1. štev. V Novem mestu 1. januarja 1888. IV. letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 15. mcega meseca. Cena jim ]e za celo Kdor ieli kako oznanilo t „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novsin mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Poziv na naroëbo! z đenašnjim listom pričenjamo četrto leto „Dol. Novic". Trudili smo se, za malo novcev — eden forint — 241irat v letu podati svojim bralcem kaj zanimivega in koristnega. Smo ii to dosegli ali ne, sodijo pač naručuiki sami. Upamo pa, da smo to storili, kolikor je mogoče slabotnemu človeku — z malimi pomočki. Želimo le, naj ae naS list od dne do dne bolj žiri med našimi priprostimi a dobrimi Dolenjci pa tnđi drugod; kajti brez koristi se ne bode prebiral. Prinašal bode marsikaj dobrega, spodbudnega, koristnega t domačej, lahko umljivej besedi — nikdar in nikoli pa škodljivega ali spod-takljivega. Priporočajte toraj naš list! naročite se ! Ako eden ne vzmore, naj ae združita dva ali celo štirje sosedje — in za 25 kr. hode vsak 24krat v letu lahko zvedel kaj novega, podučnega, koristnega! Eakor pa si prizadevamo mi vstreči naročnikom, tako prosimo, naj tudi oni spolnijo svojo dolžnost in naj poravnajo naročnino. Doslej je še čez tri sto goldinarjev plačati za staro leto. To vendar ni mala reč. Izjemno smo brez pred-pkife list pošiljali rsim, kteri so ee zanj oglasili, toda zastonj ne moremo delati, plačati je treba papir, poŠto, delo itd. ! Današnji list pošljemo vsim čast. naročnikom; kdor nikakor ne ostane naročnik, naj na zavitek zapiše „se ne sprejme" in na pošti tdda brez vsake poštnine. Srečno novo leto vsem naročnikom ! 1888! Veselo novo leto! Srečno 1888! Čudno letno število: tri osmice in ena enojka! Kaj se neki skriva v njih? Kdo Še ve razen Vsegamo-gočnega? Nadejajmo se pa vsega dobrega, vsega veselega! Mi Slovenci se kot dobri in zvesti Avstrijci veselimo tega leta. Zakaj neki? Leta 1 888 bode že 40 let, od kar so nastopili vladařstvo naâ sedanji presvitli cesar Franc Jožef I. Veselimo se tega tako, kakor se žvesti otroci veselé očetovega godii. Vsaj smo Slovenci tako rekoč pravi otroci ravno sedat^iega presvetlfga PBjjhhk. Potne črtice. •Siiiatije Aut. Koccnnr. IX. Pismo. — Iz Jeruzalema v Betlehem. Oglejmo si še zanimivo nekdaj Pilátovo dvorano, katera je zdaj turška vojašnica. To zidovje je po mnenji zgodovinopiscev Še isto, kot nekdaj. Ogledati si jo sme pa tujec le z doTcljenjem turSke oblasti. Ako se pokaže dovoljenje, odmaknejo se mirno na straži stoječi, priprosti in neredni turški vojaki v dvorišču, katero obsega kakih 150 Dsež-njev. Zraven čez ulico je katoliška cerkvica ; kraj, kjer je bil Odrešenik vzel križ na rame. Ko bi pa morebiti katerega bralca zanimala daljava tega pota do Kalvarije, mu rad postrežem. Pre-merjfno je najbolj natanko, le da je morebiti Odrešenik naredil k "'"»i stopinje že več ali manj. Občno mnenje je do tretje postaje 233^; do četrte 37»»; do pete 23m.; do šeste 86»t; do sedme 60îW'; do osme 36?»; do devete Sbm-, do desete BO»».; do jednajste do dvanajste 4»i.; do trinajste Im; do štirnajste i2?fí] tedaj vsega skupaj 608wi'. — Grob Gospodov je Še sedaj pri dru-govercih v slavi in je v lepi, okrogli kapeli pod ogromno cerkveno kuplo. Dalje se msem namenil popisovati o tem raznoverskem mestu, ákoravno bi se po osemdnevnem bivanji v Jeruzalemu še marsikaj dalo povedati. Drugo jutro smo zaseli konjiče, mule, osle itd. Hajd, iz Jeruzalema skozi puščavo in rojstni kraj sv. Janeza Krstnika v Betlehc""- '^'i smo po tako kamnitih stezah in potih, kakor bi naše litre in bokale skup po konci nasadil ; pa čast arabske} štirinogatej živali, ki zna taka pota ubirati, da sedi jezdec na njej prav vanio. Po prestanku dveh TTOČih ur smo poskakali raz živali za debelim zidom rojstnega kraja, zdaj cerkve Krstnikove. Po malem ogledu tega zgodovinskega kraja in po kosilu krenemo ravno tako daljino cesarja, vsaj smo pri nastopu njegove vlade leta 1848 2ačeli se le kot mali narod živeti, vsaj smo že le pod njegovo vlado dobili piavice, pravic kolikor toliko, da moremo kot narod živeti iji se kot narod vsaj nekoliko, vsaj ponižno ponašati. Zato želimo Dolenjci, kot znaten del Slovenstva, da bi se veselo v novem letu praznoval ta imeniten praKnik v hiši cesarski, v slavni liabsburški rodoviui. Kako se hořemo Dolenjci te svečanosti Tdeleževati? Bogatih darov prinašati pred presvetli cesarski prestol, ne moremo ; velikih ustanov ali celó krasnih spominkov napravljati tudi ne moremo, ker je naša dolenjska stran siromaška pokrajina. Kar pa storiti moremo, to bodemo 2 veseljem storili. Goreče molitve bodo kipele iz odkritosrčnih prsi: Bog ohrani uaěega dobrega vladarja innjegovo cesarsko ro-dovino èeveliko let v zdravju in miru! Modrost naj pomaga naâemn Veličanstvu, da ohrani državi ljubi in potrebni mir! Ako se pa zapletemo v neizogibno vojsko, naj mu nakloni Vse-gamogoČiii slavno zmago! Ali pa te goreče prošnje že zadostujejo? Nikakor ne! Postaviti moramo Dolenjci 1. 1888 vendar le kakoSen spominek ! Sadimo v ta namen drevje, sadimo v ta spomin sadno drevje! Sadimo ga na Ěolake vrte, na cerkvene prostore, na občinske livade; sadimo ga kraj cest, sadimo ga po pašnikih in na svojih vrtih in livadah ! Krstimo tako drevje na ime presvetlega našega cesarja, dajmo mu imena posameznih filanov naše slavne vladarske hiše! S tem bomo lepo slavili 1. 1888, storili svojo domovinsko dolžnost in koristili sebi! Na ta način bomo gotovo se vsi veselili leta 1888. Naj bi nam 1. 1888 še drugo veselje prinašalo ! Naj bi se cena kmetskim pridelkom zvišala, naj bi živina v ceni poskočila ! Naj bi naŠe vino, ki je za poletno pijačo največjega priporočila vredno, 1. 1888 v večji meri in po boljši ceni romalo na Gorenjsko in drngam! Naj bi postalo 1. 1888 tako rodovitno, kakor je bilo 1. 1868, ko se je bila zlata kapljica pridelala! Upanje n» dobro vinsko leto smemo zopet imeti, kajti les na trsji je zopet letos dobro dozorel. Naj se narodna zavest po Dolenjskem 1. 1888 še bolj okrepča, naj društveno življenje ne opeša, marveč vedno bolje ogreje! In kaj še? Naj nam 1. 1888 z raznimi nezgodami prizanaša; toča, mraz, suša, bolezni naj nas ne nadlegujejo! In še nekaj! Naj naši rojaki tudi letos pridno segajo po „Dolenjskih Novicah" ter se po mogočnosti ravnajo po danih svetih ! L. Gospodarske stvari. Kakošna bodo dolenjska viua leta 1887? Prošla spomlad bila je paČ pozna, jako zakasnila se je vsa rašča, posebjio pa ona vinske trte. Keđaj bode grozdje dozorelo? se je sploh popraŠevalo. V poletnem času je pritisnila huda susa, ki je tudi zelo zadrževala povolen razvitek grozdja. Pa še ni bilo vsega zla dovolj: pri-kazevati se je pričela tudi peronospora, to je ru-deči palež na listju. Da se ni ta hudi sovražnik vinske trte še boli razširil, ter nam vinsko letno občutno poškodoval — vsaj povsod ne — zahvaliti se imamo pa ravno suši. Da bi bilo poletno vreme vlažnejše, peronospora bi bila grdo gospodarila. Že skorej pozno na jesen doŠel nam je zaželjeni dež. Grozdje se je pričelo na mah vidno in akorai po ravno takej poti v Betlehem. Prekoračili smo znano Rožno dolino in šli mimo mnogih v zgodovini zanimivih krajev, kot: grob Eahelin, skoraj najstareji na zamlji, ki ga je še očak Jakob ženi napravil in kateri je po Tsej obl'ki jednak zapuščeni kapeli pri Smoletovem gradu pri Novem mestu. Na vzvišenem homcu pokaže se mestice Betlehem, katero leži za 740m nad morjem. Ker je bilo ravno v nedeljo 8. maja ob 5. uri pop., srečavali smo že Četrt ure pred mestom mnogo nežne mladine, ki se je šla zabavat v hudi vročini pod oljkina drevesa zunaj mesta, kjer so se po tleh poseli, akoravno je bila njih oprava lepa: črne dolge halje in do štiri prste široki rudeči prepasi; bili so kot kaki mladi rimski kardinali. Jašili smo že po mestnem tlaku, ker pa je živalim spodrsavalo, poskak&li smo raz nje ter šli peš dalje. Kakih 10 min. se gre polagoma med visokimi in dosti Čednimi hiSami mesteca, ki šteje kakih 6000 prebivalcev, kateri so večinoma ka- toliki. Iz mesta gre se boîj proti vzhodu in se pride kakor do kake močne trdnjave. Za ozidjem je mnogo kamnitih kupov naloženih, ki so turški grobovi. Skozi male, do Ibcm debele železne vrata, pride se v ondoten samostan. Po malem oddihu in povžitku dobre betlehemske kapljice, ki ondi obilno raste, se raziđemo vsak po svoji volji ogledat si to ali ono zanimivo. V prvem nadstropju mi je bila odkazaua sobica, iz katere se je v svitli noČi videlo, kako so odganjali naši 25teri dolgouhi in se drugih več, ki so ležali med turškimi grobovi (ker drugje ni prenočišča), nadležne komarje, ter kakor kor pevcev skupaj svoj i-a, i a klicali; še sedaj se moram smejati, kedar^se domislim na te grobe. Že istega jutra nas je budil ob polu treh zjutraj mal zvonec, ako kateri lioče iti k maŠi v dupljino Božjega rojstva, kajti katoliki smejo le od 3. do 5. zjutraj sv. maše služiti ; potem pa do 7 ure Grki. Ko smo Be shajali iz sob, smo se popravljati, debeleti in zoreti. Bele vrste, postale 80 lepo rumene, oziroma rujave, še celo zelenika se je silila, da bi ne zaostala. Kuđeče Trste so postale lepo rudeče, modre ali kakor pravimo črne, že tudi dosta Črne, posebno bolj zgoduje. Pri pokusu razodevalo je grozdje še doata sladkora in prilično malo kisline. Id čul se je že sem ter tje glas: kapljica bode ednaka oni leta 1686. Toda — prišlo je precej drugače. Kar smo imeli T poletnem času za pravilno razvijauje grozdja dosti premalo dežja, imeli smo ga na jesen, tiko-ma pred trgatvijo preveč. In vrhu tega došel nam je prav brez vse potrebe še — sneg, to ob Času, ko je bilo še mnogo grozdja na trtah. Že tako v nepopolnoma zadostni meri v grozdju zastopani sladkor se je vsled takega obi-lega napojenja z vodo jako stanjSal, in kaj je nasledek temu? Vina so veliko kielejša, kakor smo se nadjali, kajti, ko je sladkor v moStu po-kipel, to je v alkohol se spremenil, stopila je v njem prej zakrita preobila kislina, takorekoČ naga na površje. Pred snegom brano grozdje dalo nam je toraj sicer prav zdravo vino — kajti grozdje ni bilo nič gnjilo — pa nekoliko preslabotno, in pa tudi nekoliko prekislo je. Po snegu brano grozdje dalo nam je pa tudi preslabotno vino, pa vender manj kialo, in — čistiti se neč kaj noče. Praša se torej, kako se bodo naSa letošnja, to je vina leta 1887. naprej razvijala? Kaj je od njih pričakovati? Izpred snegom branega grozdja napravljeno vino je po vsem prav zdravo, ter zaradi nekoliko preobilne kisline prav primerno, da se pusti starati. To-da poslednje je svetovati le v dobri kleti, ne pa v slabi, to je v poletnem, času pregorki. V pregorki kleti utegnilo bode zaradi vender premajhnega obdržka alkohola nagajati. Letošnja vina zadobila bodo po dva do triletnem staranji gotovo posebno fino vonjavo. In da bodo tudi veliko milejša postala, se razami že tako samo po sebi. Ali vino kar tako na drožjah ležati pustiti — pa ne gre, treba je ž njim vendarle pametno, umno ravnati— namreč tako le: Precej po božiču ga je treba v prvo presneti — pretočiti — in to z kar le mogoče veliko dotiko se zrakom. Skozi kako Škropilnico naj teče iz soda v podloženi Škaf. Sodi naj bodo véd no polni, v ta namen se morajo vsaki teden zalivati. Proti koncu meseca marca, ali naj dalje prve dni aprila se mora uže dragič pretočiti, pa z veliko manjšo dotiko zraka, in v mesecu juniju ali juliju pa v tretjič. Tikoma po pretakanii bode vino res da veliko slabšega in alabotnejšega okusa, to da v dobrih treh tednih se bode popravilo čudovito. Iz po snegu branega grozdja napravljeno vino bode pa še veliko boljše, — ako se je grozdje na trti osušilo, in ako se ni torej čisto mokro bralo. Ali pomisliti gre, da je bilo grozdje kaj mrzlo, da je vsled tega mošt kaj pozno kipel, in da se zaradi prenizke toplote v kleteh ni spremenil ves sladkor v alkohol. Od todi pride, da večina iz po snegu branega grozdja narejenih vin še zdaj nekoliko sladí. Na spomlad, ko se bodo kleti zadosti pregrele, bode začelo vsako tako vino z noviČ kipeti. In da se ne bode pri tej priliki razun alkoholičnega kipenja vnelo še kako drugo vinu škodljivo kipenje, pazite, močno pazite na vse, kar smo zgorej povedali o presiiemanju ali pretakanju — sicer se bode utegnil marsikdo za uSesom popraskati, to-da prepozno bode. Ko bode pa poniladi kipelo navadno kipenje, je treba vino res nekateri smejali, kako nemirna da je bila noč. S L rmo skozi več vrat in skozi lepo, veliko, zdaj zraven priridano cerkev sv. Katarine, katera je last katolikov ; dalje stopili smo v večjo, ki je pa GrSka. Pod velikim oltarjem se gre po kakih 12. stopnjicah v nižino iz navadnega apnenčastega že od svečave začrnelega kamna v izdolbino, kakih 12 »t dolgo in 3—4 m Široko z lepim mra-morjem potlakano : — Tu je bil rojen OdreŠenik sveta. Ko se je nadaljevala sv. masa iu je bilo povzdigovanje, sem Čepel ravno na stopnjicah, ko je peljal turšk vojak, menda „frajtar", stražo menjat, katera stoji zdaj en čas od februarja 1887. noč in dan spodaj v svetišču. Namignil sem mu, da bi za trenotke poPakal ěe, in da bi ravno med svetim opravilom v mali nižini svetišča, ravno pred mašnikom ne rogovilili z svojimi ruja-vimi dolgimi puškami. Ker je bil „frajtar" ubogljiv, dobil je pozneie en pijaster. Povod te straže je, ker so se ošabni Grki pritožili, da je največ svetišča njihovega; prišlo je torej do razpora med njimi in med katoliki. Prvi so kričali, da se jim krivica godi, pa bilo je ravno nasprotno, (kakor pri nas kriče Nemci, da jih zatirajo Slovenci) tako je turška oblast postavila stražo vkljub katolikom. Po svetem opravilu ogledovali smo si blaženo podzemeljsko duplino Božjega rojstva. Okrašena je res z mnogimi od oboka visečimi svetilnicami, katere vsi, katoliki, nezjedinjeni Grki in Armeni jednako oskrbljujejo. Ko je čas potekel, pobrali in povili so prvi vso oltarno napravo skupaj in oltarno mizo zgoraj zaklenili in odšli. Ob na minute zračunjenein času odprle so se vrata iz Grškega samostana in noter je prišlo mnogo popov. Kot radovednež, bit sem zadnji, da bi videl, kako se bodo tu oni postavili k službi božji ; pa nekateri z poraščenimi obrazi so me tako srpo pogledovali, da sem si mislil: ne srdi jih, odkorači rajše, odkoder si prišel, po stopnicah v veliko cerkev, ki ima 5 ladij in srednja je 20>n široka pri miro pustiti, da dokipi, ne pa različno idra-▼iti ga, kakor ae rado svetuje — in vino rea Bpri