.
any team riding a hot streak can hit the top spot in jig time.
Last week's results showed the St. Joseph's No. 2 boys still on top by virtue of a twin victory over the Slovenic Coals while the Schuster Plumbers, co-holders of the top spot, dropped back a game when they lost a pair to the Tezak Florists. In the other matches the Eagles copped two from the Avsec Printers and the Gorsich Grocers rang up a pair over the Peerless Printers
As a result of the cold weather and the fast alleys more than the usual number of bowlers hit the select 200 class with "Luke" Gasperich capturing all honors with a classy 225 game and a 580 series. Others in the expert division were: R. Pruss 213, M. Gorsich 206, J. Horvath 204, F. Kuzma 204, G. Karl 202, W. Koleto 202, and F. Petan 201. In the ladies' division Jo Stephen was tops with 189 while Dot Zlogar carried off the low series prize.
SPARES:—The Rivals Club, operators of the alleys, came through with a special surprise «Continued on page 8)
Chicago, 111.—Happy indeed was the announcement made in our church last Sunday. It was an announcement of the Fall
Concert of our church choirs, which is to be held on Sunday, November 24th, in our school I
auditorium.
-
This was really a very happy piece of good news not only for our older parishoners, but also for the younger members of the parish. It seems that we Slovenians, whether born on the other side of the Atlantic or on this side, have a very particular love for music, especially for our very tuneful folk songs. How often, at social events, do we not see and hear an impromptu chorus of young Slovenians harmonizing o n such well-known Slovenian folk songs as "Terezinka", "Gor čez jezero" etc. and doing a swell job of it too. Yes, the young Slovenian in America is proud of his folks and delights in singing and listening to them. This is why, I repeat, that the announcement,of the Fall Concert has really perked Up the interest in our young people. At this concert we may pick up a new song or two
for our repertory, to be used at j some future social gathering.
Beside our church choir Adrija and its affiliates, others to appear on the program include the mixed and men's choirs of St.' Joseph's Church in Joliet, the mixed choir of ¡St. George's Church in So. Chi-j cago, the Slovan Chorus of So. j Chicago, and various soloists and duets. We are also having ;a very special treat for you, !which cannot be revealed at this writing, we can only say now that if you coipe to the | Concert you will be pleasantly surprised. Dancing will follow the completion of the Con-¡cert. Tickets for this grand event are selling at 35c if purchased beforehand, the admission price at the door will be 40c. Tickets may be bought from the members of the Adrija Singing Choir or at the rectory. The entire proceeds will go into our church treasury.
Get your date books out and write; "St. Stephen's Fall Concert, Sunday, Nov. 24, 1940, at 3 p. rn. in St. Stephen's School Auditorium^ Ceimak Rd. and Wolcett Ave., in Chicago, 111. I, tt>o, am invited."
Social Scribe.
bottom RUNG tomazins set back
STEVE PIN LEAGUE leaders
SPECIAL DUES Gilbert, M'nn. — At the
monthly meeting of l.lessed
Vinrin of Help Society No. 196 , held Sunday, Nov. 10, it was Chicago, 111. — After being also hit the win column which
decided that a special assess- kicked abound for nine weeks they very seldom did in the ment of 25c for the month of I ^ the cellar Tomazin Tavern first round. Darovic and Vic-December be made on each ¡turned on the league leading Kremesec led the winners with member. Next month is our last 1 Fidelity team for a triple vie-,576 and 554 Louis Oblak was meeting of the year. I urgejtory. That three game loss high for the losers with 556. each and everyone of you to leaves the leaders only one j Monarch 2, Park View 1 attend this meeting to be held ffame in front of the kosmach The Be(?r team remaing jn in the Community Center on Boosters who now are in sec-;f.fth	e ^ their twQ
, . ./V« _ „ ¡end nlarp. John Zefran airain
December 8, at 1:00 p. m.
Rose Zallar, Secy.
PLEASE
The Our Page is interested in the publicity received by KSKJ lodges, booster clubs or affiliated groups in their own communities.
\Ve ask our reporters or secretaries of the local lodges to forward to us all clippings in their local papers and dealing with the KSKJ units.
If co-operation is received an interesting file can be accumulated for records. ^ In sending in clippings pleasd make notation: Name of paper and date published.
| end place. John Zefran again !gamG ^ strohen led the ¡came up with another 600 ser-:Dcers ^	wh.,e Frank
ies iretting 605 tne second on „ . . , _no
° T , . , ., (Banich s 593 was top score for three weeks. John also nit a , , L	,	, • the Laundrvmen.
new high single game with his
244 solo.	Zefran 2, Dr. Olech 1
Kosmach Boosters 3, Perko's 0 John Zefran was again the
The Boosters finally broke big gun as the Tavern team up the tie for second place by won two games. John started taking the series from their off to another big night as his rivals who held that spot for (first game was 244 his second some time. The Inn team were 203 but the third game was a easy victims as they were beat- mere 158 for a 605 total. J3e en by 124 pins in all three followed with 522. Anton Kre-games. Louis Prah's 527 and mesec was high for the losers Necker's 509 were high scores with 592. for the winners while Jeray's Dr. Grill 2, Korenchan 1 525 and Weaver's 514 were The Grocers were dropped tops for the losers.	i into fourth place by their two
Tomazins 3, Fidelity 0 ; ams lc^ s. Edward Bogolin led With Anthony Darovic hit- Dr. Grill'? team with 536 while-ting his old stride of getting Carl Strupeck was high for the high scores the Tavern team Grocers with 531.
GIjASILO K. S. K. JEDNOTE, NOVEMBER 20, 1940
JOUET LEAGUE
A Resume of A Great Plan
EDUCATION
OUR PAGE COOKING SCHOOL
By PRANCES JANCEB
1110 Third St. La Salle, 111.
The following is that standing in the recipe contest to date, according to the lodge number.
Soc. No.	Recipes
keep bad boys in sch( says b0yst0wn msgr
A KILLER!
Carbon monoxide gas is an unseen killer that lurks in every garage.
This deadly menace, which; selcfytm receives adequate consideration even from those who are careful in their driving, must be guarded against more 'than ever with the advent of chicly weather.
No one is immune from the lethal effect* of carbon monoxide. So, because it may be cold, when warming up the motor. In a closed garage it doesn't take long for enough carbon monoxide to He generated by the running motor to overcome and asphyxiate a person.
The one sure way to prevent such a tragedy is to keep the doors of the garage open whenever the engine is left running. Make it a practice never to run the motor of your car in the garage unless there is plenty of