Vidite jih, to so tri!
l^f^idite jih, to so tri,                                Kdo se ne bi zanj jiotil,
Da jim blizu para ni!                                   Da ga košček bi dobilV —
Mati jini je rekla:                                         Mislite, ko grejo h koči,
nKruhek bi vam spekla,                               Da jim pot obraze nioei?
Moke iniam in soli,                                       Pot — seveda — zdaj, ko iniii/.
Ali drv potrebnih ni."                                   Reže vsakemu v obraz —
Kaj store pa ti mladiči?                               Vas nikdo, ki ste pri peei,
Dvignejo pri tej se priči                               Tega ini ne more reei,
In do gozda odhite,                           *           Poslušajte drvonose
Da potrebnih drv dobo.                                 Pol obute in pol bose,
Krubek res je dobra jed,                              Oni, ki to prav vedo,
Boljša časih kakor ined —                           Tudi lahko povedo.

       
Bratec, z butaro na glavi,                            Da bi vrat si prehladilo
Zdaj na levi, zdaj na pravi                          Revše malo — Zorka, uli,
Pleše in si v desno diha,                             Ki tako diši ji kruh.
A po zraku z levo niha,                               Kdo li pdtlej bi ga jedel,
čaka, da bo sestra Zala                               Kužek bo to dobro vedel,
Svoje delo dokončala.                                     Ki na mrazu zdaj sedi —
Mlado Zorko zčbe, jej,                                   Kužek, moder nisi ti!
Kakor nikdar še poprej —                          Mari legel bi pod peč,
Zala v sneg je pokleknila,                           Pe5 je v zimi dobra reč,
Da ji vratek bo ovila,                                   Jž-li, 6rna ptica vran,
Ker bi lahko se zgodilo,                               Boljša peč, kot snežna plan?
Modest