Mladina v nevarnosti. — Razorana njiva so vaša srca, naj pade seme vanjo, da bo klilo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli in razposajeni; tistega se bojte, ki mrko gleda in počasi hodi! — I. Cankar, ,,Hlapec Jernej" VII.— 31. str. ,,Kdor ima vpogled v življenje da- našnje srednješolske mladine, ve, da pro- fesorji niso vzgajali. Politično maščevanje in stikanje za avstrofilskimi ovaduhi je bila tema stanu ve-jja življenska potreba nego vprašanje, kako bi vzgajali mladino, da bi ne padala v verižništvo in popivanje in vse, kar izvira iz vsega tega. —" ,,Vsem nam je že znano, s kakšnim krikom se je svobodomiselno učiteljstvo zagnalo proti Marijanskim kongregacijam, kaksno slavo je zagnalo načrtu n-ovega šolskega zakona, s kakšnim tonom govori o veri in duhovniku v svojem glasilu za kavarne in gostilne, v katerih popiva dijak verižnik, ni pa imelo očesa za nevarnost, ki grozi našemu dijaštvu vsled stanovaTijske krize, pač pa govore pričc o popivanju in razbijaniu razpel po svobodomisel nem učiteljstvu."  Zagovarjal ne bom Perka, ne Koleše! Resnica pa je: mladi fantič je bil zapeljan; zapeljala ga je v tisto dejanje slaba družba in le-ta je odgovorna za čin. Kdo je tista dražba? Kje se je sestala in kedaj? Žalostno toda resnično: danes se hoče umiti vsakdo svoje roke in zopet resnično dejstvo: gospoda, ki danes najbolj kriči ni hoče s svojim krikom razpečavati moralo, da je tudi ravno ta gospoda kriva zastrupljenja mlauih duš. Javnost še ni pozabila vojne dobe i;i kruta bo sodba, kadar jo bo izrekla. Vsega zakulisnega dela v dobi avstrijske strahovlade se še spominjamo in nikdo se ne bo čudil, če se je stikalo po prevratu po ovaduhih, ki s-o gnali marsikoga v obup. In vprašal bi: je li bilo ovaduštvo opravičeno, je li bilo vzgled učeči se mlu dini? Prijatelj, poznam 'judi, K' so žc vse bili — le zamorec sii. Kaj menite! je !i takov človek česa vreden in kakova naj bo mladina, vzgojena od takega junaka? Ta je pa tudi član tiste družbe, ki kvarno vpliva na našo mladino, je pa tudi privrženec one družbe, ki jim je bila in je ,,črnožolta vzgoja" vse. Verujem, da so še vedno skriti na zapečkih možakarii, ki bi hoteli zopet daho žandarjev. Le teii se rni branimo, zakaj ta je bila izvor inarsikaterega greha, je tudi kriva danasnjega demoraliziranega sveta. Resnica je kruta in grešnik jo nerad prizna. Jaz pa porečem: če že hočeš %ovoriti o današnjem svetu, tedaj ne -šči greha pri drugih, ne zaletavaj se z vsema mogočimi nesramncstmi v svojega bližniega, temveč povprašaj med svojci: grešnik, ali si se spokoril! Gotovo je, da je treba ozdraviti, kar je bolno! Siromak pa tisti zdravnik, ki bo kričal: ,,Kdo je zakrivil bolezen? Poiščiie ga, da vn oštejem!" Ne, ne! Prijatelj, ne tako! Nič ne bo kruha. če bomo čakali, da se žito samo omlati! Priden in vesten gospodar bo šel na travnik in bo pogrebel vse čez noč nastale krtine. Plevel je treba odstraniti, pa če bomo samo kričali, bo mirno rastel dalje, in se šopiril toliko časa, dokler ga ne odstranimo! In končno: razumel je dobro vsakdo tiste besede v »Večernem listu", in menim, da se v nikogar ni vkoreninilo prepričanje: možakar, ki je to pisal, je koristi! javnosti ozir. hoče koristiti. Nasprotno! Kdor je pogledal za kulise je spoznal namen, saj tega ni bilo moči skriti na različnih mestih. Prijatelj, le potolažite se! Poklicani faktorji vršijo že davno svojo dolžnost. nikomur pa še ni prišlo na misel: moralizirati v dostojnem ..Večernem listu". — Menim, da je gotovim ljudem trn v peti vsak, ki ne gre skrivljenega hrbt.i in sklonjene glave h koritu. Uverjen pa je tudi vsakdo, da je od vas imenovano ,,svobodomiselno učiteljstvo" boljše kakor tisto, ki se kaže v najlepši luči, ki hodi navidezno za križem! Dejanja govore! Torej na delo — pa ne s krikom! —j.