The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v fem listu so uspešni Volume xxiil—leto xxiil CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JUNE 27, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 151 Kratke vesti iz življenja in sveta "PLATFORMA" REPUBLIKANSKE KONVENCIJE V PHILADELPHIJI angleške čete 'apadle obalo London. — Včeraj so angleš-čete, pripadajoče kopni ar-G&di, napadle na neoznačenih "estih obalo Rokavskega kana-kjer se Nemci pripravljajo napad na Anglijo. Čete so bile Wane iz angleških bojnih la-) nakar so bliskovito udarile se polastile ujetnikov, da do-od njih obvestila o napadu, pa so se prav tako naglo 'Pet umaknile. ZMRZNJENO BELGIJ- ZiLATO Washington. — V nadaljni 'tezi, da se prepreči Nemčiji '®eg denarja poraženih držav, Zakladniški urad Zedinjenih '^av včeraj preklical privilegij %ijske vlade in Belgijske ^ke, da bi vzeli svoje denarne We iz te dežele. ^AD NA NEMŠKO %OBSKO BAZO Berlin. — Uradno nemško po-'^ilo naznanja, da je v noči 24. '•Ja padlo na Helder, nizozem-® pomorsko bazo, ki se nahaja oblasti Nemcev, 200 bomb Sleških letalcev. "HOIJA NE bo šla Vojno Ankara, Turčija. — Turški ^ier Refik Saydam je izja-^čeraj v turškem parlamen-I da ge je turška vlada defi-,'Vno odločila, da ne vstopi v ^njo vojno. Da ni šla Turčija N'no, ko je Italija napoveda-^ojno zaveznikom, je vzrok ^cba njenega pakta z zavez-ki določa, da Turčiji ni podvzeti nobene akcije, ki utegnila spraviti v kon** ^ s Sovjetsko Rusijo. Rusija smatrala vstop Turčije v •^0 kot sebi sovražno akcijo, ^vedal turški premier. ^ON C. TAYLOR |ilL OPERIRAN ■'fti. — Myron C. Taylor, po-predsednikov poslanec v ^kanu, je bil včeraj uspešno ^iran na žolčnih kamnih. Briška mornarica JJJE V PANAMO onolulu. — Včeraj so odplu-'ftieriške bojne ladje od ob-Havajskega otočja proti neobjavljenemu cilju, pa se, da so ladje na potu Panamskemu prekopu. ^IJA NE MARA ^EVAŠA ^drid. — Princ Xavier Bor-^^armski, pretendant za ^ki prestol, je bil včeraj za-ko je dospel v špansko mesto Irun, hoteč vsto-.y Španijo. Princ se je pri-francoski armadi, ko je ^®til belgijsko armado, ki je 'kaz kralja Leopolda kapitu- Konvencija je sprejela včeraj svojo p^tformo, danes pa bo prešla na nominacijo in volitve predsedniških in podpredsedniških kandidatov. na relifu. Nihče v Ameriki ne bo smel zmrzovati in stradati. 3. "Povečana varnost za ostarele in resnična priložnost in resnično delo za one, ki so bili v življenju pozabljeni. 4. "Zdrava kolektivna pogajanja. Sporazumno delovanje med delodajalcem in delavcem ter zaščita delavskih pravic. 5. "Pravica za vse poljske producente. Ameriški trgi za a-meriškega farmarja, in zdravi podeželski krediti. 6. "Tarifna politika mofa biti znanstveno zasnovana, da bo ščitila ameriško delavstvo, industrijo in agrikulturo. 7. "Zdrava denarna valuta s kontrolo obtoka v rokah kongresa, kakor je predvidevano v ustavi. 8. "Konzervacija javnih kreditov in ekonomija v vladnih izdatkih, ne da bi se žrtvovalo potrebe ljudstva. 9. "Oddaja vladnih del na bazi znanja, ne potom , političnega vpliva. i PHILADELPHIA, 26. junija. — V naslednjih vrstah podajamo sumarični seznam republikanske platforme, sprejete danes na republikanski narodni konvenciji: "Republikanska stranka se zavzema za amerikanizem, pripravljenost in mir. Je nasprotna tuji vojni. Stranka se zavzema za močno armado in mornarico, tako da ne bo mogla nobena sovražna država uspešno napasti Amerike. "Stranka je za narodno o-brambo, ki je vitalnega pomena za obstoj naroda kot svobodnega ljudstva. Svobodna ekonomija je potrebna tako v vojni kakor v miru. Narod Zedinjenih držav simpatizira z vsemi tlačenimi narodi, ki se bore za o-brambo svojih domov in svoje svobode. Na tej podlagi se obvezujemo, izpolniti sledeče: 1. "Brezposelne ljudi, mrtev kapital in brezposelne farme se bo zaposlilo, da se ustvari novo bogastvo in profit, ki bo zagotovil stabilno vlado in večjo nakupno moč našega naroda. 2. "Lokalna kontrola brezpo-selnostnega relifa z vladno podporo na podlagi največje potrebe, s čemer se bo odpravilo politiko iz relifa ter spravilo re-lifni dolar v roke človeka, ki je Napad na Kanado s Posvet obrambne ko- francoskim brodovjem? misije s Packard avtno družbo Ali se bodo Nemci poslužili Packard družba bo najbrže francoske mornarice za^ izdelovala letalskč motor-napad kanadskih konvo-j je, katerih produkcijo je jevj OTTAWA, Kanada, 26, junija. — Kanadci pričakujejo, da se bodo Nemci poslužili francoske bojne mornarice, da preprečijo ž njeno pomočjo pošiljanje čet in vojnih potrebščin s te strani Atlantika v Evropo. Parniki, ki prevažajo moštvo in potrebšči-Ine, so sicer močno zaščiteni po bojnih ladjah, toda koncentriran napad nanje bi utegnil biti uspešen. Toda izslediti konvoj, ko je enkrat zapustil pristanišče ter se nahaja na brezmejnem oceanu, ne bo lahko delo. Kanadčani so mnenja, da utegnejo zato Nemci tvegati napad z mornarico v bližini pristanišč, odkoder plovejo konvoji. To bi pa prineslo vojno tostran oceana v zapadno hemisfero, ki je zaščitena samo z Monroejevo doktrino. Ljudstvo v Kanadi je mnenja, da je ta možnost vredna, da Henry Ford odpovedal. 10. "Enake priložnosti v industrijskem in političnem življenju naroda, ne glede na pleme, polt ali vero. \ 11. "Nobeneg^i tretjega termina za kateregakoli predsednika." Washington doznava o novi kupčiji med Stalinom in Hitlerjem Hitler je baje dovolil Stalinu, naj si vzame Besarabijo, kar bo Stalin najbrže storil tekom Hitlerjevega blickriga na Anglijo. Kultura I^or peV. zbora slCga JUdno vabi rse podporne ® zbora, da se udeležijo pev-v petek dne 28. junija, vsi. — Tajnik Himen Soboto ob devetih zjutraj poročila v cerkvi sy. Mr. Hary Brule, sin Mrs. 16301 Huntmere Ave. in Marie Mervar, hčerka Mr. Mervar iz 6626 Bliss *se prijatelje in znance se k poročni maši. Na poroč-.^l^vanje se bosta podala v ^'ftgton, D. C. in v New • Mnogo sreče mlademu pa- (New York Times) WASHINGTON, 26. junija. — V tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih se poroča, da je bil med Nemčijo in Sovjetsko Unijo sklenjen sporazum, na čigar podlagi bo Rusom dovoljeno zasesti Besarabijo, Nemčija pa bo pričela ali je že pričela izvajati na novo konstruirano ru-munsko vlado svoj pritisk, naj slednja odstopi Rusiji Besarabijo brez boja. Rusija bo zasedla Besarabijo tekom Hitlerjevega napada na Anglijo. Hitler je pripravljen plačati ceno V washingtonskih diplomatskih krogih se doznava, da je Hitler pripravljen, plačati Rusom to ceno, da se mu tekom njegovega napada na Anglijo ne bo bati napada izza zaledja. Joseph Stalin si pa istočasno prizadeva, potisniti - ruske meje dalje ven, ker se boji eventuel-nega napada od strani Nemčije. Z nemškega stališča vzeto, bo imela ta poteza to prednost, da bo omejila sovjetsko prodiranje v južnovzhodno Evropo. Ta poteza bo preprečila razlitje sovjetskih čet preko Rumunije na Balkan, v katerem slučaju bi se utegnilo primeriti, da bi ruske čete zadele na čete Hitlerjevega partnerja Mussolinija v trenutku, ko bi bila Nemčija drugod zaposlena. S Stalinovega vidika vzeto, pa je rečeno, da bi ta poteza ne u-stvarila samo vmesne države med Nemčijo in Rusijo, temveč bi' tudi ojačila rusko strateško pozicijo na Balkanu. Poročila naznanjajo, da je Italija pristala v to kupčijo, ako Rusija obljubi, da ne bo šla dalje ha Balkan. Strah pred Nemčijo v Moskvi Iz Moskve se poroča v Washington, da se Stalin kljub tem potezam še vedno boji Nemčije, toda da je pripravljen, sprejeti kakršno koli zaščito, ki mu mo-re-nuditi Besarabija, rajši kakor da bi podvzel ob strani Anglije vojno napram Nemčiji. Dalje Stalin želi, da se izvede ta poteza ob časti, ko bi se ta korak tolmačilo v inozemstvu kot "blokiranje Hitlerja", kakor pa zdaj, ko bi tak korak izzval v svetu prav tako neugodno interpretacijo, kot jo je izzvala o-kupacija Finske. prebivalstvo Zedinjenih nekoliko razmišlja o nji. držav VSE ŽIVLJENJE BO MORAL PREBITI V ŽELEZNIH PLJUČIH CHICAGO, 26. junija. — Neki zdravnik, ki ima v oskrbi Fredericka Snite-a, znanega bolnika, ki je pred štirimi leti zbolel za otroško paralizo, je izjavil, da bo moral Snite vse svoje življenje prebiti v železnih pljučih, in da bolnik to ve. Zdravnik je dejal, da so bolniku ohromele vse mišice, s katerimi se pospešuje dihanje; zaznamovati je sicer nekoliko izboljšanja njegovega stanja, toda ne tolikšno, da bi mogel bolnik kdaj dihati brez pomoči aparata, v katerem leži. Za malo časa more bolnik zapustiti aparat in s podporo strežnikov lahko tudi prekorači sobo. Kakor znano, se je Snite nedavno oženil in njegova žena pričakuje v novembru svojega prvorojenca. Zdravnik je dejal, da je Snite spolno povsem normalen in da ni najmanjše bojazni, da bi imel tudi njegov otrok otroško paralizo. SLOVESNA IZROČITEV DIPLOM Dne 4. jiJlija, na praznik ameriške neodvisnosti, bo v Geauga Lake parku posebna, svojevrstna slavnostna prireditev, ko se bo 2,700 prosilcem za ameriško državljanstvo podelilo posebne diplome. Slavnostne govore bodo imeli ob tej priliki Jlarold H. Burton, clevelandski župan, Victor W. Tomlinson, zvezni ravnatelj našeljeniškega in državljanskega urada, in governer John J. Bricker. Diplome bo izročil promovirancem naš slovenski rojak, okrajni sodnik g. Frank J. Lausche. Slavnost se bo pričela ob desetih dopoldne. Stanovanje za delegate JSZ Kdorkoli ima primerno stanovanje, katero potrebujemo za delegate JSZ in zastopnike Prosvetne matice v času 4, 5. in 6. julija, naj to prijavi Milanu Medvešku, 16202 Arcade Ave., ali pa pokličite po telefonu KE. 2184 W. V prvi vrsti potrebujemo sobe s "single"' posteljami. Seja Jutri — v petek — se vrši seja odbora izletniških prostorov SNPJ društev, v Čitalnici Slovanskega delavskega doma na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri zvečer. Odborniki so prošeni, da so vsi navzoči in da so točni, da prej zaključimo. — Tajnik. Poroka V soboto zjutraj ob 8:30 uri se bosta poročila v slovenski cerkvi v Madison, Ohio Miss Olga Laurich iz Unionville, Ohio, in Mr. Ernest Debevc iz Cleve-landa. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Launch iz Unionville, Ohio. Mlademu paru želimo obilo sreče! Pozdravi Vsem prijateljem in znancem pošiljata pozdrave iz Kalifornije Mr. in Mrs. Joseph in Stefi Paulich. Omenjena poročata, da sta 21. junija prispela v San Francisco, naslednjega dne pa sta se odpeljala ob morju v Los Angeles. Na operacijo Mr. Frank Zupančič, 17908 Brazil Ave. je bil odpeljan v Huron Road bolnišnico, kjer je bil operiran. WASHINGTON, 26. junija. — Uradniki Packard Motor Co., so se danes posvetovali s člani komisije narodne obrambe o produkciji letalskih motorjev, katerih produkcijo je Henry Ford odpovedal, češ, da jih je pripravljen izdelovati za Zedi-njene države, ne pa za Anglijo. William S. Knudsen, član o-brambne komisije je razpravljal s predsednikom in podpredsednikom Packard družbe o možnosti, da bi Packard koncem v Detroitu pričel z masno produkcijo motorjev za ameriško armado in mornarico. Za časa svetovne vojne je Packard družba gradila znane Liberty motorje, nato je eksperimentirala z Dieselovimi motorji, zdaj pa gradi stroje za torpedovke ameriške mornarice. Posvetovanje Knudsena z u-radniki Packard družbe je posledica Fordove izjave, ko je dejal, da njegove tovarne ne bodo izdelovale motorjev za Anglijo, o čemer smo že včeraj poročali. FRANCOSKA MORNARtCA SE JE ZBRALA V CASABLAMCI Poveljniki francoskih bojnih ladij sq zagotovili generalu Noguesu, da bodo nadaljevali boj. ARETACIJA BIVŠEGA PREMIERJA DALADIERA? GIBRALTAR, 26. junija. — diera. Poročilo naznanja, da je Kot naznanjajo zadnja poročila, 'prispel Daladier v Casablanco k I se je francoska pomorska in i posvetovanju z generalom No-'zračna sila zbrala v Casablanci, |guesom, slednji pa je odredil, 'v francoskem MarokA, ker se I ' ,noče predati Nemčiji in Italiji, kakor je določeno v pogodbi pre-'mirja. Poveljniki vseh francoskih bojnih ladij so že zagotovili generalu Noguesu, francoskemu da se bivšega premierja "nemudoma" zapre. • Nacisti priznavajo napade BERLIN, 27. junija. — Nemčija priznava, da angleški bombniki vsako noč napadajo nemška mesta, toda napoveduje "tisoč- poveljniku v Afriki, da bodo ob kratno" povračilo ih stretje bri-strani Velike Britanije nadalje- tanskega imperija. Nemško po-vali boj ter da se ne bodo poko- ročilo priznava, da so angleški rili ukazu francoske vlade v i letalci samo v noči 20. junija vr-Bordeauxu. jgli na nemško ozemlje 371 Poročila iz Algericasa, Španija, naznanjajo, da je francoska I bojna mornarica zapustila Gib-I raltar ter odplula v Casablanco lin v Alžier. j Daladier aretiran? I Nepotrjeno poročilo iz Casa- bomb, ki so ubile 16, ranile pa 41 oseb. Hitler v Parizu Nemški firar Adolf Hitler je posetil Pariz, kjer je nekaj časa postal pred grobom Napoleona L, nato pa je odšel na Eiffelov Japonci posegajo po Hong Kongu in po Indo-Kini blance naznanja, da je bilo iz- stolp, kjer je izrazil svoje zado-dano povelje za aretacijo bivše- jvoljstvo nad izvešenjem zastave ga francoskega premierja Dala- s svastiko na stolpovem vrhu. Japoncem se cede sline tudi po Nizozemski Vzhodni Indiji, ki je v oblasti poražene Nizozemske. HONG KONG, Kitajska, 26. junija. — Japonske bojne ladje in japonske kopne čete so blokirale angleško kolonijo Hong Kong» v kateri se Angleži pripravljajo na obrambo. Angleži so že podominirali vse mostove, ki vodijo v Hong Kong ter naročili celo ženskam v koloniji, da se morajo poslej smatrati za vo-^ jake. Japonska je naglo izkoristila položaj v Evropi ter poslala svoje bojne ladje proti Indo - Kini, ki je francoska posest. Prav tako namerava poslati svoje ladje in armado proti Nizozemski Vzhodni Indiji, o kateri meni, da ji bo padla kot zrel sadež v ijaročje. Seveda bodč imele pri tem tudi Zedinjene države svojo besedo, in verjetno je, da bodo prekrižale Japonski njene račune. EDEN NAPOVEDUJE ZMAGO ANGLESKE6A IMPERIJA Organizacija premogar jev zahteva odstav-Ijenje Chamberlaina. - Velika pomoč Amerike Angliji. ANGLIJA BO ZANESLA VOJNO NA SOVRAŽNIKOVO OZEMLJE Darilo za Slov. šolo Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. je poleg; 30- zabojev "popa" daroval še vsoto $5.00 za Slovensko šolo SND, ker se ni mogel udeležiti piknika. Nadalje sa darovala Mr. in Mrs. John Zavrl $2.00, ker se nista mogla udeležiti šolskega piknika. Prosvetni odsek SND se darovalcem prav iskreno zahvaljuje. Piknik V nedeljo 30. junija se vrši piknik na Turopolj farmi na Richman Rd. v korist Radničke-ga Glasnika. Vsi prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeležijo. Na obisk Na obisk v Ely, Minn sta odpotovala Mr. in Mrs. Edward Kovač iz 960 East 185th St., kjer bosta obiskala Mr. Joe Yartza, očeta Mrs. Kovač. Želimo jima srečno potovanje! LONDON. 26. junija. — An-*-- thony Eden, angleški vojni taj-'šiti v soboto. Na tej seji bo or-nik, je danes zagotovil po radiu ganizacija premogar jev katego-angleškemu ljudstvu da bo nem- j rično zahtevala, da se izbrea iz ški napad na Anglijo odbit po angleške vlade Chamberlaina in skoro dveh milijonih vojakov, njegovo skupino nazadnjakov. ki bodo potem zanesli vojno v Ako bo potrebno, bo sklicala deželo sovražnika, in sicer z ve- federacijo nacionalno konferen-liko pomočjo Zedinjenih držav. Velika pomoč Amerike Eden je pozval angleško ljudstvo, naj bo trdno in neomaja-no, zakaj če se Angliji ne posreči, zavrniti nemške invazije, bo civilizacija izbrisana z obličja zemlje. "Mi prejemamo veliko pomoč iz Zedinjenih držav," je rekel Eden. "Zedinjene države nam pošiljajo, in sicer z velikim odobravanjem ameriškega naroda, velike zaloge orožja in CO vseh premogarskih in ostalih delavskih unij, da uveljavi federacija svoje zahteve. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu poznani John Kleindienst, star 69 let, stanujoč na 6614 Schaeffer Ave. Tukaj zapušča žalujočo so-prpgo Mary, rojeno Baloh, in sedem sinov: Franka, Antona, Johna, Matta, Stanley-a in Har-municije. Nikar ne mislite, da 'ry-a, hčer Mary, omoženo Žabo služila ta municija samo krajšek, in več sorodnikov. Do-svrhi zavlečenja nemškega za- |ma je bil z Brezja pri Mariji Po-vojevanja. Ne, te pošiljatve [magaj na Gorenjskem, kjer za-nam bodo omogočile izvojevati | pušča več sorodnikov. Tukaj je vojno. Ko bo napočil čas, ko za- bil 29 let. Pogreb se vrši iz hiše nesemo vojno v sovražnikovo j žalosti v soboto zjutraj ob 10:15 deželo — in ta čas bo napočil j in v cerkev sv. Vida ob 11:00 u-gotovo — tedaj bodite prepriča- ^ri in nato na Calvary pokopali-ni, da bodo storili to z vso našo šče pod oskrbi Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi mu ohranjen blag spomin, preosta- močjo." Nemške "teatralne" geste Nato je Eden priporočil angleškemu ljudstvu, naj se, ko bodo Nemci pričeli s svojim blickrigom, nikar ne dal terorizirati po nemških "teatralnih" gestah, kakor na primer po tuljenju nemških letal, ki so o-premljena s posebnimi sirenami. Premogar ji zahtevajo odstav-Ijenje Chamberlaina LONDON, 26. junija. — Ekse-kutivni svet silne organizacije South Wales Miners' federacije je sklical danes skupno sejo s lim naše sožalje. Piknik V nedeljo se vrši piknik Slov. Ženske zveze, št. 62 v Log Cabin Grove na Dorman Rd. v Conneaut, Ohio. Članice in občinstvo je vabljeno, da se udeleži. V bolnišnici Zadnji petek se je ponesrečil pri delu Louis Batich, sin Mr. in Mrs. Louis Batich, 16615 St. Clair Ave. Zlomilo mu je roko. Nahaja se v Emergency bolnišnici na Five Points, kjer ga pri- člani parlamenta, ki se ima vr- Ijatelji lahko obiščejo. 2. ENAKOPRAVNOSl 27. junija, 1940. eni'yKmKi6iasKi6»%iaMoaoaoanoat3« MKKa8»K%'K3Btwc»ata8K»»it3BHB6a«»aaa83aoaagMC!«g«gt38?qoaoo6aaaBK«6MaaMao««K3otaoB»«X'K3^ 99 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI ;aKK»aaSX3000t3iat3tKKK3tX383aa088«X36KKaOa6KX3at38XK3H»XX3W3a«yraa«363ga08KXX3C3t3tX5aOOO^^ »ENAKOPRAVNOST«. - Owned and Published by na ABOEKICAN JUGOSLAV PBINTING AND PDBUSHINO CO. •281 ST. OLAIR AVSNDE — HENDERSON 6311-5313 . iHuad Every Day Bxoept Sunday# and H(dldayi fo rawiaMlmi t Olavelandu. la odo Ivto....... .........................KJiO * 0 mesecev....................$3.00; ca 3 meieoe......................$L50 ?o pottl V Olevelandu. f Kanadi In Uezlol ma oelo leto.................|6.0—• . "Enakopravnosti 27. junija, 1940. ENAKOPRAVNOST StRAN 9. "Idealna hiša^ v ameriškem mestu Bostonu je neka družba zgradila deset-nadstropno stanovanjsko hišo, (i je na zunaj videti kakor druge hiše. Za najemnike pa je ta liša pravi stanovanjski paradiž. Vsako željo jim je treba samo telefonično sporočiti hišnemu upravitelju, ki je bodisi sam bodisi po svojem namestniku stalno v svojem uradu, a ta u-fad ima telefonsko zvezo z vsemi stanovanji. Najemniki ne potrebujejo nobenih služabnikov in služabnic. Dama v petem nadstropju bi svojega psa na primer rada poslala na sprehod. Telefonira upravitelju in ta ji pošlje takoj enega izmed razpoložljivih boyev, ki pospremi psa na prosto. Družina Smitho-^ih v sedmem nadstropju bi rada ob 13. obedovala, ne da bi bilo treba kuhati. Telefonič-"10 obveščeni upravitelj poskrbi Za vse potrebno. Obed prinesejo Smithovim točno ob določe-('i uri. V kletnem nadstropju, bi se v tem primeru pač mo- Kako rasejo listi Umno zgrajene priprave so znanosti pokazale na zelo nazoren način, da se zelo mnogo rastlin v spomladnem času vede naravnost noro. Njih stebla in listi bijejo okrog sebe, kakor da si morajo s silo priboriti svoj prostor na soncu. Celo vrsto rastlin so izpostavili deloma sončni svetlobi, deloma trajni umetni svetlobi, na njih liste in peci je pa so pritrdili majhna pisala, ki so vsak rastlinski gib beležila na okajeno ploščidb. Tedaj se je izkazalo, da se peclji in listne žile dvigajo ter nižajo v nekem določenem ritmu. Ti ritmični nihaji se ojačujejo ali slabijo v skladu s trenutno vlažnostjo in temperaturo, vsekako pa se rastline v svojem gibanju drže strogo nekega določenega dnevnega penzuma. Višek dviganja nastopa n. pr. kratko po sončnem vzhodu. Z rastlinami, ki so rasle v stalni umetni luči, pa je bilo drugače. Svojo 24-urno delovno periodo so sicer obdržale, toda listne žile so se Wo imenovati podstropje, jej gibale najbolj šele okoli opol-festavrant z barom, ki obratu- j danske ure. k podnevi in ponoči. Vsa naro- Ob začetku poletja to ritmič-^ila najemnikov morajo preko "o gibanje rastlin popolnoma •upravitelja ali njegovega na-{''lestnika, stroški za ta naroči-^ pa gredo seveda na račun "Najemnikov. • Vsaki deseti dan upravitelj dostavi račun, dovoli jim lahko tudi kakšen (Cedit, in to v skladu z njiho-družabnim položajem ter šino najemnine. Zjutraj dobe najemniki se-jedi, ki jih bo imel res-^■Vrant ta dan na razpolago, upoštevajo se pa tudi posebne ®lje, na primer če si hočejo %šni najemniki naročiti go-ijo in strežaja v stanovanje. 'Upravitelj pa ima še polno dru-h opravil. Tako poizveduje za ''Stni, ki so se izgubila, skrbi Mem za gledališke vstopnice železniške karte. Če gre to ^^efonično, tedaj se takšna na-- ličila nič ne računajo, posebne ^atke pa morajo najemniki "^eda poravnati. Hišna uprava ^je vsaki družini na razpolago '^0 in šoferja. Stroške za ga-nosi uprava, žavarovalni-bencin, olje in morebitna 'Opravila pa gredo na račun na-^^nikov. preneha, njih razvoj se konča Tako je vsaj v naravi. V laboratoriju je bilo malo drugače. Tam so rastline tudi v tem stadiju dražili s svetlobo in toploto in listi so se začeli na novo gibati ter so zrasli daleč preko svoje naravne mere. gocene kovine ali gnojila. Ne Pešca mora podpirati pri nje-vemo niti tega, ali so morska govih operacijah tehnični mate-tla granitna ali vulkanska, ali rial. Vendar je vedno človek tiso stara ali mlada, kako se sti, ki osvaja, brani, čisti in u-spreminjajo in kako življenje I reja položaje. Artilerija poma- tam spodaj vztraja. Morda bi naleteli pri razis-kavanjih morskega dna na povsem nove vire energij, ki bi jih lahko izkoristila tehnika in napredek. Dve milijardi ljudi živita na površini 42 milijonov kvadratnih milj. To površino smo skoraj vso raziskali. Pod oceani pa se razprostira 135 milijonov kvadratnih milj obsegajoča ploskev, ki je še nismo raziskali." Artilerijska granata Evropa je v plamenih. Vojna vihra zajema državo za državo, narod za narodom. Dogodki, ki se razvijajo okoli nas, zahtevajo močne živce in neprestano pripravljenost prav od vseh. Dr- ga osvajati položaje. Letalstvo čisti teren in bije sovražnika. Tanki lomijo sovražnikove ovire. Pešec pa je tisti, ki zares osvaja, zaseda in brani. Na bojišču je pešec istočasno lovec in divjačina. Zato mora imeti svojstva dobrega lovca, pa tudi instinkt divjačine za zaščito. Če je v slabšem položaju od nasprotnika, se mora čim bolj zaščititi, pri tem pa z vsemi močmi stremeti za tem, da i postane sam lovec in spremeni sovražnika v divjaščino. Pešec je oborožen predvsem s puško in bajonetom. S puško lahko strelja do 2000 m daleč, verjetnost zadetka pa je nad 800 m zelo majhna. Krogla pehotne puške ima veliko prodorno moč, saj lahko prebije do pol metra debelo drevesno deblo, 30 cm debel zid iz opeke, pol male razdalje. Razlikujemo de- b) navpično, to je v veliki fenzivne in ofenzivne bombe, krivulji od topovske cevi proti Neraziskane globine morja Isce se Išče se žensko za stalno delo pošteni slovenski družini otrok. — Splošna gospo-^^ka dela. — Za več pojasnile vpraša na 434 E. 157th St "Dva in sedemdeset odstotkov morskega dna ali več nego polovica vse zemeljske površine je še neraziskana," piše ameriški raziskovalec dr, Thomas Jagger, ki se je posvetil raziskovanju vulkanov in je mnogo let študiral posebno ognjeniška žrela na Havajih. "Če podpira žave, ki niso dovolj pripravljene, izginjajo z zemljevida v ne-: metra debel zemeljski nasip ali kaj tednih ali celo kar preko j centimeter debelo jekleno ploščo. Puška je zelo precizno orožje in zahteva od svojega lastnika, da jo dobro pozna in skrbno čuva. Najmanjša napaka pri streljanju povzroči, da je strel povsem zgrešen. Strelec mora biti pri streljanju miren in hladnokrven. Misliti mora samo na cilj. Razen s puško je oborožen pešec tudi z bombami (ročnimi granatami). Bomba je zelo u-činkovito orožje v borbah na noči. Danes je vojak prav za prav vsak državljan, tudi ljudje v zaledju, ne samo oni v vojaških položajih. Za vsakogar je zato koristno, če čim več ve o modernih voji^ih sredstvih, o načinu njih uporabe in o njihovih učinkih. Beograjska "Politika," ki posveča sploh zelo veliko pozornost poljudno strokovnim razpravam o vojaških in splošno vojnih zadevah, pri-občuje že več tednov serijo člankov o sodobnem orožju in njegovih učinkih. Kolikor nam dopušča omejeni prostor, bomo nekaj teh sestavkov posneli tudi v "Jutru," prepričani, da bodo zanimivi in koristni za naše čitateije, predvsem pa za one, ki, so bili ali pa še bodo vojaki. Naj spregovorimo za začetek nekaj o pešcu in pehoti, ki kljub mehanizirani vojni po splošnem mnenju še vedno tvorita najvažnejši sestavni del vsake oboro- Defenzivna bomba se razleti na male kose, ki ubijajo v krogu s polumerom 40 m. Strelec jo lahko vrže z roko 30 do 50 m daleč. Ofenzivne bombe učinkujejo v krogu s polumerom 10 m in navadno nimajo smrtnega u-činka. V zaledju za fronto mo^a pešec neprestano računati z napadi sovražnih letal, ki obmetavajo njegova taborišča z ra-zornimi in vžigalnimi bombami. Ko se približuje bojni črti, se mora prebijati skozi zastor izstrelkov sovražne artilerije. V bojni črti pa je izpostavljen ognju pušk, strojnih pušk, strojnic, metalcev min, bomb, metalcev plamena itd. Končno mora ra'čunati še z borbo na nož, v kateri ni drugega izhoda kakor zmagati ali umreti. Največja zaščita pred učinki vseh teh morilnih sredstev je v znanju izkoriščanja vseh prirod-nih in umetno zgrajenih zaklonov. Najhujši sovražnik pešca je artilerijski izstrelek. Artilerijski izstrelek, navadno granata, prituli nad pešca na dva načina: a) položno, to je v položni smeri in z veliko brzino, kakor krogla iz puške; V najem v najem se odda poslopje s trgovino in stanovanjem na 588 East 152nd St. nasproti N. Y. Central tovarni. Naslov lastnika se dobi v uradu tega lista. Delo išče mo odprave v Antarktido, po- j Pešcem in pehoto. Poedinec je tem bi morali velikopotezno | I&hko odličen pešec, hraber bo-podpirati tudi raziskovanje mor-} sijajen strelec. Umetnost Bkih globin. Zakaj bi si ne o- J® stvori ti sijajno pehoto kot mislili znanstvenih laboratori-1 zbor neštetih posameznikov, jev sredi oceanov? | Dobrega pešca je mogoče vzgo- Pred kratkim so privlekli iz jiti v nekaj mesecih, dobro pe Moški v najlepših letih želi dobiti kako delo v slovenski naselbini v Clevelandu, za čiščenje okrog hiše ali v gostilniških pro- žene sile. Razlika pa je med štorih in sprejme kakoršno koli drugo delo. Tudi na farmo bi šel. — Kdor rabi takega delav- New Orleansa do Havajev o-gromen dok. Ce nam je to mogoče, bi nam bilo nedvomno mogoče spravljati, tudi primerke morskih tal na velikopotezen način na svetlo. Danes ne vemo o njih skoraj ničesar, ne vemo, da-li vsebujejo radij, da-li so magnetska, da-li vsebujejo dra- hoto pa je mogoče ustvariti šele v teku let in na podlagi dolgih tradicij. cilju. Granata pada pri tem proti cilju razmeroma počasi. Visoko v zraku eksplodirajo arapneli. Višina se da poljubno regulirati. Z udarom na zemljo ali kak trdi predmet granata eksplodira in se razleti na sto k Sto malih kosov jekla, ki ubijajo v razdalji od 30 do 100 m. Kosi eksplodirane granate so manj nevarni tistim, ki leže pri-žeti na zemljo bližje z eksplozijo nastalem lijaku v zemlji, kakor pa onim, ki stoje morda par deset metrov proč od lijaka. Dve besedi povedo. ... okusna in osvežujoča PIKNIK priredi SLOV. ŽENSKA ZVEZA, št. 62 v Log Cabin Grove, Dorman Rd., Conneaut, Ohio V nedeljo 30. junija Igrala bo dobra godba za ples. _ Članice in občinstvo je _ vljudno vabljeno, da se udeleži. "Okusna in osvežujoča." To so vzroki, da je odmor, ki osveži z ledeno mrzlo Coca-Cola najpriljubljenejši trenutek Amerike. Našli boste ledeno mrzlo Coca-Cola v znani rdeči hladilnici, kamorkoli greste. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY PRospcct 0333 if atoirnoi ca, naj pusti naslov v uradu tega lista. Naprodaj Proda se gasolinsko postajo in restavracijo na najboljšem vogalu na Route 20, 3 milje za-padno od Geneve. Ima tudi kabi-II ,,ne. Vsaka kabina ima vročo in 3000 gallons Ohio Concord j^rzlo vodo, avtomatični grelci in kopalnico. — Pripravno za 30 ljudi. Za več pojasnila iSe vpraša pri Modern Shoe Shop, 821 E. 222nd St. KE. 3445 18 East Main fet., Geneva, Ohio. WINE s'l- 59c MANDEL'S WINERY HIGHWAY ENEMY N°l f THE STOP SIGN PASSER / MI DAMO iN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE . .. CHXRGE PURCHASES BILLED AUGUST 1st r DO II m-nof' let ijo'" •odf po ,1 g6 me"' . oje"' i L g': vedi' i f , vo' bil" i%r*' U O v D I Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi; LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajarao dokler so v zalogi, po |Q{ vsako. Pošiljamo tudi po pošti Za poštnino je pridejati lOc za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po kiijige dokler sr ^e v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio [C)Emb1C3^1 THE MAY COMPANY ANNUAL JUNE SEDAJ V NAPREDKU FABRIC CLASSIC V polnem razmahu . .. Tisoče jardov poletnega bombaža in rajona v treh različnih censkih skupinah sedaj na razprodaji v ČETRTEM NADSTROPJU Ravnokar je izšla... sti' KODRASTI, PRALNI POLETNI BOMBAŽ HLADNI PRALNI RAJON IN BOMBAŽ RAJON ZA VSE POLETNE OBLEKE regularno 29c do 49c vrednosti l9c jard regularno 45c do 69c vrednosti z9c jard regularno 59c do 1.00 vrednosti 59c jard velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. v g O 35c Printed A. B. C. Cotton Dimities 49c Stoffel's Woven Dotted Swiss $1 Wearable Print Rayon Crepes 49c Washable Crown-tested Rayons 89c Topper Print Sports Rayons 49c Printed Sheer Plisse Seersuckers -t 35c A. B. C. Printed Sheer Muslins 69c Chamb. Print Crown-tested Rayon 1.00 Roverette Print Sports Rayons 39c Printed Š h e e r Ladder Lace 49c Flock-dot Perm't Finish Organdy $1 Salyna-Jr. Crease Resistant Rayon 39^ Printed Fine Cotton Pique 45c Fast-color Peter Pan Gingham 69c Print Rayon Bars - n - Stripes 39c Printed Seed Sheer Lawn 45c Powder-Puff Fine Printed Muslins 59c White Sports Rayon Sharkskin 39c Shadow -'sheer Print Cottons 45c Printed A.B.C. and Gilbrae Swiss $1 Celanese Rayon Printed Taffeta 29c Printed Check Sheer Lawns 49c Woven Stripe & Plaid Seersucker 69c Exclusive "Adoria" Rayon Prints 39c Printed Sports Cotton Crash 49c Print Nubby-weave Spun Rayons S9c Plain-color Celanese Rayon Taffeta Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v ufadu Enakopravnosti, 6231 St. Člair Avenue i D BTRAN 4. ENAKOPRAVNOST 27. JANEZ JALEN: 20 ffl«K»%.KKX30g»'X308«t36K88aiXKXxagt.^aia8»agwaM»s30^^ ' Viktor je pritrdil. Minca ni prav nič postala. Zadela je vile na ramo in odšla. — Namenila se je v Laz pomagat očetu trebit. V gore se je vzpenjalo že pomladno zelenje in so se kar prelivale v soncu. Minca se jim ni mogla odreči. Kar planinit poj-de, bo že kako drugače pomagala Cilki. 'Cilka je reva, ko je Viktor tak. Oh, ti dedci!'.' CVETKOYA (ILKA ZGODBA Viktor je postajal zmet-om bolj čuden od gospodovega pogreba naprej. Rad je bil sam in vedno nekaj razmišljal. Ali so se mu kupčije narobe obračale, ali ga je res motila tuja ženska, kakor mu je oponesla Minca. Pa menda vendar ne! Blaž si ni o-betal nič dobrega. Morabiti pa le ne bo res. čeprav se je Viktor nekako držal na Minco, jo je davi prijazno prosil, če bi mu hotela pomagati nakidavati gnoj. Grdo bi bilo, če bi mu bil deklič odrekel. In prav dobro sta se razumela. Minca se je veselo smejala. Hm! Ko bi bil Viktor vsak dan in do vseh domačih tak. Na dvorišče do gnoja je spet prirešetal koš. "Že grem," se je oglasila Minca izpred kleti, kjer je krhljala semenski krompir, in že je držala za vile. • Minca se je spet glasno za-smejala. I "Le kaj ji pripoveduje? Pa ji menda ne česna kakšnih kvant? Naka! Ne bo. Minca ne posluša rada nespodobnega govorjenja." Blaž se je umaknil pod stog. z modrim predpasnikom in pisanim krilom, vihal ji je vogle rute in ji medel pramene las ob sencih in na čelu. Delo ji je šlo dobro od rok. Pa ni utegnila nič misliti na vile in gnoj. Misli so ji romale po planinah, po Gorelje-ku in Velem polju. Viktor jo je bil vprašal, če bi šla letos planinit. Najprej ga je obsodila, da jo hoče dražiti. Saj mora vendar vedeti, kako je že lani nagovarjala, da bi ona šla čez poletje z živino v planine. Pa kar nihče ni hotel nič slišati; ne Viktor ne oče, najmanj pa Cilka. Seveda, Cilka. Preveč dela bi imela sama doma. Naj pa za polje najamejo, namesto da plačujejo oskrbnico. Minca je spet zavihtela vile. Pa gnoj se ni raztrosil. V sprije-ti kepi je čofnil prek dveh srd v tretji razor. Okregala je samo sebe z nerodo, stopila za gnojem in ga raztepla. Ne, njej ni za denar. Samo, da bi smela iti. Pa Viktor pravi, da zastonj noče. Še bolj prav. Jeseni si kupi na kveder sešite čevlje in nov oprtnik. Hišo na Goreljeku bo vso pre-belila in preuredila. Okrog bog- Cilka si je zaželela samote. Daleč proč bi šla od ljudi, na kakšno oddaljeno planino, kakor je na primer Ovčarija, kjer so stanovi na široko raztreseni, da plašarji nič ne motijo drug drugega. Legla bi in se odela, da bi ji ne bilo mraz in bi najprej v miru razmislila zadnja leta svojega življenja. Potem bi zaspala in bi spala dve noči in en dan skupaj. Nič bi ne vstala in si nič ne kuhala. Zdelo se ji je, da bi šla nazaj domov vsa prerojena. Z na novo nabranimi močmi bi nekaj mesecev spet voljno prenašala vse nevšečnosti, ki mora skoznje dan za dnevom. Pa Ovčarija je debelega pol dneva daleč in je še vsa zasnežena. Sploh pa, tudi le misliti na tak odpočinek je otročje. Delo jo priklepa na dom. ko bi ji privoščili tudi kaj vese- Minci in Cilki in tiho zapivkala. Ija. Včasih ji je Viktor naspro- Kakor bi trenil, so bili vsi trije toval, kjer je le mogel, sedaj v goščavi, stara in mladiča, in pa, ko bi celo Viktor rad videl, jih ni bilo več videti. Le hosta da bi šla planinit, pa Cilka o | je še hrstela pod parkeljci. planinah kar nič slišati noče. Bog ve, če ni tudi Cilka precej kriva, da se z Viktorjem ne razumeta, je v svojem hrepenenju po gorah obsodila sestro. Ni maral, da bi Viktor mislil, da,ca na Blaževem in Andrejevem vleče na ušesa. Pa tudi zamikalo 1 križu bo vedno venec iz živega ga je, da.pogleda drevo in bra- j cvetja. In mleko bo kar sama no, če sta v redu, čeprav ne bo sam oral. Pri drevesu je manjkala otka. Čez dolgo jo je našel pred kupom zloženih strešnic. Le kdo jo je vrgel na tla? Nič ne pazijo na orodje. Obrisal je pajčevine z ročaja in otrkal prst, ki se je še od jesenskega oranja držala lopatice. Slišal je peti Minco: "Na pla-nincah šončice sije." Pesmi ni skončala. Je spet privozil mladi s praznim košem na dvor. Hitela mu je pomagat. "Le kaj imata danes Viktor in Minca?" Blaž kar razumeti ni mjogel. Saj je Minca zadnje čase od dne do dne bolj prisekavala Viktorja. "Od gospodovega pogreba naprej, skoraj leto bo tega, se nosila domov. Pa sir tudi, kar v jerbasu. S stanom na Velem polju bo imela tudi še dokaj opraviti, preden ji bo všeč. In vsaj, dve lepi triglavki poišče v skalah nad planino; za Blaža in Andreja. Za steklo k podobam jih zatakne jeseni. Viktor je pripeljal zadnji koš gnoja. Vrane so se dvignile, pa se kar koj spet spustile na njivo. Pastirička se pa še sprelete-la ni. "Pa da si ne boš premislila," je Viktor ogovoril mlado svakinjo. "Nič se ne boj, kar drži! Samo če me bosta a ta in Cilka pustila!" "Ata sama pregovori, saj ti zlepa česa ne odreče. Če se bo Delo. Na vse konce in kraje je največ leščevje. ki je šla nekaj korakov za njo. Nalašč ni marala hoditi s Cilko. Naj le čuti, da ji dela krivico, ko je ne pusti z živino na Gorel jek. "Morebiti si pa Cilka le premisli." Kljub hladnemu jutru je Minca hodila bosa. Prožen in tih je bil njen korak. Najtanjše uho bi ga na seženj daleč komaj ujelo. Veter ji je pihljal naravnost v obraz. Pa Minci je bilo prej gor-ko kakor hladno. Prišla je na Rob in pogledala v Zdoli. Kakor na dnu velike skale je ležala pred njo Cvetko-va njiva, na kateri je zeleneče odganjala detelja. Okrog in o-krog se je v pobočje vzpenjala še vsa rjava senožet, zgoraj obrobljena s smrekami in bukvami, s krivenčastimi borovci in z ob-sekanimi jesenL Razgled med debli je zapiralo zgoraj košato vejevje, pri tleh pa nizko grmovje, med katerim je raslo res. Pa vendar?" Minca ni vedela nič pravega reči. "če še tako rešetaš," je spet povzela Cilka, "ti ostane vedno na rešetu tik pred očmi spoznanje, da moreš ljudem dokaj manj zaupati kakor živalim. Žival ne zna prikriti, kaj hoče, nekateri Minca se je zravnala: "Še bi jih gledala. Le zakaj beže! Kdo bi jim kaj naredil? Midve prav gotovo nič." j človek se pa rad potuhne, govo- "Midve' —." Cilka se je Min- jri drugače, misli pa spet druga-ci žalostno nasmehnila. "Kako jče. Bog ti daj, Minca, da bi znana j pa srna to, ve? Dol^a sto- la ljudi prav spoznavati, preden letja nazaj ima njen rod drugačne skušnje. In morebiti je njo samo že tudi kdaj oplazil svinec. Saj je pri nas v današnjih dneh največji morilec srnjadi prav človek. Kako naj bi srna zaupala ravno nama, ki sva tudi človeka?" Minca je gledala Cilko. Zazdelo se ji je, da jo sestra hoče nekaj prikrito opomniti. Cilka pa je obmolknila. Da bi zvedela njeno misel do konca, je Minca bo prepozno. Zato je najbolj prav, če voljno slediš tistim, ki ti dobro hočejo in iz lastne skušnje vedo, kako se včasih prenagljeno zaupanje človeku oteplje. O, ja — " Minca se ni mogla zagotovo znajti. Ni vedela, ali namjguje Cilka nase in na Viktorja ali pa nanjo in na planine. Morebiti je pa kje ujela, da je kakšen fant začel misliti nanjo. Naj se nič ne boji. Čeprav si njene vrstnice že poskušala ugovarjati: "Je že kar od kraja vse izbirajo fante. se ona sama še dolgo ne bo s kom menila. Že pozve, preden pobereta kamenje. Minca je skoraj stekla po bregu navzdol. Njiva je ležala prav v dnu globeli, kamor je redkokdaj dosegel veter, ((ljub zgodnji pomladi je urno sklanjan je Minco kmalu oznojilo. Da še oddahne in da čimprej začne s Cilko pogovor o planinjenju, se j® ^ zravnala, si obrisala z zgornjo -stranjo dlani čelo in se ozrla naokoli. Zdoli je obdajala okrog in okrog gošča. Minca je videla samo pred kratkim ozelenelo drevje in velik kolobar jasnega neba nad seboj. "Ali nič ne čutiš, Cilka^ da človeka kar duši, če se ne more malo dlje razgledovati okrog sebe?" "Ne posebno." "Čudno." (Ualje sledi ' i klicalo. Cilka se dela ni branila. Samo, če se že ne more ogniti v samoto, bi rada vsaj za nekaj ur ušla ljudem izpred oči. Spomnila se je, da na detelji v Zdolih še ni pobrano kamenje. Dokaj ga bo. Krt je zašel v njivo. In detelja ne bo kaj prida, posebno če bo mokro leto. V globeli leže Zdoli in prerado razmaka. Če bi še oče gospodaril, bi v Zdolih ne kejal detelje, Viktor pa dela vse po svoje. Preveč za malo se mu zdi, da bi se kaj pogovoril. • Sama. Ne. Tudi danes ne more biti sama. Minco povabi s seboj in ji bo skušala dopovedati, naj. nikar ne tišči čez poletje v planino. Na pol otrok je še in nič ne ve, kako spolzka so za dekleta med cvetjem steze po planinah: "Se ne zaveda, kakor se jaz nisem." Minca je bila nejevoljna. Kamenje tako nerada pobira, pa ji prav skoraj nikoli ne prizanese-jo z njim. Saj bi nič ne rekla. Minca je že hotela steči po bregu navzdol, pa je nenadoma obstala, stopila za korak nazaj in se stisnila za grm. Pomignila je Cilki, naj se tiho in oprezno približa. "Le kaj spet vidi?" je bila Cilka radovedna in se prihulje-no vzpenjala na rob. Minca ji je s prstom pokazala srno, ki je na vogal njive pripeljala dva srnjaČka. Mlada dva sta se brezskrbno pasla, mati pa je le tu in tam sklonila glavo k tlom. Venomer se je ozirala in oprezala na vse kraje, da bi je kaj ne presenetilo. Molče in s pridržano sapo sta oprezovali Minca in Cilka paso-čo se družino. Fantovsko veselo je žvižgal ščinkavec v bukvi. Metulj koprivar je frfotal čez jaso. Z nasprotne strani se je cing-Ijajoč oglašala sinica. Sonce je prevrglo veter, da je zaplesal ob robu kotanje. Srna je obstala z dvignjeno glavo, nemirno lovila od vseh strani vonje, se zagledala v smer proti za vsak prazen nič sporečeta. iP& Cilka upirala, se bova midva Morebiti se pa Minci le posreči, jzgovorila." mladega toliko prenarediti, da se bo vsaj skusil vživeti v nas domače." Ni maral motiti. Kar zadaj za hišo je odšel v Laz. Zadnja dva koša je Viktor na- Viktorjeve zadnje besede so tako zazvenele, da je Minca zgubila najmanj pol veselja do planinjenja. Začutila je, da ima Viktor neko postransko misel, ki je pa ne bo izdal. Ni res, da bi hotel samo njej napraviti ve- kidal sam. Minca je odšla že tro- selje. Njemu samemu tako bolje sit. kaže. Morebiti mu prav ona ho- di na pot, da ne more Cilke tako strahovati, kakor bi jo rad. Ali pa —? Bog ve. "Ko bi bila jaz Cilka, bi mu'že pokazala!" Minca se ni več smejala. Viktorju je le na kratko odgovarjala. Trositi je pa hitela, kar je mogla, da bi čimprej končala. ■ "Oral boš pa sam lahko, kajne?" Na daleč in na široko so letele plasti gnoja. Sonce jih je parilo. Rezek vonj je vstajal iz njih. Gnoj je bil dobro pozor-jen. Na drugem koncu njive so se pozibajoče prestopale vrane in iskale črvov v raztrošenem gnoju. Okrog Mince pa je treso-repila pastirička. Iz Mince je kar kipelo mlado življenje. Veter se je poigraval NAJLEPŠI VRTOVI so TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave,, Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za re-^zanje trave, škarje za prirezavanje žive meje ter sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in vrt. Velika zaloga raznega semena. G4 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikil% žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih \nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ime Naslov___________L------------------------- Naročit« tudi lahko malo, v notranjosti z baržnnom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 in drugi 92.25. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še štiri tedne, potem se oddaja zaključi. THE HANDLE THAT WONT BREAK. o RAY VIEW SHOWING THE steel beams INSIDE THE solid ash handle/ ' ■ SUPERIOR HOME SUPPLY 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik i : : = STOP, and USTEN and see why it witt P®V you to get a GAS L Ustavite se P^eličite re- frigerator na plin — njegovi stroški operiran j a so nizki, tako, da vam bo ugajalo. Majhen plinski plamen naredi vse delo in stane komaj 2c na dan. Poglejte gladek, lep kabinet . . . lahko za čistiti in obdržati čistega. Varne "non-tip" police. Prihrani hrano, osveži zelenjavo in ima poseben prostor'za meso. Udobni "frozen-food" oddelek. In poslšajte! Nobenega šuma sedaj ali pozneje od re-frigeratorja na plin. To je zato, ker nima nobenih gibajočih se kosov v hladilnih oddelkih, nič, da bi se obrabilo, nič da bi se zrahljalo, da bi postalo neuspešno ali da bi rabilo kakšno popravilo ali nadomestitev. S tihim refrigeratorjem na plin dobite dolgo let dobro postrežbo — prihranite si denar sedaj in za bodoča leta. Ustavite se, poglejte in poslušajte ta moderni refrigerator na plin, s katerim dobite kar je največ mogoče za vaš denar. "tJ ■t THE EAST OHIO BAS COMPANY 'i I THE MODERN GAS KITCHEN IS CLEAN • COMFORTABLE • CONVENIENT * ECONOMICAL SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' /