Ptuj, petek, 23. junija 2006 letnik LIX • št. 48 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 Registrirajte enega ... odpeljite dva VELIKA NAGRADNA IGRA od 10.6. do 10.9.2006 ■«S ^mÊm Nogrode: ' 1. Osebno vozilo Volkswagen Fox 2. Kolo z motorjem 3. Avtoradio s CD predvajolnikom Dominko d.o.o., Zadruini Irg 8, 2251 Ptuj Tel.; 02/ 788 11 50, www.dominko.5Í 4.polÍ /^AKATOff šE 79 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Jà SONČEK 08019 69 www.sonchek.com Imate pošto na strani 21 v ) Foto: Martin Ozmec Spoštovane občanke in občani. Iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in 15. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Vljudno Vas vabim na proslavo v soboto, 24. junija 2006, ob 20. uri na dvorišče minoritskega samostana na Ptuju. Vsem bralcem Štajerskega tednika VOŠČIMO VSE NAJLEPŠE OB DNEVU DRŽAVNOSTI! Uredništvo Aktualno Reportaže Slovenija • Pred 15 Gorišnica • Kdo je leti ... najmočnejši Stran 3 Stran 21 Dr. Štefan ČELAN, župai Mestne obilne Ptuj OMV kurilno olje 0080 2332 Zanesljiva toplota Več kot gibanje. OMV 9770040197060 Ptuj • 41. seja sveta mestne občine Za častnega občana Albina Piska, ziata plaketa Meti Puklavec Ptujski mestni svetniki so 41. sejo začeli z umikom predloga odloka o določitvi ene volilne enote za volitve v Mestni svet in predloga odloka o določitvi volilnih enot za volitve v Mestni svet Občine Ptuj. O obeh odlokih naj bi odločali po skrajšanem postopku. Po predlogu svetnikov SD Marije Magdalene in Dejana Levaniča naj bi na jesenskih lokalnih volitvah 29 svetnikov mestnega sveta volili v eni volilni enoti, s čimer naj bi prenehal veljati odlok, ki je določal štiri volilne enote, v drugem odloku, predlagal ga je Ignae Vrhovšek iz DeSu-sa, pa gre samo za uskladitev števila svetnikov, ki se volijo v posamezni volilni enoti glede na dejansko število prebivalcev v volilni enoti. Umik je predlagala Stranka mladih, ker naj bi bil smiselni normalni in ne skrajšani postopek. Naj julijski seji bodo tako mestni svetniki razpravljali o tem, ali bodo 29 svetnikov mestnega sveta volili v eni volilni enoti, štirih volilnih enotah kot doslej, možno pa tudi, da bodo volitve v petih volilnih enotah. Pri številu volilnih enot gre za čisto po- Uvodnik litične enote, velike stranke imajo eno, manjše stranke drugo računico. Vsi pa bi bili naenkrat na volitvah najboljši. Na predlog komisije za priznanja in odlikovanja, ki jo vodi Marko Čuš, so svetniki odločali tudi o podelitvi priznanj MO Ptuj, o imenovanju za častnega občana MO Ptuj in podelitvi zlate plakete MO Ptuj. Za častnega občana MO Ptuj so imenovali Albina Pi-ška, dolgoletnega predsednika TD Ptuj, za imenovanje je glasovalo 14 od 20 prisotnih svetnikov, zlato plaketo pa bo prejela Meta Puklavec za izjemne rezultate, dosežene pri delu na pedagoškem področju, za je glasovalo 15 od 20 svetnikov. Osnutek odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poselitveno območje dela Rabelčje vasi, ki zadeva gradnjo dveh večstanovanj-skih objektov s po 30 stano- Temperature se še ne bodo nižale Temperature so te dni visoke. Večini navidezno pohaja sapa, ker letošnje poletje ni običajno poletje, tudi zaradi jesenskih lokalnih volitev se bodo temperature dvigale še nekaj časa tudi mimo termometra, ker bojda v zakulisju potekajo pravi boji. Razpoloženje volivcev merijo takšni in drugačni anketarji, ki po naročilu strank ali pa tudi podjetij, ki si obetajo s podporo politikov še kakšno mastno kupčijo, hitijo zbrati otipljive podatke. Na Ptuju si je doslej svojo kandidaturo »upal« napovedati le Peter Pribožič iz N.Si, vsi ostali so se odločili, da nam bodo polepšali vroče julijske dni, ko že počasi zmanjkuje aktualnih tem. Tudi neuradno, za zdaj so volivci v 50 odstotkih prepoznali zdajšnjega župana dr. Štefana Čelana, ki bi imel tudi največ možnosti, da na jesenskih volti-vah dobi še drugi mandat. Za kandidata, ki bi mu lahko uspešno pariral, pa še poteka mešetarjenje med strankami, ali mu dati podporo ali ne. Medijski prostor je v okviru priprav na jesenske volitve znala doslej »izkoristiti« SD, ki hiti z organizacijo takšnih ali drugačnih konferenc. Na zadnji sta obračun svojega dela javnosti predstavila tudi mestna svetnika. Upati je, da si nista pripela kakšno zaslugo več pri katerem od mestnih projektov, ki so se zgodili v zadnjih štirih letih. Če bi v tem trenutku na Ptuju zagotovo vedeli, da bomo dobili toliko želeno pokrajino, bi bilo slavje ob letošnji 15-letnici samostojne države lahko še toliko večje. Pred lokalnimi volitvami bi to že morali vedeti, ker bi se lažje odločili, kdo je bolj, kdo pa manj zaslužen za umeščanje Ptuja kot regionalnega središča, da se kdo v resnici ne bi moral »razstreliti« na katerem ob ptujskih mostov. Četrti postaja iz dneva v dan bolj otipljiv. Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da v mestu ob Dravi že dolgo več ne praznujemo s takim žarom kot v prvih letih samostojne države. Manjka projekt, bolje objekt, ki bi povezoval. Majda Goznik vanj in dveh enodružinskih stanovanjskih objektov, pa so pustili v razpravi, ker bo nekatere stvari še potrebno dogovoriti. Predvsem pa se svetniki zavzemajo za to, da bi bila predhodno zgrajena infrastruktura, da se ne bodo ponovile zgodbe, ko se najprej zgradijo objekti, zatem pa se rešujejo ceste in druga infrastruktura. Pri tej gradnji bo zelo obremenjena že tako "kritična" Peršonova uliea, zato naj bi se najprej rešila navezava oziroma povezava tega območja z Volkmerje-vo. Tudi grožnja s tožbo nekaterih stanovalcev na tem območju je tokrat "streznila" mestne svetnike, da so upočasnili odločanje. Pri spremembi prostorskih aktov za parcele na območju Marofa (območja pri Šolskem centru na Ptuju, kjer so še pred leti v MO Ptuj načrtovali gradnjo nove ptujske osnovne šole in športnih objektov), so se mestni svetniki pridružili odboru za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, ki pobudo za spremembo podpira, obenem pa so se zavzeli, da se za del zemljišča, ki je bilo na tem območju namenjeno za športno-rekrea-cijske namene, v ustreznem obsegu nadomestijo na desnem bregu reke Drave. Kot je znano, želijo lastniki zemljišča v južnem delu tega območja le-tega nameniti za gradnjo trgovskega centra. Zemljišče prodaja nadžupnijski urad sv. Jurija, investitor pa bo kot kaže Tuš. V sklepu o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi števila članov svetov mestnih in primestnih četrti v MO Ptuj so določili, da svet MČ Jezero šteje 7 članov, svet PČ Spuhlja pa 5 članov. V MČ Jezero se bo oblikovala ena volilna enota, v kateri se bo volilo sedem članov sveta, ena volilna enota pa se bo oblikovala tudi v PČ Spuhlja. Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki podprli pobudo za spremembo prostorskih aktov za parcele na območju Marofa. Mestni svetniki se sprenevedajo Za sanacijo LTO Ptuj, ki se vse bolj utaplja v izgubi, po ugotovitvah naj b bila v pretežni meri posledica izpada predvidenih prihodkov, potrebnih za financiranje izvedbe kurentovanja (enajst milijonov tolarjev), izguba iz leta 2005 pa se je zvišala tudi zaradi izplačila odpravnine bivšemu direktorju, tako da je izguba v tem letu narasla na skupaj 5 milijonov tolarjev. Letošnje kurentovanje, ki naj bi bilo uspešno, tako so vsaj napovedovali, da izgube ne bo, pa je prineslo kar 9 milijonov izgube. V odboru za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc, ugotavljajo, da virov, potrebnih za pokrivanje izgub v petih letih delovanja LTO, sam LTO ne more zagotoviti, zato bo morala z denarjem pomagati tudi ustanoviteljica, iz proračuna v letu 2006 s 6 milijoni, v letu 2007 pa z nekaj več kot 5 milijoni tolarjev. Pri sanaciji pa bi morali svoj delež prispevati tudi Komunalno podjetje Ptuj in Čisto mesto, ki imata od prireditve finančne koristi. Glede na to, da je kurentovanje glavni vir izgub, naj bi v bodoče razmišljati o tem, da bi ga organizirali drugi, v okviru podeljene koncesije, informativno službo pa je mogoče porazdeliti med posamezne turistične dejavnike, lahko bo kvalitet-neje organizirana, turistom pa bodo informacije na voljo ob vsakem času, saj ptujski TIC popoldne zapira vrata, ni odprt niti v soboto dopoldne, kaj šele v nedeljo. Ptujski župan dr. Štefan Čelan celo razmišlja o tem, da bi blagovni znamki GIZ Poetovio Vivat in LTO Ptuj prodali, saj ni nobenega zagotovila, da se bo LTO izvlekel iz izgub, se postavil na zdrave noge in se poskušal dokazati na področju razvoja turističnih programov in produktov, za kar je bil tudi ustanovljen. Čeprav so bili svetniki prizanesljivi v razpravi do zdajšnjega vodstva, češ zakaj je prevzel vodenje LTO, če je bilo poslovanje negativno, jih je potrebno spomniti, da so natanko pred dvema letoma zahtevali od bivšega direktorja LTO izdelavo sanacijskega programa, do katerega pa ni- koli niso zavzeli stališča, kar je najmanj čudno glede na to, da so že takrat poznali finančne razmere, znana pa je tudi zgodba z GIZ Poetovio Vivat. Takrat jim je bila prva stvar odstraniti "nezaželeno" vodstvo, vmes so se dogajale čudne stvari okrog sestave sveta zavoda, za strokovni svet pa se še sploh ne ve, ali so ga uspeli sestaviti. Od takrat do danes sta se zgodili dve prireditvi kurentovanja, najbolj pa čudi, da so bile vsote za pokrivanje projekta kurentovanja bojda dogovorjene, a nikoli plačane v dogovorjeni višini. Čas bi že bil, da bi nekdo za "zgrešene" projekte odgovarjal, LTO pa je že eden teh, ker pa je MO ustanoviteljica, je čudno, da preko svojih predstavnikov v svetu zavoda ni že prej udarila. Ugotavljati, da LTO ne more zaživeti, ker nima imidža, je milo rečeno sprenevedanje, kaj pa smo ali so odgovorni naredili, da bi bil imidž pozitiven. Svetniki so vodstvu in svetu zavoda naložili, da do septembra poišče dodatne variantne rešitve za sanacijo razmer. MG t \jsiophm it\ mm v tb^h^h pw PifCMIfč m v SOBOT01. JUUJfi OB 16. U^l- Čaka vas bogat zabavni program, druga Orfejčkova gostilna, brezplačno kopanje, zabavne igre Z IZREZANO VSTOPNICO JE VSTOP V KOMPLEKS TERM PTUJ BREZPLAČEN. Cradioptuj Termalni Park Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Slovenija • Pred 15 leti Kako se je rojevala naša država Fotografije iz arhiva Tednika. Avtorji: Martin Ozmec, Ivo Ciani, Jože Bračič Ptuj • 35 let Območne obrtne zbornice Ptuj Obrtnike za župane, pa težav z razvojem ne bo Po podatkih iz začetka junija ima OOZ Ptuj 1258 članov, več kot polovica jih opravlja obrt in osebne storitve kot klasično obrtno dejavnost, prevladujejo predvsem kovinarske, gradbene, lesarske in elektro dejavnosti. Ob ustanovitvi leta 1971 je imela 304 člane, skupaj s popoldanskimi obrtniki pa 52 več. Še pred desetimi leti je bilo vseh članov skoraj 1500, zaradi spremembe zakonodaje pa nekatere dejavnosti več niso uvrščene med obrtne in obrti podobne dejavnosti, kot na primer trgovina, računovodski servisi. Zaradi lažjega reševanja specifične problematike, s katero se srečujejo posamezne dejavnosti, je pri OOZ Ptuj organiziranih kar 24 sekcij, največje so sekcija za promet, ki ima 216 članov, 171 jih ima gradbena, kovinarjev je 141. Skupen problem vseh slovenskih obrtnikov so še vedno plačilna nedisciplina, delo na črno, sivo ekonomija. S temi vprašanji se bolj ali manj srečujejo vsi člani OOZ Ptuj, ki v okviru sekcij-skega delovanja dajejo posebno pozornost vsem oblikam izobraževanja, izvajajo ga skupaj s Skladom za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Jože Kokot, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, ob izteku mandata ocenjuje, da so izpolnili sprejete načrte in pričakovanja svojih članov. Dobro je delala tudi zbornična strokovna služba, uspeli so obnoviti počitniške apartmaje, prav tako obrtniško stavbo v Vošnjakovi 13, kjer je sedež OOZ Ptuj od leta 1981 oziroma 1983. Poudarek pri delu v obdobju 2002/2006 je bil na organizacijskem utrjevanju, uveljavljanju dela sekcij, izobraževanju, organizaciji in izvedbi strokovnih ekskurzij, ob tem pa je bila ključna pozornost posvečena izboljšanju pogojev za delo obrti in podjetništva. Zadovoljni so s sodelovanjem občin, kjer iz leta v leto dajejo večji poudarek razvoju obrti tudi z razvijanjem obrtnih in industrijskih oziroma podjetniških con. Večina občin na Ptuj- skem tudi z ugodnimi krediti spodbuja razvoj obrti in podjetništva. Tudi zaradi tega število obrtnikov na Ptujskem ne pada, blizu devetdeset pa se jih lahko izkaže tudi z mojstrsko diplomo. Območna obrtna zbornica Ptuj je ena izmed tistih zbornic na Slovenskem, ki veliko pozornost posvečajo izobraževanju. V sodelovanju s Šolskim centrom na Ptuju uspešno izvaja tudi aktivnosti za promocijo poklicev in poklicnega izobraževanja. 35 let OOZ Ptuj je pomembna prelomnica, poudarj'a Kokot, ki želi, da bi bila uspešna pri izpolnjevanju poslanstva tudi v bodoče, da bi članstvo ostalo obvezno, ker bo le v tem primeru zbornica ostala močna, kredibilna in upoštevanja vreden partner državi. Vedno hujša konkurenca, boj za obstanek, je tudi eden izmed razlogov, da se obrtniki vse bolj zapirajo vase in tudi ne kažejo več takšnega zanimanja za sodelovanje na razstavi, to je tudi eden poglavitnih razlogov, zakaj ob 35-letnici OOZ Ptuj ne bodo organizirali razstave obrti in malega gospodarstva, kot je to bilo ob prejšnjih obletnicah. Pa tudi stroški organizacije takšne razstave niso majhni, nekaj krivde pa nosijo tudi občine, ki se v glavnem niso želele vključiti. Foto: Črtomir Goznik Od leve: Janez Rižnar, sekretar OOZ Ptuj, Slavko Šega, podpredsednik OOZ Ptuj, Jože Kokot, predsednik OOZ Ptuj, in Jože Milošič, podpredsednik OOZ Ptuj, so v pogovoru za Štajerski tednik ocenili dosedanje delo zbornice. Danes praznujejo, že 26. junija pa se bo pokazalo, komu od petih kandidatov za novega predsednika OOZ Ptuj najbolj zaupajo. Priznanja in plakete najzaslužnejšim Na slavnostni akademiji ob 35-letnici Območne obrtne zbornice Ptuj, ki se bo pričela danes ob 16. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu, bodo najzaslužnejšim za dolgoletno delo v obrti podelili priznanja in plakete Obrtne zbornice Slovenije ter priznanja Območne obrtne zbornice Ptuj. Priznanja Obrtne zbornice Slovenije bodo prejeli Janez Kolarič, Vladimir Petrovič, Slavko Šega, Anton Žerak in Zoran Žunko. Bronasto plaketo je Obrtna zbornica Slovenije dodelila Zvonku Dominku, Janezu Forštnariču, Branku Goričanu, Jožetu Kokotu in Jožetu Milošiču, srebrno pa Marjanu Hvalcu in Janezu Rižnarju. Priznanja Območne obrtne zbornice Ptuj pa bodo prejeli Ana Čelan, Janez Dolenc, Aleksander Fenos, Marjan Hvalec, Vladimir Janžekovič, Devid Kozar, Janez Krajnčič, Marjan Rogina, Slavko Šega, Milan Žuran, Zora Resenfeld Aracki in Jože Milošič. Slavnostni zbor obrtnikov s Ptujskega bo nagovoril minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Več za promocijo poklicev Podpredsednik OOZ Ptuj Jože Milošič praznuje skupaj z OOZ Ptuj, obrtnik je namreč že 35 let. V tem obdobju se je v obrti marsikaj spremenilo, tudi za njegovo dejavnost. Razvoj tehnologije je pustil posledice tudi v obrti, nekaterih obrti, ki so bile še pred 30 in več leti zelo razvite, danes ni več. Dualni sistem izobraževanja se ne razvija v želeni smeri, tudi zato, ker se poklici še ne predstavljajo tako, kot bi se morali, pa tudi starši na svoje otroke ne vplivajo najbolje, ko jim žugajo z delom, če se ne bodo učili, namesto da bi jim govorili, naj se učijo, da bodo lažje delali. Za poklice se danes odloča malokdo, ker si mora obleči obleko, ker je to pri nas še sramota, če nosiš delovno obleko, ni prave motivacije za delo. Pohvalno pa je, pravi Milošič, da Obrtna zbornica ponovno izobražuje mojstre, ki jih imamo na vseh področjih. Strokovnost obrti se s tem pomembno izboljšuje, s tem pa tudi njena konkurenčnost, saj je z vstopom v EU še bolj izpostavljena konkurenčnosti. Sicer pa so se obrtniki s Ptujskega s tujo konkurenco soočili že pred desetletji. Po Mi-lošičevem je največji problem v obrti nestabilna zakonodaja, ki se spreminja vsaki dve leti. Nasprotuje delitvi zborničnega sistema, obrtniki so zbornico sami gradili, sami bodo tudi odločali o svoji usodi. Tudi drugi podpredsednik OOZ Ptuj Slavko Šega je dolgoletni obrtnik, v obrti mu teče že 32. leto. Takih težkih trenutkov za slovensko prevozništvo, kot smo jim priče v zadnjih letih, še ni bilo nikoli. Vprašanje je, kaj bo jutri, država bo morala prisluhniti določenim problemom in težavam v prevozništvu, je prepričan. Ob že znanih problemih - plačilni nedisciplini, sivi ekonomiji, delu na črno - se pridružujo še vedno večji stroški v dejavnosti, prav tako pa tudi kadrovski problemi, saj močno primanjkuje voznikov. Zaradi uvoza voznikov, predvsem iz Slovaške, se znižuje kvaliteta dejavnosti, kar bi se morala zavedati tudi Slovenija, saj nobena država v EU ne more prosperirati brez kvalitetnega domačega transporta. Kaznovalna politika in nekateri drugi ukrepi predvsem udarjajo domačega prevoznika. V drugih državah je ravno nasprotno, znajo zaščititi svoje prevoznike. Iz dneva v dan se povečuje število prevoznikov, ki so na robu preživetja. Če bomo tako nadaljevali, je vprašanje, kaj bo jutri s slovenskim prevozništvom, opozarja Šega. Štiriletno delo v funkciji podpredsednika OOZ Ptuj in člana upravnega odbora ocenjuje pozitivno, v tem obdobju si je nabral veliko dobrih izkušenj, še vedno pa premalo, da bi lahko uspešno vodil OOZ Ptuj kot predsednik, zato je tudi odstopil iz bitke za predsedniško mesto. Več izobraževanja doma Sekretar OOZ Ptuj Janez Rižnar je zadovoljen, da so uredili multimedijski izobraževalni center, ki omogoča izobraževanja doma, v lastnih prostorih, skupaj s Skladom za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih, s katerim zelo dobro sodelujejo. Bolj kot so delovne sekcije, več zadolžitev dobivajo zaposleni v strokovni službi zbornice, kjer sta ob njem zaposlena še Boris Repič in Zdenka Škerget, s tem pa se tudi povečuje učinkovitost dela upravnega odbora in tudi sekcij samih in zbornice kot celote. Za sekcije je veliko dela potrebno opraviti v večernih urah, prav tako ob prostih dnevih, sobotah in nedeljah. Novi mandat je tudi njegov zadnji mandat, tudi v novih štirih letih si želi najmanj takšnega sodelovanja, kot je bilo v obdobju 2002/2006. Po statutu je delo lepo razdeljeno, če bo tudi novo vodstvo takšno, kot je bilo dosedanje, bo zelo zadovoljen. Volitve novih organov OOZ Ptuj za obdobje 2006/2010 so v zaključni fazi. Novega predsednika OOZ Ptuj bodo volili v ponedeljek, 26. junija. Kandidatov je pet, Andrej Čuš, Milan Koštomaj, Vladimir Janžekovič, Jože Kokot in Danica Dobrotič Zemljarič. V pripravah na lokalne volitve naj bi, tako pravi Rižnar, obrtniki dali podporo kandidatom iz svojih vrst, saj če občino vodi gospodarstvenik, lahko pričakujemo nek napredek, nova delovna mesta, ki jih na Ptujskem močno primanjkuje. Jubilej je priložnost za inventuro in usmeritve za naprej, v OOZ Ptuj so z inventuro zadovoljni, čeprav vedo, da bi v povezavi z okoljem, prijaznejšo zakonodajo lahko za razvoj naredili še več, odprli marsikatero novo delovno mesto. MG Foto: Črtomir Goznik Sedež OOZ Ptuj v stavbi na Vošnjakovi 13 na Ptuju, kjer so lani uredili tudi multimedijski izobraževalni center. Kupili so jo leta 1981, uradno pa so jo predali namenu leta 1983. S tem je še ena od znamenitih ptujskih vil dobila vsebino, predvsem pa je pomembno, da je ohranila svojo podobo. Gorišnica • Okrogla miza z Andrejem Bajukom »Ničesar ni bolj gotovega, kot so davki in smrt!« Naslovni stavek je, kot je na okrogli mizi, ki jo je organiziral OO N.Si Gorišnica, poudaril finančni minister Andrej Bajuk, dejstvo in resnica, pred katero je brez smisla zatiskanje oči in ušes. Bajuk je sicer govoril o marsičem, kar je povezano z davčno reformo, ki jo je označil kot nekaj takega, kot je servisiranje letala med poletom. Najprej je padlo nekaj lepih besed o velikih dosežkih malega (slovenskega) naroda, o uspešnem vstopu v EU in kmalu v evroobmočje, potem pavšalna ocena domačega gospodarstva, ki je po Bajukovih besedah sicer uspešno, vendar ne v celoti, saj so določene panoge v globalni konkurenci pač obsoje- ne na propad, pa o tem, da je nujno ustvariti boljše pogoje za malo gospodarstvo, saj majhna in srednja podjetja ustvarjajo večino izvoza (nekaj velikim naj bi pripadal le 20-odstotni delež). Bajuk je v tem kontekstu dobro okrcal tudi bančništvo, ki je po njegovem mnenju še vedno zelo rigidno in se ne prilagaja novim razmeram, slednje pa naj bi tudi bančnike kmalu prisilile v bolj tržne pogoje poslovanja ali, povedano drugače: bančniki Gostje okrogle mize na temo finančne in kmetijske politike v Go-rišnici so bili (od leve): Janko Šuman, Andrej Bajuk in Alojz Sok. naj bi kmalu začeli sami iskati stranke in jih servisirati, ne pa obratno. Socialna zakonodaja ne sme podpirati lenuhov! Potem je bil na vrsti naš koncept socialne države: »Nimamo namena rušiti socialne države, nujno pa bo potrebno spremeniti zakonodajo na tem področju. Nesmiselno je namreč še nadalje podpirati takšen sistem socialnih trans-ferjev, ki v bistvu podpirajo človekovo lenobo, nedelo! Čisto napačno je, da se pri današnjem sistemu bolj splača sedeti doma in prejemati podpore kot pa delati! Socialna država mora biti zasnovana na spoštovanju do dela!« Bajuk je ob tem omenil še velik, sicer znan problem izjemno nizke rodnosti, posledično temu staranje družbe, kar se bo v bližnji prihodnosti - po mnenju strokovnjakov okrog leta 2020 - odražalo med drugim v tem, da ne bo več od kod vzeti denarja za (zaslužene) pokojnine. »Tega dejstva ni več možno spremeniti, »luknja« v generacijah je že nastala. Možna rešitev je v raznih oblikah varčevanja za prihodnost, kjer nam prav tako manjka ustrezna zakonodaja, ki je doslej pripeljala le do koncentracije denarja in moči redkih posameznikov, s tem pa zrušila zaupanje malih delničarjev in malih ljudi v kapitalski trg. Potrebno je zagotoviti takšno pravno varnost za vse, ki bo mladim vrnila zaupanje v varčevanje!« Bajuk se je nato lotil še razvpite davčne reforme in pri tem poudaril, da davki so bili, so in vedno bodo, da je nadvse zanimivo, kakšen revolt povzroča namera o enotni davčni stopnji, ki pa jo je na določenih področjih (pri di-videndah, bančnih obrestih ter dobičku) že uzakonila prejšnja vlada, pa takrat ni bilo nobenega zoperstavlja-nja. »Gotovo je, da je naš cilj znižati progresivno davčno stopnjo, vendar je osnova za kaj takega znižanje javne porabe. Nemogoče je imeti nižje davke, če javna poraba ne bo znižana!« Sedanja vlada naj bi rast javne porabe doslej vsaj zaustavila, kot je pojasnil Bajuk, vendar pa je določena količina dohodkov vseeno potrebna za učinkovito delo, bistvenega pomena pa je ohraniti stabilnost, zato si padca v prihodkih vlada ne more privoščiti. »Nehajte strašiti ljudi z davkom na nepremičnine!« Na koncu Bajukovega nagovora je prišel na vrsto še pričakovani nov »zloglasni« davek na nepremičnine: »S tem davkom se popolnoma brez vsake osnove že vnaprej straši ljudi. Davek na nepremičnine ne pomeni nobenega novega vira dohodka, pač pa bo nadomestil sedaj znano nadomestilo za stavbno zemljišče! Vendar je danes tako, da to nadomestilo plačujejo le tisti, ki so se odločili spoštovati zakone, ogromno pa je še vedno neprijavljenega. Zato se bo pred uvedbo tega davka dobro pregledalo stanje na terenu in potem obdavčilo vse, tudi skrito in ne le tisto, kar je uradno prijavljeno!« Bajuk je nato še enkrat poudaril, da naj se strašenje s tem davkom že enkrat preneha in še zagotovil: »Če bo inventura na terenu opravljena v redu, potem tisti, ki že doslej redno plačujejo nadomestilo, garantirano ne bodo po novi zakonodaji plačevali nič več kot doslej, kvečjemu manj!« Drugi tematski sklop okrogle mize je bil namenjen bodoči kmetijski politiki, ki jo je predstavil poslanec Alojz Sok. Najprej je opozoril na težave in pomanjkljivosti slovenskega kmetijstva, pri čemer je izpostavil zlasti slabo izobrazbeno in starostno strukturo ter preveliko razdrobljenost kmetijskih površin, kljub temu pa je Slovenija poleg Malte edina nova članica EU, ki bo v prihodnje zagotavljala subvencije na ravni petnajste-rice. Za kmetijstvo - v okviru Leader programa oz. programa razvoja podeželja - si je Slovenija za obdobje 2007 do 2013 namreč že izpoga-jala 1.036 milijarde evrov, ki jih bo po tretjinah razdelila v tri programske sklope oz. osi omenjenega Leader programa, najmanjši finančni delček pa bo namenjen še informatizaciji podeželja. Sok je ob koncu nanizal še nekaj pozitivnih davčnih sprememb za kmete (pri določanju normiranih stroškov za dopolnilne dejavnosti in vinogradništvo), ki jih je v zadnjem obdobju sprejela vlada, potem pa opozoril še na to, da se evropska »finančna pipica« lahko (nekoč) zapre in zato je nujno potrebno vzpostavljati takšno konstrukcijo kmetijstva, ki bo znalo in lahko preživelo tudi brez tega. SM Foto: SM Talum Kidričevo • Proizvodnjo v elektrolizi B bodo podaljšali Zaskrbljeni zaradi predloga večinskih lastnikov V kidričevskem Talumu so sprejeli strateško poslovno odločitev, da bodo proizvodnjo v elektrolizi B, za katero so bili zaradi težav pri zagotavljanju električne energije prisiljeni napovedati predčasno ustavitev oktobra letos, podaljšali do 31. oktobra 2007. Želeli smo izvedeti, zakaj je prišlo do spremembe odločitve, pa tudi kakšne posledice pričakujejo. Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek pojasnjuje: »V Talumu se že dalj časa zavedamo dejstva, da elektrolize B ne bo mogoče modernizirati in s tem doseči takšnega tehnološkega nivoja, ki bi bil skladen z IPPC direktivo in odgovarjajočimi slovenskimi predpisi. Modernizacija je vprašljiva predvsem zaradi obsega investicijskih vlaganj ter zaradi težav pri oskrbi z električno energijo. Osnovna odločitev je bila, da proizvodnjo v elektrolizi B prenehamo 31. oktobra 2007. To je skrajni rok, do katerega lahko v tem obratu proizvajamo glede na veljavne predpise, hkrati pa tudi skrajni rok, do katerega mora Talum uskladiti svoje poslovanje z zahtevami IPPC direktive in si pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje. Zaradi težav pri zagotavljanju potrebne električne energije za proizvodnjo elektroliz v prihodnjih letih smo bili prisiljeni pristati predvsem na predčasno zapiranje elektrolize B do 13. oktobra 2006, čeprav smo se zavedali, da je takšno pospešeno zapiranje povezano z vrsto težav, predvsem v obdobju zagona novih pretalitvenih kapacitet ter ob prehodu na prestrukturirani proizvodni program. Kljub sprejeti odločitvi in že sprejetemu operativnemu programu zapiranja proizvodnje je vodstvo podjetja vztrajno iskalo možnosti za zagotavljanje daljšanja proizvodnje in prologiranje datuma zaprtja elektrolize B. In danes lahko sporočim, da nam je uspelo zagotoviti najnujnejše pogoje za nadaljevanje proizvodnje do 31. oktobra 2007.« Kakšne posledice pričakujete po spremembi poslovne odločitve? »Z upočasnjenim zapiranjem bomo dosegli še proizvodnjo dodatnih 20.000 ton aluminija v letu 2007, zapolnitev prodajnega programa v času osvajanja novega programa, optimalno izkoriščenost proizvodnih kapacitet v fazi zaustavljanja elektrolize B, pa seveda tudi racionalnejšo obdelavo in oskrbo nastalih odpadkov ter optimalnejšo kadrovsko zasedbo v Talu-mu. Še pomembnejše pa je dejstvo, da bo na ta način več časa in priložnosti za iskanja najugodnejših rešitev za tiste delavce, ki bodo zaradi zapiranja elektrolize B trajno ostali brez dela v Talumu. Novi situaciji bo ustrezno prilagojen celoten operativni program zapiranja elektrolize.« Predsednik sindikata SKEI v Talumu Milan Fajt pa je ob tem opozoril na zaskrbljujoče dejstvo, ki se pojavlja pred skorajšnjo skupščino družbenikov, zaradi nasprotnega predloga večinskih lastnikov o usodi lanskega bilančnega dobička: »Kot je znano, sta uprava in nadzorni svet Taluma za julijsko zasedanje skupščine družbe Talum predlagala, da se bilančni dobiček za leto 2005 v višini 398.365.495 tolarjev razporedi v rezerve družbe. Gre za polovico bilančnega dobička, o čigar namembnosti po zakonodaji odloča skupščina družbeni- Foto: M. Ozmec Milan Fajt, predsednik sindikata SKEi-Taium, je zaskrbljen zaradi nasprotnega predloga večinskih lastnikov. kov. Prvo polovico dobička sta uprava in nadzorni svet že razporedila v rezerve družbe. Glede na obsežne investicijske projekte, ki jih uresničujemo v Talumu, je bila to edina mogoča rešitev in vsak razumnež bi pričakoval, da bodo podobno ravnali tudi sedanji lastniki Taluma, ki so nam še ne dolgo nazaj prižigali zeleno luč za začete projekte, ki ne bi koristili samo nam zaposlenim, temveč v največji meri tudi njim. Pa smo se izgleda spet bridko motili, kajti Eles, ki je 80-odstotni lastnik Taluma, in Kapitalska družba s 5,78-od-stotnim lastniškim deležem sta, nismo prepričani, da pri polni zavesti, 9. junija 2006 predlagala nasprotni predlog, po katerem bi Talumu za razvoj in investicije pustila blago rečeno ponižujočih Robert Gorjak, priznan vinski strokovnjak, je spregovoril o potencialu Jeruzalemskih goric, ki po njegovem mora staviti na bela vina. Vinarji morajo vsako leto ponuditi prepoznavna vina, ki imajo kontinuiteto okusa in kvalitete. Pri sortnih vinih je prva zapoved prepoznavna sortnost. Naši vinogradniki se bodo morali odločiti, kaj bo glavna ponudba njihovih goric, ki bo dala dobro, cenovno dostopno vino, od katerega se bo dalo živeti. Podobno kot je zvrst Terase, s katero je podjetju Jeruzalem Ormož uspelo v Bruslju dobiti srebrno medaljo. V zvrsti so šipon, šardone, sovinjon in laški rizling, kar naj bi bila optimalna kombinacija za Jeruzalemske gorice. Če bi se takšne zvrsti držali vsi vinogradniki, bi postala prepoznavna za Jeruzalemske gorice. Trg še vedno zahteva sveža, sadna in suha vina, pri katerih je takoj jasno, za kakšno sorto gre, to nekaterim vinarjem že menda dobro uspeva. Sladka, polsladka in rdeča vina naj bodo v naših krajih le spremljevalni program. Vina za imidž, s katerimi vinogradnik zablesti in pritegne kupce, vendar od vin za 12 evrov se ne da živeti, je prepričan Gorjak. Pri tem je izpostavil Čurina, ki svoj imidž gradil prav na takšnih vinih in je dejansko uspel. Gorjakova razmišljanja g g Foto: M. Ozmec S podaljšanjem proizvodnje v elektrolizi B naj bi prihodnje leto v Talumu proizvedli še 20.000 ton aluminija. 10.554,10 tolarjev. Torej se umazana igra večinskih lastnikov Taluma nadaljuje.« Kaj je mogoče sklepati na osnovi takšne odločitve lastnikov? »Na podlagi takega izzivalnega predloga, kot sta si ga privoščila direktorja obeh družb, lahko sklepamo, da gre za očitno posmehovanje vsem v Talumu zaposlenim delavcem, češ, bodite zadovoljni z desetimi jurji, za ostalo se ne brigajte, vi samo delajte! Očitno gre za podcenjevanje naše zdrave pameti, razen če bomo mirno dopu- stili, da se takšen sklep realizira. Očitno gre za napoved tega, kar želi lastnik početi tudi v bodoče, po zamenjavi nadzornega sveta in sedanjega vodstva, torej onemogočiti razvoj Taluma in doseči prenehanje proizvodnje v vseh elektrolizah, da bi lahko prekupčeval z električno energijo! Skratka gre za neokusno izzivanje vseh nas in naših predhodnikov, ki smo v bližnji in malo manj bližnji preteklosti skrbeli za nenehen razvoj ne samo naše tovarne, temveč tudi vse regije, ki se ravno ne more pohvaliti s podobnimi uspehi. Še bolj kot takšno primitivno razkazovanje moči in namenov nas mora skrbeti dejstvo, da na to ne reagira prav nihče od odgovornih v samem vrhu države. Prav zato je v tem kritičnem trenutku več kot na mestu vprašanje: Ali je mogoče to razumeti kot podporo tem nakanam ali pa je to le čista brezbrižnost odgovornih? O tem smo pisno seznanili tudi ministrstvo za gospodarstvo oziroma ministra Vizjaka.« M. Ozmec Svetinje • 4. salon prleških vinarjev Prepoznavna bela vina Na 4. salonu prleških vinarjev Jeruzalem 2006, ki se je dogajal minulo soboto v Svetinjski kleti, so se predstavili izbrani prleški pridelovalci - Dveri Pax, Jeruzalem Ormož, Krainz, Krajnc, Kupljen, Miro in gostujoči vinar iz južne Štajerske Polz. Vinski dogodek je s hrano spremljala Hiša kulinari-ke Jezeršek, nastopil pa je tudi New Swing Quartet. drugače pa je v deželah bivše te dežele niso članice EU. jim v veliko pomoč Slovenci Jugoslavije, kjer so slovenska vina poznana in zelo cenjena, vendar je kupna moč nizka, živahnejše trgovanje pa ovira administracija, saj Precej vina prodajo v Bosno, Avstrijo, Nemčijo, tudi na Poljsko, po novem pa tudi v Kanado in Norveško. Izvozni krog se širi, pri tem pa so in državljani bivših republik nekdanje skupne države, ki naše vino poznajo, cenijo in promovirajo. vki je nadaljeval Danilo Šnajder iz kleti Jeruzalem Ormož, ki je spregovoril o tem, kako izkoristiti potencial Jeruzalemskih goric. Kljub temu da se pri nas pridela odlično vino, pa je slovenski trg prenasičen in se je treba ozirati po tujih trgih, je povedal Samo Simo-nič iz kleti Jeruzalem Ormož, kjer so si za cilj postavili izvoziti 40 % proizvodnje, pri čemer je seveda optimalno, da se vino proda čim bližje. Povedal je, da se predstavljajo na sejmih, kjer jih pesti predvsem to, da so slovenska vina nerazpoznavna, da je predvsem na zahodu prisotna negativna percepcija regije, od koder prihajamo. Povsem 4. salon prleških vinarjev Jeruzalem 2006 je bil lepo obiskan, publiki pa so se z odličnimi vini predstavili Dveri Pax, Jeruzalem Ormož, Krainz, Krajnc, Kupljen, Miro in gostujoči vinar iz južne Štajerske Polz. Foto: vki Ptuj • Bazeni energije 2006 Vroče, vroče, vroče ... Bazeni energije, tradicionalna poletna zabava ob bazenu, so eden najodmevnejših, vsekakor pa eden najbolj množičnih projektov Kluba ptujskih študentov. Letos bodo organizatorji sicer zaradi vladnih ukrepov o študentskem delu (iz tega vira se namreč v največji meri financirajo študentske aktivnosti) prisiljeni k varčevanju, vendar pa bo kljub vsem veselo, vroče in mokro. Predsednik Kluba ptujskih študentov Luka Žižek nam spremembe takole pojasnjuje: "Zaradi sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarova- nju za primer brezposelnosti se ukinja avtonomno organiziranje študentov. Sprejeti amandmaji so na novo določili razmerje delitve koncesij- ske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov, po novem pa bi študentom in dijakom delo posredovali tudi zavodi za zaposlovanje, ki koncesijske dajatve ne bi odvajali za financiranje študentskih organizacij. Konkretno to pomeni, da bodo tri študentske organizacije univerz in petdeset študentskih klubov po vsej Sloveniji s tem izgubili svoj vir financiranja. Prisiljeni bodo v zaprtje več tisoč projektov in dejavnosti, med katerimi so tri študentske založbe, dve radijski postaji, zelo veliko kulturnih dogodkov in festivalov, šport-no-rekreacijskih projektov, Foto: Dženana Bećirović Ptuj • Pomladna vetrnica 2006 - drugič! Migajmo skupaj Pomladna vetrnica je bila letos prvič prestavljena zaradi slabega vremena. Namesto v soboto, 10. junija, ko je bilo zelo hladno in je deževalo, jo bomo izvedli v nedeljo, 25. junija. Pomladna vetrnica 2006 ' nedeljo, 25. junija 2006, med 16. in 19. uro glasbena gostja na Mestnem stadionu Ptuj Damjana Golavšek Otroci imajo brezpiačen vstop, vstopnina za odrasleje 700 SIT. Na prireditev pridite peš aii s koiesi! S sabo prinesite odeje za udobno sedenje na travi! V primeru dežja prireditev odpade. -k LDS LIBERALIMA DEIVIOKRACIJA SLOVENIJE Svetniki Mestne občine Ptuj iz svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob DNEVU DRŽAVNOSTI. Vljudno vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v Mestni občini Ptuj. Vodja svetniške skupine Emil Mesaric Predsednica MG LDS Ptuj Lidija Majnik Predsednik MLD Gregor Šmigoc izobraževalnih, svetovalnih in drugih dejavnosti." In kako se bo to poznalo na ptujskem projektu Bazeni energije? "Zaradi grožnje o zmanjšanju finančnih sredstev, ki jo Klub ptujskih študentov jemlje zelo resno, smo se odločili za finančno sprejemljivejši program, ki po kvaliteti ne bo zaostajal za programi prejšnjih let. Tako bodo na letošnjih Bazenih energije nastopili: DJ Dado, Ljubljana (hip-hop), DJ Borka, Ljubljana (hip-hop), DJ Beat, Ptuj (house), DJ Martini, Maribor (house), DJ T & DJ Magix, Ptuj (house), DJ Sam.O.Sim, Ptuj (house) in DJ Pepi, Maribor (komerciala). Za popestritev dogajanja bo poskrbel tudi mešani mladinski pevski zbor Osti jarej Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki pripravlja prav poseben poletni program. Ves dan bodo potekale številne nagradne in športne igre, ki jih bo spremljal bogat animacijski program." Sicer pa si več o programu lahko preberete na: www.ba-zenienergije.si - in se pridite zabavat! Ur Zaradi številnih prireditev ob dnevu državnosti smo spremenili tudi prostor prireditve, tako da se bo 12. Pomladna vetrnica vrtela na Mestnem stadionu Ptuj. Vsebina in program prireditve ostajata nespremenjena, prav tako ura. Veselo miganje z gospo Pomladno vetrnico, Juhi-jem, Damjano Golavšek, plesalci PC Mambo in PŠ Power Dancers ter mnogimi drugimi prijatelji otrok se bo začelo ob 16. uri, trajalo pa bo do 19. ure. Tudi tokrat vabimo javnost na prireditev peš in s kolesi, kar bo zaradi lokacije za Ptujčane še lažje izvedljivo. Otroci imajo seveda prost vstop, vstopnina za odrasle pa je 700 SIT. Obiskovalce vabimo, da s sabo prinesejo odeje in blazine za udobno sedenje. Prijazno vabljeni! Organizatorji Od tod in tam Ptuj • Godci godjo prav na glas Foto: Črtomir Goznik V romanskem palaciju ptujskega gradu so 14. junija odprli gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Koper. Razstava Godci god'jo predstavlja v sliki in besedi ljudska glasbila in glasbeno izročilo severne Istre, Čičarije, Brkinov in Bistriškega. Odprtje razstave so z nastopom obogatili člani istrske glasbene skupine Šavrinski godci, obiskovalci pa so lahko uživali ob vinski kapljici iz kleti Santomas, še posebej malvazije in refoška. Po razstavi sta vodila etnomuzikolog Dario Marušič in glasbenik Marino Kranjac. MG Ptuj • Na Potrčevi 34 ni miru Foto: Črtomir Goznik V zadnjih letih smo v Štajerskem tedniku večkrat pisali o tem, da je na območju Potrčeve 34, kjer je tudi balinišče in sedež Športnega društva Center, večino prostora samega objekta pa zaseda KKS Ptuj, občasno precej nereda, ki ga povzroča skupina mladih. Nekaj časa naj bi vladalo zatišje, o tem, da ne bodo več uničevali objekta in okolice je bil sklenjen neke vrste "dogovor" z enim od krajanov tega^ območja, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z objekti MČ Center. Mestna četrt jim je celo pripravljena odstopiti nekdanje skladišče, urediti nadstrešnico in poploščiti del dvorišča, o tem so razpravljali na majski seji sveta četrti. Balinišče, ki ga je v lanskem letu uporabljalo Sožitje, so letos dobili v uporabo člani ptujske podružnice za multiplo sklerozo. Ko jim je vodstvo športnega društva Center odprlo prostore, ki jih bodo lahko uporabljali, med drugim tudi sanitarije, je bilo presenečenje veliko. Da so se znesli nad električno napeljavo, to so videli ob enem odprejšnjih obiskov, stanje v sanitarijah pa jih je dobesedno osupnilo, še najbolj zato, ker so se jih lotili skozi majhno odprtino. V Mestni hiši na Ptuju so si sicer začasno oddahnili, ker so ujeli vandala, ki je uničeval staro Mestno pokopališče, zdaj imajo opravka z novim primerom. Gre namreč za objekte, ki so si jih "poobčinarili", zato jim ne more biti vseeno, kaj se dogaja z njimi. MG SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob dnevu državnosti ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar Mestni odbor SDS Ptuj predsednik lO Rajko Fajt, univ. dipl. inž. Kidričevo • Deveto občinsko praznovanje Osrednja slovesnost v nedeljo v Apačah V občini Kidričevo, kjer bodo konec tedna sklenili krog številnih prireditev, ki se ob 9. občinskem prazniku vrstijo že od začetka meseca, so po besedah podžupana Jožeta Murka zelo zadovoljni, saj so okoli 1,2 milijarde sredstev občinskega proračuna gospodarno naložili. Kot je povedal podžupan Jože Murko, sodi med pomembnejše investicije izgradnja Obrtne cone, ki nastaja na okoli 2 ha zemljišč na območju ob nekdanjem taborišču v Kidričevem. Projekt ureditve infrastrukture za osem načrtovanih parcel, ki so namenjene obrtnikom in podjetnikom, je te dni že v zaključni fazi in naj bi veljal okoli 297 milijonov, od tega naj bi 123 milijonov zagotovili iz lastnih sredstev, dobrih 173 milijonov pa naj bi pridobili iz strukturnih skladov. Vse je pripravljeno za modernizacijo Tovarniške ceste v Kidričevem, dela naj bi pričeli že 1. julija, modernizacija prvega odseka 1,2 km tlakovane ceste, ki je stara prek 60 let, pa naj bi z ureditvijo vseh križišč in prehoda za pešce do Njiverc veljala 127 milijonov tolarjev. V zaključni fazi je tudi urejanje dokumentacije za izgradnjo Centra za ločeno zbiranje odpadkov, ki ga bodo zgradili na območju zapuščene gramoznice ob križišču odseka ceste Talum-Hajdina, nasproti perutninskih farm. Investicija naj bi veljala okoli 34 milijonov, od tega naj bi 25 milijonov vložila občina, preostalo pa država. »Sicer smo v tem obdobju iz proračunskih sredstev realizirali tudi več manjših in prav tako pomembnih projektov. Uredili smo športni park v Njivercah, ki je veljal 25 milijonov, z izdatnim kjer smo za redno dejavnost namenili 11 milijonov, poleg tega pa še 25 milijonov za nabavo novega gasilskega vozila PGD Lovrenc, ki bo brez opreme veljalo okoli 36 milijonov,« pravi Murko in končuje: »Bogat krog prireditev, ki se v počastitev 9. občinskega praznika vrstijo že od začetka meseca, bomo zaokrožili to nedeljo, 25. junija, ob 15. uri z osrednjo sklepno slovesnostjo v športnem parku v Apačah. Vabim vse občane, da se prireditev udeležijo, ob našem skupnem prazniku pa vsem iskrene čestitke in prijetno praznovanje!« M. Ozmec Podžupan občine Kidričevo Jože čini zadovoljen. Foto: M. Ozmec Murko je z gospodarjenjem v ob- sodelovanjem krajanov smo uredili tudi športni park v Apačah, ki bo veljal okoli 15 milijonov, v Apačah pa smo Foto: M. Ozmec Osrednja sklepna slovesnost bo tokrat v prenovljenem in dograjenem športnem parku v Apačah. Lovrenc • Zgoščenka Fantov treh vasi Prepevajo že 40 let Minulo soboto, 17. junija, so v kulturni dvorani v Lovrencu pripravili jubilejni koncert ob 40-letnici pevske skupine Fantje treh vasi, ki deluje v okviru Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju. Jubilantom, ki so predstavili pesmi s svoje nove zgoščenke, so s pesmijo čestitali pevke in pevci petih skupin ljudskih pevcev: Gmajnarice iz KD Valentin Žumer v Hajdošah, Va- ški pevci in godci KD Bukovci, Muzikanti iz Lancove vasi, Ljudski pevci iz KD Cirkulane ter Pevke treh vasi iz okolice Žalca. Posebej prisrčno doživetje je bilo za ljubitelje ljud- Foto: M. Ozmec Fantje treh vasi ob svoji 40-letnici: (z desne) Ciril Bauman, Stanko Soršak, Jože Bauman in Slavko Pulko skega petja, ko je s Fanti treh vasi zapel tudi njihov nekdanji član Franc Mlakar. Jubilantom, ki so v štirih desetletjih poleg številnih nastopov in snemanj izdali tudi dve kaseti in dve zgoščenki, sta čestitali tudi Sonja Stepanov, predsednica KD Lovrenc, ter Nataša Petrovič, vodja Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, ki je Fantom treh vasi ob 40-letnem jubileju izročila posebno priznanje sklada. Kot se za jubilej spodobi, so poskrbeli tudi za jubilejno torto, ki sta jo na oder pripeljala člana sekcije Mladi godci in pevci KD Lovrenc, pevsko slavje pa so sklenili s skupno pesmijo vseh nastopajočih, ki jim je z veseljem pritegnilo tudi navdušeno občinstvo v dvorani. -OM adaptirali in na novo prekrili tudi dom krajanov, kar je veljalo okoli 8 milijonov. V Starošincah smo krajanom pomagali pri izgradnji kmečkega muzeja Zbirka podeželja, pri izgradnji prizidka h gasilskemu domu in obnovi vaške kapele. V naselju Kidričevo te dni potekajo dela pri obnovi javne razsvetljave, vse pa je že pripravljeno na pričetek največje občinske investicije, na izgradnjo novega vrtca ob OŠ Kidričevo, ki naj bi ga pričeli graditi jeseni,« zatrjuje Jože Murko Občina Kidričevo v sodelovanju z evropskim socialnim skladom sodeluje tudi pri zaposlitvenem programu »rav-nljive skupine«, pri čemer so v okviru občinskega režijskega obrata zaposlili pet oseb in tako pridobili okoli 12 milijonov tolarjev. V pripravi pa je tudi obsežen projekt združevanja, oziroma komasacije okoli 640 ha zemljišč vzhodno od Cirkovc pod nazivom Dravsko polje II; delati naj bi pričeli še letos, investicija pa bo veljala okoli 84 milijonov. Avgusta naj bi začeli tudi izgradnjo kanalizacije v Kungoti, ki naj bi veljala okoli 35 milijonov. »Precej sredstev pa smo namenili tudi za obnovo kulturnih spomenikov v občini ter za delovanje številnih društev in organizacij. Še posebej na področju Požarnega varstva, Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik! CENTRALNE KURJAVE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI In PLINSKE INSTALACIJE Franc ŠALAMUN s.p. KIDRIČEVO, Tovarniška c. 22, Tel./Fax: 02/796-3301, Mob: 041/640-225 Oh občinskem prazniku Občine Kidričevo Vam iskreno čestitamo in se priporočamo s svojimi tekstilnimi izdelki. _MEROT d.o.o.,Brezie pri Ločah 1/A, Loče, telefon 03 57 63 407 PE Kidritevo, TovamiSka c. 8, telefon 02 798 05 73; PE Ptuj, Potičeva c. 2, telefon 02 798 05 70; PE Ormož, L|iitomerska c. 3, telefon 02 741 75 40; PE Zg. Polskeva; PE Šentjur; PE Brezje. OBČINA KIDRIČEVO Vabimo Vas na osrednjo prireditev ob 9. občinskem prazniku Občine Kidričevo in dnevu državnosti v nedeljo, 25. junija 2006, ob i5. uri v prireditveni šotor v Športni park Apače. Občina Kidričevo Podžupan: Jože Murko Ormož • Obogatili ponudbo hotela Svetovno prvenstvo na terasi V ormoškem hotelu poskušajo s svojo ponudbo pritegniti domače in tuje goste. Po lanski spremembi lastništva ima od začetka leta hotel tudi novo vodstvo. Strokovna direktorica je postala Ljuba Pevec. Povedala je, da 29 zaposlenih poskuša predvsem z različnimi tematski dnevi pritegniti goste v hotel. »Če ponudiš ples ob živi glasbi, to danes ni dovolj, ljudje si želijo več,« je prepričana Pevčeva. Od februarja pa do sedaj so pripravili več prireditev. Imeli so slow food večer, kjer so gostje uživali v večerji z več hodi v družbi odličnega vina. Hrano so pripravili hotelski kuharji, ki sicer kuhajo predvsem družbeno prehrano, zato je bil ta večer tudi za njih velik izziv. Namesto že uveljavljenega tedna žitaric so letos ponudili teden zdrave prehrane. Da hrana ne bi bila preveč suhoparna, so žitaricam dodali solate in omake z zelenjavo. Dieta je bila tako malo manj stroga in veliko okusnejša. Določene recepte iz te diete uporabljajo tudi v vsakodnevni pripravi hrane. Pripravili so tudi zabavo na letnem vrtu z novim glasbenikom. Trudijo se poiskati večstranske glasbenike, ki vedo, da je poleg glasbe gostom potrebno ponuditi tudi zabavo. Obiskal jih je barman, ki je na nedavni coctail zabavi mešal pijače. Sicer pa se v hotelu menda vedno kaj dogaja. Za po- V ormoškem hotelu se z različno ponudbo trudijo pritegniti ciljno publiko. pestritev dnevnih malic so uvedli ponudbo obroka 90-dnevne ločevalne diete. Na lani prenovljeni letni terasi v teh dneh lahko moške družbe spremljajo SP v nogometu. V ta namen so se tehnično dobro opremili, znižali pa so tudi cene nekateri hrani in pijačam. Hotel se vse bolj tesno povezuje s turističnimi centri in organizacijami, dobro pa sodeluje tudi z ormoškim mladinskim centrom, ki je organiziral številne tematske večere, ki jim je sledil after party. Veliko si obetajo tudi od vključitve v grozd malih hotelov Slovenije, v okviru katerega želijo skupaj prodreti na širše tržišče. Po okrilje TGV Grozd sodi tudi Svetinjska klet. Med novejše dejavnosti sodi tudi dostava hrane, prirejanje večjih piknikov, ponujajo pa tudi prostor za praznovanje otroških rojstnih dni. Najnovejša atrakcija je najem štiri-kolesnikov. Pri Svetinjah si je namreč mogoče vsak konec tedna najeti zanimiva vozila in se zapoditi med goricami. Ormoški hotel tako ostaja v veliki meri namenjen domačinom, za goste od drugod pa so pripravili različne ponudbe za pomlad in poletje v Prlekiji. Gostom želijo ponuditi več kot le nočitev, bivanje kombinirajo z obiski term, športnimi in pohodnimi aktivnostmi, za ogled kulturnih znamenitosti pa imajo na voljo tudi turistično vodičko z licenco. vki Ormož • Kdo bo skrbel za dobrodošlico v deželici Polepšali mejni prehod Preko meddržavnega mejnega prehoda Ormož lahko prestopajo državljani 26 držav EU in Hrvaške. Dnevno mejo prestopi okrog 800 do 1000 vozil, avtobusi in tovorna vozila. Ko se iz hrvaške strani pripeljete čez dravski most, vas najprej pozdravi tabla, ki vas opozarja, da vstopate v Evropsko unijo, nato še napis, da je to Republika Slovenija. In že nekaj časa vas pred nadstrešnico mejnega prehoda pozdravijo tudi rože, ki naj bi ponazarjale skrb prebivalcev naše dežele za njeno urejenost. Te rože pa niso zrasle pod ženskimi rokami, kot si sedaj najverjetneje mislite. Med cariniki in policisti, ki delajo na tem mejnem prehodu, ni niti ene ženske, kljub temu pa jim ni niti najmanj vseeno, kakšno je njihovo delovno okolje in kakšen vtis dobijo tisti, ki prestopajo mejo, o mejnem prehodu, Ormožu in Sloveniji. Pred leti so bili takega mnenja tudi v občini in državi, zato so na mejne prehode namesti- Na mejnem prehodu v Ormožu so zacvetele rože. li korita, v katera so posadili grmovnice in sezonsko cvetje. Posebne komisije so celo ocenjevale urejenost mejnih prehodov in tudi prehodi v občini Ormož so se vedno dobro odrezali. Je že tako, da imamo vsi radi lepo in urejeno delovno okolje. Odkar pa občina Ormož na mejnem prehodu v Središču ob Dravi več ne pobira takse od tovornjakarjev, pa tudi ni vira, iz katerega bi se financiralo urejanje korit na mejnih prehodih. Za vse drugo vzdrževanje, ki je sicer zadovoljivo, pa je preko pogodbenih izvajalcev pristojna država. Na mejnem prehodu Ormož je 15 korit, ki so še nedavno kazala klavrno podobo: namesto rož sta poganjala trava in dračje. Cariniki in policisti so tako drugo leto zapored samoiniciativno zbrali denar, kupili zemljo za korita, nekaj sadik so jim z vrtov sponzorirale soproge, z lepo gesto pa se je izkazal tudi lastnik cvetličarne Palma, ki je udarnikom podaril okrog 50 sadik različnega cvetja. Podobno so se organizirali tudi zaposleni na mejnem prehodu Središče ob Dravi, kjer pa so morali poskrbeti za kar okrog 60 korit. Ker bi ureditev s sadikami predstavljala prevelik izdatek za zaposlene, so se odločili za cenejšo varianto: korita so zasejali s poletnim cvetjem. Zaposleni so tako s prostovoljnim delom in dobrodelnimi prispevki še enkrat rešili izgled in s tem tudi ugled države. Nobene skrbi ni, da za rože ne bi lepo skrbeli, a spet bo prišla jesen, ko bo korita potrebno ponovno urediti. Do takrat pa je dovolj časa, da se država in občina končno dogovorita, kaj sodi v čigavo pristojnost in kaj bodo jeseni, ko rože odcvetijo, naredili s koriti. Če zanje nihče ne namerava skrbeti, je najbolje, da jih odstranijo. Saj nikjer ne piše, da mora popotnike ob vstopu v Slovenijo pozdraviti cvetje, res pa je, da je lepo. vki Od tod in tam Ptuj • Nova sezona Bralne terase Foto: Črtomir Goznik V soboto, 17. junija, se je pred Mladinsko knjigo, pod premajhnim platnenim nadstreškom, zato so se morali nekateri pred močnimi sončnimi žarki zavarovati z dežniki, pričela nova sezona Bralne terase z vodilno bralko in pravljičarko za mlade in malo starejše, večno Liljano Klemenčič. To je bila tudi priložnost, da je udeležence, ki se jim je pridružil tudi novi direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Ne-udauer, pozdravila Metka Zver, vodja trženja MK Ljubljana (na fotografiji). Za glasbene užitke je skrbel kitarist David Hojsak, maturant ptujske gimnazije in bodoči glasbeni pedagog. Svoja dela je tokrat predstavila mladinska pisateljica Janja Vidmar, tudi predsednica sekcije za mladinsko književnost pri Društvu pisateljev Slovenije, letošnja dobitnica deset-nice, nagrade za najboljšo mladinsko knjigo. Bralna terasa se nadaljuje to soboto z numerologom Danom Sovinom. MG Ptuj • Nastop pihalnih godb Foto: Črtomir Goznik V okviru praznovanja 120-letnice TD Ptuj sta v soboto na Mestnem trgu na Ptuju nastopila godba na pihala Talum iz Kidričevega in Pihalni orkester Ptuj. Njun nastop je privabil številne Ptujčane. Prva sobota v okviru koledarja poletnih prireditev na Ptuju je dober napovednik za poletje v mestu ob Dravi, saj se je mesto dobesedno dušilo v številnih prireditvah. Upati je, da bo tako vse poletje, da bodo tudi sobotni dopoldnevi nabiti s takšno ali drugačno kulturno vsebino. Društev na Ptuju, ki imajo kaj pokazati, je veliko, zakaj ne bi bil Mestni trg junija, julija in avgusta njihov stalni prire-ditveniprostor. Za tiste, ki večno nergajo, da se na Ptuju nič ne dogaja, velja priporočilo, da naj občasno le pogledajo v koledar poletnih prireditev. Glede na to, da je izšel v nakladi 16 tisoč izvodov, da ga je prejelo vsako gospodinjstvo v MO Ptuj, to seveda ne bo težko. V koledarju so zajete vse prireditve na Ptuju od 15. junija do 30. septembra, ki so jih organizatorji pravočasno prijavili. MG Ormož • Ob dnevu očetov V Mladinskem centru Ormož so se odločili posebej obeležiti očetovski dan, 17. junij. Za ta dan, za razliko od materinskega dneva, marsikdo sploh ne ve, vendar so si sodobni očetje s svojim angažmajem v družinskem življenju in deležem pri vzgoji otrok tak dan gotovo zaslužili. V MC Ormož so jim namenili literarni večer, v katerem sta nastopila Katarina Majdič in Domen Obilčnik, vodila pa ga je Saška Ozmec. Katarina Majdič je mlada, 15-letna Ormožanka, ki je pravkar zaključila osnovno šolo. Predstavila je več pesmi, ki so navdihnjene z mladostno življenjsko energijo, nežno ljubeznijo, ki hrepeni in pričakuje. K pisanju se zateče, ko se mora pogovoriti sama s seboj, pesnikovanje ji pomaga pri iskanju identitete, prebolevanju krivic, za katere mladostnik verjame, da se mu dogajajo, in občutkov melanholije. Literarni večer je z glasbo spremljal Domen Obilčnik, obetavni mladi kitarist, študent prvega letnika Akademije za glasbo. vki Foto: vki Foto: vki Foto: vki Dornava • Slovesno ob občinskem prazniku Občinska »lepotica« je začetek novega občinskega centra Sklepna slovesnost ob letošnjem 11. občinskem prazniku Dornave se je začela nekoliko drugače kot običajno: številna društva s prapori so se ob spremljavi pihalnega orkestra s pohodom od stare do popolnoma nove večnamenske občinske stavbe simbolično poslovila od stare stavbe, ki je predvidena za rušenje. Župan Franc Segula in tajnik Jožef Munda z letošnjimi občinskimi nagrajenci: Darinko Žnidarič, Francem Cigiarjem, Francem Kukov-cem, Janezom Meškom in Jožico Kovačec (vrtnarstvo Kovačec). S takšnim uvodnim dejanjem se je zaznamovalo tudi jedro letošnje proslave, na kateri je kot slavnostni govornik o dosežkih občine v zadnjem letu in obdobju nasploh spregovoril župan Franc Šegula: »Res smo majhna, a dovolj opazna in prepoznavna občina, ki se z vsakim dnem in letom dokazuje z novimi pridobitvami ter dosežki. Posebej to zadnje leto lahko s ponosom označim kot eno največjih in najpomembnejših na investicijskem področju, kjer smo naredili ogromno za dvig kvalitete življenja naših občanov. Sem spada tudi dograditev nove večnamen- ske občinske dvorane, ki jo bomo danes uradno odprli, v njej pa bo v kratkem začela delati sodobna pošta, ki jo v občini nujno potrebujemo, že v začetku naslednjega leta pa bosta v tej stavbi začela delati tudi zobozdravnik in zdravnik!« Župan je v nadaljevanju omenil še druge velike investicije, med katere spada izgradnja kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu in ki so tik pred zaključkom, nato pa se zahvalil za uspešno opravljeno delo na novi stavbi, ki se arhitekturno zliva z okolico, arhitektu Bojanu Kraševcu, podjetju Gra- dis Gradnje Ptuj ter izvajalcu nadzora TMD Ptuj, za konec pa še poudaril: »Tu pred nami nastaja novi, sodobni center občine!« S temi besedami je dal vedeti, da je občinska stavba šele začetek večjega projekta ureditve občinskega centra, ki naj bi dokončno podobo z vsemi potrebnimi dejavnostmi dobival v naslednjih letih. Po županovem nagovoru je sledila podelitev priznanj najzaslužnejšim občanom. Letos je po sklepu občinskega sveta posebno priznanje občine prejela predmetna učiteljica Darinka Žnidarič za uspešno in požrtvovalno delo z mla- Sklepni in hkrati glavni del proslave ob občinskem prazniku je bilo odprtje nove večnamenske ob-činske,,stavbe: trak je ob prisotnosti poslancev Franca Pukšiča in Branka Mariniča prerezal župan Franc Segula. dimi na področju kulture. Prejemniki plaket pa so bili letos izbrani med uspešnimi podjetniki; župan jih je izročil Francu Ciglarju, Francu Kukovcu, Janezu Mešku in vrtnarstvu Kovačec. Proslava se je nato nadaljevala s pisano paleto nastopov otrok iz vrtca, glasbene šole, dornavskega okteta, citrar-skim vložkom varovanke dornavskega zavoda ter številnih ljudskih pevcev iz vseh društev. Med vabljenimi gosti sta na oder stopila oba prisotna poslanca; Branko Marinič in Franc Pukšič, oba seveda s čestitkami za uspešno delo, razvoj in nove pridobitve občine, kar je bilo povsem upravičeno, saj so, če že drugo ni bilo vidno očesu, številni občani sedeli in stali v blagodejni senci občinske velikanke, ki se je je kar hitro oprijel vzdevek »dornavska lepotica«. Slednja je bila vse do sklepnega dela proslave »pre-pasana« in zaprta s trakom in je počakala še na blagoslov domačega župnika, potem pa je sledilo tisto najpomembnejše: župan Šegula je ob asistenci obeh poslancev v znak uradne otvoritve prere-zal trak na vhodnih vratih, za njimi pa se je v notranjost, na ogled sicer še neopremljenih prostorov, vsula nepregledna množica občanov. Da se je praznik občine Dornava potem ob dobri hrani in zanimivem kramljanju udeležencev zavlekel še pozno v večer, pa je že tako tradicija. Od tod in tam Dornava • OO N.Si ima županskega kandidata Predvolilni čas postaja vse bolj napet, kar dokazujejo vedno nove kandidature političnih strank za župane. N.Si je tako že javno razglasila svoje kandidate za ptujskega in gorišniškega župana, pred kratkim pa je svojo kandidaturo potrdil tudi član OO N.Si Dornava Rajko Janže-kovič, sicer tudi svetnik v dornavskem občinskem svetu in direktor občinske uprave v občini Trnovska vas, pred kratkim pa ga je vlada RS imenovala tudi v svet Zavoda dr. Marijana Borštnarja. »Razlog za mojo kandidaturo je predvsem v tem, da se doseže bolj pregledno in transpa-rentno poslovanje občine, da bodo možnosti vseh čimbolj enake,« je poudaril Janžekovič. Sicer pa v dornavskem občinskem odboru N.Si napovedujejo tudi kandidate za člane občinskega sveta v vseh volilnih enotah, ki jih bodo razglasili v juliju. SM Pobrežje • Glasbeni večer Pobreški vaški dom je v sobotnem, najprej nekoliko deževnem večeru odmeval od pesmi in glasbe. Prireditev, ki so jo organizatorji poimenovali Spoznajmo se v pesmi, plesu in glasbi, je bila posvečena predstavitvi več skupin, ki se tako ali drugače ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo. Na odru so se pred polno dvorano obiskovalcev predstavili: domači tamburaški orkester z ljudskima pesmima Ančki-na polka in Roža na vrtu, s harmoniko pa jih je spremljal Rajko Vrbančič, MPZ s pesmima Dekle na vrtu in Rasti rožmarin, sledili so Jurovski fantje, pa ljudska godca Joža in Jožek Milošič, za konec večera pa so se pobreškim obiskovalcem prvič predstavili še Veseli Jožeki. SM Polenšak • Pokalno tekmovanje v hidrantni vaji Dan pred osrednjo proslavo ob dornavskem občinskem prazniku je bilo zelo živahno v centru Polenšaka. Domače PGD je namreč v sklopu prireditev ob tokratnem prazniku organiziralo pokalno tekmovanje v hidrantni vaji, ki se ga je udeležilo 18 ekip. Kot je povedal poveljnik PGD Polenšak Stanko Rakuša, je šlo za tretje tekmovanje v okviru lige (prvi dve sta bili izvedeni v Žamencih in Prvencih), rezultati pa štejejo za skupno uvrstitev v ligi. Sedemčlanske ekipe, tekmovale so tako moške kot ženske desetine, so pokazale odlično pripravljenost, veselja pa ni skazila niti poznopopoldanska nevihta, po kateri se je na igrišču pred gasilskim domom začelo veselo druženje z ansamblom Lisjaki in prelestno Sašo Lendero. SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Videm • Zupan odgovarja Idi Vindiš Belšak »Denar za vodovod se ne sešteva, ampak prenaša! « Na zapis z izredne seje KS Leskovec, v katerem predsednica Ida Vindiš Belšak v imenu krajanov navaja, da je občina sredstva za izgradnjo vodovoda porabljala v druge namene, namesto da bi jih zaradi neizvedbe del seštevala, se je odzval videmski župan Friderik Bračič, ki zadevo pojasnjuje popolnoma drugače. Po prepričanju krajanov, ki ga povzema Ida Vindiš Belšak, bi moralo biti v letošnjem letu na postavki občinskega proračuna (skupaj s plačanimi prispevki občanov) okrog 118 milijonov tolarjev. Takšen znesek naj bi se nabral v roku štirih let, odkar je izgradnja vodovoda planirana, do izvedbe pa še vedno ni prišlo. Belšakova stomilijonsko cifro pojasnjuje s tem, da je bilo pred štirimi leti za vodovod planiranih 16 milijonov tolarjev, naslednje leto 46, nato pa 52 milijonov. V letošnjem občinskem proračunu pa je za vodovod rezerviranih le 53 milijonov tolarjev, večino od tega pa predstavljajo prispevki občanov (35 milijonov). Zaradi planiranja izgradnje vodovoda vsako leto posebej pa so se, po besedah Belšakove, krajani Leskovca morali odrekati (tudi) skupnim investicijam. Župan Friderik Bračič pa se s takšno razlago nikakor ne strinja: »Interpretacija je popolnoma napačna, gre namreč za to, da je občina Župan Friderik Bračič: »Občina je za izgradnjo prve faze vodovoda že leta 2004 planirala 19,5 milijona tolarjev in ta denar se na proračunski postavki prenaša od takrat pa do same izvedbe del. Ničesar nismo porabili za druge namene!« sredstva v višini 19,5 milijona za izgradnjo vodovoda planirala že leta 2004, ker se je pričakovalo, da se bo izgradnja v kratkem začela. Ker pa se to ni zgodilo, je občina svoj del sredstev, ■ ■ 1 m Okoljski minister Janez Podobnik: »Danes sem dobil zagotovilo od Andreja Bajuka, da je sklep podpisan!« Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je v nagovoru ob videmskem občinskem prazniku zagotovil, da je peripetij in zapletov okoli izdaje sklepa občini Videm za razpis za izvajalca del za izgradnjo vodovoda zdaj resnično konec: »Prav danes, kakor mi je bilo sporočeno, je finančno ministrstvo podpisalo sklep o sofinanciranju prve faze izgradnje. Država kot soinvestitor bo v letošnjem letu sofinancirala izgradnjo s 165 milijoni tolarjev, enako vsoto zagotavlja za leto 2007, razlika (gre za približno 400 milijonov, op. a.) pa je že planirana za leti 2008 in 2009, potrjena pa bo s sprejetjem državnega proračuna. Dajem svojo besedo, da bo sklep finančnega ministrstva že ta teden na občini Videm kot nosilki projekta in če ne bo pritožb na izbranega izvajalca po razpisu, se dela lahko začnejo v jeseni!« se pravi 19,5 milijona, prenesla v naslednje leto, in ker do začetka del spet ni prišlo, so se sredstva v tej višini spet prenesla v letošnji proračun. Hkrati pa so se na postavki za vodovod zbirali tudi prispevki občanov, zato se je vrednost postavke povečevala iz leta v leto. Občina torej ni porabila niti tolarja predvidenih sredstev, ampak so v celoti ostajala na postavki. Povsem napačno pa je razumevanje, da se sredstva iz leta v leto seštevajo! Ker se je realizacija projekta iz leta v leto prestavljala oz. prenašala, smo skladno s tem prenašali tudi predvidena sredstva!« Če projekt ne bo izveden niti letos, se bo rezerviran denar oz. postavka pač spet prenesla v naslednje leto. Občina pa bo sicer za izvedbo druge faze vodovoda morala planirati še dodatna sredstva, približno 50 milijonov, proračunska postavka za to fazo izgradnje pa se bo oblikovala šele po izvedbi prve faze oz. hkrati z njo, predvidoma v proračunu za leto 2007. »Treba se je zavedati, da je finančna konstrukcija postavljena in potrjena s strani ministrstva in občina mora plačati svoj del obveznosti, del te pa so tudi prispevki občanov. Razlika se plača iz skupnega proračunskega denarja. Skupno za obe fazi znaša delež občine nekaj čez 100 milijonov tolarjev, od tega bo skupni delež občanov približno 35 milijonov.« Župan Bračič se tudi ne strinja s trditvijo, da bi bila KS Leskovec zaradi planiranja izgradnje vodovoda in sredstev za izvedbo kakorkoli izločena ali prikrajšana za skupne investicije: »To nikakor ni res! KS Leskovec je soudeležena v vseh treh skupnih projektih, ti pa so: izgradnja vodovoda, izobraževanje in kanalizacija. V Leskovcu smo jo že zgradili v letu 2004 iz skupnega programa, prav tako se je iz skupnega programa v istem letu končala temeljita adaptacija šole, zdaj pa je iz istega naslova planiran še vodovod. To so dejstva, ki dokazujejo, da je trditev o prikrajšanosti popolnoma zgrešena, saj velja prej nasprotno, sploh v primerjavi z ostalimi KS; ravno Lesko-vec je bil soudeležen v vseh treh skupnih občinskih programih investicij!« Kot še pravi župan Bra-čič, pa KS Leskovec ni bila v zadnjem obdobju prav nič prikrajšana niti pri dodelitvi sredstev za investicije po posameznih krajevnih skupnostih, saj je dobivala sredstva po ključu glavarine kot vse ostale. Od tod in tam Gorišnica • Trije županski kandidati LDS Na rednem volilnem zboru so se minuli teden zbrali tudi člani OO LDS Gorišnica, kijih vodi Vekoslav Čagran. Po poročilu o delovanju stranke v minulem letu je sledila razprava, besedo sta dobila tudi gosta, Emil Mesarič in Peter Jamnikar (sekretar LDS iz Ljubljane), sicer pa je bila osrednja tema tokratnega srečanja imenovanje oz. predlogi kandidatov za župane in občinske svetnike za letošnje jesenske volitve. Iz vrst gorišniške LDS se bodo na lokalnih volitvah za funkcijo župana potegovali kar trije kandidati: Andrej Horvat, Konrad Kostanjevec in Leopold Orešek. Kandidatov za občinske svetnike je precej več, saj jih je stranka evidentirala v vsaki volilni enoti z namenom, da pokrijejo vso območje občine. Plan dela in osrednja pozornost OO LDS Gorišnica za prihodnje leto sta prvenstveno seveda usmerjena prav v prihajajoče volitve in predstavitev kandidatov ter njihovih planov razvoja občine. SM Dravci • Več kolajn kot tekačev Videmsko športno društvo AS je minulo soboto pripravilo kros za rekreativce. Toda, glej ga zlomka, v soboto ob enajstih dopoldne, ko je bil napovedan start (pričakovane množične) prireditve, so organizatorji praktično samevali ob velikanskem napisu na startni črti. »Razočarani smo nad odzivom sokrajanov, občanov Vidma. Pripravili smo vse potrebno, označili progo s trakom ter jo razdelili v tri različne dolžine od 500 do 2000 metrov za različne starostne kategorije tekmovalcev, poskrbeli za osvežitev in okrepčilo, nabavili pa tudi več kompletov medalj za prve tri v vseh kategorijah,« je vidno nezadovoljen povedal predsednik društva Bojan Merc. Prijavljene na tek je bilo namreč moč prešteti na prste obeh rok in bilo jih je manj kot vseh medalj . „ Od napovedanega krosa tako, kljub lepemu vremenu, ni bilo nič; Videmčani imajo pač očitno raje bolj »umirjeno« športno udejstvovanje, kot je opazovanje tekem na TV ali v živo, menda pa so sicer bile dobro obiskane ostale prireditve pod okriljem društva AS; zlasti ribiško tekmovanje in kvartopirski turnirji . SM Cirkulane • Piknik mladih nogometašev Športno društvo Cirkulane je ob zaključku sezone za svoje najmlajše člane - nogometaše (U8) - pripravilo zaključni piknik, ki so se ga ob žogobrcarskih navihancih udeležili tudi njihovi starši. Mladih upov cirkulanskega nogometa je dvajset, na pikniku pa se je ta številka, seveda zaradi staršev, podvojila. Za dobrote so kot vedno poskrbeli odrasli, otroci pa so jim na bližnjem igrišču ponosno pokazali, kakšne vragolije z usnjeno okroglino že obvladajo. Zaključni piknik je sicer že tradicionalno srečanje mladih članov nogometne sekcije z družinami, ki ga športno društvo organizira vsako leto v juniju, takole pa so se letos (na sliki) vsi udeleženci veselo postavili pred naš fotografski objektiv. SM Podlehnik • 30 let kulturnega društva Podelili tri zlate Gallusove značke Kulturni ustvarjalci v občini Podlehnik v letošnjem letu obeležujejo kar dva jubileja. Kulturno društvo (KD) praznuje 30-, pihalni orkester, ki sicer deluje v okviru KD, pa 25-letnico delovanja. Slavnostna akademija ob jubileju, ki so jo združili s praznovanjem dneva samostojnosti, je bila v kulturni dvorani v Podlehniku v soboto, 17. junija. Pod umetniškim vodstvom Maksimiljana Feguša se je občinstvu najprej predstavil Ptujski nonet, nato sta nastopila dramska sekcija in kvintet KD Podlehnik, ob koncu pa so zaigrali še člani podlehniškega pihalnega orkestra. Orkester vodi dirigent Milan Feguš. Za dolgoletno kulturno ustvarjanje so bile podeljene tudi Gallusove značke. Zlate so prejeli Milan Feguš, Marjan Feguš in Maks Feguš, mlajši. Srebrno Gallusovo značko je dobila Marta Fe-guš, bronaste pa Katja Dre-venšek, Katja Godec, Aleš Feguš, Matej Kozel, Aleš Frie-del, Sara Kopše, Branko Pul-ko, Andreja Turk in Simon Feguš. Kulturno društvo pa je ob tej priložnosti podelilo zahvale, ki so jih prejeli Občina Podlehnik, Janez Feguš, Rezka Feguš, Stanko Sakel-šek, Maks Feguš starejši in Janez Trafela. Zametki KD Podlehnik segajo v 50. leta prejšnjega stoletja. Leta 1976 je bilo društvo na pobudo dramske sekcije tudi uradno ustanovljeno. Poleg gledališčnikov Prejemniki Gallusovih značk (člani KD Podlehnik) in zahval. pod okriljem društva deluje še moški pevski kvintet in pihalni orkester, ki se v letošnjem letu prav tako ponaša z visokim jubilejem. Kot že omenjeno, slavijo srebrno obletnico - 25 let delovanja. Orkester je pričel delovati 20. junija 1981. Na začetku je štel 10 članov, z leti pa se je število godbenikov povzpelo na 29. Najzaslužnejši za nastanek orkestra je bil Konrad Feguš, ki je takrat ob sebi zbral devet mladih glasbenikov. Začeli so vaditi prve koračnice in že v naslednjem letu je orkester začel s prvimi javnimi nastopi. Leta 1984 so pripravili prvi samostojni koncert, od takrat dalje pa vsako leto izvedejo božično-novoletni in spomladanski koncert, zadnji dve leti pa tudi promenadni koncert ob podlehniškem ribniku. Sicer pa redno nastopajo tudi na vseh večjih prireditvah v domači in sosednjih občinah ter na območnih revijah pihalnih orkestrov. Dirigent orkestra je Milan Feguš, KD Podlehnik, v okviru katerega orkester deluje, pa vodi predsednik Janez Trafela. Mojca Zemljarič Ptuj • Žarko Vrezec razstavlja v Miheličevi galeriji Slovo - intimne podobe prostora, časa in duha Razstavno-galerijski program v Miheličevi galeriji nadaljujemo s slikarjem, ki velja v slovenskem likovnem prostoru za enega osrednjih raziskovalcev možnosti abstraktne slike. Svet umetnosti ali umetnost v svetu Žarka Vrezca je že od nekdaj osvobojena vseh zapovedanih likovnih kod in spon ter navezanosti na realen svet oblik, ki nas obdaja, saj se le tako lahko umetnik posveti osebni kreaciji in ustvarjanju novega prostora, nove slike, povsem na novo videne, doživete in občutene. Vrezec je s svojim likovnim delovanjem temeljito posegel v čas druge polovice 20. stoletja in vse do danes, kjer je navezan na samosvojo in prepoznavno likovno poetiko, umeščeno v premišljen in preverjen časovni in prostorski kontekst likovnega organizma z lastnim življenjem in notranjo logiko, v katerega pa mu uspe vedno znova ujeti svež, nov in aktualen odsev sodobnega časa 21. stoletja. Z »vdorom v notranjost podobe«, s plastenjem različnih materialov in ustvarjeno mrežo barvnega tkiva, razklanega s tankimi, krivimi črtnimi potegi ustvari Žarko Vrezec izredno sublimne, zdi se, da s pridihom božanskega in skrivnostnega oplemenitene, a hkrati izredno aktualne in sveže podobe, zaznamovane z vprašanji (in odgovori) našega skupnega bivanja in minljivosti. Prostor slike je pri Vrezcu natančno določen s pozicijami barvnih trakov oziroma ploskev, razmejenih z vertikalnimi črtnimi potezami, ki prevzamejo funkcijo označevanja slikovnega prostora in hkrati ponujajo pogled prek roba slike, ki se širi v prostor. Njegov likovni Foto: Martin Ozmec jezik z izhodišči v modernistični avtonomni sliki je pravzaprav definiran in prepoznaven že od nekdaj. Žarko Vrezec je eden tistih vrhunskih slovenskih likovnih umetnikov - slikarjev, ki svojo produkcijo (slike velikih in malih formatov, dela na papirju, risbe, prostorske postavitve in slikarske instalacije) redno razstavlja doma in v tujini ter tako vzpostavlja enkratno in nujno povezavo oziroma recipročni odnos med njimi in umetnostnim občinstvom - občudovalci, ljubitelji, stroko in kritiko - ter jih s tem dokončno osmisli in potrdi njihovo (in svojo) umetniško vrednost in prepričanje v lastne izzive in potrebe po odkrivanju vedno novih in neznanih samotnih svetov ter večnih umetniških vprašanj o tem, kako vizuali-zirati človeško misel. Žarko Vrezec ostaja na poti iskanja, doživljanja, sprejemanja, dajanja ostaja na poti vere in upanja v ustvarjalno moč lastnih, samotnih svetov in individualnih estetskih prepričanj. Nekaj teh nam ponuja tudi na ptujski razstavi, ki bo na ogled do 23. julija. Lepo vabljeni k ogledu. Stanka Gačnik Tednikova knjigarnica Numerologija in nogomet na drugi Bralni terasi Če hočemo v življenju užiti vsaj malo miru, zadovoljstva in ljubezni, moramo najprej spoznati samega sebe. Ljudje, ki imamo takšne ali drugačne težave v življenju, jih imamo predvsem zato, ker sami sebe ne poznamo dovolj. Tako zapisuje v knjigi MIR V SRCU (Ptuj: Numerus, 2005.151 strani) gost druge poletne Bralne terase (to soboto ob 10. uri pred Knjigarno MK) Dan Sovina, ki sije nekega dne spremenil ime in priimek po numerološki analizi. »Čas je pokazal, da sem naredil najboljšo potezo v svojem življenju,« še trdi Sovina, ki mu je do numeroloških spoznanj šlo v življenju vse narobe. Kakorkoli že, stara umetnost razlaganja in uporabe števil odgovarja večni človekovi potrebipo spoznanju smisla in zakonitosti življenja; z željo po lepšem in boljšem. Monografijo Mir v srcu je avtor razdelil na štiri sklope, prvi (Velika sprememba) in zaključni (S pogumom in srcem) sta kratka osebna izkušnja in napoved nu-meroloških spoznanj. Osrednji, daljši poglavji (Ime je energija, Numerološka analiza) sodita med osnove numerologije po izkušnjah in interpretaciji Dana Sovine. V knjižničnih bazah podatkov (Cobbis) daje ključna beseda numerologija 69 zadetkov in knjižne publikacije na to temo so pogosto izposojene. A te dni je največkrat slišana in izrečena beseda nogomet. Kar 682 zadetkov je najti s ključno besedo nogomet v knjižničnih bazah, samo z letnico izdaje 2006je izšlo 15 publikacij (numerološka nobena) v zvezi z nogometom. Npr.: Nogomet: vaš naj...vodič v čudovit svet nogometa (Clive Gifford. Maribor: Obzorja, 2006), Nemčija 2006 (Jurij Završnik. Ljubljana: Salomon 2000, 2006.), Ustavite svet - mundial je tu!: zgodovina, zgodbe in statistike svetovnih nogometnih prvenstev (Juan Vasle. Ljubljana:S.V. -RSA, 2006)... Za mlade in najmlajše bralce pa stapred kratkim izšli dve slikanici. DAJMO, KARELČEK, SE EN GOL!pri založbi Mladinska knjiga in MOJA PRVA KNJIGA O NOGOMETU v založništvu Učila International iz Tržiča. Karelček je priljubljeni literarni junak izpod peresa in čopiča v Stuttgartu rojene Rotraut Susanne Berner, ki živi in dela v Munchnu ter je večkratna nominiran-ka za Andersenovo nagrado. V slovenskem prevodu sta doslej izšli njeni avtorski slikanici Ah ne - daj no (2005) in Karelčkove zgodbe (2004). Karelčkova družina igra nogomet po kosilu v nedeljo in pri tem se jim pridružijo mimoidoči sorodniki in znanci. Vsi veselo brcajo žogo proti golu, ki je narejen iz brezovih debel. Mama je sodnica, ki se drži vseh nogometnih pravil. Ta so razložena na koncu slikanice v slovarčku nogometnih izrazov (prevedla Alenka Veler). Avtor druge »nogometne« slikaniške novosti je diplomirani učitelj športne vzgoje in trener otroških ter mladinskih ekip Tobias Oertel. Njegova slikanica sodi med poučne knjige za najmlajše in podaja osnove nogometa bodočim nogometnim navdušencem. Mlade bralce pouči o začetkih nogometa pred pet tisoč leti, najprej na Kitajskem, potem pa tudi v starem Egiptu, Grčiji in Italiji. Toda prvo nogometno zvezo so ustanovili pred nekaj več kot sto leti v Angliji. Nato avtor pregledno in jedrnato, ob ilustracijah Reinerja Stolte, govori o primerni opremi, ogrevanju, preigravanju, pravilnih tehnikah podaje, strela, vodenju in spremljanju žoge, o posebnih prijemih in zvijačah... Avtor predlaga igre z žogo za urjenje nogometnih spretnosti... Vabljeni torej to soboto ob 10. uri na drugo poletno Bralno teraso pred knjigarno Mladinska knjiga, kjer boste izvedeli več o numerologiji in knjižnih novostih s področja nogometa. Liljana Klemenčič Ptuj • Glasbena šola in mednarodna dejavnost Gostovanje v Srbiji Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj je že pred štirimi leti navezala stike z Glasbeno šolo Stevan Mokranjac v Požarevcu. Do sedaj so se že trikrat srečali. Pred štirimi leti so bili Ptujčani v Požarevcu, pred dvema letoma so gostili učen- ce in učitelje iz Srbije, letos pa so ptujski učenci skupaj s svojimi mentorji ponovno gostovali v Požarevcu. Kot nam je povedal ravnatelj ptujske glasbene šole Štefan Kvartet tolkal, ki ga sestavljajo Aleš Zorec, Rok Serona, Jure Korez In Antonio Hojsak, je zaigral tudi v Požarevcu. Petek, so bili Ptujčani v Po-žarevcu od 26. do 28. maja. Že prvi dan so učenci ptujske glasbene šole izvedli koncert v tamkajšnji glasbeni šoli ter se še istega večera udeležili maturantskega plesa poža-revske glasbene šole, ki ima tudi srednjo stopnjo. Na koncertu so nastopili: violinistka Eva Prešern, vi-olončelistka Katja Rašl, tro-bentarja Aljaž Kolarič in Rok Kovačič, rogistka Katja Bezjak, trombonist Jan Meznarič, ki je nastopil tudi na eufoni-ju, pianistka Nina Tomažič in klarinetist Anej Kovačič. V kvartetu saksofonov so zaigrali Nina Rogina, Blaž Šva-gan, Katarina Muhič in Anton Horvat, v kvartetu tolkal pa Aleš Zorec, Rok Šerona, Jure Korez in Antonio Hojsak. Koncert sta zaključila v duetu Blaž Švagan na klarinetu in Aleš Zorec na bobnih. Koncert je trajal skoraj dve uri in po mnenju ravnatelja so bili nastopi učencev in nekaterih učiteljev zelo uspešni. Naslednje leto bo ptujska glasbena šola gostila mlade glasbenike in njihove mentorje iz Požarevca. Fl Ormož • Medobmočni koncert V Ormožu prepevale komorne skupine V soboto je bil v Domu kulture v Ormožu medobmočni koncert izbranih komornih skupin. Selektor na območnih revijah je bil Mitja Reichenberg, ki je za medobmočni koncert izbral devet skupin, ormoškega srečanja, ki ga je pripravila Območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti Ormož, pa se je udeležilo šest skupin. ^flf I I ^ li« I « i if « iifmíií^Hiiiiíim ■V 'u Miklavževski oktet z voditeljico Darinko Cobec Voličina • Pevska revija Zapelo devet zborov Uvodoma je nastopila Moška komorna vokalna skupina KUD Alojz Aužner Zgornja Ložnica, ki jo vodi Mladen Ravnikar, sledila je Ženska pevska skupina Spominčice DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Marije Stoger. Zapeli so še: Jurovski oktet, ki deluje v okviru KD Ivan Cankar v Jurovskem Dolu z mentorjem Francijem Divjakom, Vokalna skupina Regice DPD Svoboda Slovenska Bistrica z umetniško vodjo Ireno Ravnikar, Vokalna skupina Veseljaki KD Cirkulane, ki jo vodi Franc Lačen, in Miklav-ževski oktet z umetniškim vodjem Leonom Lahom. Revijo je vodila Darinka Čobec. Fl Najprej je zapel Mešani pevski zbor sv. Viktorina iz Ptuja z zboro-vodkinjo Sonjo Winkler. Nastopilo je devet pevskih zborov, ki so svoje kvalitete pokazali na območnih revijah. Lenarško območje sta zastopala dva zbora, Mešani cer-kveno-prosvetni pevski zbor Kulturnega društva sv. Ana in Mešani pevski zbor Kulturnega društva sv. Frančišek sv. Trojica. Prvega je vodila Natalija Šijanec, drugega Andrej Dvoršak. Ormoško območje sta predstavljala Mešani pevski zbor Kapljica Prosvetnega društva Kapljica iz Ormoža z zborovodkinjo Heleno Polič Kosi in ženska pevska skupina Okarina istoimenskega prosvetnega društva iz Ormoža, ki jo vodi Zlatka Puklavec Banjanin. Ptujsko izpostavo sta predstavljala Mešani pevski zbor sv. Viktorina z zboro-vodkinjo Sonjo Winkler in Komorni moški zbor z zborovodjem Ernestom Kokotom. Trije zbori so prišli iz sloven- skobistriškega območja: Mešani pevski zbor KUD Štefan Romih iz Črešnjevca z zborovod-kinjo Franjo Kmetec, Moški pevski zbor KUD Obrtnik Slovenska Bistriva - Polskava z zborovodkinjo Nevenko Gril Hameršak ter Mešani pevski zbor Glaska KUD Gaj Zg. Pol-skava z zborovodkinjo Matejo Kuharič. Vsak zbor je zapel tri pesmi, ki jih je zapel tudi na območni reviji, iz slišanega pa velja omeniti, da bi se na medobmočni reviji vsekakor pojavil še kakšen zbor ali dva iz ptujske območne revije odraslih pevskih zborov. Udeležence revije in poslušalce je uvodoma pozdravil lenarški podžupan Karel Vo-grinčič ter vodja Območne izpostave sklada za kulturne dejavnosti Lenart Breda Ra-kuša Slavinec, prireditev pa je vodila Darinka Čobec. Fl Dr. Ljubica Suligoj Ob 80. obletnici smrti dr. Franca Jurtele Dr. Jurtela - narodni buditelj, prvi »slovenski župan« MO Ptuj Hranilno in posojilno društvo - drugi del Proti slovenski posojilnici so nastopili njeni nasprotniki in s trditvijo, da ima izgube, odvračali ljudi. Nemci so hoteli onemogočiti slovenski denarni zavod. Ko je ptujski Okrajni zastop občinam prepovedal nalagati sredstva v slovensko posojilnico, so s svojimi denarnimi vlogami ustanovo podprli zavedni Slovenci, med njimi dr. Josip Čuček, finančni uradnik Jan Knopp in Tomaž Romih. Razumljivo je, da so bili finančni uspehi zavoda sprva skromni. Nezaupljivo prebivalstvo ni vlagalo svojih prihrankov v zadrugo. Po letu 1888pa je že bilo moč zaznati, da seje oderuštvo zatrlo in da so hranilne vloge zadoščale za posojila. Število zadružnikov je raslo postopoma: leta 1884jih je bilo 360,1893. leta 3.830,1913. leta 4.427 in po desetih letih 3.616. Razmerje med hranilnimi vlogami in posojili govori v prid krepitve posojilnice: leta 1884 so znašale hranilne vloge 35.512 in posojila 49.143 goldinarjev (do 1892. v habsburški monarhiji srebrn novec, nato kronska veljava), leta 1893 je bilo hranilnih vlog za 619.756 in danih posojil v znesku 629.362 gld. Leta 1923, ko je dinar veljal 4 krone, so hranilne vloge znašale 8.934.903 din in posojila 6.887.710 din. Po polomu Glavne posojilnice v Ljubljani leta 1911 so si nasprotniki slovenskega denarnega zavoda na Ptuju še bolj prizadevali pridobiti ljudi k nemškim denarnim zavodom. Ptujski Štajerc, ki je kmete svaril pred gospodo slovenske posojilnice in »takozva-nega« Narodnega doma, je tedaj pisal, da so »polomi denarnih zavodov posledica propadanja gospodarskega in političnega življenja slovenskega naroda« in da zato ljudstvo jemlje denar iz »polomljenih« slovenskih posojilnic in ga nosi v nemške zavode. Ptujsko Hranilno in posojilno društvo je Štajercu pojasnilo, da pri ljubljanski posojilnici ni nič izgubilo. Štajerc je 19. marca 1911 odgovoril: »Bodočnost bode dokazala, kdo ima prav. Vse poka in Zares je pokalo na Ptuju že od septembrskih dogodkov dalje. Poslanstvo Hranilnega in posojilnega društva je bilo za slovenstvo na Ptujskem narodnega pomena. V podporo slovenski inteligencije posojilnica z rednimi in izrednimi podporami pomagala slovenskim dijakom; učencem strokovnih in kmetijskih šol ter slovenskim visokošolcem; zanje se je osebno zavzemal dr. Franc Jurtela. Večprosilcev se je nanj obračalo pisno in iskalo pomočpri posojilnici, da bi lahko odšli na vseučilišče. Visokošolec Ivan Vesenjak je 30. maja 1918 hvaležno zapisal dr. Jurteli: »Vnajtežjih dneh ste zbirali moči našega naroda, kajti delali ste za bodočnost, ki mora priti. Naši ljudje Vašega življenjskega dela ne bodo pozabili!« Z naklonjenostjo so Jurtelova prizadevanja spremljali mnogi narodnjaki in slovenski politiki izven ptujskega političnega okraja, na primer Ivan Dečko, po rodu iz Središča ob Dravi. Kot dežel-nozborskega poslanca so ga pisno vzpodbujali pri narodnem poslanstvu. Dr. J. Vauda mu je v februarju leta 1908pisal iz Gradca, da bi se bilo potrebno odločneje zavzeti za slovenske paralelke na ptujski gimnaziji, ker bi s tem Ptuj pridobil več slovenskih dijakov in učiteljev ter tako tudi več slovenskega življa. Za dijake naj bi se tudi poskrbelo v Dijaški kuhinji, da ne bi zahajali v Studenten-heim (nemški dijaški dom) in se tam »pokvarili«. Dr. Vauda tudi izpostavlja, da Slovenci nosijo deželna bremena (tretjino davkov, polovico vojaštva), zato bi s trdnejšim nastopom lahko dosegli tudi ustanovitev samostojne slovenske gimnazije. Nepodpisana oseba v pismu dr. Francu Jurteli avgusta 1912 sprašuje o večletni podpori posojilnice slovenskim dijakom in vi-sokošolcem ter izpostavlja pomen pridobivanja slovenskih uradnikov. Meni, da se slovenski poslanci v deželnem zboru premalo posvečajo temu vprašanju. Omenja, da v preteklem in tekočem letu slovenski absolventi niso imeli dostopa do uradov, za Nemce pa je bilo dovolj delovnih mest. Pisec obdolžuje slovenske poslance, ker »stavijo« bolj na interese strank »nego na blagor naroda«. »Če je slovenska delegacija mnenja«, beremo v pismu, »da naši ljudje ne sodijo v državno službo, je škoda podpore.« Dr. Franc Jurtela pa se je še kako zavedal pomena oblikovanja slovenskega uradništva, ki do ptujske »nemške trdnjave« ni moglo seči. Slednje potrjuje arhivska zapuščina. Ob 70-letnici dr. Franca Jurtela je Jutro 5. oktobra 1923 utemeljeno zapisalo, da je on z ustanovitvijo Hranilnega in posojilnega društva rešil tisoče ljudi iz nemčurskih »krempljev«; rešil je slovenske obrtnike in trgovce, ki jim je bil nemški kapital na voljo za ceno narodnega izdajstva. Študirajoči mladini, je pisalo omenjeno glasilo, je omogočil študij, velikemu številu pa je pomagal »iz svojega žepa« in bil zanje dobrotnik. Zavedajoč se, da so društva pomemben dejavnik pri utrjevanju slovenstva, je bilo Hranilno in posojilno društvo tudi tem v pomoč. Družbi sv. Cirila in Metoda (moško podružnico ustanovil 1885. leta čitalničar, odvetnik dr. Josip Čuček; od 10. 2. 1909 do smrti 28. 6.1926 vodil Franc Jurtela) je slovenska posojilnica pomagala pri vzdrževanju šol. Slovenski denarni zavod je »spodpo-ro minoritskega samostana in patriotov Ormoža, Ljutomera in Slovencev iz Leobna« ob prizadevnosti čitalničarjev, profesorjev Josipa Komljanca, Ferdinanda Majcna in Josipa Zelenika skrbel tudi za Dijaško kuhinjo, verjetno ustanovljeno v šol. letu 1886/87. Društvo, ki je do leta 1891 delovalo v minoritskem samostanu in nato v Narodnem domu, je do svoje smrti vodil dr. Franc Jurtela (z izjemo 1906. leta, ko mu je načeloval prof. Josip Zelenik), naj bi za »uboge in pridne učence deželne gimnazije v Ptuju poskrbelo kosilo«. Vsekakor pa je bila slovenska posojilnica v oporo Narodni čitalnici, ki jo je kot tridesetletnik leta 1883 vodil dr. Franc Jurtela in tudi dosegel, da je postal Narodni dom »ognjišče narodnega življenja«. Nadaljevanje prihodnjič Foto: FL Foto: Fl Foto: Fl Videm • Z osrednje proslave ob občinskem prazniku Prišel je Podobnik, za njim pa celo Helena Blagne! Bolj kot podelitve občinskih priznanj in županovih petic je letošnjo slovesnost ob občinskem prazniku zaznamoval odličen skeč videmskih kulturnikov, na katerega so se potem navezovali celo nagovori eminentnih gostov proslave. Seveda pa to ne pomeni, da slavnostna prireditev ni tekla po ustaljeni praksi. Tako je zbrane v večnamenski dvorani najprej pozdravil slavnostni govornik, videm-ski župan Friderik Bračič, ki je v kratkem in jedrnatem nagovoru povedal, da ne misli naštevati vseh večjih in manjših pridobitev občine, da pa v občini uspešno krmarijo med možnostmi, željami ter danostmi in da so v zadnjem obdobju tudi zelo uspešni na razpisih, iz katerih že ali pa še bodo črpali prepotrebna državna in evropska sredstva za doseganje čim višje kakovosti življenja občanov. Potem je sledilo tisto, kar je zbrane zabavalo vse do konca prireditve: nastop treh članov dramske skupine, ki je več kot odlično predstavila za naše kraje tipične primerke županskih kandidatov z obvezno kvoto (beri: žensko kandidatko) vred. Vsak je »volilno bazo« prepričeval s svojim programom: prvi z uvedbo bio-kmetovanja, ki bi zahtevalo izključno ročno delo, zaradi česar bi se zmanjšala brezposelnost, hkrati pa bi ob napornem delu in druženju postala nepotrebna raznorazna društva. Ženska kandidatka, čistilka, ki se ji uradno reče interierka, ker čisti notranje prostore, sicer bi se morala nazivati »vunterierka« (tako je namreč pojasnila specifiko svojega poklica), pa bi se Videmski odličnjaki, prejemniki županovih petic: Gregor Bedrač, Teja Horvat, Anja Kozel, Sanja Kozel, Snežana Lesjak, Ana Murko, Dejan Tramšek, Anita Turk in Mojca Viličnjak v prvi vrsti zavzela za zakonsko obveznost rojevanja tja do 60. leta starosti, da potem ne bi bilo več dvomov okoli izgradnje (definitivno polnega) vrtca. Tretji kandidat je bil »profesionalni samostojni podjetnik«, ki ni povedal nič posebno pametnega, razen tega, da bi v akcijo za večjo rodnost bilo treba stopiti takoj in bi poleg vrtca v Vidmu hitro zgradili še porodnišnico, glede svoje dejavnosti kot župana pa je napovedal, da bi v središču Vidma takoj uredil počivališče in tako zaposlil čisto vse brezposelne, saj naj bi bilo počivanje delo, ki ga vsi najraje opravljajo. In da bi volivce prepričal v resnost svojih namer, jim je ponudil tisto, kar imajo najraje: Heleno Blagne, ki se je nato z vso vnemo potrudila odpeti in odmigati vse, kar zna, tudi tisto »Če si pravi mačo, zgrabi za krtačo No, takšnega »mačota« med občinstvom ni bilo, minister Podobnik je celo nekoliko sramežljivo umaknil pogled nekam pod mizo, ko mu je zraven sedeči župan Franc Pukšič razložil, da s krtačo nikakor ni mišljeno orod- Prejemnika letošnje bronaste plakete sta Bernarda Galun in Srečko Vrabl ml., priznanja pa so dobili: Ivan Muzek, Metka Otroško, FD Pobrežje, Dejan Zavec in Franc Kozel. Ob nagrajencih (manjka Dejan Zavec) so župan Friderik Bračič, direktorica Darinka Ratajc ter Janez Merc. je za čiščenje, ampak čisto drugačno »orodje«, ostali pa s(m)o se nadvse zabavali. Nato je sledil drugi del uradne prireditve, v katerem je župan Bračič ob pomoči direktorice občinske uprave Darinke Ratajc čestital in podelil priznanja devetim vi-demskim odličnjakom, za njimi pa so na oder prišli še dva prejemnika bronaste plakete občine in pet prejemnikov občinskih priznanj. Sklepni del prireditve, ki se je po uradni proslavi nadaljevala v prijetnem druženju, so zaznamovali nagovori gostov. Prvi je na oder stopil minister Podobnik, ki je povedal nekaj lepih besed o naravovarstvenih naprezanjih občine v smeri ohranjanja obvodnih površin, zatem pa malo pojasnil, kje se je zapletalo pri projektu izgradnje vodovoda ter zagotovil, da zdaj vodovod bo. Za ministrom je občanom ob prazniku čestital poslanec Branko Marinič ter ob tem izrazil upanje, da tokratno ministrovo zagotovilo res drži, potem pa še Pukšič, ki je v svojem stilu zagrmel o tem, da je nepojmljivo, kako danes ljudje še vedno nimajo vode in je »izvirni greh« za takšno stanje v Zakonu o financiranju občin, ki več dodeljuje bogatim, manj pa revnim in s tem še povečuje razlike, v imenu županov sosednjih občin pa je čestitke ob občinskem prazniku izrekel še žetalski župan Anton Butolen. Od tod in tam Videm • Izdali katalog občine Občina Videm je od letošnjega junija naprej bogatejša za lično izdelan katalog, v katerem so predstavljeni kraji, znani občani, posebnosti in bogata dediščina tega območja. Katalog z vsemi pomembnejšimi informacijami je opremljen s številnimi barvnimi fotografijami, izšel pa je v nakladi 3000 izvodov. Kot je na predstavitvi povedal župan Friderik Bračič, je publikacijo izdala občina na pobudo odbora za gospodarstvo, glavno vlogo pri vsebinskem oblikovanju pa sta odigrala Tatjana Mohorko in Rado Škrjanec, ki v prihodnosti napovedujeta še izdajo podrobnejše, turistično obarvane zloženke. S tovrstnim katalogom, v katerem se občina Videm ponaša z novim sloganom - dobrodošli v občini zelenega razvoja - se sicer lahko ponaša le redko katera občina v Podravju. SM Repišče • Tradicionalna ročna košnja Benjamin in Marijan Vidovič iz Repišč v občini Videm že precej let zaporedoma skrbita za to, da tradicionalni način košnje trave ne bi utonil v pozabo. Tako sta tudi letos junija nadvse zgodaj zjutraj, malo po peti uri, na Holobarovem bregu v Repiščah zbrala pisano druščino 13 koscev, starih od 14 pa vse tja do 75 let. Letos se jim je pridružil tudi poslanec Branko Marinič, ki so mu v roke potisnili koso, staro skoraj toliko kot on sam, a zaradi tega ni prav nič zaostajal za ostalimi. Da je šlo malo lažje in bolj gladko, malo pa tudi zaradi zaščite pred dežjem, so kosci v odmoru srknili požirek žganega, ob koncu dela v zgodnjem dopoldnevu pa jih je za nagrado pričakala dobra južina z domačo gibanico povrhu, ki jo je po starem receptu pripravila Lojzka Kmetec. SM Videm • Razstava o krajinskem parku Šturmovci V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku je OŠ Videm v prostorih zdravstvenega^ centra pripravila zanimivo razstavo o krajinskem parku Šturmovci. Osnovnošolci so pod mentorstvom Metke Amon Bebler postavili na ogled risbe in slike ter fotografije, ki prikazujejo biotsko raznolikost in posebnosti tega območja. Na otvoritvi je prav o tem in o pomenu ohranjanja izjemne naravne dediščine spregovorila ravnateljica Marija Šmigoc, navzoče pa je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril, da je skrajni čas, da se pomembnosti takšnega naravnega rezervata začno zavedati tudi odrasli, ne le otroci in redki entuziasti. Otvoritev razstave je popestril tudi kratek kulturni nastop ter predvajanje filma o Šturmovcih. SM Foto: MP Foto: SM SP v nogometu Katere reprezentance zapuščajo SP Stran 16 Nogometu V Kidričevo se vrača Jan Šimenko Stran 16 Rokomet Za uvod Celje v Veliki Nedelji Stran 17 Odbojka Je 2. liga prava izbira? Stran 17 Kolesarstvo Ptujčani branijo kar dva naslova Stran 18 Atletika Vodovnik na 13. mestu na svetu Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si tednik Nogomet • Robert Furjan, predsednik NK Drava Ptuj iPodulajk i na wáounm ii RADIOPTUJ Mo-a/Uetcc www.radio-ptuj.si » Imamo najperspektivnejšo ekipo in upravni odbor« Pred tremi leti in pol se je z Robertom Furjanom na čelu Drave za ptujski klub začelo zadnje obdobje uspehov, od uvrstitve v 1. ligo do lanskega nastopa v pokalu Intertoto. Na zadnji skupščini je bil ponovno izvoljen za predsednika UO, zato smo se z njim pogovarjali o sedanjem stanju in prihodnosti ptujskega nogometnega kluba. Kako bi ocenili preteklo sezono? R. F.: »Posebnega zadovoljstva ni, saj smo za tri točke zgrešili 3. mesto. Glede na kakovost ekipe bi morali imeti 9 točk več. Treba pa je tudi upoštevati dejstvo, da je bila ekipa na novo sestavljena in pomlajena, tako da je dosežek na koncu nekako realen. Odločilna je bila tekma s Primorjem doma, kjer nismo uspeli zmagati in se na koncu uvrstiti v Intertoto pokal. Po eni strani je celo dobro, da nismo šli v Intertoto pokal, saj nas je lani prav ta nastop stal dobrega začetka, saj igralci niso imeli časa za regeneracijo. Igralci, ki so zasičeni nogometa, pa ne morejo pokazati vsega, kar znajo.« Na ponedeljkovi skupščini ste dobili nov mandat predsednika uprave NK Drava, istočasno pa nove moči v upravnem odboru. Kakšni so osnovni cilji te uprave? R. F.: »Osnovna naloga te uprave je povezati NK Drava, zasebne investitorje in MO Ptuj, da se dokončno dogradi Mestni stadion in obnovi stari del, tako da bi Drava imela pravico nastopa v evropskih pokalih doma. Klub je sicer izpolnil kriterije Uefe, stadion pa jih ne izpolnjuje. Naša velika želja je, da bi v naslednjem mandatu ob igrišču postavili reflektorje, s tem bi dobili možnost, da bi domače tekme igrali ob petkih zvečer. V tem vidim širši družbeni interes, saj bi mesto s tem zagotovo dodatno zaživelo, medtem ko sedaj v petek zvečer sameva. Pri tem projektu nam lahko veliko pomaga nova generacija Ptujčanov, ki je na pomembnih mestih v državni upravi. V preteklosti so skoraj vsi, ki so odšli v Ljubljano, takoj pozabili na svoje rodno mesto, mlajši te napake ne smejo ponoviti. Upam, da se bodo znali vračati na Ptuj in pomagati mestu po svojih močeh. Glede celotnega novega upravnega odbora sem pre- Foto: Črtomir Goznik Robert Furjan, predsednik UO NK Drava Ptuj pričan, da imamo, tako kot celotno ekipo, najperspektivnejšega v Sloveniji. Vsi novi člani UO (Sani Doler, mag. Stanko Glažar, mag. Zvonko Zinrajh, Franc Pukšič, Branko Mari-nič, dr. Robert Čeh, Sebastijan Žlebnik) so prava okrepitev za razvoj nogometa v regiji Spodnje Podravje in bi se jim rad zahvalil, da so pripravljeni pomagati pri razvoju nogometne Sead Zilič R. F.: »Sead Zilič je najbolj vroča tema prestopnega roka. On je že sedaj Ptujčan, tukaj živi, svojo kvaliteto pa je že pokazal. Tudi na Poljskem je pustil velik pečat, saj je bil po izboru gledalcev v jesenskem delu najboljši igralec Wisle Plock. Ko so pri tem klubu menjali trenerja, so začeli igrati s samo enim napadalcem, kjer pa je imel prednost domači reprezentant Jelen, ki smo ga imeli priložnost spremljati tudi na SP v Nemčiji. Sam Jelen je prav tako javno povedal, da mu je žal, da s Sea-dom ne igrata skupaj.« šole in kluba. Istočasno bi se zahvalil dosedanjim in še vedno aktivnim članom (Marijan Pongrac, Simon Starček, Janez Vrabl, Damjan Zmazek, Fredi Kmetec, Beno Majhenič, Milan Petek, Nani Matjašič, Robert Viraj, Tomaž Pirnat - slednja dva sta zapustila mesto v UO) za dobro delo v preteklem mandatu. Potrebno je omeniti tudi nogometno šolo Poli Drava Ptuj. Predsednik NŠ Marijan Pongrac je v vodji šole Mitju Emeršiču izbral pravega človeka, ki mu ambicioznih načrtov ne manjka. Prepričan sem, da jim jih bo s skupnimi močmi uspelo uresničiti in bo to čez čas najboljša NŠ v Sloveniji.« Po odhodu Damjana Gaj-serja se spet nahajate v vlogi predsednika in športnega direktorja kluba. R. F.: »Tako je bilo tudi vsa leta do sedaj, razen zadnjega pol leta, ko je to delo opravljal Damjan Gajser (nekaj časa tudi Borut Jarc). Ljudje pač na stvari dostikrat ne gledamo enako in imamo različne vizije razvoja, zato sem se po odhodu Damjana odločil, da bom ti dve funkciji opravljal sam. V pomoč pa mi bodo strokovni športni sodelavci, eden izmed njih je Srečko Lušič, ki mu zelo zaupam.« Kakšno je vaše sodelovanje z Milkom Đurovskim in kakšen bo igralski mozaik v naslednji sezoni? R. F.: »S trenerjem Milkom Đurovskim imava okrog igralcev enako mnenje, pa tudi sicer odlično sodelujeva. Kar se tiče igralcev za naslednjo sezono, pa bi začel z odhodi. Najprej moram povedati, da mi je izredno žal, da se za odhod odločata (še imata možnost podaljšati sodelovanje z nami) Primož Petek in Rok Letonja. Oba smo v klub pripeljali z upanjem, da bosta s trdim delom in nenehnim dokazovanjem prepričala trenerja, da sta prava igralca za Dravo. Že v letošnji sezoni sta dobila kar nekaj priložnosti, v naslednji smo od njiju pričakovali še več. Na nek način ju razumem, da kot profesionalna nogometaša iščeta možnost boljšega zaslužka, ampak za njuni karieri bi bilo zagotovo bolje, da ostaneta pri Dravi. Odhaja tudi Gennaro Chietti, ki mu je pretekla pogodba, Jaka Štromajer pa bo posojen v drugoligaša Triglav Kranj, kjer bo poskušal bolje kot v Dravi izkoristiti svoje kvalitete, ki jih nedvomno ima. Odločamo se tudi za posojo Osaja, ki si mora z igranjem nabrati izkušenj. Glede prihodov: članski ekipi bomo priključili mladinca Zormana, priložnost pa bomo ponudili še štirim mladim nogometašem iz naše šole: Dru-zoviču, Novaku, Zagoršku in Vrablu. Vsi bodo še igrali za mladino, po potrebi pa bodo povabljeni tudi v člansko ekipo. V klub smo pripeljali še mladega, izredno talentiranega Hrvata Bošnjaka. Najboljše pa še za konec: Sead Zilič. Je točno tak tip igralca, ki ga potrebujemo. Pogovori z njegovim poljskim klubom Wisla Plock in generalnim sponzorjem njihovega kluba (naftna družba Orlen) potekajo. Ker smo doslej z njimi dobro sodelovali, obstaja 99 % možnosti, da Zilič spet zaigra v dresu Drave, najverjetneje kot posojen igralec. Položaj so nekoliko zapletli Koprčani in Celjani, ki si Se-ada prav tako želijo v svojih ekipah, vendar je sam že povedal, da bi v Sloveniji zaigral samo za Dravo. Z njim v konici napada pa lahko računamo na najvišja mesta v 1. SNL.« Kakšno je sodelovanje z MNZ Ptuj? R. F.: »Sodelujemo dobro, dokaz za to je tudi ta, da je predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar postal član UO kluba. Od MNZ pričakujem, Messi R. F.: »SP v Nemčiji spremljam skoraj v celoti. Povedati moram, da težko gledam reprezentance, ki igrajo zaprti nogomet, kot npr. Poljska. Moj favorit je Argentina, ki jo krasi izreden kolektivni duh, v svojih vrstah pa imajo tudi igralca prihodnosti: Lionela Messija. Ta le 167 cm velik nogometaš je dejansko na glavo postavil filozofijo, da mora biti sodoben igralec vsaj 180 cm velik atlet, ki tehta 80 kg. Nogometaše bom vedno delil samo na dobre in slabe, vse drugo je stranskega pomena.« da ne bo delegirala tekem v istem terminu kot igra Drava, tako da bi imeli vsi ljubitelji nogometa na širšem ptujskem območju možnost spremljati Dravo v živo. Podobno bi lahko bilo tudi v 3. SNL, kjer lahko Stanko Glažar uporabi svoj vpliv na delegiranje. Prepričan sem, da bo po svojih najboljših močeh to tudi storil. Od MNZ pričakujem tudi organizacijo lig za najmlajše selekcije, od U-6 naprej pa vse do U-12, saj bodo mlajši nogometaši tako hitreje napredovali.« Jože Mohorič Nogomet • Skupščina NK Drava Ptuj V naslednji sezoni v boj na vrh V torek je v Domu Franca Krambergerja na Ptuju redna letna skupščina in predčasna volilna skupščina nogometnega kluba Drava Ptuj. Na skupščini NK Ptuj je predsednik upravnega odbora Robert Fur-jan podal poročilo o delovanju kluba in upravnega odbora v lanskem letu. "Pred tremi leti in pol nihče ni verjel, da lahko Ptuj premore nogometnega prvoligaša, tem nejevernim Tomažem smo dokazali ravno nasprotno. Celo več, NK Ptuj je danes stabilen prvoligaš z izkušenimi igralci in mladimi nogometnimi talenti, ki bodo v naslednji sezoni s podporo z modro-bele tribune krojili sam vrh na lestvici državnega nogometnega prvenstva," je odločno poudaril predsednik upravnega odbora Robert Furjan. V nadaljevanju so na skupščini potrdili zaključni račun, predstavljeno je bilo poročilo o poslovanju kluba v letu 2005. V lanskem letu je NK Drava razpolagala s skoraj 280 milijoni tolarjev skupnih prihodkov, na drugi strani pa je bilo skupno odhodkov v višini dobrih 234 milijonov tolarjev. NK Drava je torej eden izmed redkih nogometnih klubov v Sloveniji, ki je posloval z dobičkom v višini dobrih 45 milijonov tolarjev, z njim pa so delno pokrili izgubo iz leta 2004. Ta dobiček je bil v glavnem ustvarjen s transakcijo oziroma prodajo treh odličnih igralcev Seada Ziliča (ta trenutno ponovno trenira pri Dravi in bo skoraj gotovo v naslednji sezoni ponovno nosil modro-beli dres), Marka Gri- žoniča in Mateja Milijatoviča. Prisotni na skupščini so potrdili tudi spremenjen Statut ter nov mandat upravnemu odboru, katerega predsednik ostaja Robert Furjan. Podpredsedniško funkcijo bosta opravljala Marijan Pongrac in Damjan Zmazek, člani upravnega odbora pa bodo še generalni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonko Zinrajh, poslanca Franc Puk-šič in Branko Marinič, Seba-stijan Žlebnik, dr. Robert Čeh, Simon Starček, Janez Vrabl, Fredi Kmetec, Beno Majhenič, Milan Petek, Nani Matjašič, Sani Dolar in mag. Stanislav Glažar. Nogometni klub Drava si je za sezono 2006/2007 zadal visoke cilje, ki so usmerjeni proti vrhu ali pa na sam vrh slovenskega nogometa. DB / BS Piše: Tadej Podvršek Reprezentance, ki zapuščajo SP Do sedaj je znanih že kar nekaj reprezentanc, ki bodo kmalu zapustile Nemčijo. Vendar vseh reprezentanc, ki odhajajo, ne moremo metati v isti koš, saj je na njihovo predčasno slovo vplivalo več različnih dejavnikov; brezvoljnost in želja po uspehu, sodniki, slaba taktika - Eno največjih razočaranj tega prvenstva je v skupini A zagotovo Poljska. Kljub temu da so igrali praktično doma (na vsaki tekmi jih je spodbujala večdesettisočglava armada navijačev), so se predstavili v zelo bledi luči in le prvi polčas tekme z Nemčijo nas je spomnil, da Poljaki še znajo igrati nogomet. Vzroki? V prvi vrsti je potrebno omeniti neposrečeno taktiko selektorja Janasa z le enim napadalcem, pa tudi igralci, ki so na čase delovali nezainteresirano in praktično nenevarno za nasprotnikov gol, bodo v domovini deležni številnih kritik. Od Kostarike nihče ni pričakoval presenečenja, kljub temu pa smo dobili občutek, da bi lahko ob nekoliko pogumnejši igri dosegli več. Izkušeni Wanchope je bil tokrat premalo. - V skupini B sta pričakovano izpadla Paragvaj ter Trinidad in Tobago. Paragvajci so se sicer trudili in nekako odigrali v okviru svojih zmožnosti, vsekakor pa smo več pričakovali od njihovega udarnega dvojca Valdez - Santa Cruz. Prijetno je presenetila mala obmorska državica TiT, saj je Švedom odščipnila točko, dodobra pa je namučila tudi Angleže. - Po mnenju mnogih najtežja skupina C seje, kar se tiče poti domov, razpletla dokaj pričakovano. Slonokoščena obala je odigrala dve odlični tekmi, a kljub vsemu ostala praznih rok predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj s tovrstnih tekmovanj. Ne Argentina in ne Nizozemska je nista nadigrali, zato bomo na Drogbaja in druščino morali biti v prihodnje še kako pozorni. Posebno poglavje je reprezentanca Srbije in Črne Gore, ki je tokrat zadnjič nastopila pod skupno zastavo. Njihove ne prav skromne izjave pred mundialom, kako se bodo z lahkoto uvrstili naprej (Kežman je celo omenjal naslov svetovnih prvakov), so se neslavno izpele že v predtekmovanju. Spet jih je pokopala prevelika samozavest. Podatek,da je SČG v kvalifikacijah za SP prejela v težki skupini (BiH, Španija, Belgija) le en gol, Argentinci pa so jim zabili na eni tekmi kar šest golov, nam pove, da nekaj v ekipi Balkancev ni bilo v redu. Mediji jih že zdaj pribijajo na križ in zelo verjetno je, da bo prišlo do pomladitve reprezentance. - Pričakovano gresta v skupini D domov tudi Angola in Iran. Angola, novinka na prvenstvih, se je sicer dobro upirala, toda za kaj več kot le sodelovati na mundialu je potrebno doseči gol. Iranci so po mojem mnenju pokazali najmanj v tej skupini in kljub izkušeni zasedbi (večina najboljših igra v Bundesligi) se upravičeno poslavljajo. - Togo je v skupini G za zdaj edini znani potnik domov, vse ostalo je še v tej skupini odprto. To afriško selekcijo so že pred prvenstvom pestile številne težave, največji nemir pa je v ekipo vnašal spor okoli premij, zaradi katerega so igralci hoteli bojkotirati tekmo s Švico. Togo, v katerem je edini zvezdnik igralec Arsenala Adebayor, so pod drobnogled vzeli še sodniki (spomnimo se tekme s Švico) in slovo od Nemčije ni nič nepričakovanega. V vseh ostalih skupinah so stvari okoli odhoda v osmino finala še precej nejasne. Tako imajo v skupini A najmanj možnosti za napredovanje ZDA, v skupini F Japonci, ki jim tudi morebitna zmaga proti Braziliji v zadnjem kolu predtekmovanja ne prinaša nujno nadaljevanja prvenstva, prav tako pa je precej negotova skupina^ H, kjer si je napredovanje že zagotovila reprezentanca Španije, vsi ostali pa se bodo morali še precej potruditi za preostalo prosto mesto v osmini finala. Ob robu SP v nogometu Pričakujemo preveč? Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji se tekmovanje polagoma preveša v drugi del. Dosedanji potek prvenstva je prinesel dober in kvaliteten nogomet, predvsem pa dobro pripravljene reprezentance, ki so si vse želele napredovanja. Jasno je, da so na vseh tekmovanjih zmagovalci in poraženci, nekatere je izdala sreča, druge slabo sojenje itd. Dotaknimo se še slike in glasa, ki ju »moramo pod prisilo« spremljati preko TV Slovenija in Kanala A. Veliko slabih mnenj in zgroženosti sem slišal od nogometnih navdušencev, ne samo nogometašev, zaradi zatemnitve programa HTV 2. Očitno je, da ljudem ni vseeno, kakšne prenose poslušajo. Naši dve TV-postaji, ki prenašata tekme s SP, pa v teh dneh dokazujeta, da jima je poznavanje nogometa sekundarnega pomena, primarno je dobro zaslužiti z reklamnimi Pregled dosedanjih rezultatov tekem na SP v Nemčiji Skupina A 1. krog: Nemčija : Kostarika 4:2 (2:1), Poljska : Ekvador 0:2 (0:1); 2. krog: Nemčija : Poljska 1:0 (0:0), Ekvador : Kostarika 3:0 (1:0); 3. krog: Ekvador : Nemčija 0:3 (0:2), Kostarika : Poljska 1:2 (1:1) 3 0 2 0 1 0 0 0 8:2 9 5:3 6 2:4 3 3:9 0 Paragvaj 1:0 1. N 2. EKVADOR 3. POLJSKA 4. KOSTARIKA Skupina B 1. krog: Anglija (1:0), TiT : Švedska 0:0; 2. krog: Anglija : TiT 2:0 (0:0), Švedska : Paragvaj 1:0 (0:0); 3. krog: Švedska : Anglija 2:2 (0:1), Paragvaj : TiT 2:0 (1:0) 1. ANGLIJA 3 2 1 0 5:2 7 2. ŠVEDSKA 3 1 2 0 3:2 5 3. PARAGVAJ 3 1 0 2 2:2 3 4. TRINIDAD IN T. 3 0 1 2 0:4 1 Skupina C 1. krog: Argentina : Sl. obala 2:1 (2:0), Srbija in Črna gora : Nizozemska 0:1 (0:1); 2. krog: Argentina : SČG 6:0 (3:0), Nizozemska : Sl. obala 2:1 (2:1); 3. krog: Argentina : Nizozemska 0:0, Srbija in Črna gora : Slonokoščena obala 2:3 (2:1) 8:1 3:1 7 7 5:6 3 0 0 1. ARGENTINA 3 2 10 2. NIZOZEMSKA 3 2 10 3. SLONO. OBALA 3 111 4. SiČG 3 0 0 3 2: Skupina D 1. krog: Mehika : Iran 3:1 (1:1), Angola : Portugalska 0:1 (0:1); 2. krog: Mehika : Angola 0:0 , Portugalska : Iran 2:0 (0:0); 3. krog: Portugalska : Mehika 2:1 (2:1), Iran : Angola 1:1 (0:0) 1. PORTUGALSKA 3 2. MEHIKA 3 3. ANGOLA 3 4. IRAN 3 3 0 1 1 0 2 0 1 5:1 4:3 1:2 2:6 Skupina E 1. krog: ZDA : Češka 0:3 (0:2), Italija : Gana 2:0 (1:0); 2. krog: Češka : Gana 0:2 (0:1), Italija : ZDA 1:1 (1:1); 3. krog: Češka - Italija, ZDA - Gana 1. ITALIJA 2 110 3:1 4 2. ČEŠKA 2 10 1 3:2 3 3. GANA 2 10 1 2:2 3 4. ZDA 2 0 11 1:4 1 Skupina F 1. krog: Avstralija : Japonska 3:1 (0:1), Brazilija : Hrvaška 1:0 (1:0); 2. krog: Hrvaška : Japonska 0:0, Brazilija : Avstralija 2:0 (0:0); 3. krog: Japonska - Brazilija (Dortmund), 22. junij ob 21.00: Hrvaška - Avstralija 1. BRAZILIJA 2 2 0 0 3:0 6 2. AVSTRALIJA 2 10 1 3:3 3 3. HRVAŠKA 2 0 11 0:1 1 4. JAPONSKA 2 0 11 1:3 1 Skupina G 1. krog: J. Koreja : Togo 2:1 (0:1), Francija : Švica 0:0; 2. krog: Francija : J. Koreja 1:1 (1:0), Togo : Švica 0:2 (0:1); 3. krog: 23. 6. ob 21.00: Togo - Francija, 23. 6. ob 21.00: Švica - J. Koreja 1. ŠVICA 2 110 2:0 4 2. J. KOREJA 2 110 3:2 4 3. FRANCIJA 2 0 2 0 1:1 2 4. TOGO 2 0 0 2 1:4 0 Skupina H 1. krog: Španija : Ukrajina 4:0 (2:0), Tunizija : S. Arabija 2:2 (1:0); 2. krog: S. Arabija : Ukrajina 0:4 (0:2), Španija : Tunizja 3:1 (0:1); 3. krog: 23. 6. ob 16.00: S. Arabija - Španija, 23. 6. ob 16.00: Ukrajina - Tunizija 1. ŠPANIJA 2 2 0 0 7:1 6 2. UKRAJINA 2 10 1 4:4 3 3. TUNIZIJA 2 0 11 3:5 1 4. S. ARABIJA 2 0 11 2:6 1 sporočili. Studijski program je očitno zanimiv samo za peščico njihovih prijateljev, ki jim je vseeno, kakšne komentarje poslušajo. Morda pa so pri obeh televizijah pozabili, da si nekateri želijo nekaj več kot le suhoparno naštevanje statističnih podatkov, podatkov o gledalcih ... V nekaterih primerih spremljanja tekem bi bilo celo bolje, da bi bili komentatorji tiho, ne pa da ob priložnostih ene ali druge ekipe opisujejo dogodke iz ozadja in s tem motijo gledalce ob TV-sprejem-nikih pri spremljanju tekem. Poznavanje nogometašev ali, bognedaj, kakšnih taktičnih različic, pa že spada v domeno znanstvene fantastike. Če bi bilo bolje vsaj za nekaj odstotkov, bi nam bilo vseeno za zatemnitev drugih programov, v tem primeru pa nekateri primeri (nekateri gostje v studiu, ki nogometa ne spremljajo niti površno) le presegajo vse meje dobrega okusa. Je preveč, če si želimo imeti nogometno svetovno prvenstvo prikazano iz vseh strani, predvsem pa, da ima prenos vsake tekme svoj začetek in konec, takšen kot pač se za tekme SP spodobi? Danilo Klajnšek Nogomet • NK Aluminij Vrača se Jan Šimenko V NK Aluminij so uspešno zaključili nogometno sezono 2006/2007. Svoj zadnji veliki pečat na slovenski sceni so dali njihovi mladinci, ki so postali pokalni prvaki Slovenije. Povedati pa je potrebno, da so bili tudi v drugih kategorijah uspešni. Za navijače rdeče-belih iz Kidričevega pa je zanimiva novica ta, da se v Aluminij vrača mladi nadarjeni napadalec Jan Šimenko, ki je bil posojen prvoligašu iz mariborskega Ljudskega vrta, vendar tam ni dobil dovolj priložnosti. Tako bo v naslednji sezoni v konici napada strah in trepet nasprotnih vratarjev. V ekipo Maribor Pivovarna Laško pa so se že vrnili Mate Eterovič, Darijan Tomažič - Šeruga in Marko Pridigar. Drugih novosti glede igralskega kadra zaenkrat še ni. Jasno pa je, da bodo nogometaši Aluminija priprave na novo sezono pričeli 3. julija pod vodstvom trenerja Edina Osmanoviča. Danilo Klajnšek Foto: Marjan Kelner Jan Šimenko (beli dres) se po enoletnem nastopanju za Maribor vrača nazaj na Kidričevo. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2006 Osmina finaia Spored teicem od osmine finaia do finaia Nemčija Argentina Anglija Portugalska • • • • Švedska IVIeliilca Ekvador Nizozemska El G1 : : F2 H2 Munchen 24.06. 17:00 Leipzig 24.06. 21:00 Stuttgart 25.06. 17:00 Nurnberg 25.06. 21:00 Kaiserslautern 26.06. 17:00 Koln 26.06. 21:00 Četrfinale F1 HI E2 G2 Dortmund : >7.06. 17:00 Hannover 2 !7.06. 21:00 Berlin 30.06. 17:00 Gelsenicirchen 01.07. 17:00 Hamburg 30.06. 21:00 FraniN POHIŠTVA SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O flllHiliUilJiMiHirĐ [tíii/2280110 »wSS»,! /Mamka letnik fsm ra MERCEDES-BENZ-A160 1999 1.730.000 7.219,16 RDEČA RMEGANE 1,416V EXPRESSION 2002 2.180.000 9.096,98 KOV. ČRNA RMEGANE CABRIOLET 1,616V 1999 1.890.000 7.886,83 KOV. ZELENA REMUETTWINGOU16V 2001 1.120.000 4.673,68 KOV MODRA RENAUIITWING01,2 1998 660.000 2.754,13 BEU FIArPl]Ifr0 55 S0IE 1999 690.000 2.879,32 KOV SREBRNA OPEl VECTRA 2,016VDI 1999 1.290.000 5.383,07 BELA BMW 5231 1997 1.830.000 7.636,45 KOV ZELENA CITROEN XSAWIA 1,9 TD 1998 1.190.000 4.965,78 MODRA RENAUUTWINGO 1,2 OPEN 2005 1.730.000 7.219,16 ČRNA CITROEN XSANTIA 1,816V SX 1998 930.000 3.880,82 BELA KIASEPHIA1,5GTX 1997 420.000 1.752,63 KOV MODRA DAEWOO NEXIA 1,5 GI 1996 320.000 1.335,34 KOV MODRA KIASEPIIIA1,5IS 1999 790.000 3.296,61 KOV ZELENA PEUGEOT 1061,4 XR 1996 580.000 2.420,30 BELA V0LKSWEGENG01Fini,4a FORD FOCUS 1,6 WAGON 1996 530.000 2.211,65 T. RDEČA 2002 1.820.000 7.594,73 KOV SREBRNA OPEl VECTRA 2,0 Dn 2004 3.380.000 14.104,49 KOVPEÍSČENA DAEWOO NEXIA 1,5 Gl 1996 320.000 1.335,34 KOVVIfOU FORD ESC0Kri,6 FLASH KAR. 1997 550.000 2.295,11 BELA PEUGEOT 3061,4 XN 1999 720.000 3.004,51 KOV SREBRNA RENAUHCUO 1,2 FIDJI 1997 520.000 2.169,92 RDEČA BMWZ31,9M-lOOK 1999 2.790.000 11.642,46 ČRNA RENAUIÏCLIO 1,2 16V EXTREME 2004 1.550.000 6.468,04 MODRA Nagrajenki sta: Katja Šoštarič, Slomi i2A, Polenšak-6let Janja Šegula, Ormoška i, 2250 Ptuj-6 let Nagrajenkama čestitamo. Po pošti bosta prejeli obvestila o prejemu nagrade. Za vse informacije pa se obrnite na telefonsko številko: 031 663 777. CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. .iílB€LCONT£rir Hardek 34/g, 2270 OIÍMOŽ tel.: 02/741 13 80 vwm.belcont.si NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA poslovna skupina priiuaaie a najboliše dosežke v gradbeuištni: • ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT • ZA PROIZVODNJO Priporočamo se s svojimi izdelid in storitvami: r okna |i'' vrata |i'' garažna vrata |i'' industrijska vrata r senčila jI'' zimski vrtovi jI'' izolacijske steklene fasade KAKOVOST JE PRVA DANA BESEDA OBVEZUJE 990^ (5.t42,0S EUR) dalje... JERENKO AVTO HIŠA d.0.0., Ptuj Zagrebška c. S3, Tel.: 02/ 788 53 08 miHo m M/) SENČILA MARIBOR - Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 IWIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434 MARKIZE (TENDE) I ALU ŽALUZUE I ROLOJI LAMELNE ZAVESE Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize i v/ A- n L PW Program prireditev « JUNIJU ^ Mercator Hipermarket Ptuj Ormoika cesta 30, Ptuj SOBOTA, 24. JunIJ 2006, ob 10. url lomoSH usnHuuiH DEunmin | Ipisani meiuui Is posebno servietno tehniko*] I borno v delavnici izdelovali I metulje. Pisane, velike, Imale.....kl nas vedno znova" ločarajo s svojo lepoto. Ujeli Ijih bomo na palice in jih ^ lodnesli domov. A S fUer^aiturnaJûotJii sosed V îomo, 1. mM 01 %. u^i Bogat zabavni program: - Dou Amor, Natalija Kolšek, Saša Lendero, Tanja Žagar, Viktorija, Mili, Brigita Šuler, Dolores, Boris Kopitar, Jasnovidka Maruča - druga Orfejčkova gostilna, kjer vas bosta gostila Luka in Pepi - zabavne igre - brezplačno kopanje Vstopnico izrežite v tej številki Štajerskega tednika na strani 2. Vabijo: Štajerski tednik. Radio Ptuj, Terme Ptuj RADIOPTUJ S9,8-98,e-i04,3 Termalni Park Terme Ptid OBČINA DORNAVA ŽUPAN Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 35. člena Statuta Občine Do-rnava (Uradni list RS, št. 47/99, Uradni vestnik Občine Dornava, št. 2/00, 1/03) je župan občine Dornava sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za obmo~je ob~ine Dornava 1. Javno se razgrne predlog sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje občine Dornava, ki ga je v maju 2006 izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor. 2. Javna razgrnitev predloga prostorskega akta bo v prostorih Občine Dornava, Dornava 125. Javna razgrnitev bo od ponedeljka, 26. 6. 2006, do vključno srede, 26. 7. 2006. 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga prostorskega akta izvedena v sredo, 12. 7. 2006, ob 19. uri na sedežu Občine Dornava, Dornava 125. 4. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu prostorskega akta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče z zaključkom javne razgrnitve. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in v časopisu Štajerski tednik. Številka: 350-05-106/04 Datum: 8. 6. 2006 Župan občine Dornava Franc Šegula, inž. Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, son~nem juniju si utrujen zaspal. Na tvojem dvoriš~u vse že zeleni in cveti, le hiša samotna, otožna stoji. A naše srce trpi, ker tebe ve~ med nami ni. ZAHVALA Ob bolečem spoznanju, da nas je za vedno zapustil dragi partner - življenjski sopotnik, brat, svak in stric Mirko Kramberger IZ PLACARJA, STANUJOČ V DRAVCIH 8 5. 5. 1953 t 9. 6. 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za svete mase, izraze sožalja in nam stali ob strani. Posebna zahvala gospodom duhovnikom za opravljen cerkveni obred in sveto maso. Hvala gospodu Kozelu za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tisino in pogrebnemu podjetju Mir. Zahvaljujemo se tudi osebju Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Maribor. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: njegovi najdražji Se nosimo v sebi tvoje lice, tvoj prešerni smeh v vetru plapola, dotika se nas kot peruti ptice, v višavah zopet v soncu se igra; in vendar, to je le privid resnice, ki se nad tvojim grobom lesketa. SPOMIN Terezija Plohl IZ LASIGOVCEV 17 24 6 2005 . 24 6 2006 Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan se zazremo s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da tebe, draga mami, več med nami ni. V naših srcih si vedno z nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in se je spominjate. Vsi tvoji 89.8««98.2o|04^3 fta^ ú^iíetcc www. ra d io-ptu i. si OBČINA ZAVRČ Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Na podlagi 6.člena Odloka o priznanjih Občine Zavrč, ki ga je občinski svet Občine Zavrč sprejel na seji dne 26. 8. 1998, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS za podelitev ob~inskih priznanj: naziv ~astni ob~an ob~ine Zavr~, plaketo Ob~ine Zavr~ in priznanje Ob~ine Zavr~. I. Občina Zavrč podeljuje priznanje: 1. Naziv častni občan občine Zavrč se podeli posamezniku (občanu, državljanu ali tujemu državljanu), ki ima posebne zasluge na družbenem, ekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, športnem ali drugem področju in je s svojim delovanjem na poseben način prispeval k položaju in slovesu občine v državi ali izven nje. 2. Plaketa Občine Zavrč se podeljuje organizacijam in posameznikom ob jubilejih, pomembnih obiskih posameznikov in delegacij in drugih pomembnih priložnostih. 3. Priznanja Občine Zavrč se podeljujejo posameznikom ali pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. Komisija razpisuje naslednjo število priznanj: pod 1) en naziv, pod 2) največ dve, pod 3) največ tri II. Priznanja Občine Zavrč so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa ter humanitarnih in drugih dejavnosti. III. Priznanja so lahko podeljena posameznikom, skupinam, organizacijam in skupnostim, podjetjem, društvom, zavodom in drugim pravnim osebam. IV. Pobudo oziroma predlog za podelitev priznanj lahko podajo občani, občinski svet, župan, društva, podjetja, zavodi, odbori občinskega sveta, druge organizacije in skupnosti ter politične stranke. Pobuda oziroma predlog mora biti v pisni obliki in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu ustrezno obrazložitev ter navedbo, za katero priznanje se predlaga. V. Pobude oziroma predloge za podelitev občinskih priznanj je potrebno poslati Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč, najkasneje do 24. 7. 2006. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Ob~ina Zavr~ Komisija za mandatna vpra{anja, volitve in imenovanja Kar očem je skrito, ušesom prikrito, ustom pa zamolčano, je srcu izpovedano; vem, da nekje si, vem, da angel si, angel varuh naš. V SPOMIN Milici Kramberger 20. 6. 2002 IZ ZG. VEIOVIEKA 1 Hvala vsem, ki jo nosite v spominu in ji izkazujete čast. Valentina, Monika. Tonček ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko nas je po kratki in hudi bolezni v 82. letu starosti zapustila draga mamica, mama in tašča Anica Kozel roj. Pajnkiher varovanka Doma upokojencev Muretinci IZ RODNEGA VRHA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem ostalim, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku, ji poklonili cvetje, sveče in darovali za maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala Splošni bolnišnici Ptuj - Kirurškemu oddelku, dr. Kostanjevcu in vsem sestram za lajšanje bolečin. Posebna zahvala celotni ekipi, sestram in strežnicam Doma Muretinci, ki so ji vedno stale ob strani, jo tolažile in lajšale bolečine, ji nudile nego in pomoč. Prav tako hvala gospe Miliki, ki ji je vedno stala ob strani in bila dobra prijateljica. Hvala vsem sodelavcem podjetja Storal iz Taluma, hvala gospodu Letonji za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku za darovano sveto mašo, g. patru za opravljen cerkveni obred in hvala ekipi podjetja Mir iz Vidma. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka in sin z družinama Ne moremo izjokati bolečine, naj nihče ne reče, da vse mine. V naših srcih naprej živita, zato nas pot vodi tja, kjer v tišini spita. Tam lučka hvaležnost vedno gori in vajin nasmeh med nami živ SPOMIN 25. junija mineva dvajset let, 3. novembra pa je minilo enajst let, odkar sta nas zapustila naša draga starša Mihael in Marija Terbuc IZ KICARJA 79 Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanju. Vajini najdražji Spomini topli, v srcu skriti, vsak dan se znova prebude, pričarajo mi čas najlepši, ob njih oči se mi zarose. Minila so že leta, odkar me k tebi vodi pot, na plošči črke nemo govorijo, da zate sveče štiri leta že gorijo. SPOMIN Branko Petek GRAJENA 33 26. 6. 2002 - 26. 6. 2006 Težko je pozabiti nekoga, ki ga imaš rad, še težje ga je izgubiti, a najtežje se je naučiti brez njega živeti. Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli ob njegovem grobu. Žena Štefka V poljani se žalost oglasi, sklonim glavo in denem misli med dlani ... ZAHVALA Ob tragični in pretresljivi izgubi moža, nřpta in 7Pta Janka Horvata IZ ZAGOJIČEV 14 C se zahvaljujemo patru Tomažu Majcnu, družbi Talum, govornikom, motorističnemu klubu Kurent Ptuj in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili ustno ali pisno sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Skromno in pošteno si živel, v življenju skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem, sončnem juniju si utrujen zaspal. Na tvojem dvorišču vse že zeleni in cveti, le hiša otožna stoji. A naše srce trpi, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka Ivana Bratu{a IZ KORENJAKA 3, ZAVRČ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno ustno in pisno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem za odpete pesmi, govornikom za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem, internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. 7alujoči: njegovi najdražji Portorož • 15. izbor za mis Slovenije za mis sveta Tudi letos bomo izbirali med blondinko in temnolasko Ptujčani letošnjega izbora za mis Slovenije, petnajstega po vrsti, sicer ne pričakujemo z velikimi pričakovanji, kot je to bilo v prejšnjih letih, ko smo že po skoraj nepisanem pravilu imeli v finalu eno, dve ali celo vse tri najboljše z izbora za mis Štajerske. Foto: Vili Klemenčič S Ptujskega se je letos v finale uspelo uvrstiti le Katji Galser Iz Bolečke vasi (druga z desne), 20-letnl modni oblikovalki, ki želi postati uspešna podjetnica. Z uvrstitvijo v finale so se ji izpolnile njene želje. Do polfinala je šlo dobro, saj si je vstopnico priborilo kar sedem od petnajstih deklet, ki so stale na odru izbora za mis Štajerske 2006. Z mis Štajerske so se v polfinale, ki je potekalo v termah Olimia, uvrstile prvouvrščena Staša Krajnc, drugouvrščena Maja Žižek in tretjeuvrščena Maja Kukovec. Tri dekleta, ki jim ni uspelo na Ptuju, so slavila v Mariboru - Martina Cve-težar, Amani Elyan in Janja Klobasa. Katja Gaiser, ki ji ni uspelo na Ptuju in v Mariboru, si je vstopnico za pol-finale priborila na castingu v Ljubljani, kot edini s Ptujskega ji je tudi uspela uvrstitev v finale kot tudi še trem dekletom z izbora za mis Štajerske na Ptuju, dve sta slavili v Mariboru, Martina Cvetežar in Amani Elyan, Maja Žižek pa na Ptuju. Dvanajsterica finalistk se te dni že mrzlično pripravlja na finalni izbor, ki bo v nedeljo, 25. junija, v Avditoriju v Portorožu. Čeprav večina medijev stavi na preizkušeno Iris Mulej, ki se ponaša tudi z naslovom mis Universe Slovenije 2002, doslej pa je sodelovala že na sedmih lepotnih izborih, s katerih se je vedno vračala z lentami, bo boj za 15. naslov še ogorčen. V tej bitki ima še največ možnosti plavolasa Katarina Jurkovič. Najbolje bo, da Ptujčanke, ki jim letošnje leto ni bilo naklonjeno, navidezni poraz hitro pozabijo, saj bo že kmalu novi preizkus, z novimi priložnostmi. Kakorkoli že, dekletom, ki tekmujejo na izborih za mis Štajerske, ponavadi sreča ne pokaže hrbta. Pravijo, da enkrat ni noben-krat in da se splača vztrajati. Priprave naj dekleta, ki želijo sodelovati na izboru za mis Štajerske 2007, začnejo že sedaj, saj se od bodočih misic zahteva vedno več, ob lepoti in komunikativnosti v ospredje vse bolj prihajajo tudi talenti. MG Dornava • TED Lukari dobili Čušekovo domačijo » Prej si bla županova, zdaj si pa ciganova! « Malo zares, bolj pa za hec je izzvenel tale naslovni refren najmlajših dornavskih lukarjev, ki so ga zapeli ob nedavni uradni predaji Čušekove domačije iz rok občine v roke svojemu društvu. Na ta dogodek so namreč številni člani TED Lukari čakali zelo dolgo, kar krepkih pet let. To je bil namreč čas, v katerem so bolj ali manj aktivno, vsekakor pa neprestano, potekala obnovitvena dela na tipični nižinski panonski kmetiji, ki je nekoč veljala za eno najbolje urejenih v okra- ju, prvič pa se je v pisnih virih omenjala že 1854. leta. O zgodovini in dogajanjih, povezanih z danes nadvse lepo obnovljeno domačijo, je na slovesnosti govoril župan Franc Šegula: »Starejši se gotovo še spomnite, kako močna in lepo vzdrževana je bila ta kmetija, ko sta tu Ob uradni predaji obnovljene Čušekove domačije, ki je poslej odprta za vse obiskovalce in se vključuje tudi v Žgečevo učno pot, je bilo zelo veselo; med drugim so zaplesali tudi najmlajši lukarji. živela Čušekova teta in stric. Po smrti tete je šlo z gospodarstvom navzdol; za strica je sicer poskrbela ženska z druge občine, a na koncu sta oba pristala v domu za upokojence, in ker ni bilo nobenih potomcev, je vzdrževalnino do njune smrti plačala občina. V zameno smo potem postali lastniki zapuščene in že hudo propadle kmetije. Takrat se je pred naš občinski svet postavila dilema: ali vse skupaj prodati ali ohraniti in obnoviti. In na mojo pobudo smo se odločili za drugo možnost, ki se je zdaj izkazala za nadvse pravilno. Z obnovo pa potem ni šlo tako gladko in brez zapletov, saj smo neuspešno poskušali pridobiti nekaj denarja iz državnih razpisov. Pa smo se lotili obnove tako, da smo odprodali nekaj zemlje okrog, seveda pa to še zdaleč ni zadostovalo. Streho smo uspeli prekriti skupaj z obnovo ostrešja na dvorcu, za nadaljnjo adaptacijo pa je bilo potrebno vključiti še zavod za spomeniško varstvo, da se Napoved vremena za Slovenijo Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje. N ■^J ť ^ Danes bo na Primorskem sončno in vroče. Drugod bo sprva delno jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki bodo pogostejše v severni polovici Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne pa od 23 do 28, na Primorskem do 31 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo spet sončno in vroče, možnost za kakšno vročinsko nevihto bo majhna. V soboto zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. ne bi naredile kakšne napake. Pri tem je gotovo največ zaslužnega dela opravila Slavica Bratuša, ki se ji danes v imenu vseh najlepše zahvaljujem, posebna zahvala pa velja še Konradu Tušku, ki je zaslužen za odlično obnovo notranje opreme. Seveda pa delo ne bi bilo opravljeno, če ne bi nesebično in prostovoljno pomagali člani TED Lukari z Marijo Belšak na čelu. Danes sem zelo vesel, ker je obnova končana in ker se domačija lahko diči z izjemno lepo zunanjostjo in notranjo opremo!" Podobnega mnenja je bila tudi Bratuševa, ki se je, prav tako kot župan, zahvalila vsem sodelujočim, opozorila pa, da je vendarle manjka še kar nekaj stvari, da bi kmetija z dvoriščem imela vse, kar je (bilo) zanjo značilno, kot je recimo še trs kvintona, obnova preše in vinske kleti ter "štalink", pa še kakšna malenkost bi se našla. Ne glede na te drobne pomanjkljivosti, pa so bili številni zbrani ob slovesnem dogodku predaje, še najbolj pa lukarji, nadvse veseli, da jim je obnova uspela, za kar se je predsednica društva Marija Belšak še posebej zahvalila županu: "Hvala vam, da ste nas spodbujali in včasih, ko smo že malo podvomili, malo "zaspali" pri delu, tudi tečnarili. Hvala pa tudi vsem ostalim za opravljeno prostovoljno delo. Ta hiša je bistvenega pomena za naše društvo, saj bomo tu imeli spravljene vse eksponate, tu bomo lahko organizirali novinarske konference in razne druge prireditve." Ob koncu slovesnosti je sledilo še glavno dejanje - predaja ključa vhodnih vrat iz rok župana Šegule v roke predsednice društva Belša-kove ter ogled notranjosti domačije, vse skupaj pa je pospremilo petje ljudskih pevk in pevcev ter najmlajših članov TED Lukari. SM Župan občine Dornava Franc Segula je s predajo ključa domačije predsednici Mariji Belšak simbolično »oddal« domačijo v upravljanje TED Lukari. STE BILI POŠKODOVANI ^raVna^ v prometni ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, Vodnikova 2 teI'IIte'i/ÎÎSÎ 080 1 3 1 4 ABA PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA PTUJ Štuki26a ÏESS^> ^M ^M lOtlaibnui««. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251 "miíAfKWIt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela Klas GM PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 0 3 81 GSM 031 341 532 PRODAJA IN MONTAZA JELOVICA Foto: SM Foto: SM