UREDNIŠTVO
Občni zbor
v
Muzejskega društva Skofja Loka
Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil v četrtek, 19. februarja 2004 ob
18. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu. Udeležilo se ga je (iS
članov. Uvodoma je predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič pozdravil navzoče
člane. Prisotni so se z ni in ti to molka spomnili na preminule člane društva v času med
obema občnima zboroma. Predsednik društva je za občni /bor predlagal naslednji
dnevni red:
I. Pozdra\ predsednika društva
I. Volitve delovnega predsedstva
3. Volitve verifikacijske in volilne komisije
i. Proglasitev častnih članov društva in podelitev društvenega priznanja
5. Poročila o delti društva (predsednika, tajnika, računovodje in nadzornega odbora)
ter direktorja Loškega muzeja Škofja Loka
6. Razprava o poročilih
7. Razrešnica starim organom društva
S. Volitve novih organov Muzejskega društva Škofja Loka
9. Sklep o članarini
K). Slučajnosti
II. Predavanje dr. Antona Ramovša
V delovno predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Vincencij Demšar,
za člana Ivanka Aleš - Porenta in T< >ne Mlakar. V verifikacijsko in volilno komisijo so bili
izvoljeni Stane Rupnik. Ivica Krek in Marko Vraničar.
Občni zbor sta pozdravila mag. Blaž Kavčič v imenu Državnega zbora Republike
Slovenije in Peter llavvlina v imenu Slovenskega rodoslovnega društva. V pismu sta
zbor pozdravili dr. Marija Stanonik in rojakinja Ančka Šumenjak izjarenine pri Mari
boru. Njeno pesem o Blegošu objavljamo ob koncu poročila o občnem zboru.
Sledila je podelitev društvenega priznanja županu občine Škofja Loka Igorju
Drakslerju (zastopal ga je podžupan za družbene dejavnosti Dušan Krajnik) in pro
glasitev dveh častnih članov: dr. Franceta Lebna (posmrtno) in dr. Antona Ramovša.
Predlog za dr. Franceta Lebna je predstavil dr. Branko Berčič:
a
271
LOŠKI RAZGLEDI 50
Dr. France Leben - častni član Muzejskega društva Škofja Loka -predlog
Po pravilih Muzejskega društva Škofja loka so društveni člani lahko redni,
ustanovni in častni. Častni dani so lahko fizične osebe, ki imajo izredne zasluge za
delovanje društva ali za znanstveno delo. ki je povezano z namenom društvenega
delovanja. V imenu slednjega predlagam, da občni zbor za častnega člana
Muzejskega društva Škofja loka izvoli dr. Franceta l.ehua. kar utemeljujem
s sledečimi podatki iz njegovega življenja in delovanja.
Dr, France Leben je po rodu in rojstvu Ločan iz znane loške Krevsove družine.
Osnovno šolo je obiskoval v Škofji loki. nato gimnazijo v Ljubljani, se tu vpisal na
univerzo in leta 1954 diplomiral na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete.
Podiplomsko specializacijo je kot štipendist opravil na univerzi v Ileidelbergu
in kot raziskovalec ameriške filozofske družbe iz Philadelphije. V letu 1971 je bil na
podlagi disertacije na univerzi v Zagrebu promoviran za doktorja znanosti na
področju arheologije.
Že kot študentje sodeloval pri arheoloških izkopavanjih po Sloveniji in honorarno
tudi s sekcijo za arheologijo na SA/A '. Po diplomi se je leta /955 na akademiji tudi
zaposlil kot asistent in nato napredoval do znanstvenega svetnika ter najprej delal na
njenem inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni in nato na inštitutu za arheologijo
ZRCSAZl' v Ljubljani, v zadnjem obdobju kot njegov predstojnik. Poklicno je sodeloval
ali vodil arheološka raziskovanja na številnih lokacijah po Sloveniji. Jugoslaviji in v tuji
ni t Italija. Nemčija, Avstrija, Madžarska. Češka. Slovaška). Kot priznan strokovnjak je
objavljal strokovne članke in znanstvene razprave v arheoloških strokovnih publikaci
jah doma in na tujem /Jugoslavija. Češka. Slovaška. Nemčija), bil tudi njihov urednik
ter uktii ii i sodelai << Križnogorskim hribovjem in na Lubniku,
zlasti uspešno v Kevdercu in Lubuiški jami. ter sodeloval pri izdelavi jamskega biotopa
v Loškem muzeju. Raziskoval jepredzgodovinskegomile v Clodeških dobravah, rimske
Šauce pri Novi Oselici in 1'odlanišču ter potek rimskega obrambnega zidu tlimesa) na
loškem ozemlju in ostanke rimske ceste /><> dolini Kopačnice; opravil je sondiranje
okrog cerkve v Gostečah in Crngrobu, odkril staro naselbino z ostanki predz
godovinske iu srednjeveške keramike na Babniku nad Selcami ter sondiral predz-
godovinsko gradišče na Puštalu nad Trnjem, kjer je predvideval pomembno arhe
ološko najdišče poznoantične oziroma zgodnjekrščanske naselbine. Odzival seje tudi
na številne priložnostne ali amaterske najdbe arheološkega gradiva za njihovo
strokovno ocenjevanje in znanstveno dokumentiranje. S svojimi prispevki si je
prizadevalda bi tudi arheološko slabo raziskan loški svet predstavil domači in tuji
strokoi 'ni jat itosti ter i našal tukajšnja not ri najdišča i • arheoh iško karto Slot •enije.
Na začetku 70. let seje aktivno vključil v delovanje Muzejskega društva. Postal je
njegov odbornik, kmalu tudi podpredsednik in predsednik. Tri desetletja je bil član
uredniškega odbora, od tega 12 let glavni in odgovorni urednik domoznanskega
zbornika Loški razgledi, objavljal v njem številne strokovne in znanstvene
272
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA
prispevke ter bil sourednik in soavtor Vodnikov po loškem ozemljit in Doneskov
k Loškim razgledom. Bilje večkratni član in predsednik sveta Loškega muzeja. Cilje
in interese društva in muzeja je uspešno zastopal tudi v škofjeloškem občinskem
svetu in njegovih organih.
/'red dobrim letom dni. sredi novembra 2002, pa smo se muzejski drnštveniki
in loški rojaki, pretreseni in užaloščeni, od dr. Franceta l.ebna za vedno poslovili.
Vzela nam ga je nenadna, težka bolezen. S posmrtno izvolitvijo za častnega člana
Muzejskega društva Škofja Loka naj se dr. Francetu Lebnit. z globokim spoštovan
jem, zahvalimo za njegove izredne zasluge pri delovanju našega društva in za
uveljavljanje njegovega poslanstva.
Prisotni člani muzejskega društva so enoglasno sprejeli sklep, da dr. France
Leben postane častni član Muzejskega društva Škofja Loka. Častno listino je pre
vzela njegova hei dr. Petra Seljak.
Predlo« /a podelitev naziva častni član Muzejskega društva Škofja Loka prof. dr.
Antonu Ramovšu je podal predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič:
Prof. dr. Anton Ramovš seje rodil 17. decembra 1924 v Dolenji vasi nad Škof jo
Loko. po domače pri Žnidarjn. Osnoi no šolo je obiskoval v Selcih, klasično gimnazijo
v Šentvidu nad Ljubljano, maturiral je po vojni v Kranju. .\d t niverzi v Ljubljani je
študiral geologijo in paleontologijo, kjer je leta /950 leta diplomirat. Službo je nastopil
in bil vseskozi zaposlen na Univerzi v Ljubljani kot asistent, docent, izredni in leta
1970 kot redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. I 'mesje leta 1956
obranil doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj zgornjega perma v Loških in Polho-
grajskih hribih. Izpopolnjeval se je na graški in dunajski univerzi, v Tiibingenu
in v Londonu. Bil je predstojnik Katedre za geologijo in paleontologijo FNT, kjer seje
leta 1992 tudi redno upokojil.
Prof. dr. Anton Ramovš je eden naših najpomembnejših geologov. Ukvarjal se
je predvsem z biostratigrafskimi in paleontološkimi vprašanji paleozoika in tri-
asa. Priobči/ je več kot 250 znanstvenih in več kot 250 poljudnoznanstvenih
prispevkov. Objavil je sedem samostojnih knjig, dva učbenika za visokošolski
študij in sedem knjig v soavtorstvu. Bil je neumoren terenski raziskovalec doma
in v tujini. Udeležil se je številnih domačih in tujih geoloških terenskih kampov
in zborovanj, na katerih je aktivno sodeloval s svojimi razpravami, predavanji
in referati. Bilje vodja več domačih in mednarodnih geoloških raziskovalni/i pro
jektor, med njimi tri l 'neseove.
Za svoja dela je sprejel številna priznanja in nagrade. Leta 1961 je dobil Lev
stikovo nagrado, leta 1975 je postal častni član Prirodoslovnega društva Slovenije.
Leta 1975je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem, leta 1980 je prejel nagrado
Sklada Borisa Kidriča, natofesenkovopriznanje, nagrado Borisa Kidriča za življen-
sko delo, Plaketo Žige Zoisa, leta 1994 pa je prejel naslov Zaslužni profesor L 'niverze
v Ljubljani. P roj". dr. Anton Ramovš je bil Predsednik Slovenskega geološkega društva
in dolgoletni urednik poljudnoznanstvene revije Proteus.
273
LOŠKI RAZGLEDI 50
Strokovno in domoznansko delovanje prof. dr. Aniona Ramovša je od samega
začetka nepretrgoma povezano z Muzejskim društvom Škofja Loka. Že v prvi številki
Loških razgledov leta 195) je v njih objavil prispevek Nahajališča in uporaba okras
il ili kamnov na škofjeloškem ozemlju. Do letos, ko praznujemo petdeset let izhajan
ja Loških razgledov, je prof. Ramovš v njih objavil nič manj kot enainpetdeset (51!)
prispevkov. Poleg geoloških in paleontoloških člankov, so dragoceni tudi njegovi
prispevki o nekdanjih obrtnih in kulturnih dejavnostih na Loškem. Tudi v zadnji
številki ima prof. dr. Ramovš dva prispevka. Njemu se imamo zahvaliti, da je Škofja
Loka s svojo okolico geološko najbolj raziskano območje v Sloveniji.
Prof. dr. Anton Ramovšjeleta /977 začel pri Muzejskem društvu Škofja Loka ure
jevati Vodnike po Loškem ozemlju. Uredil je vodnike za Lubnik. Blegoš, Ralilovec.
Dražgoše, Sorico in Soriško planino, je avtor tudi zadnjega, osmega vodnika po
vrsti. Sv. Miklavž nad Selci. Bil je iuiciator akcij in njih goni/o pri desetletni obnovi
te cerkve, ki je trajala do leta 1983, kakor tudi pri obnovi nitje ležeče kapele sv.
Križa na Prevalu leta 1993. nadalje pri postavitvi novega velikega zvona leta 1994
na Miklavški gori in pri prestavitvi ter obnovi Žikovčevega znamenja leta /996
v rodni Dolenji vasi.
Prof dr. Ramovš je uredil več geoloških in paleontoloških zbirk v slovenskih
muzejih in drugih ustanovah. Skupaj s prof. Francetom Planino je uredil tudi
geološko zbirko v Loškem muzeju. Leta 2003 po je Loškemu muzeju daroval še
obsežno in dragocenopaleontološko zbirko. Istočasno je Knjižnici Ivana Tavčarja
v Škofji Loki podaril reč lisoč knjižnih enot edinstvenega strokovnega gradiva.
Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Enoti v Škofji Loki pa različno personalno gradi
vo in korespondenco s strokovnjaki in raziskovalnimi institucijami s celega sveta.
Z omenjenimi donacijami loškim institucijam je prof dr Ramovš Škof jo Loko
povezal z domačo in tujo strokovno in znanstveno srenjo s področja geologije
in paleontologije posebej.
S svojim delom se je prof. dr. Anton Ramovš vpisal v slovensko zgodovino znano
sti, v škofjeloškem prostoru pa je s svojim prirodoslovnim in domoznanskim delom,
posebej še z delom pri Muzejskem društvu Škofja Loka pustil trajno sled, zato ga
proglašamo za svojega častnega člana.
V nadaljevanju je občni zbor potekal po sprejetem dnevnem redu: predsednik
društva je podal predsedniško, tajniško in finančno poročilo, za nadzorni odbor je
poročal predsednik odbora. Svetko Kobal. o delu Loškega muzej Škofja Loka je
poročal direktor Franc Podnar.
Poročilo predsednika društva
Pozdravljam navzoča častna člana dr. Branka Berčiča in Svetka Kobala. pozdravljam
prisotne društvenike in odbornike posebej ter vse spoštovane goste.
Pred poročilom se spomnimo nekaterih naših članov, ki so preminuli v zadnjih
dveh letih. Med nami ni več naše častne članice Marije Jamar Legat -Jeje, ni več našega
predsednika dr. Franceta Lebna - Acija. njegovega vrstnika in prijatelja magistra Ota
Burdvcha - Otija, ni več Alberta Murna. Njim in ostalim pokojnim društvenikom
posvetimo tih trenutek. Hvala!
274
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA
Po šolsko hi lahko ocenil delo našega društva v minulih dveh letih za dobro.
Nekateri menijo, da je bilo celo prav dobro. Mogoče! To bi veljalo v prvi vrsti za našo
založniško dejavnost. Loških razgledov .se nam res ni treba sramovati. Za to je pred
vsem zaslužen urednik France Podnar. Z okroglimi tridesetimi tiskovnimi polarni, ali
nekako pri štiristo straneh, smo jim okvirili obseg. Raznolika vsebina in kakovostni
strokovni prispevki dopolnjujejo domoznansko jedro »loške enciklopedije«.
K sodelavi občasno vabimo priznane avtorje iz različnih področij. V 48. številki je na
primer dr. Marijan Smolik, teolog, liturgist predstavil ohranjen pergamentni frag
ment srednjeveškega psalterja iz Stare Loke. Maruška Vidovič pa rezultate
antropoloških raziskav v Selški dolini. V zadnji 49. številki predstavlja umetnostna
zgodovinarka Ana Kocjančič slikarja Jurija Šubica in njegove treske v atenskem lliou
Melathionu. univ. dipl. inž. Ivan Kejžar je objavil obsežen opus soriških ledinskih
imen, če navedem le nekaj imen in tem za pokušino.
V zbirki Doneskov smo izdali kar tri dela. Leta 2002 smo izdali Domoznanske
spise dr. Branka Berčiča ob njegovi petinsedemdesetletnici. Letos smo. skupaj
s Knjižnico Ivana Tavčarja, izdali kot osmi zvezek Doneskov Bibliografijo dr. /'atleta
Blaznika in skupaj z založbo Družina kot deveto številko imenitno izvirno izdajo
dr. Tineta Debeljaka Črni Kanmitnik, Loma Negra.
V aleji znamenitih Ločanov smo uspeli leta 2003 Z Občino Skorja Loka postaviti
spominsko obeležje našemu prvemu predsedniku dr. Pavletu Blazniku ob stoletnici
njegovega rojstva. Tako smo izpolnili zahteve našega članstva zadnjih štirih sklicev.
Mesec dni po Blazniku je bil postavljen v alejo še spomenik dr. Tinetu Debeljaku.
Začetek te akcije sega še v predlanski januar, ko smo se pri lamniku. Jančetu Debe
ljaku sestali Jure Svoljšak, Peter Havvlina in sam z dr. Tinetom Debeljakom mlajšim.
No, in končno so skupaj vsi trije »podnunci«. prof. France Planina, dr. Pavle Blaznik
in dr.'Line Debeljak. Naša triperesna deteljica. Sploh je aleja ena naših bolj vidnih
javnih kulturnih manifestacij.
Organizirali smo ogled velike freske Jerneja iz Loke, ki je bila svoj čas v Bernakovi
hiši v Stari Loki. sedaj pa je v Narodnem muzeju v Ljubljani. Oba motiva s freske, to
je Sveto družino in Oljsko goro. smo izdali kot božične oziroma velikonočne raz
glednice. Akvarelni podobi zanje je naredila akademska slikarka Maja Šubic.
Posebej bi rad izpostavil letošnji Mednarodni znanstveni simpozij ob dvestoletnici
sekitlarizacijefreisiriške in briksenškeposesti, ki smo jo skupaj z Zgodovinskim inštitu
tom Milka Kosa Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti
in umetnosti iz. Ljubljane ter pokroviteljstvom Občine Škofja Loka. organizirali
in izvedli 10. in 12. tleč. 2003 v Kašči na Spodnjem trgu. Zahvala Petru Havvlini za pobu
do, dr. Branku Berčiču, da nas je usmeril na inštitut, kjer je nekoč delal dr. Pavle Blaznik
in dr. Matjažu Bizjaku za njegov angažma. šestnajst avtorjev iz Slovenije je nastopilo
z osemnajstimi referati. Dobro obiskano in odzivno posvetovanje je bilo po ocenah
strokovnjakov kakovostno in pomeni velik prispevek k poznavanju slovenske in loške
zgodovine. Leta 2005 bomo kot Doneske LR izdali skupaj z Zgodovinskim Inštitutom
Milka Kosa ZRC SAZl l Blaznikov zbornik s prispevki in komentarji s tega posvetovanja.
V okviru posvetovanja je bila 10. 12. 2003 v Domu na 1 ari v Stari Loki odprta razstava
Grafike iz Albert i ne II. v Kašči pa je bila 11. 12. 2003 odprta razstava Zamorc s krono.
275
LOŠKI RAZGLEDI 50
Pri vseh naštetih uspešnih dejavnostih nam je stala finančno ob strani, pri simpoziju
pa tudi organizacijsko, občina Škofja Loka. Županu Igorju Drakslerju,Juriju Svoljšaku,
sicer našima članoma, nadalje Hermini Kranjc. Andreji Megušar in občinskim
odbornikom gre za to res velika zahvala. Vsi skupaj smo lahko ponosni na opravljeno
delo, ki je v zadovoljstvo in ponos občanov.
Blaznikovi večeri muzejskega društva kvalitetno dopolnjujejo loško diskusijsko
sceno, če se spomnim le na predstavitev osebnosti in dela arhitekta Borisa Kobeta
s posebnim poudarkom na Loko, ali pa Babištvo na Škofjeloškem dr. Toneta Koširja,
kot zadnjega od njih. Hvala voditelju večerov, odborniku Vinku Demšarju.
Pri ohranjanju kulturne dediščine smo se angažirali za ohranitev Martančevega /na
menja, Marijinega hramčka v Binklju na dosedanjem mestu, opozorili investitorja
o neprimernosti nedomišljenih rustikalnih kamnitih škarp v mestnem miljeju, o pri
merni prenovi hotela Krona (izhajati iz členjenja fasade in upoštevanjem gabaritov ter
izgradnjo erkerja po podobi izpred druge sv. vojne), o znižanju nivoja in ustreznega
tlakovanja Mestnega trga (na primer »mačje glave«, prodniki iz obeh Sor).
Vključili smo se v problem varnosti cerkvene opreme in osvetlitve v cerkvi
Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Pri tem smo sodelovali z župnijskim uradom
Stara Loka in z izvedenko prof. dr. Vido Hudoklin Šimaga iz Ljubljane
Sodelovanje z institucijami je bilo zgledno. Na prvem mestu z Loškim muzejem, ki
nam nudi tudi sicer streho na Loškem gradu ali v Kašči in nam daje potrebno logistiko.
Z zamenjavo Loških razgledov in drugih naših publikacij si muzej sam bogati strokovno
knjižnico, ki je obenem tudi naša knjižnica. Skupaj z muzejem usklajujemo določene
dejavnosti in programe, kot so razstave, fototeka, informacije o najdbah in podobno.
Lansko leto smo jim omogočili pridobiti bogato paleontološko zbirko loškega rojaka
prof. dr. Antona Ramovša. Hvala direktorju. Lidiji. Marti. Miri, Vidi, Tonetu. Jožetu,
Lojzetu in drugim za pomoč. Z zgodovinskim arhivom Ljubljana, Enoto v Škofji Loki
izmenjujemo informacije o arhivskem gradivu. V lanskem letu smo arhivu izročili
v hrambo osebni arhiv prof. Franceta Planine v desetih fasciklih in v eni mapi, ki sta nam
jih podarila dr. Janez in Ljudmila Planina. Arhivu smo posredovali osebno korespon
denco prof. dr. Antona Ramovša. Sodelovanje v založniški dejavnosti z loško knjižnico
in založbo Družina smo že omenili. Tudi Knjižnica Ivana Tavčarja je z našim posre
dovanjem pridobila več kot tisoč enot geološke strokovne literature. Aktivno smo sode
lovali na različnih razstavah, tako s SAZU, župnijskim zavodom sv. Jurija v Stari Loki,
nadalje z župnikom Štefanom Pavlijem pri obnovi podružnične cerkve sv. Miklavža
v Godešiču. V sodelovanju z osnovno šolo Škofja Loka - Mesto in z Loškim muzejem
smo v letu celinskih voda septembra 2003 v akciji Geotrip izvedli terensko akcijo Je
Žegnani studenec v Vincarški grapi presahnil? Pri detektivskem iskanju podatkov za
hišico gotskega kamnitnega pokopališkega svetilnika iz Stare Loke, ki je na Blejskem
gradu, so nam pomagali v dokumentacijskem centru Franceta Steleta in v Narodnem
muzeju v Ljubljani. Pridružili smo se Filatelističnemu društvu Lovro Košir iz Škofje Loke
ob letošnji dvestoti letnici rojstva Lovrenca Koširja in postavitvi njegovega kipa v alejo.
Našlo bi se še kup skupnih akcij z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov
Ljubljana, oziroma z njegovo izpostavo v Škofji Loki. s Skladom RS za ljubiteljske kul
turne dejavnosti (nekdanji ZKO). Združenjem umetnikov Škofja Loka. z Glasbeno šolo
276
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA
Škofja Loka, s Slovenskim rod< >sl< >vnim društvom, s Čebelarskim društvom Šk< >fja Loka
in še morda s kom. Morda o tem kaj več prihodnjič.
Vsem zadanim nalogam nismo bili kos. Tudi na rovaš naše zelo široke, morda
preširoke angažiranosti in premajhne selektivnosti. Del krivde za to nosim predsed
nik sam. Prvo nekaj o članstvu. Pomlaja se predvsem zaradi naravne selekcije najsta
rejših članov. Vendarle smo zopet pridobili kar nekaj novih članov, predvsem srednje
generacije. Mladim je muzejsko društvo, že po naravi sami. malce tuje. Večji problem
je evidenca naših članov. Tako marsikdo ni obveščen o nekaterih društvenih akcijah,
nekaterim pokojnim pa vztrajno brezodzivno, nikakor pa ne zastonj, pošiljamo
obvestila in vabila. Sodelovanje z drugimi muzejskimi društvi ni tako. kakor bi si želeli.
Res pa sta za ljubezen potrebna dva. Z druge strani namreč tudi ni zaznati posebnih
simpatij.
Nespodobno je tudi, da nismo na spletni strani, čeprav smo si izborili tam svoje
mesto.
Izdelava kompletne bibliografije Loških razgledov je pomaknjena v naslednje
leto in seznam članstva ravno tako.
Lastništva muzejskih predmetov Muzejskega društva v Loškem muzeju, oziroma
medsebojnih odnosov v zvezi s tem. formalno nismo uredili, lotili pa smo se te proble
matike intenzivno prav v tem zimskem semestru. Verjamem, da bo to primerno
rešeno, kar je v našem interesu, prepričan pa sem, da tudi v interesu Loškega muzeja.
Občine Škofja Loka, Ločanov in drugih obiskovalcev muzeja na gradu. 1)(>sedaj nam je
tov neformalni obliki kar dobro uspevalo.
Naš tretjinski lastninski delež »Groharjeve hiše« v Sorici smo po posvetovanju
in dogovoru z občino Škofja Loka, skladno s kriteriji medobčinske delitvene bilance,
prenesli na občino Železniki.
Nadštevilno zalogo Loških razgledov smo prenesli v Dom Na Fari. kjer so na
razpolago po ugodni ceni. Nepopolne komplete smo darovali Knafljevi ustanovi na
Dunaju, Slovencem v Bosni, Osnovni šoli Ivana Groharja, Frančiškanskemu
samostanu v Noven mestu. S tem širimo vedenje o nas in pridobivamo tudi nove
naročnike.
Na koncu se zahvaljujem vam in vsem drugim, tudi neimenovanim, ki ste nam
pomagali pri našem delu ter navzočim za udeležbo in po trpežljivost pri poslušanju.
Finančno poročilo za leto 2002 in 2003 (v SIT)
I. Bilanca uspeha
2002 2003 %
/. Prihodki
-članarina 157.700.00 186.500,00 118
- dotacije od Občine Škofja Loka 3.548.778.00 3.690.729,00 104
- od prodanih Loških razgledov (tekoče leto) 2.936.400,00 2.802.000,00 95
- od prodaje drugih publikacij 60.400.00 149.760.00 248
- od prodaje publikacije Sv. Miklavž - 25.700,00
- od prodaje publikacije Domoznanski spisi 83.000,0
277
LOŠKI RAZGLEDI 50
Marici Sinionič
278
Poročilo Nadzornega odbora
Nadzorni odbor je bil izvoljen na rednem občnem zboru muzejskega društva dne
S. novembra 2001. V nad/orni odbor so bili izvoljeni Ivanka Aleš, dr. Andrej Šubic
in Svetko Kobal.
Nadzorni odbor je tekoče spremljal delo izvršnega odbora društva. Njegovi člani
so prisostvovali večini sej izvršnega odbora, ki se je sestajal redno mesečno. Izvršni
odbor je bil ves čas izredno aktiven in reševal številne probleme, ki so vezani na
muzejsko dejavnost. Za oblikovanje tega poročila se je nadzorni odbor sestal dne
9. februarja 2004. udeležbo je upravičil dr. Andrej Šubic. Nadzorni odbor je pregledal
- od prodaje božičnih voščilnic
- prejete obresti a \ ista
- sponzorska sredstva za avtorico Marijo Gasser
Skupaj prihodki
2. Stroški
- pisarniški material, drugi stroški
- stroški tiskanja Loških razgledov
- stroški za osmrtnico
- provizija za plačilni promet
- poštni stroški
- stroški raznašanja l.K
- gostinske storitve
- stroški avtor. IN mor., pogodb o delu
- potni stroški
- fotografske storitve.skeniranje.grafična priprava
- tisk voščilnic
- tisk Doneski 7:Dr. Berčič Domoznanski spisi
Skupaj stroški
3. Presežek prihodkov nad stroški
II. Bilanca stanja
/. sredstva
- denarna sredstva v blagajni
- denarna sredstva na žiro računu
- terjatve do kupcev
- zaloge publikacij ( LR,doneski, vodiči. Blaznik)
Skupaj sredstva
2. Obveznost da virov sredstev
- obveznosti do dobaviteljev
- sklad zalog publikacij
- društveni sklad -presežek prihodkov
Skupaj obveznosti do virov sredstev
-
""50.15
-
6.711.028,13
235.900,16
3.01 )o.o36.(Ki
-
28.604,13
207.882.98
201.811.20
7.570,00
1.1 [8.270,00
22.476,00
94.800.00
I0H. 240.00
756.936,00
6.472.526,47
238.501.00
2.833.00
593.270,48
0.900.00
11.725.00
617.728.48
180.860,50
11.725,00
425.142,98
617.728,48
120.050.00
5.113."8
20.000,00
7.082.852,78
61.318.6"
4.458.960.00
145.800,00
51.188.01
206.419,95
154.648,92
-
1.656.264,00
23"08.00
294.750,00
-
-
"053.l4-.S5
29. "05.25
2.298.00
450.552,21
5.500.00
11.934,00
170.284,21
3.502,00
11.934,00
454.848,21
470.284,21
66
106
26
124
179
99
59
144
106
311
109
12
81
76
56
102
76
?
102
107
76
OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA
finančno poslovanje za delno leto 2001. za leti 2002 in 2003 ter delno za leto 200 i.
in .sicer oh prisotnosti računovodkinje Marte Nimonič. Pri tem pregledu je nadzorni
odbor ugotovil, da delo pri knjigovodskem poslovanju društva poteka po pred
pisanem kontnem planu za društva, da je društvo poslovalo po predpisih in tla so
vknjižbe knjižene na podlagi verodostojnih finančnih dokumentov'. Celotno knji
ženje je vodeno računalniško, vsa dokumentacija je spravljena v računovodstvu
Loškega muzeja, s čemer je dana možnost stalnega vpogleda v finančno doku
mentacijo društva. Društvo ima normalen status glede davka na dodano vrednost,
torej društvo ni zavezanec plačila davka na dodano vrednost Računovodske evi
dence opravlja Loški muzej brezplačno in zasluži posebno zahvalo. Te posle opravlja
Marta Nimonič že deset let, posle administracije društva pa Lidija Oblak, že 19 let.
Obe zaslužita priznanje društva. Nadzorni odbor je pregledal finančno poročilo
društva za leti 2002 in 2003. Dokument ni podpisan. Pri tem je ugotovil, da so se
zmanjšali stroški za pisarniški material, povečali pa stroški plačilnega prometa
in stroški izdajanja Loških razgledov. Skupna ocena je. da se je finančni položaj
društva poslabšal, porabile so se rezerve in da bo izdaja SO. številke Loških razgledov
zahtevala dodatno pomoč občine.
Nadzorni odbor je tudi pregledal, kako se gospodari s premičnim premoženjem
društva, predvsem s publikacijami. I gotovil je določen napredek v evidenci teh publi
kacij. Popis zalog publikacij je bil opravljen ob koncu leta 2003, ugotovljeno stanje je
bilo 11934 izvodov. Dokument o popisu ni podpisan od inventurne komisije, ki bi
morala opraviti popis, temveč od uslužbenke Loškega muzeja. Po L januarju 2004 se
odprodaja publikacij odpisuje od stanja popisa ob koncu leta 2003- Iz zapisnika 9. seje
izvršnega odbora je razvidno, da je bila določena količina Loških razgledov preseljena
v Dom na Fari. To bi pomenilo, da ni bila odtujena, ampak le spremenjena lokacija,
torej bi morala ostati v bilanci stanja društva. Če pa je bila odtujena, bi moral obstojati
konkreten sklep izvršnega odbora društva, ki odloča o premičnem premoženju društ
va. To dokumentacijo bo treba še dopolniti, vključno z dokumentom o prevzemu. 1/
finančnega poročila za leto 2002 in 2003 - v- bilanci stanja - je razvidno, da je knjižna
vrednost publikacij 1 tolar za izvod, kar je v očitnem nasprotju z podatkom iz istega
dokumenta, da je bilo v letu 2003 iztrženo s prodajo publikacij 378 510,00 SIT. Nujno je.
da se vrednost publikacij oceni realno in take podatke vnese v bilanco stanja. To delo
naj opravi invenairna komisija.
Način in pooblastila z upravljanjem premoženja društva določa 45. člen društvenih
pravil. Določeno je. da z premičnim premoženjem upravlja izvršni odbor. To dokaj
splošno in v praksi težko izvedljivo določilo bi zahtevalo, da se ali pravila dopolnijo ali
pa vsaj sprejme pravilnik, ki naj bi razmejil notranje pristojnosti v okviru izvršnega
odbora in predpiše ustrezne postopke in pooblastila.
47 člen društvenih pravil določa, da finančno poslovanje vodi blagajnik (očitno bi
moral biti član izvršnega odbora), ki tudi skupaj s predsednikom podpisuje finančne
in materialne listine in poroča samostojno občnemu zboru. V skladu s tem je treba
čim preje imenovati blagajnika.
Občina Železniki je dne 10. julija 2002 vložila na muzejsko društvo prošnjo za brez
plačen prenos lastništva na Groharjevi hiši v Sonci in sicer 2/6 (dve šestini). Vlogo
279
LOŠKI RAZGLEDI 50
()bčine Železniki je izvršni odbor muzejskega društva obravnaval dne 23. septembra
2002 in se strinjal s prošnjo Občine Železniki s pogojem, da se v pogodbi Občina
Železniki zaseže ohraniti trajno namembnost objekta za kulturno dejavnost. Nad
zorni odbor je dobil v arhivu društva samo osnutek te pogodbe, ki ni niti podpisan,
niti ne vsebuje navedene obveze Občine Železniki. Očitno pa je bila pogodba pod
pisana, saj se okrajno sodišče v Škofji Loki pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo
sklicuje na pogodbo številka 168-2002-0 z dne 20. 11. 2002. Občina Železniki se je
torej že vknjižila na navedeno lastnino.
45. člen društvenih pravil muzejskega društva določa, da » o odkupu in odtujitvi
nepremičnin društva odloča občni zbor društva». Odločitev izvršnega odbora in. kot
poslediea tega. vknjižba Občine Železniki v zemljiško knjigo, torej ni bila v skladu
s pravili muzejskega društva. Občni zbor naj odloči ali se ta napaka lahko popravi na
današnjem občnem zboru.
Občni zbor je pregledal tudi, kako se izpolnjujejo njegova stališča v poročilih za
prejšnji občni zbor, katera je občni zbor takrat potrdil. Ugotovil je. da so še vedno
aktualna nekatera njegova stališča pri poslovanju izvršnega odbora društva.
Z veseljem pa nadzorni odbor ugotavlja, da je bil izpolnjen sklep prejšnjega
občnega zbora, da se postavi spomenik dolgoletnemu predsedniku društva
dr. Pavletu Blazniku. Tudi odkritje spomenika je bilo na višini dogodka.
Neglede na navedene ugotovitve nadzornega odbora, nadzorni odbor predlaga
občnemu zboru, da sprejme razrešnico izvršnega odbora in drugih organov društva,
vendar s pogojem, da občni zbor naknadno sprejme sklep o prenosu premoženja na
Groharjevi hiši na Občino Železniki.
S vet ko Kuhal
Poročilo o delu Loškega muzeja Škof ja Loka v letu 2002
Loški muzej Škofja Loka je splošni, medobčinski muzej, ki izvaja javno službo va
rovanja premične kulturne dediščine na območju občin Škofja Loka, Železniki, Žiri,
Gorenja vas- Poljane. Svoje poslanstvo javni zavod izvršuje na lokacijah na Loškem
gradu, v kašči na Spodnjem trgu in v galeriji na Mestnem trgu.
Program dela v letu 2002 je potekal v skladu z dolgoročnimi plani zavoda do leta
2003. Vsa dela predvidena za leto 2002 so bila v celoti opravljena in na v isoki stro
kovni ravni. Pri delu v letu 2002 smo posebno pozornost posvečali:
- rednemu varovanju in zbiranju premične kulturne dediščine našega matičnega
območja v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja
Loka in na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture;
- prenovi stalne zbirke Srednjeveško mesto in dopolnitvam drugih stalnih zbirk,
- razstavni dejavnosti v Galeriji Loškega muzeja. Galeriji Ivana Groharja. Galeriji
Franceta Miheliča in v razstavišču Okrogli stolp,
- pedagoški dejavnosti.
- konservatorski in preparatorski dejavnosti,
- vzdrževanju muzeja na prostem, grajskega kompleksa in grajskega vrta,
- pr< »gramu dela Loškega muzeja Škofja Loka za obdobje 2003 - 2007
280
OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA
Redna dejavnost - izvrševanje javne službe
Strokovni delavci zavoda so vršili javno službo pri zbiranju, ohranjanju in doku
mentiranju premične kulturne dediščine ( predmeti, fotografije, negativi ) z nekda
njega Loškega gospostva ter dokumentiranju tekočih dogodkov na tem območju.
Zbrano gradivo bo /. letom 2004 dostopno v zbirnem registru vsem uporabnikom
in raziskovalcem premične kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Strokovni de
lavci v zgodovinskem, arheološkem, etnološkem, umetnostnozgodovinskem, peda
goškem in konservatorskem oddelku so aktivno delovali na matičnem terenu in
predstavljali javni zavod v loškem in širšem slovenskem prostoru.
Nove pridobitve v letu 2002:
- predmeti: 175
- fotografije:... 611
- negativi: 648
- diapozitivi: 25
- videofilmi: 18
- CD romi: 2
Inventarizacija :
- število inventariziranih predmetov: 135
- število fotografiranih predmetov: 97
- število zrisanih predmetov: 3
- število konserviranih predmetov: 360
- število restavriranih ( prepariranih) predmetov: 44
- število pridobljenega gradiva v knjižnico: 318
- število pridobljene hemeroteke: 784
Kustos za arheologijo je v sodelovanju s sodelavci v Loškem muzeju raziskal obokan
podzemni hodnik pod cesto v Vincarje ter ga v dolžini 5,27 m očistil, fotografiral in
izrisal. Kustos arheolog je poleg lastnega terenskega dela izvajal nadzor nad gradbeni
mi deli na matičnem območju. Tako je v mesecu februarju spremljal izkop za novo ka-
planijo v Stari Loki. v mesecu decembru si je večkrat ogledal gradbišče pri Špitalu na
Spodnjem trgu, kljub temu, da Loški muzej o tem ni bil obveščen. Prav tako je samoini
ciativno spremljal izkopavanja ob prenovi stopnišča na Loški grad in dokumentiral od
kritja mestnega zidu. Arheolog je od julija do oktobra 2002 intenzivno delal na razisko
valnem projektu Srednjeveška Loka. V prvi fazi je izrisal in saiširal kovinsko gradivo z
Zgornjega stolpa na Kranclju in Komuna na Mestnem trgu ter Poljanskih vrat, v drugi
fazi je izdelal katalog kovinskega in keramičnega gradiva iz omenjenih najdišč.
Kustosinja za etnologijo. V prvih treh mesecih je delo opravljala Mojca Šifrer-
Bulovec, oktobra 2002 jo je zamenjala mag. Tadeja Šifrer-Bulovec. Restavrirane so
bile sani iz leta 1911 in razstavljene v zbirki o prometu na Loškem. Obe strokovni de
lavki sta sodelovali s sitarskim krožkom v Stražišču, Tadeja Primožič je predavala na
seminarju Klekljanje v devetletni osnovni šoli in izvedla anketo med obiskovalci
Loškega muzeja o želeni ponudbi v muzejski trgovini.
281
LOŠKI RAZGLEDI 50
Kustosinja za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost se je ob uvajanju na
delov no mesto seznanila z obstoječim likovnim fondom v muzeju, dokumentacijo in
načinom dela. Pripravila je 6 razstav v Galeriji Loškega muzeja. 6 razstav v razstavišču
Okrogli stolp, 13 razstav v Galeriji Ivana Groharja in 2 razstavi v Galeriji Franceta Mihe-
liča. ()b vseh naštetih razstavah je pripravila kataloge, zloženke in otvoritvene govore.
Kustos za kulturno in novejšo zgodovino, direktor je pripravil odprtje cehovske
zbirke .Pripravil je scenarij in postavitev zgodovinske zbirke Srednjeveško mesto v
sodelovanju z oblikovalcem arhitektom Marjanom Lobodo in strokovnimi sodelavci
muzeja. Na Venerini poti ob občinskem prazniku v Škofji Loki je na propagandnem
panoju predstavil Cehovsko zbirko v Loškem muzeju. Uredil je 48. številko Loških
razgledov ( s prispevki Prispevek h kroniki občin Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gore
nja vas - Poljane in Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka ), uredil je Doneske
_. urednik je zbornika Škofjeloško okrožje 1941 - 1945. Z dokumentacijo je poma
gal piscem o povojnih pobojih na Škofjeloškem.
Opravlja vsa direktorska dela Loškega muzeja Škofja I.< >ka. V drugi polovici leta je
največ pripravljal anali/o in program dela Loškega muzeja.
Konservator je opravil konservatorske posege na 361 predmetih za vse oddelke
muzeja. Sodeloval je pri čiščenju podzemnega hodnika pod cesto v Vincarje, čišče
nju keramičnih odlomkov iz Špitala na Spodnjem trgu. dezinsekciji Škoparjeve hiše,
podiranju peči za peko loških kruhkov pri Kobalovih. pri odlivanju napisnih plošč
na zunanjščini Loškega gradu, dezinsekciji Galerije Franceta Miheliča.
Pedagoški oddelek
Obiskovalci Loškega muzeja
V letu 2002 smo v muzeju zabeležili 33.916 obiskovalcev. Glede na lokacijo raz
stavnih prostorov je bil obisk naslednji:
- Stalne zbirke IS.013
- Galerija Loškega muzeja ... 4.462
- Okrogli stolp 3.776
- Galerija F. Miheliča 2.379
- Galerija L Groharja S.286
Na tematskih ogledih (mestno jedro, Crngrob, Visoko) smo zabeležili 3-105 obi
skovalcev. Torej je bilo vseh obiskovlacev na različnih muzerjskih lokacijah in na te
matskih ogledih na terenu dejansko 37.021.
Pedagoška dejai tiost
Kustos pedagog in sodelavci pedagoškega oddelka smo v letu 2001 pripravili 604 or
ganizirane muzejske pedagoške dejavnosti : 245 vodstev, 163 muzejskih učnih ur, 46
muzejskih delavnic, 16 Grajskih zgodb za najmlajše, 2 programa Gal za najmlajše, 9 vod
stev po srednjeveškem mestu. 37 skritih zakladov, 67 Pisanih Lok, 2 vodstev v Galeriji F.
Miheliča. vodstev v Crngrobški cerkvi, 9 vodstev na Lav carjevi domačiji na Visokem.
Pedagoške dejavnosti so se odvijale na več lokacijah:
1. v stalni muzejski zbirki na Škofjeloškem gradu
2. v srednjeveškem mestnem jedru Škofje Loke
282
OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA
3. v Galeriji Franceta Miheliča na Spodnejm trgu,
-t. v podružnični cerkvi Marijinega Oznanjenja v Crngrobu
5. na Tavčarjevi domačiji na Visokem v Poljanski dolini.
Na vseh pedagoških dejavnostih skupaj beležimo 1^.002 obiskovalca. Ker pa
so nekateri od teli sodelovali na dveh ali treh dejavnostih, je bilo vseh obiskoval-
cev muzejskih pedagoških dejavnosti dejansko I 1.612, od tega 289 (2.48°,,) pred
šolskih otrok. 2.437 (20,98%) učencev na razredni stopnji, 4.218 (36,32%) učen
cev na predmetni stopnji. 1.919 srednješolcev ( 16,52%) in 2.749 (23,67%) odraslih
obiskovalcev.
Sejemske priredi'i've
Pedagoški oddelek in oddelek za kulturno in novejšo zgodovino sta 29. junija
2002 pripravila predstavitev muzeja na Srednjeveškem mestnem sejmu na Mest
nem trgu, ki se odvija v okviru turistične prireditve Venerina pot. ta pa soupada s
praznovanjem občinskega praznika. Na sejmu smo obiskovalcem na panoju pred
stavili v letu 2001 obnovljeno cehovsko zbirko in organizirali kaligratsko delavni
co Pisanje z gosjimi peresi, ki se je je udeležilo okoli 20 otrok. V mesecu oktobru
je muzej na muzejskem sejmu v Narodni galeriji v Ljubljani predstavil prenovlje
no cehovski > zbirko.
Počitniške in sobotne dejavnosti za otroke
Počitniške dejavnosti
Tudi v letu 2002 smo v okviru projekta Dobimo se ob pol desetih v mesecu juliju
pripravili S počitniških dejavnosti za otroke.
Sobotne dejavnosti
Pod vodstvom Jasne Vasti smo pripravili muzejski delavnici za otroke Velikonoč
ni zajčki in Pletenje košar.
Priprava novih muzejskih pedagoških programov
Nova muzejska delavnica: kaligrafska delavnica ...Škofjeloški rokopis".
Pri zasnovi te delavnice smo izhajali iz znamenitega Škofjeloškega rokopisa iz.
leta 1466, katerega kopija je na ogled v kulturnozgodovinski zbirki muzeja, origi
nal pa hrani Avstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju. Pomemben je 157. list ro
kopisa, ki vsebuje najstarejšo znano poimenovanje mesecev v slovenščini, prina
ša pa tudi horoskop oz. Opisuje značaj posameznika glede na mesec njegovega
rojstva. Rokopis je v originalu zapisan v bavarsko-avstrij.skem narečju in v srednje
veški gotici. Muzejska kaligrafska delavnica mladim skuša približati čas nastanka
rokopisa in umetnost lepopisja ( kaligrafije ), namenjena je tako osnovnošolcem
kot srednješolcem.
Priprava didaktičnega gradiva
Pedagoški oddelek muzeja je za novo kaligrafsko delavnico pridobil prepis Škof
jeloškega rokopisa rokopisa iz. leta 1466, natančneje IT-, lista tega rokopisa ( avtori-
283
LOŠKI RAZGLEDI 50
ca prepisa Tanja Tolar ), ki služi kot predloga za ustvarjanje v kaligrafski delavni
ci.Prepis je izdelan v slovenščini in v gotici.
Popularizacija muzeja
Vabilo turističnim agencijam
Povabilo na voden ogled muzeja in kulturnozgodovinskih znamenitosti škofje
Loke smo poslali 223 turističnim agencijam v Sloveniji.
Projekt Museums honus carcl 2002
Muzej je v tem letu že tretjič sodeloval v projektu Museums bonus carcl 2002. ki
poteka v organizaciji MuSIS-a iz Gradca in vključuje 07 avstrijskih ter pometa v prvi vrsti nadalje
vanje izdajanja Loških razgledov. Še v letošnjem letu nameravamo pripraviti kom
pletno bibliografijo Loških razgledov, vključno z elektronsko obliko na (11). Poleg že
načrtovanih Doneskov bomo sofinancirali izdajo Blaznikovega zbornika z referati
lanskega mednarodnega znanstvenega simpozija ob dvestoletnici sekularizacije
na Slovenskem skupaj z ZRC SAZU. S Čebelarskim društvom Škofja Loka bomo
izdali v zbirki Doneskov zbornik ob stoletnici organiziranega čebelarstva na
Škofjeloškem. S samostojno spletno stranjo bomo intenzivirali obveščenost članstva,
predvsem pa našo dejavnost predstavili drugim, še posebej mlajši generaciji in jim
jo skušali tudi s tem približati. Saša trajna skrb bo veljala članom, katere bomo.
med drugim, v najkrajšem času obvestili o našem pogoju pri prenosu lastnine naše
ga deleža Groharjeve hiše v Sorici Občini Železniki.
286
OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA
Prisotni so sprejeli sklep, da se članarina tudi v bodoče ne poveča in znaša 500 SIT,
ki se poravna ob prejemu letnega zbornika Loški razgledi.
V drugem delu občnega zbora je novi častni član Muzejskega društva Škofja Loka
dr. Anton Ramovš obudil spomine na sodelovanje z društvom, muzejem in Loškimi
razgledi. Med drugim je dejal:
Moje sodelovanje se je pri Muzejskem društvu začelo s povabilom prof.Franceta
Planine za sodelovanje v Loških razgledih, ki so se takrat rojevali. Že v prvem letniku
leta 1954 sem prispeval članek Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov na škofje
loškem ozemlju. Nato sem s prispevki sodeloval v vseh letnikih, razen v enem. ker sem
bil v vojski in v zadnjem. 49. letniku. Hkrati s pisanjem v loških razgledih sem začel
na pobudo prof. Planine načrtno zbirati kamnine za muzejsko zbirko loškega
muzeja.
V letu I975pa sem si postavil nalogo: v Vodnikih po loškem ozemlju vsestransko
predstaviti posebno zanimive dele loškega ozemlja. Priročne knjižice naj bi obisko
valcem hkrati približale domačijo in naravo širšega loškega ozemlja. Kot geolog
iu paleontolog pa sani ne bi mogel ponuditi vsestransko zanimivega branja
in popolnejše podobe krajev nekdanjega Loškega gospostva. Po posvetovanjih
iu pogovorih z znanci in strokovnjaki sem pridobil za pisanje skoraj ducat
sodelavcev, ki so bili vsak iz svoje stroke pripravljeni prispevati v zamišljeno pub
likacijo. Odločil sem se. naj bo prvi iu preskusni vodnik kar na loški Triglav - na
Lubnik. Začel sem z opisom geoloških značilnosti na {><>ti iz Loke na goro in hkrati
spoznaval zanimivo okamue/o življenje Hkrati so strokovnjaki drugih področij
pisali svoje prispevke. Nastala je zaokrožena celota, v besedilu lepo dopolnjena
s slikovnim gradivom.
\' veliki zavzetosti vseh 11 piscev je leta 1977 v 5000 izvodih izšel lubniški vod
nik. I sem enajstim piscem gre moja posebna zahvala, sam sem bil predvsem ured
nik in buditelj. Vsi in vsak posebej smo želeli dati Loškemu muzeju. Loki
in Sloveniji delo. kakršnega dotlej Slovenija še ni imela, ni poznala in ga tudi
danes še nima. Naj tudi zato v oživitev navedem imena piscev lubniškega vodnika
- v zaporedju po strokovnih prispevkih: France l.ebeu. Irance Planina. Ivan Sedej.
Lojze Mariušek. Tone IVraber Jože Bole. Božidar Drovenik, Peter Is. Anton
Polenec in Janez Gregori z menoj kot piscem iu urednikom. Od teh je danes šest
piscev že pokojnih.
Vodnik je bil lepo sprejet iu dal nam je j>obudo za naslednje vodnike: leta
1977 je izšel Ratitovec, leta 1980 Blegoš, 1982 Dražgoše in 1986 še Sorica
in Soriška planina - s starimi in desetimi novimi pisci. Zatem sta izšla še dva
vodnika in leta 2000 še Sv. Miklavž nad Selci, kije nastajal kar dve desetletji,
hkrati z obnovo cerkve in vsebuje tudi del moje življeuske poti in nova spo
znanja.
Želim, da Loški muzej nadaljuje s pisanjem vodnikov. Muzejskemu društvu
Škofja Loka se zahvaljujem za izrečeno imenovanje za častnega člana društva.
V spomin mu podarjam nujo najljubšo knjigo Slapovi v Sloveniji.
287
LOŠKI RAZGUiDI 50
Ob koncu objavljamo še pesem Ančke Šumenjak »Blegoš«. ki jo je poslala občne
mu zboru v pozdrav:
BLEGOS
Blegoš ti ponosna gora
sred Poljanske si doline.
daleč tja čez Selške hribe
li enake ni planine.
V ranem jutru že okopi ješ
svi >j( > pleši is to si goro,
ko v dolinah tam pod tabo
se prebuja jutro mlado.
Ti ponosno zreš r doline.
glet laš Kanin iške jih mine.
Triglav daleč tam v daljavi
se Ti blešči v jutranji zarji
in Ratitovec ti kima,
se Porezen tam zadaj skriva
Slajka pravi, daje mala
daleč tam pa je Ljubljana.
In še naše morjeplavo
pokukaš včasih v daljavo.
Lepote tvoje veličine
gledajo ljudje iz višine.
Kadar pa pokrije lila vt>.
oblak ti črn tam nad tabo.
nič dobrega ne bo prišlo,
kmalu huda ura bo.
Naj sonce vedno tebi sije!
naj rododendrou rdeč te krije
in murkeplave naj cvetijo,
planike v skalah naj li žarijo.
(P. S.: Blegoš je moja najlepša gora. vsak dan sem jo gledala iz domače hiše, ko sem
bila še tam doli doma. Večkrat sem bila tudi že na vrhu »Bligaša« - po poljansko.
Ančka Šumenjak, l7. 2. 2004. Jareninski vrh 33, p. Jarenina pri Mariboru).
288