UREDNIŠTVO Občni zbor v Muzejskega društva Skofja Loka Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil v četrtek, 19. februarja 2004 ob 18. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu. Udeležilo se ga je (iS članov. Uvodoma je predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič pozdravil navzoče člane. Prisotni so se z ni in ti to molka spomnili na preminule člane društva v času med obema občnima zboroma. Predsednik društva je za občni /bor predlagal naslednji dnevni red: I. Pozdra\ predsednika društva I. Volitve delovnega predsedstva 3. Volitve verifikacijske in volilne komisije i. Proglasitev častnih članov društva in podelitev društvenega priznanja 5. Poročila o delti društva (predsednika, tajnika, računovodje in nadzornega odbora) ter direktorja Loškega muzeja Škofja Loka 6. Razprava o poročilih 7. Razrešnica starim organom društva S. Volitve novih organov Muzejskega društva Škofja Loka 9. Sklep o članarini K). Slučajnosti II. Predavanje dr. Antona Ramovša V delovno predsedstvo so bili soglasno izvoljeni: za predsednika Vincencij Demšar, za člana Ivanka Aleš - Porenta in T< >ne Mlakar. V verifikacijsko in volilno komisijo so bili izvoljeni Stane Rupnik. Ivica Krek in Marko Vraničar. Občni zbor sta pozdravila mag. Blaž Kavčič v imenu Državnega zbora Republike Slovenije in Peter llavvlina v imenu Slovenskega rodoslovnega društva. V pismu sta zbor pozdravili dr. Marija Stanonik in rojakinja Ančka Šumenjak izjarenine pri Mari boru. Njeno pesem o Blegošu objavljamo ob koncu poročila o občnem zboru. Sledila je podelitev društvenega priznanja županu občine Škofja Loka Igorju Drakslerju (zastopal ga je podžupan za družbene dejavnosti Dušan Krajnik) in pro glasitev dveh častnih članov: dr. Franceta Lebna (posmrtno) in dr. Antona Ramovša. Predlog za dr. Franceta Lebna je predstavil dr. Branko Berčič: a 271 LOŠKI RAZGLEDI 50 Dr. France Leben - častni član Muzejskega društva Škofja Loka -predlog Po pravilih Muzejskega društva Škofja loka so društveni člani lahko redni, ustanovni in častni. Častni dani so lahko fizične osebe, ki imajo izredne zasluge za delovanje društva ali za znanstveno delo. ki je povezano z namenom društvenega delovanja. V imenu slednjega predlagam, da občni zbor za častnega člana Muzejskega društva Škofja loka izvoli dr. Franceta l.ehua. kar utemeljujem s sledečimi podatki iz njegovega življenja in delovanja. Dr, France Leben je po rodu in rojstvu Ločan iz znane loške Krevsove družine. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji loki. nato gimnazijo v Ljubljani, se tu vpisal na univerzo in leta 1954 diplomiral na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete. Podiplomsko specializacijo je kot štipendist opravil na univerzi v Ileidelbergu in kot raziskovalec ameriške filozofske družbe iz Philadelphije. V letu 1971 je bil na podlagi disertacije na univerzi v Zagrebu promoviran za doktorja znanosti na področju arheologije. Že kot študentje sodeloval pri arheoloških izkopavanjih po Sloveniji in honorarno tudi s sekcijo za arheologijo na SA/A '. Po diplomi se je leta /955 na akademiji tudi zaposlil kot asistent in nato napredoval do znanstvenega svetnika ter najprej delal na njenem inštitutu za raziskovanje Krasa v Postojni in nato na inštitutu za arheologijo ZRCSAZl' v Ljubljani, v zadnjem obdobju kot njegov predstojnik. Poklicno je sodeloval ali vodil arheološka raziskovanja na številnih lokacijah po Sloveniji. Jugoslaviji in v tuji ni t Italija. Nemčija, Avstrija, Madžarska. Češka. Slovaška). Kot priznan strokovnjak je objavljal strokovne članke in znanstvene razprave v arheoloških strokovnih publikaci jah doma in na tujem /Jugoslavija. Češka. Slovaška. Nemčija), bil tudi njihov urednik ter uktii ii i sodelai <<<> dolini Kopačnice; opravil je sondiranje okrog cerkve v Gostečah in Crngrobu, odkril staro naselbino z ostanki predz godovinske iu srednjeveške keramike na Babniku nad Selcami ter sondiral predz- godovinsko gradišče na Puštalu nad Trnjem, kjer je predvideval pomembno arhe ološko najdišče poznoantične oziroma zgodnjekrščanske naselbine. Odzival seje tudi na številne priložnostne ali amaterske najdbe arheološkega gradiva za njihovo strokovno ocenjevanje in znanstveno dokumentiranje. S svojimi prispevki si je prizadevalda bi tudi arheološko slabo raziskan loški svet predstavil domači in tuji strokoi 'ni jat itosti ter i našal tukajšnja not ri najdišča i • arheoh iško karto Slot •enije. Na začetku 70. let seje aktivno vključil v delovanje Muzejskega društva. Postal je njegov odbornik, kmalu tudi podpredsednik in predsednik. Tri desetletja je bil član uredniškega odbora, od tega 12 let glavni in odgovorni urednik domoznanskega zbornika Loški razgledi, objavljal v njem številne strokovne in znanstvene 272 OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA prispevke ter bil sourednik in soavtor Vodnikov po loškem ozemljit in Doneskov k Loškim razgledom. Bilje večkratni član in predsednik sveta Loškega muzeja. Cilje in interese društva in muzeja je uspešno zastopal tudi v škofjeloškem občinskem svetu in njegovih organih. /'red dobrim letom dni. sredi novembra 2002, pa smo se muzejski drnštveniki in loški rojaki, pretreseni in užaloščeni, od dr. Franceta l.ebna za vedno poslovili. Vzela nam ga je nenadna, težka bolezen. S posmrtno izvolitvijo za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka naj se dr. Francetu Lebnit. z globokim spoštovan jem, zahvalimo za njegove izredne zasluge pri delovanju našega društva in za uveljavljanje njegovega poslanstva. Prisotni člani muzejskega društva so enoglasno sprejeli sklep, da dr. France Leben postane častni član Muzejskega društva Škofja Loka. Častno listino je pre vzela njegova hei dr. Petra Seljak. Predlo« /a podelitev naziva častni član Muzejskega društva Škofja Loka prof. dr. Antonu Ramovšu je podal predsednik društva Alojzij Pavel Florjančič: Prof. dr. Anton Ramovš seje rodil 17. decembra 1924 v Dolenji vasi nad Škof jo Loko. po domače pri Žnidarjn. Osnoi no šolo je obiskoval v Selcih, klasično gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano, maturiral je po vojni v Kranju. .\d t niverzi v Ljubljani je študiral geologijo in paleontologijo, kjer je leta /950 leta diplomirat. Službo je nastopil in bil vseskozi zaposlen na Univerzi v Ljubljani kot asistent, docent, izredni in leta 1970 kot redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. I 'mesje leta 1956 obranil doktorsko disertacijo z naslovom Razvoj zgornjega perma v Loških in Polho- grajskih hribih. Izpopolnjeval se je na graški in dunajski univerzi, v Tiibingenu in v Londonu. Bil je predstojnik Katedre za geologijo in paleontologijo FNT, kjer seje leta 1992 tudi redno upokojil. Prof. dr. Anton Ramovš je eden naših najpomembnejših geologov. Ukvarjal se je predvsem z biostratigrafskimi in paleontološkimi vprašanji paleozoika in tri- asa. Priobči/ je več kot 250 znanstvenih in več kot 250 poljudnoznanstvenih prispevkov. Objavil je sedem samostojnih knjig, dva učbenika za visokošolski študij in sedem knjig v soavtorstvu. Bil je neumoren terenski raziskovalec doma in v tujini. Udeležil se je številnih domačih in tujih geoloških terenskih kampov in zborovanj, na katerih je aktivno sodeloval s svojimi razpravami, predavanji in referati. Bilje vodja več domačih in mednarodnih geoloških raziskovalni/i pro jektor, med njimi tri l 'neseove. Za svoja dela je sprejel številna priznanja in nagrade. Leta 1961 je dobil Lev stikovo nagrado, leta 1975 je postal častni član Prirodoslovnega društva Slovenije. Leta 1975je bil odlikovan z Redom dela z zlatim vencem, leta 1980 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča, natofesenkovopriznanje, nagrado Borisa Kidriča za življen- sko delo, Plaketo Žige Zoisa, leta 1994 pa je prejel naslov Zaslužni profesor L 'niverze v Ljubljani. P roj". dr. Anton Ramovš je bil Predsednik Slovenskega geološkega društva in dolgoletni urednik poljudnoznanstvene revije Proteus. 273 LOŠKI RAZGLEDI 50 Strokovno in domoznansko delovanje prof. dr. Aniona Ramovša je od samega začetka nepretrgoma povezano z Muzejskim društvom Škofja Loka. Že v prvi številki Loških razgledov leta 195) je v njih objavil prispevek Nahajališča in uporaba okras il ili kamnov na škofjeloškem ozemlju. Do letos, ko praznujemo petdeset let izhajan ja Loških razgledov, je prof. Ramovš v njih objavil nič manj kot enainpetdeset (51!) prispevkov. Poleg geoloških in paleontoloških člankov, so dragoceni tudi njegovi prispevki o nekdanjih obrtnih in kulturnih dejavnostih na Loškem. Tudi v zadnji številki ima prof. dr. Ramovš dva prispevka. Njemu se imamo zahvaliti, da je Škofja Loka s svojo okolico geološko najbolj raziskano območje v Sloveniji. Prof. dr. Anton Ramovšjeleta /977 začel pri Muzejskem društvu Škofja Loka ure jevati Vodnike po Loškem ozemlju. Uredil je vodnike za Lubnik. Blegoš, Ralilovec. Dražgoše, Sorico in Soriško planino, je avtor tudi zadnjega, osmega vodnika po vrsti. Sv. Miklavž nad Selci. Bil je iuiciator akcij in njih goni/o pri desetletni obnovi te cerkve, ki je trajala do leta 1983, kakor tudi pri obnovi nitje ležeče kapele sv. Križa na Prevalu leta 1993. nadalje pri postavitvi novega velikega zvona leta 1994 na Miklavški gori in pri prestavitvi ter obnovi Žikovčevega znamenja leta /996 v rodni Dolenji vasi. Prof dr. Ramovš je uredil več geoloških in paleontoloških zbirk v slovenskih muzejih in drugih ustanovah. Skupaj s prof. Francetom Planino je uredil tudi geološko zbirko v Loškem muzeju. Leta 2003 po je Loškemu muzeju daroval še obsežno in dragocenopaleontološko zbirko. Istočasno je Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki podaril reč lisoč knjižnih enot edinstvenega strokovnega gradiva. Zgodovinskemu arhivu Ljubljana. Enoti v Škofji Loki pa različno personalno gradi vo in korespondenco s strokovnjaki in raziskovalnimi institucijami s celega sveta. Z omenjenimi donacijami loškim institucijam je prof dr Ramovš Škof jo Loko povezal z domačo in tujo strokovno in znanstveno srenjo s področja geologije in paleontologije posebej. S svojim delom se je prof. dr. Anton Ramovš vpisal v slovensko zgodovino znano sti, v škofjeloškem prostoru pa je s svojim prirodoslovnim in domoznanskim delom, posebej še z delom pri Muzejskem društvu Škofja Loka pustil trajno sled, zato ga proglašamo za svojega častnega člana. V nadaljevanju je občni zbor potekal po sprejetem dnevnem redu: predsednik društva je podal predsedniško, tajniško in finančno poročilo, za nadzorni odbor je poročal predsednik odbora. Svetko Kobal. o delu Loškega muzej Škofja Loka je poročal direktor Franc Podnar. Poročilo predsednika društva Pozdravljam navzoča častna člana dr. Branka Berčiča in Svetka Kobala. pozdravljam prisotne društvenike in odbornike posebej ter vse spoštovane goste. Pred poročilom se spomnimo nekaterih naših članov, ki so preminuli v zadnjih dveh letih. Med nami ni več naše častne članice Marije Jamar Legat -Jeje, ni več našega predsednika dr. Franceta Lebna - Acija. njegovega vrstnika in prijatelja magistra Ota Burdvcha - Otija, ni več Alberta Murna. Njim in ostalim pokojnim društvenikom posvetimo tih trenutek. Hvala! 274 OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Po šolsko hi lahko ocenil delo našega društva v minulih dveh letih za dobro. Nekateri menijo, da je bilo celo prav dobro. Mogoče! To bi veljalo v prvi vrsti za našo založniško dejavnost. Loških razgledov .se nam res ni treba sramovati. Za to je pred vsem zaslužen urednik France Podnar. Z okroglimi tridesetimi tiskovnimi polarni, ali nekako pri štiristo straneh, smo jim okvirili obseg. Raznolika vsebina in kakovostni strokovni prispevki dopolnjujejo domoznansko jedro »loške enciklopedije«. K sodelavi občasno vabimo priznane avtorje iz različnih področij. V 48. številki je na primer dr. Marijan Smolik, teolog, liturgist predstavil ohranjen pergamentni frag ment srednjeveškega psalterja iz Stare Loke. Maruška Vidovič pa rezultate antropoloških raziskav v Selški dolini. V zadnji 49. številki predstavlja umetnostna zgodovinarka Ana Kocjančič slikarja Jurija Šubica in njegove treske v atenskem lliou Melathionu. univ. dipl. inž. Ivan Kejžar je objavil obsežen opus soriških ledinskih imen, če navedem le nekaj imen in tem za pokušino. V zbirki Doneskov smo izdali kar tri dela. Leta 2002 smo izdali Domoznanske spise dr. Branka Berčiča ob njegovi petinsedemdesetletnici. Letos smo. skupaj s Knjižnico Ivana Tavčarja, izdali kot osmi zvezek Doneskov Bibliografijo dr. /'atleta Blaznika in skupaj z založbo Družina kot deveto številko imenitno izvirno izdajo dr. Tineta Debeljaka Črni Kanmitnik, Loma Negra. V aleji znamenitih Ločanov smo uspeli leta 2003 Z Občino Skorja Loka postaviti spominsko obeležje našemu prvemu predsedniku dr. Pavletu Blazniku ob stoletnici njegovega rojstva. Tako smo izpolnili zahteve našega članstva zadnjih štirih sklicev. Mesec dni po Blazniku je bil postavljen v alejo še spomenik dr. Tinetu Debeljaku. Začetek te akcije sega še v predlanski januar, ko smo se pri lamniku. Jančetu Debe ljaku sestali Jure Svoljšak, Peter Havvlina in sam z dr. Tinetom Debeljakom mlajšim. No, in končno so skupaj vsi trije »podnunci«. prof. France Planina, dr. Pavle Blaznik in dr.'Line Debeljak. Naša triperesna deteljica. Sploh je aleja ena naših bolj vidnih javnih kulturnih manifestacij. Organizirali smo ogled velike freske Jerneja iz Loke, ki je bila svoj čas v Bernakovi hiši v Stari Loki. sedaj pa je v Narodnem muzeju v Ljubljani. Oba motiva s freske, to je Sveto družino in Oljsko goro. smo izdali kot božične oziroma velikonočne raz glednice. Akvarelni podobi zanje je naredila akademska slikarka Maja Šubic. Posebej bi rad izpostavil letošnji Mednarodni znanstveni simpozij ob dvestoletnici sekitlarizacijefreisiriške in briksenškeposesti, ki smo jo skupaj z Zgodovinskim inštitu tom Milka Kosa Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz. Ljubljane ter pokroviteljstvom Občine Škofja Loka. organizirali in izvedli 10. in 12. tleč. 2003 v Kašči na Spodnjem trgu. Zahvala Petru Havvlini za pobu do, dr. Branku Berčiču, da nas je usmeril na inštitut, kjer je nekoč delal dr. Pavle Blaznik in dr. Matjažu Bizjaku za njegov angažma. šestnajst avtorjev iz Slovenije je nastopilo z osemnajstimi referati. Dobro obiskano in odzivno posvetovanje je bilo po ocenah strokovnjakov kakovostno in pomeni velik prispevek k poznavanju slovenske in loške zgodovine. Leta 2005 bomo kot Doneske LR izdali skupaj z Zgodovinskim Inštitutom Milka Kosa ZRC SAZl l Blaznikov zbornik s prispevki in komentarji s tega posvetovanja. V okviru posvetovanja je bila 10. 12. 2003 v Domu na 1 ari v Stari Loki odprta razstava Grafike iz Albert i ne II. v Kašči pa je bila 11. 12. 2003 odprta razstava Zamorc s krono. 275 LOŠKI RAZGLEDI 50 Pri vseh naštetih uspešnih dejavnostih nam je stala finančno ob strani, pri simpoziju pa tudi organizacijsko, občina Škofja Loka. Županu Igorju Drakslerju,Juriju Svoljšaku, sicer našima članoma, nadalje Hermini Kranjc. Andreji Megušar in občinskim odbornikom gre za to res velika zahvala. Vsi skupaj smo lahko ponosni na opravljeno delo, ki je v zadovoljstvo in ponos občanov. Blaznikovi večeri muzejskega društva kvalitetno dopolnjujejo loško diskusijsko sceno, če se spomnim le na predstavitev osebnosti in dela arhitekta Borisa Kobeta s posebnim poudarkom na Loko, ali pa Babištvo na Škofjeloškem dr. Toneta Koširja, kot zadnjega od njih. Hvala voditelju večerov, odborniku Vinku Demšarju. Pri ohranjanju kulturne dediščine smo se angažirali za ohranitev Martančevega /na menja, Marijinega hramčka v Binklju na dosedanjem mestu, opozorili investitorja o neprimernosti nedomišljenih rustikalnih kamnitih škarp v mestnem miljeju, o pri merni prenovi hotela Krona (izhajati iz členjenja fasade in upoštevanjem gabaritov ter izgradnjo erkerja po podobi izpred druge sv. vojne), o znižanju nivoja in ustreznega tlakovanja Mestnega trga (na primer »mačje glave«, prodniki iz obeh Sor). Vključili smo se v problem varnosti cerkvene opreme in osvetlitve v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Pri tem smo sodelovali z župnijskim uradom Stara Loka in z izvedenko prof. dr. Vido Hudoklin Šimaga iz Ljubljane Sodelovanje z institucijami je bilo zgledno. Na prvem mestu z Loškim muzejem, ki nam nudi tudi sicer streho na Loškem gradu ali v Kašči in nam daje potrebno logistiko. Z zamenjavo Loških razgledov in drugih naših publikacij si muzej sam bogati strokovno knjižnico, ki je obenem tudi naša knjižnica. Skupaj z muzejem usklajujemo določene dejavnosti in programe, kot so razstave, fototeka, informacije o najdbah in podobno. Lansko leto smo jim omogočili pridobiti bogato paleontološko zbirko loškega rojaka prof. dr. Antona Ramovša. Hvala direktorju. Lidiji. Marti. Miri, Vidi, Tonetu. Jožetu, Lojzetu in drugim za pomoč. Z zgodovinskim arhivom Ljubljana, Enoto v Škofji Loki izmenjujemo informacije o arhivskem gradivu. V lanskem letu smo arhivu izročili v hrambo osebni arhiv prof. Franceta Planine v desetih fasciklih in v eni mapi, ki sta nam jih podarila dr. Janez in Ljudmila Planina. Arhivu smo posredovali osebno korespon denco prof. dr. Antona Ramovša. Sodelovanje v založniški dejavnosti z loško knjižnico in založbo Družina smo že omenili. Tudi Knjižnica Ivana Tavčarja je z našim posre dovanjem pridobila več kot tisoč enot geološke strokovne literature. Aktivno smo sode lovali na različnih razstavah, tako s SAZU, župnijskim zavodom sv. Jurija v Stari Loki, nadalje z župnikom Štefanom Pavlijem pri obnovi podružnične cerkve sv. Miklavža v Godešiču. V sodelovanju z osnovno šolo Škofja Loka - Mesto in z Loškim muzejem smo v letu celinskih voda septembra 2003 v akciji Geotrip izvedli terensko akcijo Je Žegnani studenec v Vincarški grapi presahnil? Pri detektivskem iskanju podatkov za hišico gotskega kamnitnega pokopališkega svetilnika iz Stare Loke, ki je na Blejskem gradu, so nam pomagali v dokumentacijskem centru Franceta Steleta in v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pridružili smo se Filatelističnemu društvu Lovro Košir iz Škofje Loke ob letošnji dvestoti letnici rojstva Lovrenca Koširja in postavitvi njegovega kipa v alejo. Našlo bi se še kup skupnih akcij z Zavodom za varstvo kulturnih spomenikov Ljubljana, oziroma z njegovo izpostavo v Škofji Loki. s Skladom RS za ljubiteljske kul turne dejavnosti (nekdanji ZKO). Združenjem umetnikov Škofja Loka. z Glasbeno šolo 276 OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Škofja Loka, s Slovenskim rod< >sl< >vnim društvom, s Čebelarskim društvom Šk< >fja Loka in še morda s kom. Morda o tem kaj več prihodnjič. Vsem zadanim nalogam nismo bili kos. Tudi na rovaš naše zelo široke, morda preširoke angažiranosti in premajhne selektivnosti. Del krivde za to nosim predsed nik sam. Prvo nekaj o članstvu. Pomlaja se predvsem zaradi naravne selekcije najsta rejših članov. Vendarle smo zopet pridobili kar nekaj novih članov, predvsem srednje generacije. Mladim je muzejsko društvo, že po naravi sami. malce tuje. Večji problem je evidenca naših članov. Tako marsikdo ni obveščen o nekaterih društvenih akcijah, nekaterim pokojnim pa vztrajno brezodzivno, nikakor pa ne zastonj, pošiljamo obvestila in vabila. Sodelovanje z drugimi muzejskimi društvi ni tako. kakor bi si želeli. Res pa sta za ljubezen potrebna dva. Z druge strani namreč tudi ni zaznati posebnih simpatij. Nespodobno je tudi, da nismo na spletni strani, čeprav smo si izborili tam svoje mesto. Izdelava kompletne bibliografije Loških razgledov je pomaknjena v naslednje leto in seznam članstva ravno tako. Lastništva muzejskih predmetov Muzejskega društva v Loškem muzeju, oziroma medsebojnih odnosov v zvezi s tem. formalno nismo uredili, lotili pa smo se te proble matike intenzivno prav v tem zimskem semestru. Verjamem, da bo to primerno rešeno, kar je v našem interesu, prepričan pa sem, da tudi v interesu Loškega muzeja. Občine Škofja Loka, Ločanov in drugih obiskovalcev muzeja na gradu. 1)(>sedaj nam je tov neformalni obliki kar dobro uspevalo. Naš tretjinski lastninski delež »Groharjeve hiše« v Sorici smo po posvetovanju in dogovoru z občino Škofja Loka, skladno s kriteriji medobčinske delitvene bilance, prenesli na občino Železniki. Nadštevilno zalogo Loških razgledov smo prenesli v Dom Na Fari. kjer so na razpolago po ugodni ceni. Nepopolne komplete smo darovali Knafljevi ustanovi na Dunaju, Slovencem v Bosni, Osnovni šoli Ivana Groharja, Frančiškanskemu samostanu v Noven mestu. S tem širimo vedenje o nas in pridobivamo tudi nove naročnike. Na koncu se zahvaljujem vam in vsem drugim, tudi neimenovanim, ki ste nam pomagali pri našem delu ter navzočim za udeležbo in po trpežljivost pri poslušanju. Finančno poročilo za leto 2002 in 2003 (v SIT) I. Bilanca uspeha 2002 2003 % /. Prihodki -članarina 157.700.00 186.500,00 118 - dotacije od Občine Škofja Loka 3.548.778.00 3.690.729,00 104 - od prodanih Loških razgledov (tekoče leto) 2.936.400,00 2.802.000,00 95 - od prodaje drugih publikacij 60.400.00 149.760.00 248 - od prodaje publikacije Sv. Miklavž - 25.700,00 - od prodaje publikacije Domoznanski spisi 83.000,0 277 LOŠKI RAZGLEDI 50 Marici Sinionič 278 Poročilo Nadzornega odbora Nadzorni odbor je bil izvoljen na rednem občnem zboru muzejskega društva dne S. novembra 2001. V nad/orni odbor so bili izvoljeni Ivanka Aleš, dr. Andrej Šubic in Svetko Kobal. Nadzorni odbor je tekoče spremljal delo izvršnega odbora društva. Njegovi člani so prisostvovali večini sej izvršnega odbora, ki se je sestajal redno mesečno. Izvršni odbor je bil ves čas izredno aktiven in reševal številne probleme, ki so vezani na muzejsko dejavnost. Za oblikovanje tega poročila se je nadzorni odbor sestal dne 9. februarja 2004. udeležbo je upravičil dr. Andrej Šubic. Nadzorni odbor je pregledal - od prodaje božičnih voščilnic - prejete obresti a \ ista - sponzorska sredstva za avtorico Marijo Gasser Skupaj prihodki 2. Stroški - pisarniški material, drugi stroški - stroški tiskanja Loških razgledov - stroški za osmrtnico - provizija za plačilni promet - poštni stroški - stroški raznašanja l.K - gostinske storitve - stroški avtor. IN mor., pogodb o delu - potni stroški - fotografske storitve.skeniranje.grafična priprava - tisk voščilnic - tisk Doneski 7:Dr. Berčič Domoznanski spisi Skupaj stroški 3. Presežek prihodkov nad stroški II. Bilanca stanja /. sredstva - denarna sredstva v blagajni - denarna sredstva na žiro računu - terjatve do kupcev - zaloge publikacij ( LR,doneski, vodiči. Blaznik) Skupaj sredstva 2. Obveznost da virov sredstev - obveznosti do dobaviteljev - sklad zalog publikacij - društveni sklad -presežek prihodkov Skupaj obveznosti do virov sredstev - ""50.15 - 6.711.028,13 235.900,16 3.01 )o.o36.(Ki - 28.604,13 207.882.98 201.811.20 7.570,00 1.1 [8.270,00 22.476,00 94.800.00 I0H. 240.00 756.936,00 6.472.526,47 238.501.00 2.833.00 593.270,48 0.900.00 11.725.00 617.728.48 180.860,50 11.725,00 425.142,98 617.728,48 120.050.00 5.113."8 20.000,00 7.082.852,78 61.318.6" 4.458.960.00 145.800,00 51.188.01 206.419,95 154.648,92 - 1.656.264,00 23"08.00 294.750,00 - - "053.l4-.S5 29. "05.25 2.298.00 450.552,21 5.500.00 11.934,00 170.284,21 3.502,00 11.934,00 454.848,21 470.284,21 66 106 26 124 179 99 59 144 106 311 109 12 81 76 56 102 76 ? 102 107 76 OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA finančno poslovanje za delno leto 2001. za leti 2002 in 2003 ter delno za leto 200 i. in .sicer oh prisotnosti računovodkinje Marte Nimonič. Pri tem pregledu je nadzorni odbor ugotovil, da delo pri knjigovodskem poslovanju društva poteka po pred pisanem kontnem planu za društva, da je društvo poslovalo po predpisih in tla so vknjižbe knjižene na podlagi verodostojnih finančnih dokumentov'. Celotno knji ženje je vodeno računalniško, vsa dokumentacija je spravljena v računovodstvu Loškega muzeja, s čemer je dana možnost stalnega vpogleda v finančno doku mentacijo društva. Društvo ima normalen status glede davka na dodano vrednost, torej društvo ni zavezanec plačila davka na dodano vrednost Računovodske evi dence opravlja Loški muzej brezplačno in zasluži posebno zahvalo. Te posle opravlja Marta Nimonič že deset let, posle administracije društva pa Lidija Oblak, že 19 let. Obe zaslužita priznanje društva. Nadzorni odbor je pregledal finančno poročilo društva za leti 2002 in 2003. Dokument ni podpisan. Pri tem je ugotovil, da so se zmanjšali stroški za pisarniški material, povečali pa stroški plačilnega prometa in stroški izdajanja Loških razgledov. Skupna ocena je. da se je finančni položaj društva poslabšal, porabile so se rezerve in da bo izdaja SO. številke Loških razgledov zahtevala dodatno pomoč občine. Nadzorni odbor je tudi pregledal, kako se gospodari s premičnim premoženjem društva, predvsem s publikacijami. I gotovil je določen napredek v evidenci teh publi kacij. Popis zalog publikacij je bil opravljen ob koncu leta 2003, ugotovljeno stanje je bilo 11934 izvodov. Dokument o popisu ni podpisan od inventurne komisije, ki bi morala opraviti popis, temveč od uslužbenke Loškega muzeja. Po L januarju 2004 se odprodaja publikacij odpisuje od stanja popisa ob koncu leta 2003- Iz zapisnika 9. seje izvršnega odbora je razvidno, da je bila določena količina Loških razgledov preseljena v Dom na Fari. To bi pomenilo, da ni bila odtujena, ampak le spremenjena lokacija, torej bi morala ostati v bilanci stanja društva. Če pa je bila odtujena, bi moral obstojati konkreten sklep izvršnega odbora društva, ki odloča o premičnem premoženju društ va. To dokumentacijo bo treba še dopolniti, vključno z dokumentom o prevzemu. 1/ finančnega poročila za leto 2002 in 2003 - v- bilanci stanja - je razvidno, da je knjižna vrednost publikacij 1 tolar za izvod, kar je v očitnem nasprotju z podatkom iz istega dokumenta, da je bilo v letu 2003 iztrženo s prodajo publikacij 378 510,00 SIT. Nujno je. da se vrednost publikacij oceni realno in take podatke vnese v bilanco stanja. To delo naj opravi invenairna komisija. Način in pooblastila z upravljanjem premoženja društva določa 45. člen društvenih pravil. Določeno je. da z premičnim premoženjem upravlja izvršni odbor. To dokaj splošno in v praksi težko izvedljivo določilo bi zahtevalo, da se ali pravila dopolnijo ali pa vsaj sprejme pravilnik, ki naj bi razmejil notranje pristojnosti v okviru izvršnega odbora in predpiše ustrezne postopke in pooblastila. 47 člen društvenih pravil določa, da finančno poslovanje vodi blagajnik (očitno bi moral biti član izvršnega odbora), ki tudi skupaj s predsednikom podpisuje finančne in materialne listine in poroča samostojno občnemu zboru. V skladu s tem je treba čim preje imenovati blagajnika. Občina Železniki je dne 10. julija 2002 vložila na muzejsko društvo prošnjo za brez plačen prenos lastništva na Groharjevi hiši v Sonci in sicer 2/6 (dve šestini). Vlogo 279 LOŠKI RAZGLEDI 50 ()bčine Železniki je izvršni odbor muzejskega društva obravnaval dne 23. septembra 2002 in se strinjal s prošnjo Občine Železniki s pogojem, da se v pogodbi Občina Železniki zaseže ohraniti trajno namembnost objekta za kulturno dejavnost. Nad zorni odbor je dobil v arhivu društva samo osnutek te pogodbe, ki ni niti podpisan, niti ne vsebuje navedene obveze Občine Železniki. Očitno pa je bila pogodba pod pisana, saj se okrajno sodišče v Škofji Loki pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo sklicuje na pogodbo številka 168-2002-0 z dne 20. 11. 2002. Občina Železniki se je torej že vknjižila na navedeno lastnino. 45. člen društvenih pravil muzejskega društva določa, da » o odkupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča občni zbor društva». Odločitev izvršnega odbora in. kot poslediea tega. vknjižba Občine Železniki v zemljiško knjigo, torej ni bila v skladu s pravili muzejskega društva. Občni zbor naj odloči ali se ta napaka lahko popravi na današnjem občnem zboru. Občni zbor je pregledal tudi, kako se izpolnjujejo njegova stališča v poročilih za prejšnji občni zbor, katera je občni zbor takrat potrdil. Ugotovil je. da so še vedno aktualna nekatera njegova stališča pri poslovanju izvršnega odbora društva. Z veseljem pa nadzorni odbor ugotavlja, da je bil izpolnjen sklep prejšnjega občnega zbora, da se postavi spomenik dolgoletnemu predsedniku društva dr. Pavletu Blazniku. Tudi odkritje spomenika je bilo na višini dogodka. Neglede na navedene ugotovitve nadzornega odbora, nadzorni odbor predlaga občnemu zboru, da sprejme razrešnico izvršnega odbora in drugih organov društva, vendar s pogojem, da občni zbor naknadno sprejme sklep o prenosu premoženja na Groharjevi hiši na Občino Železniki. S vet ko Kuhal Poročilo o delu Loškega muzeja Škof ja Loka v letu 2002 Loški muzej Škofja Loka je splošni, medobčinski muzej, ki izvaja javno službo va rovanja premične kulturne dediščine na območju občin Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas- Poljane. Svoje poslanstvo javni zavod izvršuje na lokacijah na Loškem gradu, v kašči na Spodnjem trgu in v galeriji na Mestnem trgu. Program dela v letu 2002 je potekal v skladu z dolgoročnimi plani zavoda do leta 2003. Vsa dela predvidena za leto 2002 so bila v celoti opravljena in na v isoki stro kovni ravni. Pri delu v letu 2002 smo posebno pozornost posvečali: - rednemu varovanju in zbiranju premične kulturne dediščine našega matičnega območja v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Loški muzej Škofja Loka in na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture; - prenovi stalne zbirke Srednjeveško mesto in dopolnitvam drugih stalnih zbirk, - razstavni dejavnosti v Galeriji Loškega muzeja. Galeriji Ivana Groharja. Galeriji Franceta Miheliča in v razstavišču Okrogli stolp, - pedagoški dejavnosti. - konservatorski in preparatorski dejavnosti, - vzdrževanju muzeja na prostem, grajskega kompleksa in grajskega vrta, - pr< »gramu dela Loškega muzeja Škofja Loka za obdobje 2003 - 2007 280 OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA Redna dejavnost - izvrševanje javne službe Strokovni delavci zavoda so vršili javno službo pri zbiranju, ohranjanju in doku mentiranju premične kulturne dediščine ( predmeti, fotografije, negativi ) z nekda njega Loškega gospostva ter dokumentiranju tekočih dogodkov na tem območju. Zbrano gradivo bo /. letom 2004 dostopno v zbirnem registru vsem uporabnikom in raziskovalcem premične kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Strokovni de lavci v zgodovinskem, arheološkem, etnološkem, umetnostnozgodovinskem, peda goškem in konservatorskem oddelku so aktivno delovali na matičnem terenu in predstavljali javni zavod v loškem in širšem slovenskem prostoru. Nove pridobitve v letu 2002: - predmeti: 175 - fotografije:... 611 - negativi: 648 - diapozitivi: 25 - videofilmi: 18 - CD romi: 2 Inventarizacija : - število inventariziranih predmetov: 135 - število fotografiranih predmetov: 97 - število zrisanih predmetov: 3 - število konserviranih predmetov: 360 - število restavriranih ( prepariranih) predmetov: 44 - število pridobljenega gradiva v knjižnico: 318 - število pridobljene hemeroteke: 784 Kustos za arheologijo je v sodelovanju s sodelavci v Loškem muzeju raziskal obokan podzemni hodnik pod cesto v Vincarje ter ga v dolžini 5,27 m očistil, fotografiral in izrisal. Kustos arheolog je poleg lastnega terenskega dela izvajal nadzor nad gradbeni mi deli na matičnem območju. Tako je v mesecu februarju spremljal izkop za novo ka- planijo v Stari Loki. v mesecu decembru si je večkrat ogledal gradbišče pri Špitalu na Spodnjem trgu, kljub temu, da Loški muzej o tem ni bil obveščen. Prav tako je samoini ciativno spremljal izkopavanja ob prenovi stopnišča na Loški grad in dokumentiral od kritja mestnega zidu. Arheolog je od julija do oktobra 2002 intenzivno delal na razisko valnem projektu Srednjeveška Loka. V prvi fazi je izrisal in saiširal kovinsko gradivo z Zgornjega stolpa na Kranclju in Komuna na Mestnem trgu ter Poljanskih vrat, v drugi fazi je izdelal katalog kovinskega in keramičnega gradiva iz omenjenih najdišč. Kustosinja za etnologijo. V prvih treh mesecih je delo opravljala Mojca Šifrer- Bulovec, oktobra 2002 jo je zamenjala mag. Tadeja Šifrer-Bulovec. Restavrirane so bile sani iz leta 1911 in razstavljene v zbirki o prometu na Loškem. Obe strokovni de lavki sta sodelovali s sitarskim krožkom v Stražišču, Tadeja Primožič je predavala na seminarju Klekljanje v devetletni osnovni šoli in izvedla anketo med obiskovalci Loškega muzeja o želeni ponudbi v muzejski trgovini. 281 LOŠKI RAZGLEDI 50 Kustosinja za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost se je ob uvajanju na delov no mesto seznanila z obstoječim likovnim fondom v muzeju, dokumentacijo in načinom dela. Pripravila je 6 razstav v Galeriji Loškega muzeja. 6 razstav v razstavišču Okrogli stolp, 13 razstav v Galeriji Ivana Groharja in 2 razstavi v Galeriji Franceta Mihe- liča. ()b vseh naštetih razstavah je pripravila kataloge, zloženke in otvoritvene govore. Kustos za kulturno in novejšo zgodovino, direktor je pripravil odprtje cehovske zbirke .Pripravil je scenarij in postavitev zgodovinske zbirke Srednjeveško mesto v sodelovanju z oblikovalcem arhitektom Marjanom Lobodo in strokovnimi sodelavci muzeja. Na Venerini poti ob občinskem prazniku v Škofji Loki je na propagandnem panoju predstavil Cehovsko zbirko v Loškem muzeju. Uredil je 48. številko Loških razgledov ( s prispevki Prispevek h kroniki občin Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gore nja vas - Poljane in Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka ), uredil je Doneske _. urednik je zbornika Škofjeloško okrožje 1941 - 1945. Z dokumentacijo je poma gal piscem o povojnih pobojih na Škofjeloškem. Opravlja vsa direktorska dela Loškega muzeja Škofja I.< >ka. V drugi polovici leta je največ pripravljal anali/o in program dela Loškega muzeja. Konservator je opravil konservatorske posege na 361 predmetih za vse oddelke muzeja. Sodeloval je pri čiščenju podzemnega hodnika pod cesto v Vincarje, čišče nju keramičnih odlomkov iz Špitala na Spodnjem trgu. dezinsekciji Škoparjeve hiše, podiranju peči za peko loških kruhkov pri Kobalovih. pri odlivanju napisnih plošč na zunanjščini Loškega gradu, dezinsekciji Galerije Franceta Miheliča. Pedagoški oddelek Obiskovalci Loškega muzeja V letu 2002 smo v muzeju zabeležili 33.916 obiskovalcev. Glede na lokacijo raz stavnih prostorov je bil obisk naslednji: - Stalne zbirke IS.013 - Galerija Loškega muzeja ... 4.462 - Okrogli stolp 3.776 - Galerija F. Miheliča 2.379 - Galerija L Groharja S.286 Na tematskih ogledih (mestno jedro, Crngrob, Visoko) smo zabeležili 3-105 obi skovalcev. Torej je bilo vseh obiskovlacev na različnih muzerjskih lokacijah in na te matskih ogledih na terenu dejansko 37.021. Pedagoška dejai tiost Kustos pedagog in sodelavci pedagoškega oddelka smo v letu 2001 pripravili 604 or ganizirane muzejske pedagoške dejavnosti : 245 vodstev, 163 muzejskih učnih ur, 46 muzejskih delavnic, 16 Grajskih zgodb za najmlajše, 2 programa Gal za najmlajše, 9 vod stev po srednjeveškem mestu. 37 skritih zakladov, 67 Pisanih Lok, 2 vodstev v Galeriji F. Miheliča. vodstev v Crngrobški cerkvi, 9 vodstev na Lav carjevi domačiji na Visokem. Pedagoške dejavnosti so se odvijale na več lokacijah: 1. v stalni muzejski zbirki na Škofjeloškem gradu 2. v srednjeveškem mestnem jedru Škofje Loke 282 OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA 3. v Galeriji Franceta Miheliča na Spodnejm trgu, -t. v podružnični cerkvi Marijinega Oznanjenja v Crngrobu 5. na Tavčarjevi domačiji na Visokem v Poljanski dolini. Na vseh pedagoških dejavnostih skupaj beležimo 1^.002 obiskovalca. Ker pa so nekateri od teli sodelovali na dveh ali treh dejavnostih, je bilo vseh obiskoval- cev muzejskih pedagoških dejavnosti dejansko I 1.612, od tega 289 (2.48°,,) pred šolskih otrok. 2.437 (20,98%) učencev na razredni stopnji, 4.218 (36,32%) učen cev na predmetni stopnji. 1.919 srednješolcev ( 16,52%) in 2.749 (23,67%) odraslih obiskovalcev. Sejemske priredi'i've Pedagoški oddelek in oddelek za kulturno in novejšo zgodovino sta 29. junija 2002 pripravila predstavitev muzeja na Srednjeveškem mestnem sejmu na Mest nem trgu, ki se odvija v okviru turistične prireditve Venerina pot. ta pa soupada s praznovanjem občinskega praznika. Na sejmu smo obiskovalcem na panoju pred stavili v letu 2001 obnovljeno cehovsko zbirko in organizirali kaligratsko delavni co Pisanje z gosjimi peresi, ki se je je udeležilo okoli 20 otrok. V mesecu oktobru je muzej na muzejskem sejmu v Narodni galeriji v Ljubljani predstavil prenovlje no cehovski > zbirko. Počitniške in sobotne dejavnosti za otroke Počitniške dejavnosti Tudi v letu 2002 smo v okviru projekta Dobimo se ob pol desetih v mesecu juliju pripravili S počitniških dejavnosti za otroke. Sobotne dejavnosti Pod vodstvom Jasne Vasti smo pripravili muzejski delavnici za otroke Velikonoč ni zajčki in Pletenje košar. Priprava novih muzejskih pedagoških programov Nova muzejska delavnica: kaligrafska delavnica ...Škofjeloški rokopis". Pri zasnovi te delavnice smo izhajali iz znamenitega Škofjeloškega rokopisa iz. leta 1466, katerega kopija je na ogled v kulturnozgodovinski zbirki muzeja, origi nal pa hrani Avstrijska nacionalna biblioteka na Dunaju. Pomemben je 157. list ro kopisa, ki vsebuje najstarejšo znano poimenovanje mesecev v slovenščini, prina ša pa tudi horoskop oz. Opisuje značaj posameznika glede na mesec njegovega rojstva. Rokopis je v originalu zapisan v bavarsko-avstrij.skem narečju in v srednje veški gotici. Muzejska kaligrafska delavnica mladim skuša približati čas nastanka rokopisa in umetnost lepopisja ( kaligrafije ), namenjena je tako osnovnošolcem kot srednješolcem. Priprava didaktičnega gradiva Pedagoški oddelek muzeja je za novo kaligrafsko delavnico pridobil prepis Škof jeloškega rokopisa rokopisa iz. leta 1466, natančneje IT-, lista tega rokopisa ( avtori- 283 LOŠKI RAZGLEDI 50 ca prepisa Tanja Tolar ), ki služi kot predloga za ustvarjanje v kaligrafski delavni ci.Prepis je izdelan v slovenščini in v gotici. Popularizacija muzeja Vabilo turističnim agencijam Povabilo na voden ogled muzeja in kulturnozgodovinskih znamenitosti škofje Loke smo poslali 223 turističnim agencijam v Sloveniji. Projekt Museums honus carcl 2002 Muzej je v tem letu že tretjič sodeloval v projektu Museums bonus carcl 2002. ki poteka v organizaciji MuSIS-a iz Gradca in vključuje 07 avstrijskih ter pometa v prvi vrsti nadalje vanje izdajanja Loških razgledov. Še v letošnjem letu nameravamo pripraviti kom pletno bibliografijo Loških razgledov, vključno z elektronsko obliko na (11). Poleg že načrtovanih Doneskov bomo sofinancirali izdajo Blaznikovega zbornika z referati lanskega mednarodnega znanstvenega simpozija ob dvestoletnici sekularizacije na Slovenskem skupaj z ZRC SAZU. S Čebelarskim društvom Škofja Loka bomo izdali v zbirki Doneskov zbornik ob stoletnici organiziranega čebelarstva na Škofjeloškem. S samostojno spletno stranjo bomo intenzivirali obveščenost članstva, predvsem pa našo dejavnost predstavili drugim, še posebej mlajši generaciji in jim jo skušali tudi s tem približati. Saša trajna skrb bo veljala članom, katere bomo. med drugim, v najkrajšem času obvestili o našem pogoju pri prenosu lastnine naše ga deleža Groharjeve hiše v Sorici Občini Železniki. 286 OHČM ZBOR Ml ZIJSKECiA DRI'ŠIVA ŠKOFfA LOKA Prisotni so sprejeli sklep, da se članarina tudi v bodoče ne poveča in znaša 500 SIT, ki se poravna ob prejemu letnega zbornika Loški razgledi. V drugem delu občnega zbora je novi častni član Muzejskega društva Škofja Loka dr. Anton Ramovš obudil spomine na sodelovanje z društvom, muzejem in Loškimi razgledi. Med drugim je dejal: Moje sodelovanje se je pri Muzejskem društvu začelo s povabilom prof.Franceta Planine za sodelovanje v Loških razgledih, ki so se takrat rojevali. Že v prvem letniku leta 1954 sem prispeval članek Nahajališča in uporaba okrasnih kamnov na škofje loškem ozemlju. Nato sem s prispevki sodeloval v vseh letnikih, razen v enem. ker sem bil v vojski in v zadnjem. 49. letniku. Hkrati s pisanjem v loških razgledih sem začel na pobudo prof. Planine načrtno zbirati kamnine za muzejsko zbirko loškega muzeja. V letu I975pa sem si postavil nalogo: v Vodnikih po loškem ozemlju vsestransko predstaviti posebno zanimive dele loškega ozemlja. Priročne knjižice naj bi obisko valcem hkrati približale domačijo in naravo širšega loškega ozemlja. Kot geolog iu paleontolog pa sani ne bi mogel ponuditi vsestransko zanimivega branja in popolnejše podobe krajev nekdanjega Loškega gospostva. Po posvetovanjih iu pogovorih z znanci in strokovnjaki sem pridobil za pisanje skoraj ducat sodelavcev, ki so bili vsak iz svoje stroke pripravljeni prispevati v zamišljeno pub likacijo. Odločil sem se. naj bo prvi iu preskusni vodnik kar na loški Triglav - na Lubnik. Začel sem z opisom geoloških značilnosti na {><>ti iz Loke na goro in hkrati spoznaval zanimivo okamue/o življenje Hkrati so strokovnjaki drugih področij pisali svoje prispevke. Nastala je zaokrožena celota, v besedilu lepo dopolnjena s slikovnim gradivom. \' veliki zavzetosti vseh 11 piscev je leta 1977 v 5000 izvodih izšel lubniški vod nik. I sem enajstim piscem gre moja posebna zahvala, sam sem bil predvsem ured nik in buditelj. Vsi in vsak posebej smo želeli dati Loškemu muzeju. Loki in Sloveniji delo. kakršnega dotlej Slovenija še ni imela, ni poznala in ga tudi danes še nima. Naj tudi zato v oživitev navedem imena piscev lubniškega vodnika - v zaporedju po strokovnih prispevkih: France l.ebeu. Irance Planina. Ivan Sedej. Lojze Mariušek. Tone IVraber Jože Bole. Božidar Drovenik, Peter Is. Anton Polenec in Janez Gregori z menoj kot piscem iu urednikom. Od teh je danes šest piscev že pokojnih. Vodnik je bil lepo sprejet iu dal nam je j>obudo za naslednje vodnike: leta 1977 je izšel Ratitovec, leta 1980 Blegoš, 1982 Dražgoše in 1986 še Sorica in Soriška planina - s starimi in desetimi novimi pisci. Zatem sta izšla še dva vodnika in leta 2000 še Sv. Miklavž nad Selci, kije nastajal kar dve desetletji, hkrati z obnovo cerkve in vsebuje tudi del moje življeuske poti in nova spo znanja. Želim, da Loški muzej nadaljuje s pisanjem vodnikov. Muzejskemu društvu Škofja Loka se zahvaljujem za izrečeno imenovanje za častnega člana društva. V spomin mu podarjam nujo najljubšo knjigo Slapovi v Sloveniji. 287 LOŠKI RAZGUiDI 50 Ob koncu objavljamo še pesem Ančke Šumenjak »Blegoš«. ki jo je poslala občne mu zboru v pozdrav: BLEGOS Blegoš ti ponosna gora sred Poljanske si doline. daleč tja čez Selške hribe li enake ni planine. V ranem jutru že okopi ješ svi >j( > pleši is to si goro, ko v dolinah tam pod tabo se prebuja jutro mlado. Ti ponosno zreš r doline. glet laš Kanin iške jih mine. Triglav daleč tam v daljavi se Ti blešči v jutranji zarji in Ratitovec ti kima, se Porezen tam zadaj skriva Slajka pravi, daje mala daleč tam pa je Ljubljana. In še naše morjeplavo pokukaš včasih v daljavo. Lepote tvoje veličine gledajo ljudje iz višine. Kadar pa pokrije lila vt>. oblak ti črn tam nad tabo. nič dobrega ne bo prišlo, kmalu huda ura bo. Naj sonce vedno tebi sije! naj rododendrou rdeč te krije in murkeplave naj cvetijo, planike v skalah naj li žarijo. (P. S.: Blegoš je moja najlepša gora. vsak dan sem jo gledala iz domače hiše, ko sem bila še tam doli doma. Večkrat sem bila tudi že na vrhu »Bligaša« - po poljansko. Ančka Šumenjak, l7. 2. 2004. Jareninski vrh 33, p. Jarenina pri Mariboru). 288