Poštnin, a plačana v gotovini CENA 36 ffin URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE XII V LJUBLJANI, dne 19 moja 1955 Številka 18 VSEBINA: 85. Odredba o obveznem objavljanju podatkov Iz sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1954 v »Uradnem listu LRS«. 367. Odlok o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1955. 85. knii^a P^lagi šestega odstavka 5. člena uredbe o pLj^V^stvu gospodarskih organizacij (Uradni list d^stv st^^'133/53) izdaja državni sekretar za gospo- ODREDBO «fveznem objavljanju podatkov iz sklepnih tunov gospodairskih organizacij za leto 1954 v »Uradnem listu LRS« točki gospodarske organizacije, naštete v 6. Pisanj a °“ree*U ^9^4’ sta,nje kreditov za obratna sred-blerne l'>/aj 1UI trgu v zvezi z nabavo surovin, pro-?tt'°g proizvodnje, prodajo proizvodov in stanje Us(Peh Pj .ncu teta. Posebej je treba dbrazložiti 3 p J€tja (dobičeik in njegova delitev). Se eelutnega dohodka in njegove delitve 4, V‘ t10 obrazcu, ki je sestavni del te odredbe. prska ^ Podatke iz 1. točke te odredbe mora gospo-tistu LRsr®an’z.ac*ia Poslati v objavo »Uradnemm Stepni ra*ču ^ dneb od dneva, ko prejme potrjen 5, Q t«®ci rsltce organizacije, ki niso naštete v 6. V objav«) i re*e- Pošljejo v roku iz prejšnje točke Poslovanj, 6 )danco in kratek izvleček iz poročila o °fgani2a ra2en obrti in drugih manjših gospodarskih ( tavkoin 5^ - 6 Stoterih določi v skladu s sedmim testni) i; • ‘jtona uredbe o knjigovodstvu okrajni Iav' letim i-i ' odbor, ^li naj se in kako naj se ob- 6, *anca. r^uhliic: gospodarske of ga n izaći jo v Ljudski b loven i ji se štejejo: 1. Tovarna emajlirane posode, Celje, 2. »Cinkarna«, metalurško-,kemični kombinat, Celje, 3. »Beton«, gradbeno podjetje, Celje. 4. »Železarna«, Štore. , 5. »Konus«, tovarna usnja. Slovenske Konjice, 6. Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 7. Tekstilna tovarna, Prebold, 8. »15. september«, tovarna cementa in salonita, Anhovo, 9. Tovarna pohištva. Nova Gorica, 10. »Flores«, sadno-likerSki kombinat, Šempeter pri Gorici, 11. Gradbeno podjetje »Primorje«, Ajdovščina, 12. Rudnik rjavega premoga, Kočevje, 13. Piranske soline, Piran, 14. »Arigoni«, Izola, 15. »Ampelea«, Izola, t 16. »TiSkamina«, tovarna tiskanega blaga, Kranj, 17. »Inteks«, tekstilna tovarna, Kranj, 18. »Sava«, tovarna gumijevih izdelkov, Kranj, 19. »Iskra«, tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko, Kranj, 20. Bombažna predilnica in tkalnica, Tržič, 21. Tovarna obutve »Peko«, Tržič, • 22. Gradbeno podjetje »Projekt«, Kranj, 23. Tovarna celuloze in papirja, Videm-Krško, 24. Rudnik rjavega premoga, Senovo, 25. »Jugotanin«, tovarna strojil, Sevnica, 26. Elektrogospodarska skupnost Slovenije, Ljubljana, 27. Kemična tovarna, Moste, 28. »Litostroj«, Titovi zavodi, Ljubljana, 29. Papirnica, Vevče, 30. Kartonažna tovarna, Ljubljana, 31. Tobačna tovarna, Ljubljana, 32. Pivovarna »Union«, Ljubljana, 33. »Gradis«, gradbeno podjetje, Ljubljana, 34. »Slovenija-ceste«, Ljubljana, 35. »Slovenija - sadje«, Ljubljana, 36. »Slovenija - vino«, Ljubljana, 37. »Saturnus«, Ljubljana, 38. »Slovenija - avto«, Ljubljana, 39. »Slovenija - tekstil«, Ljubljana, 40. »Slovenija - živinopromet«, Ljubljana, 41. »Induplati«, industrija platnenih izdelkov, Jarše, 42. Tovarna upognjenega pohištva, Duplica, 43. Industrija usnja, Vrhnika, 44. Tovarna papirja, Količevo, 45. Predilnica, Litija, 46. »Metalna«, tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor, 47. Tovarna avtomobilov, Maribor, 48. Delavnice železniških vozil »Boris Kidrič«, Maribor, 49. Mariborska livarna, Maribor, 50. »Hidromontaža«, montažno podjetje za hidroelektrarne in splošno montažo, Maribor, 51. »Konstruktor«, gradbeno podjetje, Maribor, 52. Mariborska tekstilna tovarna, Maribor, 53. Predilnica in tkalnica, Maribor, 54. »Svila«, Maribor, 55. Tovarna volnenih in vigogne izdelkov, Maribor, 56. »Impol«, industrija metalnih polizdelkov, Slovenska Bistrica, 57. Tovarna dušika, Ruše, 58. Gozdno gospodarstvo, Maribor, 59. Tovarna perila »Mura«, Murska Sobota, 60. »Sograd«, gradbeno podjetje, Murska Sobota, 61. Proizvodnja nafte. Dolnja Lendava, 62. Tekstilna tovarna, Novo mesto, 63. Gradbeno podjetje »Pionir«, Novo mesto, 64. Lesuoindustr|jsko podjetje, Novo mesto, 65. Lesnoindustrijsko podjetje, Postojna, 66. Gozdno gospodarstvo, Postojna, 67. Tovarna aluminija, Kidričevo, 68. fc varna volnen;!) izdelkov. Majšperk, 69. Tovarna strojil, Majšperk, 70 »Železarna« Jesenice. 71. Tovarna verig, Lesce, 72. »Plamen«, Kropa, •*» 73. Lesnoindustrijsko podjetje, Bled, 74. Gozdno gospodarstvo, Bled, 75. Rudnik in topilnica svinca, Mežica, 76. Železarna, Ravne, 77. ‘Lesnoindustrijsko podjetje. Slovenj Gradec, 78. Gozdno gospodarstvo, Slovenj Gradoc, 79. Rudnik lignita, Velenje, 80. Tovarna usnja, Šoštanj, 81. Lesnoindustrijsko podjetje, Nazarje, 82. Gozdno gospodarstvo, Nazarje, 83. Rudnik živega srebra, Idrija, 84. Gozdno gospodarstvo, Most na Soči, 85. Rudnik Zagorje, 86. Rudnik Trbovlje — Hrastnik, Trbovlje, 87. Strojna tovarna, Trbovlje, 88. Cementarna, Trbovlje, 89. Steklarna, Hrastnik, 90. Kemična tovarna, Hrastnik, 7. Gospodarske organizacije, ki so do uveljavitve te odredbe že objavile letno bilanco in izvleček iz poročila o svojem poslovanjn, morajo v 15 dneh po uveljavitvi te odredbe poslati v objavo v »Uradni list LRS« tudi pregled celotnega dohodka in nje?ove delitve, kakor je predpisano s to odredbo. 8. Ta odrecLba*velju od dneva objave v »Uradue listu LRS«. Št. 1-516/55 Ljubljana, dne 10. maja 1955. Državni sekretar za gospodarstvo LRS' Ing. Marjan Tepina !• r' PREGLED celotnega dohodka in njegova delitev po sklepa®111 računu za leto 1954 v 000 din zap. št. Elementi delitve celotnega dohodka 1. Celotni dohodek 2. Materialni stroški 3. Amortizacija 4. Stalni prispevki družbeni skupnosti: a) obresti od osnovnih sredstev b) zemlja rinn c) prometni davek 5. Obračunski sklad za (plače s prispevkom za socialno zavarovanje 6. Dobiček oziroma izguba Delitev dobička: 7. Davek od dobička — zvezni 8. Del dobička za obvezne sklade (JZ, ZTP, PTT, rudniki) 9. Rezervni sklad 10. Del dobička za OLO (MLO) 11. Druge obveznosti iz dobička 12. Ostane gospodarski organizaciji za samostojno razpolaganje Delitev dela dobička za samostojno razpolaganje: 13. Za plačo iz dobička s prispevkom za socialno zavarovanje 14. Za sklade podjetja ter za kritje drugih obveznosti iz tega dela dobička Vodja knjigovodstva: znesek Predsednik upravnega odbora: podj®«8’ Odloki ljudskih odborov 367. , Na podlagi 16. člena iu 2. točke 64. člena zakona o ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor pijana okolica na XXIV. skupni seji okrajnega ra in zbora proizvajalcev dne 26. marca 1955 prejel in na XXV. skupni seji okrajnega zbora in riborn proizvajalcev dne 30. aprila 1955 dopolnil ODLOK ° 'Iružbeueui planu okraja Ljubljana okolica za leto 1955, ki se glasi: lita 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Ljubljana oko-Za leto 1955. Prvidel Pernice za razvoj gospodarstva okraja Ljubljana okolica jza lfpo 1955 I. poglavje Industrija * 1 pr . lc;tu 1955 bo morala industrija povečati obseg ^'^odnje, bolje izrabiti dosedanje kapacitete in yaiti uporabo domačih surovin. Plana ^ naimen ie z ekonomskimi ukrepi družbenega oje / p!edvi<]ena stimulacija za povečanje proizvod-lja[' Zlllzanje materialnih stroškov in pravilno postav- öovii rC<.v'^eva se povečanje delovne sile za 6%. Z Pred Ui ln Z boljšo izrabo dosedanjih kapacitet je ske , . €n,0> da se bo povečal fizični obseg industrij-L°le k [iv'Z VtK^D j® za Zato je potrebno, da delovni Vajj.^). Srbijo za hitro in pravilno uvedbo in izjesti JU a<>yeoa plačnega sistema, da se njegove pred-dniktivn ^T p<>ve^ald proizvodnji in večji pro- ^tabi'* ^'n boljšo organizacijo in večjo storilnostjo roving. dosedanje kapacitete ter razpoldžljive su- Zn‘žanjem proizvajalnih stroškov in izboljša ab te te še bolj uveljavijo svoje proizvode acih in tujib tržiščih; svojih Z racionalnejšo proizvodnjo znižujejo cene ja ttžiCi2Vo povečana proizvodnja ^šgili0 aS^ v s'V'E in temper litinah, okovju in fi-tp r<>,J''l za živilsko industrijo, transportnih so-er inskih strojih. II. poglavje * Kmetijstvo Vrednost kmetijske proizvoduje se v letu 1955 nasproti letu 1954 poveča za 1%, t. j. od 2,281 milijonov din na 2,31,1 milijonov dlin. 1 I Pospeševanje in povečanje kmetijske proizvodnje z večjim donosom bo doseženo: 1. s pravilnimi agrotehničnimi ukrepi: a) z večjo in pravilno uporabo umetnih gnojili, b) z boljšo in pravilno obdelavo zemlje in posevkov, c) s setvijo odbranega in raakužeuega semena, č) z zatiranjem škodljivcev in bolezni na poljskih kulturah in sadnem drevju; 2. z organiziranim čiščenjem in razkuževanjem semenskega žita, priznavanjem semenskega žita, krmnih rastlin, z uvedbo regresa za sortna semenska žita in pridelovanjem semen in krmskih rastlin; 3. z razširitvijo mreže za varstvo rastlin, predvsem pa z učinkovitejšim bojem proti rastlinskim boleznim in škodljivcem; 4. z dvigom sadjarske proizvodnje in premiranjem za dober sadni material ter za nove in večje sadovnjake; 5. s propagiranjem reje dobrih pasem plemenske živine, premiranjem plemenskih živali na razstavah in ob licenciranju, z organiziranjem postaj ža umetno osemenjevanje na čim večjem območju in s Subvention ira n jem pl emenj alkov; 6. z zatiranjem živalskih kužnih bolezni in drugih bolezni ter škodljivcev; 7. z melioracijami, pravilno izrabo planinskih pašnikov in z ureditvijo napajališč; 8. z boljšo in retabiilnejšo izrabo ter s pravilnejšim vzdrževanjem kmetijskih strojev in naprav; 9. z dajanjem regresa za graditev gnojišč, gnoj-ničnih jam in silosov; 10. z investicijskimi krediti, ki bodo dodeljeni z natečajem; 11. z izboljšano organizacijo socialističnih obratov; 12. z izvedbo melioracijskih del na poplavnih področjih; 15. z ustanovitvijo okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva, kamor se bo stekalo 15% dopolnilne dohodnine. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo znašal 32,550.000 din. Za leto 1955 bo porabljenih 230 vagonov umetnih gnojil, 45.000 kg zaščitnih sredstev in 300.000 kilogramov goriva. 2 Kmečka dohodnina se v letu 1955 zviša, vendair le za 102 milijona din, čeprav se v večji meri povečajo dohodki iz kmetijstva zaradi večje proizvodnje, ki temeljil na pomoči za povzdigo kmetijstva. Kmečka dohodnina je znašala v letu 1953 386 milijonov, v letu 1934 pa 268 milijonov dinarjev. Kmečka dohodnina je predvidena v letu 1955 na 370 milijonov din, kar pa je še vedno manj kot v letu 1953. Predvideni izračun davčne osnove v letu 1995 bo prav tako v letu 1954 temeljil na katastrskem dohodku. Razlika bo le v delni korekturi izračunskega katastrskega dohodka. Katastrski dohodek bo izračunan za vsako kulturo in njen bonitetni razred posebej in bodo na ta način odpravljene neskladnosti katastrskega dohodka med posameznimi bonitetnimi razredi in kulturami. Kot novost pri odmeri dohodnine od kmetijske proizvodnje so v letu 1955 predvidene občinske doklade za celotni okraj v višini 62,000.000 dinarjev. Davčna lestvica se spremeni tako, da se omili progresija, kar je razvidno iz primerjave lestvic dopolnilne dohodnine v letih 1954 in 1995: Katastrski dohodek 1954 % 1955 % do 30.000 4 4 nad 30.000 do 50.000 7 8 „ 50.000 do 80.000 10 12 „ 80.000 do 120.000 14 16 „ 120.000 do 160.000 18 20 „ 160.000 do 200.000 22 24 „ 200.000 do 250.000 27 28 „ 250.000 do 300.000 32 32 „ 300.000 do 400.000 37 36 „ 400.000 do 500.000 42 41 „ 500.000 do 600.000 48 46 ,. 600.000 do 700.000 52 48 „ 700.000 do 800.000 55 50 Za večjo progresijo ni več razlogov, ker so se 2 zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu zmanjša18 kmečka gospodarstva na 10 ha obdelovalne zemlje l0 se dohodek v mejah te posesti doseza v glavutm lastno delovno silo. Poleg tega je vpeljana poseb08 obdavčitev tuje delovne sile, zato tudi ni več razi ga za tolikšno progresijo. V. poglavje Gozdarstvo « Značilnost plana za leto 1955 je pospeševanje nove, nege in varstva gozdov, zmanjšanje poseka ^ izravnava poseka s potrošnjo. Skupna sečnja ^ . primeri z letom 1954 znižana za 6%. Plan sečnj je v letu 1955 še vedno za 30% večji, kot znaša Pr^ rastek. Znižanje sečnje je predvideno zaradi p0'’8 ■ nja proizvodne panoge, večjega varčevanje s k vom in povečane izrabe odpadkov pri poseku. V letu 1955 bo treba zmanjšati proizvodnjo nega lesa in še nadalje zmanjševati število z asi lih žagarskih obratov ter vencijank. .g S planom za leto 1955 so določene znatno ' količine ključnih sortimentov jamskega in ce u jj nega lesa iglavcev. Za ključni Sortiment velja ^8 velike potrehe pri vzdrževanju prog tudi blodo za železniške pragove. ^ V letu 1955 je predvideno povečanje obsegu % nih gojitvenih del in so v ta namen predvidena 2 na sredstva. Piam gozdnih gojitvenih del v indeksih; 190 136 205 164 142 100 Pogozditve in izpolnitve Nega sestojev Urejanje gozdov Gozdne komunikacije, popravila Gozdne komunikacije, nove gradbe Drevesnice | i okraj®6 Pri pogozdovanju bodo precej pomagale .^^oo gozdne drevesnice, ki bodo prispevale Prl 800.000 sadik. . Z nadaljnjo graditvijo gozdnih kom umik a*3 L ^ dosežena večja izraha lesa; z ugodnimi sprali ^0. prevoznimi pogoji bo zaradi pocenitve preV goče izrabiti tudi sečne odpadke. upo- V letu 1955 bodo sredstva gozdnega sklada rabljema tudi za urejanje hudournikov. •VI. poglavje Gradbeništvo V letu 1955 je v primeri z letom 1954 predvide-n° zranajsanje gradbenih storitev, tako v finanč-kakor tudi v fizičnem obsegu, zaradi splošnega lizanje investicij v letošnjem letu. Zaradi zmanjšanega obsega del bo padlo število zuposlenih v gradbeništvu. Za dvig produktivnosti bo vpeljano pravilno nor-'fanje del in plačevanje po učinku; posebna po-rnost bo posvečena pravočasni in popolni izdelavi ''nione dokumentacije za vse objekte. VII. poglavje Tr g o v i n. a V letu 195'5 je predvideno povečanje blagovnega Ptometa za 5%, kar je v skladu s pričakovanim po-• , ^nJexu industrijske in kmetijske proizvodnje ob očasnem upoštevanju delnega zmanjšanja prome-a z gradbenim materialom. .e Osnovni pogoji za razvoj trgovine so bili podani . v 1934 z delno reorganizacijo ter z določa-tom plačnega.sklada po doseženem prometu. Na teh snovah se ho trgovina razvijala tudi v letu 1955. v Kljub pomembnemu napredku, ki je bil dosežen l-fniih letih, uporablja še vedno precej trgovin ’a'e in opremo, ki niso primerni za sodobno tr- Sovanje. i-, ,1a Pomanjkljivost je bila upoštevana pri dolo-vu instrumentov družbenega plana. To se kaže v jjj°'no,m,s'kih ukrepih, s katerimi je omogočeno prido-anje potrebnih sredstev za prilagoditev poslova-a tehničnim in sanitarnim predpisom. (j i K'djetjem so individualno, po njihovih potrebah, lastni investicijski skladi. Razen tega pa je ležk državnim trgovskim podjetjem 5% ude- skl ri na ceil°tnein dobičku v korist investicijskega ker h- udeležba podjetij ne bi bila umestna, av'r. ki to spodbujalo k večjim dobičkom oziroma °kr^n U n'lvoia ccn. Iz dela dobička, ki pripada tr„ •,.u’ se ho odvajalo v okrajni investicijski sklad n j v'ne 20% celotnega dobička, doseženega v držav-Na ta način bodo sredstva investicijskih Povcč^ V t3r'mer' z letom 1954 približno štirikrat pO^uek dobička trgovine kmetijskih zadrug je i*Vodn' n za,,clrhsam za pospeševanje kmetijske pro- VIII. poglavje ^ Gostinstvo prom *etu 1955 je predvideno povečanje celotnega da bo a iZa Poroštvo za tako povečanje je v tem, Plač n V e^u v celoti izpeljano načelo odvisnosti tiieta f3 sa'ada in drugih skladov od doseženega pro-gostii, .tavej:> tega omogočajo novi ekonomski ukrepi 2 Stvu žirši razmah. ska rP'W razvoj gostinstva in turizma so gostin-od dob 'u a upečena plačevanja zveznega davka 'avostjIC- , vrhn tega so ustanovljeni še razni skladi: Hlod e P1' podjetjih bo pripomogel k skib ni7'a-c'j> gostinskih naprav in ureditvi gostin-^ljnJrr>St0rov' *klad za kadre pa bo omogočil na-j strokovno izpopolnjevanje osebja v gostin-PKpomogei s tem h kulturnejši postrežbi. IX. poglavje Obrt Nasproti letu 1954 se družbeni produkt poveča za 12%; to bo doseženo z večjo produfctiivnostjo in obsegov. i dela predvsem v kovinski in lesni stroki. Glede na enotni kriterij, po katerem so bile določene stopnje amortizacije, in zato, ker je treba čim hitreje obnoviti opremo v obrtništvu, se v letu 1955 plačuje amortizacija po dosedanjih predpisih z delnimi korekturami v živilski, oblačilni in obutveni stroki obrtnih podjetij. Obrtni obrati lahko uporabljajo celotno vplačano amortizacijo. Obresti od osnovnih sredistev in delež od dobička obrtnih obratov se stekajo v sklad za investicije obrtništva pri OLO. Prav taiko bo iz deleža dobička obrtnih obratov kmetijikih zadrug in deleža od dobička obrtnih obratov okrajne zadružne zveze formiran sklad za gospodarske investicije v kmetijstvu. X. poglavje Investicije Plan za leto 1955 ne predvideva finančnih sredstev za gospodarske investicije. Gospodarske organizacije bodo razpolagale v letu 1955 z neizrabljenimi investicijskimi krediti iz leta 1954, ki jih je po določbah družbenega plana za leto 1954 mogoče izrabiti do 1. julija 1955. |Za tovarno >Belinka« je v letu 1955 predviden investicijski kredit 70,000.000 din iz sklada za obnovo in gojitev gozdov. Ce bodo med letom nastali presežki dohodkov, bodo uporabljeni za kreditiranje investicij v industriji. Za negospodarske investicije so predvideni tile zneski: za komunalne objekte 2,000.000 din za zdravstvene objekte 150.000 din za prosvetne objekte 43,000.000 din 45,150.000 din Z investicijskimi sredstvi, ki so predvidena za prosvetne objekte, ne o mogoče kriti vseh potreb, vendar so bili z dograditvijo šol v Dolu, na Ilovi gori, na Vrhu in gimnazije v Komendi rešeni najnujnejši primeri. Za objekte šolskih zgradb na Ožboltu, Krki in Topolu, v Vačah, Šmarju, Borovnici, na Vrhniki in B rezovici so zagotovljena potrebna sredstva in bodo ti objekti v letu 1955 deloma ali popolnoma izgotovljeni. Potrebna finančna sredstva so predvidena tudi za zidanje gimnazije v Medvodah in za izdelavo investicijskih programov ter glavnih projetkov za nove šole. Elektrifikacija vasi v okraju je v končni fazi in so zaradi tega predvidena le manjša finančna sredstva. Pereč problem je graditev vodovodov, zlasti v epidemioloških območjih. Posebna skrb je posvečena investicijam za stanovanjske namene. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš predstavlja 121 milijonov dinarjev dohodkov. XI. poglavje Izvoz v letu 1955 Predvideno je, da bo plan izvoza za leto 1955 po vrednosti za 3% večji kot v letu 1954. Pomembne spremembe v strukturi izvoza so: Povećan bo izvoz nekovin, predvsem surovega burita (3.000 ton več). V kovinski industriji bo izvoz povečan za 56% pri fitingih (140 ton), orodju (3 tone), v okovju (32 ton), in drugih izdelkih (9 ton). Elektroindustrija bo tudi začela izvažati. Predviden je izvoz instalacijskega materiala (1,100 tisoč komadov v vrednosti 185 milijonov dinarjev). Kemična industrija bo izvozila manj kot lani zaradi manjše proizvodnje litopona in pomanjkanja surovin. V lesni industriji se bo zvečal izvoz za 2%, (končni izdelki lesne galanterije, pohištvo, pa'rket ter zaboji). V proizvodnji celuloze in papirja se poveča izvoz zaradi večjega izvoza lepenke (2i50 ton več) iu pisalnega papirja (70 ton več). Večji izvoz bo dosegla tudi usnjarska industrija pri galanterijskih izdelkih, svinjskem usnju, cep-Ijenjcu, ščetinah in podplatnem usnju. Drugi del PREDPISI O EKONOMSKIH INSTRUMENTIH IN UKREPIH XII. poglavje Amortizacija 1 * Podjetja za izdelovanje zidne in strešne opeke obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2 V kmetijstvu so oproščena obveznosti, plačevati amortizacijo, tale posestva, ki so bila razglašena za poizkusna: a) posestva OZZ: Logatec, Verd, Brest, Boštanj, Stična, Šmartno pri Litiji, Prevoje, Vodice; b) posestvo Pšata — Mengeš; c) posestvo Selo pri Radohovi vasi; č) posestva KZ, ki delujejo kot samostojni obrati: Polhov Gradec, Hotedršica, Medvode, Komenda, Moravče, Preserje, Breg pri Borovnici, Plešivica pri Notranjih goricah. 3 Gostinska podjetja in gostišča obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznima predpisi, zn gradbene objekte pa samo za vzdrževanje v višini 30 % predpisane polne amortizacije. 4 Obrtna podjetja in delavnice obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, razen tehle podjetij in delavnic, ki obračunavajo le 50 % amortizacije: 1. Oblačilna zadruga, Medvode 2. Pekarija, Vrhnika 5. Zadružna mlekarna, Vrhnika 4. Mizarstvo, Hotedršica 5. Šivalnica, Domžale 6. Čevljarska delavnica, Domžale 7. Čevljarstvo, Litija 8. Prevozništvo s konji, Kamnik 9. Žaga, Medvode 10. Zadružna opekarna, KZ Vrhpolje 11. Zadružni kino, Šmarje — Sap 12. Čevljarska zadruga, Vrhnika. 5 Komunalna podjetja v letn 1955 ne plačujejo amortizacije. XIII. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč znaša 2 % na leto. J 2 Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih P°^' jeti j in delavnic znaša: 2 %: a) za manjše obrtne obrate v kolektivnem upravljanju (z do 5 delavci), katerim so družbene obveznosti v letu 1955 določene v pavšalnem znesku; b) za obrtna podjetja in delavnice okrajne z,a' družne zveze Ljubljana okolica; c) za mline; č) za obrtna podjetja in delavnice v strok«*1 obrtnega predelovanja tekstilnega blaga in 4%: za vsa druga obrtna podjetja in delavnice. , Komunalna podjetja ne plačujejo obresti 00 osnovnih sredstev. XIV. poglavje Uporab« kreditnega sklad« za investicije in roki zn odplačevanj investicijskih posojil V okrajni sklad za kreditiranje investicij se vplačujejo: a) obresti od osnovnih sredstev gostinskih P00! tij in gostišč, ji b) obresti od osnovnih sredstev obrtnih pod) in delavnic, c) 40 % dobička gostinskih podjetij in gostišč, č) 50 % okrajnega deleža dobička obrtnih P°“I tij in delavnic, i0 d) celotni dobiček manjših obrtnih obratov (z 5 delavci), ki je določen v pavšalu, j. e) 20 % dobička deleža državnih trgovskih P0, jetij in trgovin, ti. f) celotni pavšalni znesek, ki ga plačujejo S ’ šča kot delež okraja pri dobičku in kot sta prispevke družbeni skupnosti, g) presežek proračunskih dohodkov iz gosp00 strva v letu 1955. . f) Iz tega sklada se sredstva pod točkami a). c’ uporabijo za kreditiranje gostinstva, sredstva * b), č) in d) za kreditiranje obrti, sredstva P00 e za kreditiranje trgovin. . . Druga sredstva se uporabijo za kredit* industrije. Jolo^ Pogoje za uporabo sredstev tega sklada svet za gospodarstvo OLO. XV. poglavje Prometni davek Občinski prometni davek bo predpisal ( podlagi uredbe o spremembah in dopolnitvah 1 jjo o prometnem davku. Tarifa prometnega . objavljena s posebnim odlokom okrajnega Uu odbora. X'VI. poglavje Premiranje prihrankov i. ^Gospodarska organizacija v industrijski panogi, * doseže v letu 1995 znižanje lastne cene, izloči del j “jdkji za premiranje prihrankov pred delitvijo , oicka mod komuno im gostinsko organizacijo, če T^lni tele pogoje: T . -^ko zniža gospodarska organizacija lastno ceno ctu 1955 nasproti realizaciji v letin 1954: ^ a) za 3 %, izloči pred razdelitvijo dobička med ni 'n gospodarsko organizaci jo 2 % skilada za ače po tarifnem pravilniku; k o) nad 3 %, izloči pred razdelitvijo dobička med tttuino in gospodarsko organizacijo, 4 % sklada za ade po tarifnem pravilniku. » ^nižanje lastme cene mora biti posledica pove-a'la proizvodnosti dela oziroma znižanja material-a stroškov im se ugotavlja po predložitvi letnega epnega računa gospodarske organizacije. XVII. poglavje delitev dobička gospodarskih organizacij ka ^ doseženega dobička po odbitku zveznega dav-«r ,!k °^ve?'nosti iz dobička po zakonu (39. členu lot ^ o spremembah in»dopolnitvah uredbe o cevi dohodku gospodarske organizacije im njego-dar v Uradni list FLRJ, št. 54/54) pripada gosposkim organizacijam tale delež, izražen v stopnjah: Im« gospodarske organizacije Od tega Delež za pjajo BosP' s prisp. orS* za soc. zavar. ut t !nd"striin: ektro Ljubljana okolica, Ljubljana Ir r, j frama, Medvode .pdnik barka, Pleše P e&nilka<, Medvode adnik kaolina, Crna eramično-,kemična industrija, Kamnik tt7 r2Va'rna gumbov, Kamnik kan«, Kamnik ,/>varna kovanega orodja, Kamnik ^vmska industrija, Ig ko . r lnos,iroj, Domržalo »Jambor«, Črnuče tžO e ®a«, Črnuče jajčna tovarna, Domžale ir i os<' Domžale »TTtn r<> Medvode .v '> Dol pri Ljubljani l2l e arnnjk«, Kamnik rasniška industrija apna, q Kresnice (v , arna, Boštanj „Pekarna, Črnuče Očkama, Draga-Ig q , arna, Mengeš s Cir/ i arna’ Radomlje Vp^arnai V<>diCie opekarne, Vrhnika C1«. Duplica Le sirijska podjetja, Podpeč a industrija, Polhov Gradec 20 64 17 56 23 62 10 18 18 55 15 42 28 72 14 44 30 78 30 68 25 64 14 37 13 37 13 34 H 20 10 17 17 49 10 70 23 63 50 80 35 50 35 50 35 50 35 50 50 80 35 70 15 45 28 72 55 64 Ime gospodarske organizacije Od Delež . gosp. org. tega zu-plače s prisp. Ztt soc. zavar. »Sora«, Medvode 35 76 Lesna industrija, Domžale 35 79 »Zales«, Litija 30 50 Kombinat lesne industrije, Logatec 28 66 »Žaga«, Ljubljana 30 40 Lesno industrijsko podjetje, Ljubljana 30 72 Tovarna glasbil, Mengeš 40 77 »Hrušica«, zadružno lesno predelovalno podjetje, Logatec 50 80 KZ Verd, obrat Ljubljanski vrh 40 60 123 Tovarna celuloze, Goričane 9 22 Papirnica, Količevo 9 21 124 Motvoz in platno, Grosuplje 17 47 »Predilnica Litija«, Litija 16 40 Tekstilna tovarna, Medvode 14 33 Tovarna sanitetnega materiala, Vir 15 47 »Imdufdati«, Jarše 13 35 »Svilanit«, Kamnik • 15 30 »Univerzale«, Domžale , 50 80 »Rašica«, Gameljne 27 63 Tovarna fillca, Mengeš 30 50 »Trak«, Mengeš 20 53 105 Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji 17 42 Industrija usnja, Vrhnika 16 52 Tovarna usnja, Kamnik 12 20 »Toko«, Domžale 24 65 137 Mesno podjetje, Stična 35 60 Živilska industrija, Kamnik 20 30 Mlinsko podjetje, Domžal® 30 55 »Sončnica«, Vir-Domžale 30 70 Kolikor preseže delež gospodarske organizacije iz ostanka dobička, ki se sme uporabiti za povečanje sklada za plače, 15 % plač po tarifnem pravilniku (brez socialnega zavarovanja), se udeležba gospodarske organizacije na ostanku dobička znižuje. — Odstotek deleža spodarskih organizacij se zniža za enak odisitotek, kot je prekoračen v prejšnjem odstavku maksimalno določeni odstotek povečanja skilada za plače. B. Kmetijstvo 100 80 C. Gozdarstvo 60 85 C. Gradbeništvo 50 70 A|ZA — Atelje za arhitekturo, Ljubljana 100 41 Del dobička gradbenih podjetij, ki * gre kot dobiček sedežu podjetja, bo določen. pozneje, ko bo omejitev tega dela dobička določil republiški izvršni svet. D. Promet l 100 15 E. Komunala 80 90 Znesek, ki se lahko največ izplača iz dela dobička za plačo s prispevkom za socialno zavarovanje, ne sme presegati 30 % plač po tarifnem pravilniku brez socialnega zavarovanja; ostanek preko tega odstotka prenesejo podjetja v svoj investicijski sklad. Ime gospodarske organizacije Od tega Delež za plače go«p. s prisp. org. za soc. za'var. F. Obrt I. Državna obrtna podjetja in delavnice: 1. Obrtno predelovanje kovin 2. Predelovanje zemlje, kamina 1(0 70 83 stekla 90 90 Kamnolom J DZ, Verd 40 90 3. Elektrotehnične obrti 50 80 4. Kemične obrti 30 80 5. Stavbne obrt; 40 85 6. Obrtno predelovanje lesa 7. Obrtno predelovanje tekstilnega 65 85 blaga 90 90 8. Obrtno predelovanje usnja 90 90 9. Živilske obrti 40 70 10. Druge obrti Valjčni mlin Stična dotira 50 % do- 40 9° :a v lastni sklad za investicije, osta-pa deli po gornjih odstotkih. \ Kino podjetja 80 50 a) Kino, Domžale b) kino podjetje družbenih 40 50 organizacij 100 30 II. Obrtna podjetja in obrati kmetijsJuh zadrug: Celotni doseženi dobiček pripada obrtnim podjetjem in obratom in se deli: a) 50 % v investicijski sklad kmetijiske zadruge za gospodarske investicije, b) 15 % OZZ v sklad za pospeševanje kmetijstva, c) 30 % za plače s prispevkom za socialno zavarovanje, - č) 5 % v sklad za samostojno razpolaganje. III. Obrtna podjetja in delavnice OiZZ Ljubljana: Celotni doseženi dobiček pripada obrtnim podjetjem in obratom in se deli: 3. 20 % celotnega dobička — OLO za investicij' skj sklad trgovine, 4. 25 % celotnega dobička — OLO; b) Trgovska podjetja OZZ 1. 50 % celotnega dobička — zvezni davckj , 2. 5 % celotnega dobička — za investicijski std® podjetja, 3. 4i5% celotnega dobička — OZZ. Ta delež sme OZZ porabiti samo za investicije l pospeševanje kmetijstva. c) Trgovina in odkup KZ 1. 50 % celotnega dobička KZ; Ta del se sme po določbah zveznega družbe®0^ plana porabiti samo za gospodarske investicij6 kmetijstvu. • 2. 40 % celotnega dobička KZ za graditev ničnih jam in silosov; , 3. 10 % celotnega dobička KZ za druge aej. Če pa bi kmetijska zadruga nameravala del sr^ štev pod 2. uporabiti v druge namene, mora to P01? dovoliti OLO. H. Gostinstvo Dobiček gostinskih podjetij in gostišč se deli- I. 50 % pripada OLO, . wa 2. 40 % se steka v investicijski sklad gostm pri OLO, - ma 3. 10% pripada gostinskim podjetjem 0151^^ gostiščem ' za povečanje lastnega investicij51 0 sklada. XVIII. poglavje Plače delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacij8h Povečanje ravni tarifnih postavk po XX. Pu°' % ju zveznega družbenega plana za leto 1955: A. Industrija 111 Elektro Ljubljana okolica Elektrarna, Medvode 5% 5 % ■LiTCikirtirua, meuvuuo ^ 116 Keramično-kemična industrija, Kamnik ’ n. Podjetja oziroma delavnice Del za plače s social, zavarov. •/• Sklad za samost. razpol. •/• Invest. sklad OZZ % Rudnik bari ta, Pleše - Škofljica Rudnik kaolina. Črna pri Kamniku »Tesnilka«, Medvode Tovarna gumibov, Kamnik 117 Kovinska industrija, Ig »Titan«, Kamnik Tovarna kovanega orodja, Kamnik OZZ Agroservis, Ivančna gorica 40 4 56 OZZ Tesarstvo, Komenda 20 4 76 »Mlinostroj«, Domžale OZZ Mleko, Kamnik 50 20 30 119 »Elma«, Črnuče OZZ Mleko, Stična 50 20 30 »Jambor«, Črnuče 5% 5 % 5% 5% 5 $ 5 % 5 % IV. Znesek, ki se lahko največ izplača iz dela dobička za plače s prispevkom za socialno zavarovanje, ne» sme presegati 30% plač po tarifnem pravilniku brez socialnega zavarovanja; presežek preko odstotka prenesejo podjetja in delavnice v svoj investicijski sklad. V. Obrtnim podjetjem in delavnicam bodo predpisane pavšalne obveznosti s posebnimi odločbami okrajnega ljudskega odbora. G. Trgovina Dobiček, ki ga bodo dosegla v letu 1955 trgovska podjetja in trgovine, se deli: a) Državni sektor 1. 50 % celotnega dobička — zvezni davek, 2. 5 % celotnega dobička — za investicijski sklad podjetja, 6% 5% 5% 5 % 5 % 5 % 5% 4# 120 »Kamnik«, Kamnik »Color«, Medvode »Helios«, Domžale »JUB«, Dol pri Ljubljani Kemična tovarna, Domžale 121 Industrija gradbenega materiala 122 Kombinat lesne industrije, Logatec Lesna industrija, Domžale Lesna industrija, Polhov Gradec LIP, Ljubljana ^ 5 °/0 122 Lesna predelovalna industrija, Podpeč ^ ^ »Sora«, Medvode ^ of0 »Stol«, Duplica pri Kamniku ^ f0 »Melodija«, Mengeš ^ pl&d v v% od doseženega prometa na uri drobno odkupu 27. KZ Jg 4,— 3,50 0,5 0,1 28. K.Z. Ivančna gorica 3,30 4,10 0,2 0,1 29. K/, Jarše 3,70 4,30 0,3 0,1 30. KiZ Kamnik 31. KZ Kamniška 3,80 — 0,5 Bistrica 3,90 2,50 0,5 0,1 32. KZ Komenda 3,70 3,- 0,5 0,1 33. KZ Kresnice 3,50 2,50 0,3 0,1 34. KZ Krka 4,50 4,70 0,5 0,1 35. KZ Krtina 4,30 4,— 0,3 0,1 3b. KZ Lanišče 5,— .. _ 0,3 37. KZ Laze-Tuhinj 4,— 4,5 0,3 0,1 38. KZ Litija 4,50 3,10 0,5 0,1 39. KZ Lukovica 4,50 4,15 0,5 0,1 40. KZ Medvode 3,60 2,- 0,3 0,1 41. KZ Mengeš 3,50 3,- 0,3 0,1 42. KZ Moravče 3,40 3,- 0,5 0,1 43. KZ Moste 3,56 0,5 44. KZ Motnik 4,70 5,- 0,3 0,1 43. KZ Muljava 4,- 6,- 0,3 0,1 46. KZ Nevlje 4,10 3,20 0,5 0,1 4/. KZ Notranje gorice 4,- 3,- 0,3 0,1 48. KZ Pijava gorica 4,50 4,- 0,5 0,1 49. KZ Podgorica 4,90 0,5 50.’KZ Podlipa 5,- 0,3 - 51. KZ Podpeč 3,90 3,— 0,3 0,1 52. KZ Podtabor 5,— 2,90 0,3 0,1 53. KZ Polhov Gradec 4,60 5,- 0,2 0,1 54. KZ Polica 4,- 3,90 0,5 0,1 55. KZ Preserje 3,50 2,- 0,5 0,1 56. KZ Račna 4,90 3,- 0,5 0,1 57. KZ Radohova vas 3,50 3,50 0,3 0,1 58. KZ Radomlje 3,50 3,50 0,5 0.1 59. KZ Rakitna 3,40 3,- 0,3 0,1 60. KZ Rovte 3,50 4,- 0,3 0,1 61. KZ Sava 4,- 3,80 0,3 0,1 62. KZ Skaručna 63. KZ Spodnja 4,- 3,60 03 0,1 Slivnica 6*. KZ Tuhinjska 5,- 1 — 0,5 — Srednja vas 4,- 3,- 0,5 0,1 65. K.7. Stična 3,70 5,- 0,4 0,1 66. K/, Smarje-Sap 67. KŽ Šmartno- 3,50 3,90 0,5 0,1 Gameljne '4,30 2,- 0,5 0,1 68. Šmartno pri Litiji 69. KZ Šmartno 3,75. 5,- 0,4 0,1 v Tuhinju 5,50 2,50 0,5 0,1 70. KZ St. Jošt 3,50 2,50 0,5 0,1 71. KZ St. Ožbolt 6,- 6,- 0,3 0,1 72. KZ Špitalič 5,— 6,- 0,5 0,1 73. KZ Sentvid-Stična 3,50 4,- 0,5 0,1 74. KZ Tomišelj 3,50 2,50 0,5 0,1 75. KZ Trate 5,- 5,- 0,5 0,1 76. K Z Trzin 4,- 3,4 0,3 0,1 77. KZ Vače 78. KZ Velika 4,50 4,10 0,5 0,1 Kostrevnica 3,40 0,3 __ 79. KZ Verd 3,40 4,40 0,3 0,1 80. KZ Vir 3,90 3,50 0,5 0,1 81. KZ Višnja gora 4,10 4,- 0,3 0,1 82. KZ Vnanje gorice 4,20 2,- 0,5 0.1 83. KZ Vodice 3,- 3,- 0,5 0,1 Ime zadruge Odstolek plačnega sklada ud doseženega prometa na pri drobno odkupu Investicijski sklad v •/• od doseženega prometa na pri drobno odkupu 84. KZ Vrhnika 4,80 5,- 0,5 0,1 85. KZ Vrh treh kraljev 5,50 5,20 0,5 0,1 86. KZ Vrhpolje 4,60 3,50 0,5 0,1 87. KZ Zaklanec 4,- - 0.5 88. KZ Zgornja Jablanica 5,— 5,30 0,5 0,1 89. KZ ZaLna 4,— 4,90 0.3 0,1 Povečanje plač nad plačami po tarifu iem pravilnik u Ce plačni sklad, ki se izračuna na podlagi spredaj določenih odstotkov od celotnega prometa, presega plače po tarifnem pravilniku z izdatki iz 31. člena uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54/,54), sme ‘ trgovsko podjetje oziroma trgovina uporabiti za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku in za pripadajoče socialno zavarovanje od te razilike do 20% plačnega sklada po tarifnem pravilniku s socialnim zavarovanjem. Ostanek plačnega sklada, ki se ne uporabi za p*^ večanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku, prenesejo trgovsko podjetje, trgovina in trgovine kmetijskih zadrug v svoj investicijski in svoj rezervni sklad. Prodajalne proizvajalnih podjetij Rabat prodajaln proizvajalnih podjetij, ki se ne porabi za izdatke iz 77. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni 1>S' FLRJ, št. 54/54), se razdeli: 1. 50% prodajalni proizvajalnih podjetij, 2. 50% je dobiček, ki se deli po drugem odstavku 73. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. 50% rabata določenega pod točko 1 uporabijo pr0" dajalne proizvajalnih podjetij za plače in pripadajoče socialno zavarovanje nad plačami po tarifoe,n pravilniku, vendar ta znesek z vštetim prispevko® za socialno zavarovanje ne sitie presegati 20% P® nega sklada po tarifnem pravilniku s socialnim za varovanjem. Ostanek rabata pa se prenese v skupn rezervni in investicijski sklad prodajalne. Plačni sklad v gostinstvu Plačni in investicijski sklad se določa v odstotk' od doseženega prometa: A. Gostinskim podjetjem in gostišč Ime podjetja Odstotek plačnega sklada od doseženega prometa doseženf** 1. Gostinstvo, Borovnica 12 i 2. Gostinsko podjetje, Brezovica, sedež Dragomer 12 i 3. Gostinstvo, Črnuče 13 2 4. Gostinstvo, Dolsko 12,5 2 5. Gostinstvo, Domžale 12 2 Imo podjetja k Gostinstvo, Grosuplje ’ ^tinsko podjetje, ‘Grozd«, Kamnik n' ^rajevna gostilna, Jg tinsko podjetje in ^a'“java«. Kamnit tinsko podjetje »Mokrica«, Stahovica «o- i,estavracija, Litija ' Gostinstvo, Dolenji Gogatec Gostinsko podjetje, U ^0renj‘ Logatec Krajevna gostilna, Lukovica tfi Gostinstvo, Medvode 1? gostinstvo, Mengeš očinsko podjetje, 'odtaLor Gostinsko [jodjetjc, Radomlje • Gradbeno podjetje, divina ' &&,>odictie’ „ ai' &Stindco Podjetje, Podjetje, Vrhnika 13,*5 Go»‘. na Polževem, 25 plfr.Ja eora 12 ■ podjetje »K-Donn«, Kamnit 21 • ^‘inski obrati »Vino«, Ljubljana okolica 16 B ^ aniostojoim gostinstim _ kmetijskih zadrug Odstotek Investicijski plačnega sklad v sklada od odstotkih od dosr/enega doseženega prometa prometa 13 U 15 15 13.5 12 12 12 12,5 15 14 15,5 0,5 0,5 1,5 0,5 1 0,5 0,5 0,5 0,5 1.5 2 2 obra Im' podjetja •/# plačilnega sklada 1- B±U'Žna Borovnica ' pružna gost.lna, • pružna gostilna. 5 ^ aninit S|PoriUZna gostilna, 6. 2afi nia Sliivnica IvatU2na etilna, L z*? ** SOrica • 8 Mui^rffosti,na- , Snjan eosli,lla. Metg4na S(>St'lna- •/• investicijskega sklada 11 15 11 11 11 12 10 10 9 0.5 0,5 0,5 0.5 0,5 0,5 0,5 0,5 0.5 Ime podjetja •/« plačilnega “/• investicij- sklada skega sklada 10. Zadružna gostilna, Špitalič 11 ' 11. Zadružna gostilna, Trate U 12. Zadružna gostilna, Laze 11 13. Zadružna gostilna, Šmartno v Tuhinjiu 15 14. Zadružna gostilna, Gabrovka 10 15. Zadružna gostilna, šmarje-Sap 9 XIX. poglavje 0.5 0.5 0,5 0.5 0,5 0,5 Stopnjo dohodnine in zemljarine 1 Za dopolnilno dohodnino od kmetijskih gosjjodar-stev za leto 1955 so določene tele progresivne stopnje na območju okrajnega ljudsikega odbora Ljubljana okolica: Katastrski dohodek Stopnja dopolnilne v dinarjih dohodnine do 30.000 4 nad 30.000 do 50.000 8 nad 50.000 do 80.000 12 nad 80.000 do 120.000 16 nad 120.000 do 160.000 20 nad 160.000 do 200.000 24 nad 200.000 do 250.000 28 nad 250.000 do 300.000 32 nad 300.000 do 400.000 36 nad 400.000 do 500.000 41 nad 500.000 do 600.000 M) nad 600.000 do 700.000 48 nad 700.000 50 Davek po višji davčni stopnji ne sme biti večji od davka po najbližji davčni stopnji, povečanega za razliko pri davčni osnovi, zaradi katere bi se morala uporabita višja davčna stopnja. 1. Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole: a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoč dinarjev tako, da se zneski do 500 din1 zaokrožijo na tisoč dinarjev navzdol, zneski nad 500 din pa na tisoč dinarjev navzgor; b) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na pet tisoč dinarjev, in sicer tako, da se zneski do 2500 din zaokrožijo na pet tisoč dinarjev navzdol, zneski nad 2500 din pa na pet tisoč dinarjev navzgor. 2 Davčni lestvici za samostojne poklice in premoženje bosta izdani s posebnim odlokom. 5 Plačevanje zemljarine po XXII. poglavju zveznega družbenega plana za leto 1955 so oproščene tele kmetijske organizacije: a) posestva OZZ: Stična, Brest, Prevoje, Vodice, Boštanj, Šmartno pri Litiji, Verd, Logatec; b) posestva KZ: Polhov Gradec, Hotedršica, Medvode, Komenda, Moravče in Preserje. XX. poglavje 1 Delež občinskih ljudskih odborov na dohodkih okraja Občinski in ljudskim odlborom (ljudskim odborom mestnih, občin) pripada za kritje proračunskih izdatkov : 1. delež na dobičku gospodarskih organizacij, ki pripada okraju, v odstotku po lestvici, ki je sestavni del tega odloka, 2. dopolnilna dohodnina kmetijskih gospodarstev za leto 1955, pobrana na območju občinskega ljudskega odbora (ljudskega odbora mestne občine) v odstotku po lestvici, ki je sestavni del tega odloka, 3. dopolnilna dohodnina samostojnih poklicev in premoženja za leto 1955, pobrana na območju občinskega ljudskega odbora (občinskega odbora mestne občine) v odstotku po lestvici, ki je sestavni del tega odloka, 4. zakupnina zemljišč splošnega ljudskega premoženja po kritju predpisane zemljarine. Delež občinskih ljudskih odborov (ljudskih odborov mestnih občin) na dohodkih Okraja: Zap. O b £ i u a #/o deleža na dobičku gospodarske organizacije •/• dopolnilne dohodnine krtetijskih gospodarstev •/• dopolnilne dohodnine samostojnih poklicev in premoženja 1. Blagovica — 85 100 2. Borovnica 10 35 100 3. Brezovica — 26 100 4. Črnuče i 15 20 5. Dobrova — 25 100 6. Dolsko 5 50 100 7. Domžale 1 10 97 8. Gabrovka — 85 10O 9. Grosuplje 29 85 100 10. Horjul — 62 100 H. Ig 1 9 10O O b 8 i n « •/• deleža na dobičku gospodarske organizacije •/o dopolnilne dohodnine kmetijskih gospodarstev Vo dopolnil®® dohodnin® samostojni» poklicev in premoženj® 35. Tuhinjska Srednja vas 85 100 36. Vače — 85 100 37. Višnja gora — 85 100 38. Vodice 10 25 100 39. 'Vrhnika n 85 100 2 Občine s posebnimi pravicami Ljudskemu odboru mestne občine Kamnik P1 11^' pada za kritje njegovega proračuna od okrajni“ dohodkov: A. V celoti: 1. dopolnilna dohodnina kmetijskih gospod81' štev, pobrana na območju mestne občin6’ 2. dopolnilna dohodnina samostojnih poklici in premoženja, pobrana na območju niestne občine, , 3. zaostanki vseh oblik dohodnine iz pretekli let, 4. državne takse, 5. davek od tuje delovne sile, 6. dohodnina v stalnem znesku: B. 1. 1% prometnega davka, ki ga plačujejo S° spodarske organizacije na njegovem obro ju, razen zadružne organizacije, 2. 50% prometnega davka, ki ga plačuje družni in zasev’ii sektor na njegovem moč ju, 3. 11,6% dobička, ki pripada okraju od darskih organizacij na območju LO Kamnik. LO MO Kamnik je dolžan sam plačevati LR . veniji delež od skupnih dohodkov po lestvici* 10 sestavni del republiškega družbenega plana. 12. Kamniška Bistrica 1 85 100 15. Komenda 10 16 100 14. Kresnice 4 85 100 15. Krka — 85 10O 16. Litija 5 85 100 17. Logatec 6 85 100 18. Lukovica 50 85 100 19. Medvode 1 39 13 20. Mengeš 34 85 100 21. Moravče 50 85 100 22. Mbtnik — 85 100 23. Podpeč-Preserje 1 31 100 24. Podtabor — 85 1O0 25. Polhov Gradec 10 38 100 26. Prežganje — 85 100 27. Radomlje 1 1 — 28. Rovte — 36 100 29. Stična 50 85 100 30. Šentvid 10 43 100 31. Škofljica — — — 32. Šmarje — 85 100 33. Šmartno pri Litiji 3 I« 100 34. Tuhinj — 85 100 3 Občinsketakse ^ Občinske takse, .pobrane na območju OLO’ padajo občinskim ljudskim odborom po tejle delitvi: ^ Zap. št Občina na občinSj^ 1. Blagovica 2. Borovnica 3. Brezovica 4. Črnuče 5. Dobrov.a 6. Dolsko 7. Domžale 8. Gabrovka 9. Grosuplje 10. Horjul 11. Ig 12. Kamniška Bistrica 13. Komenda 14. Kresnice 15. Krka 16. Litija 17. Logatec 1,5 2 3 6 1.5 2 8 1.5 3 2 3 2 2 2 1.5 6 3.5 Zap-št. Občina % udeležbe na občinslkih taksah 3 Kmetijske organizacije prenesejo vsako leto v rezervni sklad 5%. 18. Lukovica 19. Medvode 20- Mengeš 21. Moravče 22. Motnik 23. Podpeč-Preserje 24. Podtabor 25. Polhov Gradec 28. Prežganje 27. Radomlje 28. Rovte 29. Stična 30. Šentvid 31. Škofljica 32. Stnarje 33. Šmartno pri Litiji 34. Tuhinj 35- Tuhinjska srednja vas 36. Vače 3<- Višnja gora 38. Vodice 39. Vrhnika 2 6 4 3 1 2 1.5 2 1.5 2.5 1.5 2 2.5 1.5 1.5 2.5 1 1 1 2 2 5.5 XXI. poglavje Skladi A. Rezervni sklad 1 tii^vr°S1>0^arS|ke organizacije, razen trgovin in kme-sklad 12^r“anizac‘i’ v letu 1955 v rezervni tr , rt-zervni sklad trgovskih podjetij, trgovin .in leto'a?' k,netijs.kih zadrug se obvezno prenese vsako hpi ^ rezervni sklad trgovskih podjetij na de-ek> 'P® 4%, razen tehle: B. Investicijski sklad 1 Trgovska podjetja, trgovine in. trgovine kmetijskih zadrug plačujejo v svoj investicijski sklad po stopnjah, ki so določene v XVII. poglavju okrajnega družbenega plana za leto 1955. 2 Gostinska podjetja in gostišča vplačujejo v svoj investicijski sklad po stopnjah, ki so določene v XVII. poglavju okrajnega družbenega plana za leto 1955. C. Sklad za pospeševanje kmetijske p roiz vo d n j e Ustanovi se okrajni sklad za ,pospeševanje kmetijske proizvodnje. Vanj se vplačuje prispevek v višini 15% od zneska dopolnilne dohodnine od kmetijstva. Sredstva tega sklada se porabijo v tele namene: din 1. razstave — živinorejske, poljedelske 700.000 2. strokovna predavanja in tečaji 187.000 3. semenska služba 2,480.000 4. sanacija in obnova sadjarstva 2,300.000 5. zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev 3,469.000 6. komisije 300.000 7. vzdrževanje področnih agronomov 864.000 8. ureditev pašnih obratov in planin 1,100.000 9. poizkusi na Ljubljanskem barju 2,000.000 10. subvencije za nabavo plemenjakov 2,600.000 11. zatiranje živalskih kužnih bolezni 4,000.000 12. vzdrževanje konjačij 1,780.000 13. veterinarski instrumenti in cepiva 200.000 14. kritje izgub kmetijskim posestvom 19>3/'1954 leta 10,500.000 Letna prenos v rezervni sklad % 1. T 2. '|,I^ovsk° podjetje »Ceuterc, Črnuče 3. 'T,^'0'VSi^0 podjetje »Napredek«, Domžale 4 Kn?0?^0 Podjetje »Sava«, Medvode 5. Kl,‘e;1JSlka zadruga, Besnica 6. zadru«a, Blagovica 7. icn zadruga, Dolenji Logatec 8. JU ‘JS‘ka zatlruga, Dolsko 9. Km !-S',ka za9. Kmeti- i zadruga, Preserje ?°- Kan,ptr n 8 zadruga. Šmartno pri Litiji 21. Krne li!8 Z8dru'^- Radomlje S' Kmet - i 8 zadruga, Šentvid pri Stični Kmeti!!!!8 zadfaga, Vir Jska zadruga. Višnja gora 3 2,4 3 3 Skupaj: 32,550.000 C. Sklad za kreditiranje graditve stanovanj Ustanovi se okrajni kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. V ta sklad se plačuje: 1. 3% celotnih dohodkov, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor, 2. 25% skupnih sredstev za investicije. V teh sredstvih je vštet tisti del dobička gradbenih podjetij, ki po tretjem odstavku 62. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 54"636/l54) pripada okraju za zidanje stanovanj. D. Delitev najemnin v sklade hiš, vključenih v stanovanjsko skupnost Okrajiui ljudski odbor je na podlagi uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) določil z odlokom, objavljenim v »Uradnem listu LRS«, št. 40/54, delitev najemnin na sklade hiš, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, in najemnin za poslovne prostore istih hiš. Celotni prejemki najemnin za zgoraj navedene hiše za leto 1955 znašajo 18 milijonov dinarjev. Zasebnim lastnikom hiš, viključenib v stanovanjsko skupnost, se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača del najemnine po 4. in 8. členu odloka o stanovanjski tarifi, kar znaša 1,800.000 din. Najemnine se nadalje razdele po 6. členu odloka: din a) v amortizacijske sklade 50% 8,600.000 b) v sklad za hišno upravo 15% 2,580.000 c) v sklad za vzdrževanje hiš 55% 6,020.000 Skupaj 17,200.00 Amortizacijski skladi se dele: a) v sklad za zidanje stanovanj- din skih hiš 20% 1,720.000 b) sklad za investicijsko vzdrževanje hiš 80% 6,880.000 Skupaj 8,600.000 Zasebni {ustniki "hiš, v katerih so poslovni pr0" stori in ki niso vključena v stanovanjsko kupuost, odvajajo v sklad za zidanje hiš 70% od najemnine za poslovne prostore, kar znaša za leto 1955 5,100.000 dinarjev. Celotni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v letu 1955 torej 4,920.000 din. S skladi razpolagajo hišni sveti, razen s skladi za zidanje stanovanjskih hiš, ki jih upravljajo sveti za gospodarstvo LO MO in OB LO. E. Sklad za obnovo gozdov V sklad za obnovo gozdov se vplačuje iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna dosežena cena lesa na panju, od lesa iz zadružnih in zasebni» gozdov pa prispevek po odrejeni tarifi. Plan porabe sklada v letu 1955 po občinah: Občina Gojitev in varstvo Komuni- kacije Splošni stroški Skupaj Dodatek za gramoz Vsega Blagovica v, 000 din 5'19 400 50 969 200 1.169 Borovnica 325 1.800 90 2213 100 2.313 Brezovica 154 350 50 554 200 754 Črnuče 895 350 60 1.303 400 1.703 Dobrova 192 500 50 742 200 942 Dolsko 239 320 50 609 150 759 Domžale 370 350 60 880 400 1.280 Gabrovka 708 140 90 938 200 1.138 Grosuplje 607 600 100 1.307 400 1.707 Horjul 811 600 70 1.481 200 1.681 Ig 545 4.000 190 4.735 500 5.235 . Kamnik 229 1.200 120 1.549 100 1.649 Kamniška Bistrica 752 700 100 1.552 100 1.652 Komenda 193 700 50 943 400 1.543 Kresnice 853 800 55 1.708 200 1.908 Krka 311 500 64 875 200 1.075 Litija 1.331 2.500 150 3.981 500 4.481 Logatec 1.829 2.100 212 4.141 300 4.441 Lukovica 607 500 40 1.147 500 1.647 Medvode 513 800 125 1.438 300 1.738 Mengeš 985 400 100 1.485 200 1.685 Moravče 760 1.185 100 2.045 100 2.145 Motnik 501 600 70 1.171 200 1.371 Podpe č- Pr es e r j e 694 3.814 100 4.608 400 5.008 Podtabor 170 450 52 672 200 • 872 Polhov Gradec 1.037 900 80 2.017 100 2.117 Prežganje 557 720 70 1.347 100 1.447 Radomlje 414 320 60 794 100 894 Rovte 996 2.000 104 3.100 200 3.300 Stična 2il9 420 64 703 100 803 Šentvid 819 700 80 1.599 300 1.899 Škofljica 755 261 40 1.056 100 1.156^ Šmarje 380 430 65 875 150 1.025 Šmartno 830 800 95 1.725 400 2.125 Tuhinj 1.145 . 2.700 90 3.935 400 4.335 Tuhinjska Srednja vas 756 650 70 1.476 200 1.676 Vače 438 1.580 110 2.126 100 2.228 Višnja gora 215 500 90 861 100 961 Vodice ;■ 458 349 50 857’ 200 1.057 Vrhnika 1.499 1.300 190 2.989 400 3.389_ Skupaj I. Hudournik Božna Hudournik Borovniščica Gozdna cesta Kamniška Gozdna cesta Moravče Gozdna cesta Borovnica Skupaj 11. Vsega J. in II. 25.743 Bistrica 39.309 3.456 68.508 4.500 4.000 3.000 1.000 2.000 14.500 83.008 9.600 78.108 4.500 4.000 3.000 1.000 * 2.000 14.500 92.608 Predračun sklada za obnovo in gojitev gozdov v letu (955 A. Nedržavni sektor OLO Sredstva Sklad OLO dotacije OLO za OBLO Saido 1. L 1955 Sadike Izterjani zaostanki Skupaj: Izdatki Splošni stroški Orevesnice 'arstvo, obnova, urejanje ^uzdne komunikacije fjruge investicije Hudourniki Gozdne ceste investicijska sklad podjetja »Belinka« Skupaj 35% odvod LR Sloveniji 35% od vod za d ec e ni-ber 1954 Skupno Saldo 1. I. 1955 Skupaj 49,720 11,771 1812,074 v 000 din OBLO 84,108 909 Skupaj B. Državni sektor Bruto dohodki gozdnega sklada v državnem sektorju znašajo za leto 1955 61,336.000 din. Predvideni izdatki za gozdna gojitvena dela v letu 1955: 38,986 — 38,986 din — 64,764 64,764 a) drevesnice 1,503.000 101,882 20,253 122,135 b) obnova in nega gozdov ! 22,369.000 2,897 2,897 c) varstvo gozdov 1,466,000 38,309 182,074 85,017 38,309 267,091 č) urejanje gozdov d) vzdrževanje gozdnih komuni- 1,014,000 ) 23,089 3,456 26,545 kaci j 787.000 1,130 — 1,130 e) vzdrževalna dela gospodarskih poslopij 300.000 6,688 25,743 32,434 f) urejanje hudournikov 100.000 — 39,309 39,309 g) nabava osnovnih sredstev 1,000.000 10,676 — 10,676 h) amortizacija 3,374.000 9,000 — 9,000 i) obresti od osnovnih sredstev 1,441.000 15,600 15,600 j) zemljarina k) neporavnane obveznosti iz 1,829.000 70,000 — 70,000 leta 1954 4,826.000 40,009.000 120,563 84,108 204,694 >5% vplačilo v republiški sklad 21,327.000 49,720 M ,7711 266,182 909 Skupaj 61,336.000 182,074 85,017 267.091 XXII. poglavje Kontigentiranje izrabe gozdov Določajo se v letu 1935 tele količine za izrabo gozdov: Državni sektor Nedržavni sektor:* tehnični les drva Skupaj nedržavni sektor Skupaj državni in Družbeni plan Kmečka poraba Skupna sečnja Od tega iglavci jamski celulozni m Ostalo 22.600 2.400 25.000 2.100 2.300 300 20.300 49.560 24.740 74.270 9.000 17.000 1.200 47.070 16.000 48.650 64.650 — — — 64.650 65.560 73.360 138.920 9.000 17.000 1.200 114.720 88.160 75.760 163.920 14.100 19.300 1.500 132.020 Količi nue za izrabo gozdov nedržavnega sektorja po občinah: Prodaja Domača poraba V tem ključnem so rt imen tu Občina tehnični les drva tehnični les drva Skupaj celulozni les iglavcev jamski les iglavcev hlodovina za pragove L Blagovica 1.940 110 550 720 3.320 630 360 2. Borovnica 2.600 240 1.000 1.500 5.340 470 450 20 3- Brezovica 360 30 230 1.050 1.670 120 60 . 4' Črnuče 160 370 550 230 1.330 \ 30 50 Dobrova 300 450 400 300 1.470 100 80 30 k- Dolsko 400 80 500 480 1.460 30 200 — 7- Domžale 300 40 650 360 1.550 60 120 — Gabrovka 590 1.200 250 1.200 3.240 50 200 200 in 2rosUlPlje 900 450 700 2.550 4.600 300 150 100 tb. Horjul 1.200 150 760 1.050 3.160 400 230 20 14. Ig 2.900 500 1.500 1.500 6.400 930 500 — j2. Kamnik 1.350 230 750 2.300 4.630 400 240 __ fl' Kamniška Bistrica 1.600 800 500 1.400 4.300 540 300 30 j4* Komenda 300 20 700 280 1.300 30 170 j5- Kresnice 450 660 ' 500 900 2.510 130 70 *6. Knka 770 270 300 1.300 2.640 250 130 60 • Litija 1.440 550 700 2.300 4.970 250 470 80 Občina ^ Prodaja tehnični , les drva lomača poraba tehnični drva les Skupaj V tem ključnem »o rti men tu celulozni jamski , , , . les les hlodovina iglavcev iglavcev za Pragove 18. Logatec 5.700 550 1.000 2.560 9.810 1.770 860 . 19. Lukovica 900 240 830 1.000 2.970 400 450 20 20. Medvode 200 500 800 2.800 4.300 580 50 21. Mengeš 70 40 450 1.040 1.600 20 30 — 22. Moravče 1.410 700 900 2.080 ' 5.090 400 230 40 23. Motnik 1.350 450 300 700 2.800 1.000 150 — 24. Podpeč 4.900 390 900 1.500 7.690 1.900 750 20 25. Podtabor 800 320 200 1.000 2.320 260 140 30 26. Polhov Gradec 1.700 1.300 700 1.300 5.000 500 300 80 27. Prežganje 640 1.400 700 800 3.540 200 110 80 28. Radomlje 100 — 400 200 700 30 60 — 2J>. Rovte 2.670 90 1.000 900 4.660 860 460 — 30. Stična ' 350 280 200 1.400 2.230 120 60 10 31. Šentvid 800 400 740 2.240 4.180 300 100 100 32. Škofljica 370 150 160 400 1.080 120 61 20 33. Šmarje 300 220 260 1.040 1.820 100 50 40 34. Šmartno 1.600 500 540 1.700 4.340 600 120 50 35. Tuhinj 2.850 700 950 1.200 5.700 1.500 300 50 36. Tuhinjska srednja vas 950 240 300 640 2.130 300 150 1 37. Vače 1.200 300 440 600 2.540 200 350 50 38. Višnja gora 350 500 300 1.450 2.000 200 90 61 39. Vodice 150 50 600 680 1.480 — 80 40. Vrhnika 2.640 530 1.500 1.760 6.450 880 270 — 49.560 16.000 24.710 48.650 138.920 17.000 9.000 1.200 XXIII. poglavje c) 40 % dobička gospodarskih' v 000 din I. Skupna sredstva okraja podjetij im gostišč 944 18,560 in viri sredstev A.'V letu 1955 bo razpolagal okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica s slknipnimi sredstvi v višini 2,892.658 tisoč din. B. Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov: v 000 din 1. delež .OLO na dobičku gospo- darskih organizacij 2.287,965 2. 1 % prometnega davka 25,939 3. 50 % prometnega davka 74,000 4. zemljarina 8,000 5. dohodnina kmetov — 1 dopolnilna 219,439 občinske doklade 62,836 6. dohodnina drugih: dopolni:! n a 55,227 občinske doklade 6,187 7. davek od dediščin in daril 30,000 8. davek od tuje delovne sile 2,000 9. državne takse 13,000 10. dohodki uradov im zavodov 5,000 11. drugi dohodki 10,725 12. lokalni prometni davek 56,000 13. lokalne takse 30,000 14. dobiček pav šališ tov: a) obrtnih podjetij 10,908 b) gostišč 1,322 12,230 15. obresti od osnovnih sredstev: a) obrtnih podjetij 6,613 t b) gostišč 917 7,530 16. a) 20 % dobička trgovin 3,273 b) 50 % dobička državnih podjetij in delavnic 14,363 II. Uporaba sredstev okraja Ljubljana okolica Sredstva v višini 2,892.658 tisoč dinarjev, s kate' rimi razpolaga v letu 1953 oikrajni ljudski odbo. Ljuibljana okolica, se bodo uporabile za tele uauieup- vOOOdJB 1. Proračunski izdatki 804,050 2. Proračunske investicije 47,1 - 3. Prispevek republiki 4. Neporavnani prispevek republiki iz leta 1954 5. 6 % rezerve od okrajnih sredstev 6. sklad za zidanje stanovanj: a) 3 % od sredstev okraja 46,152 b) ostanek dobička gradbenih podjetij 75,225 7. Sklad za pospeševanje kmetijstva 8. Realne garancije za investicijske kredite iz splošnega kreditnega sklada 9. Sklad za kreditiranje investicij: a) trgovina 3,273 b) obrt 31,884 c) gostinstvo 3,183 I 354.269 388,769 92,305 121,377 32,550 15,850 38,^ 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1955 dalje. St. 201-7/’l-55 Ljubljana, dne 30. aprila 1955. _ Predsednik OLL>, Miha Berčič b r’ Izdaja »Uradni list LRS» - Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v p ^ IJanl — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 12 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din v- jsl Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica Ua. poštni predal 338 - Telefon uprave 23-539 - Cek račun: 601-*