Trst proti vsakemu rasizmu LVu M-al 3 V Požare bi morali preprečevati s pravilnim upravljanjem ozemlja Primorski Zaton Trsta, zaton Slovencev SandorTence Poznam tržaške Slovence, ki se veselijo vsakič, ko gre v Trstu nekaj narobe, kot da se jih to ne tiče. Kakšna kratkovidnost in kakšna ozkoglednost. Na Trst se marsikdaj gleda s figo v žepu, ker se ne zavedamo, da je kriza mesta tudi kriza Slovencev, ki tukaj živimo. Če bo potonilo mesto, bomo potonili tudi mi. Včerajšnje srečanje, ki ga je v tržaškem Narodnem domu priredila Slovenska kulturno-go-spodarska zveza ob 130-letnici Piccola, je poslušalcem (v glavnem so bili Slovenci) ponudilo vrsto spodbud za kritični razmislek. Posebno politiki in politikom slovenske narodne skupnosti, ki bi morala po mnenju Pao-la Possamaia, imeti več poguma in več tvegati. Odgovorni urednik tržaškega dnevnika je navedel afero s penino prosecco, ki po njegovem predstavlja edinstveno priložnost za Slovence, da uspešno »tržijo same sebe.« Tudi Slovenci na Tržaškem bi se morali bolj pogumno - tako Possa-mai - zoperstaviti zatonu Trsta, o katerem je v Narodnem domu razmišljal tudi Miloš Budin. Zlasti Possamai je postavil na zatožno klop »slepo in neučinkovito politiko«. V mislih je imel splošno politiko, torej tudi tisto, imenujmo jo slovensko, ki se ukvarja pretežno z našo skupnostjo. Ta politika ni neke vrste srečni otok, kot mislijo nekateri, v morju nesrečne politike, ki je doma v Italiji in žal vse več tudi v Sloveniji. O tem priča že podatek iz naše spletne ankete o veliki priljubljenosti Montijeve »tehnične« vlade tudi v naši skupnosti. FRANCIJA - Toulouse Policija ves dan oblegala morilca TOULOUSE - V Toulousu se je ves včerajšnji dan odvijala drama, potem ko je policija prišla na sled Mo-hammedu Merahu, ki naj bi bil odgovoren za tri napade na jugu države. Več sto policistov je sinoči še oblegalo stanovanje Meraha, s katerim so se ves dan pogajali o predaji. Merah, ki je prevzel odgovornost za napade, je tekom dneva večkrat napovedal svojo predajo oblastem. Vendar je pozno sinoči okoli poslopja, kjer se nahaja njegovo stanovanje, še vedno vztrajalo več sto policistov, tudi pripadnikov posebnih enot. Na 13. strani dnevnik ČETRTEK, 22. MARCA 2012 Št. 69 (20.392) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIA - Danes zadnje srečanje vlade s socialnimi partnerji o reformi trga dela Cgil na bojni nogi, demokrati v težavah Sindikati neenotni, Bersanijeva stranka tvega razbitje TRST - Prijeten dogodek ob svetovnem dnevu poezije Slovenska poezija je od včeraj doma tudi na Tržaški pokrajini TRST - Slovenska poezija tržaških pesnikov in pesnic je bila včeraj dopoldne protagonistka prijetne slovesnosti, ki jo je v čast svetovnemu dnevu poezije priredila tržaška pokrajinska uprava. Dvorano, v kateri običajno sedijo pokrajinski odborniki in svetniki, so včeraj napolnili pesniški verzi in podobe. Politiko je včeraj zamenjala poezija: verzi Majde Artač, Marija Čuka, Miro- slava Košute, Marka Kravosa in Alenke Rebula, katerim je med drugimi prisluhnila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Na 6. strani RIM - Danes ob 16. uri se bo na ministrstvu za delo v Rimu vlada še zadnjič sestala s socialnimi partnerji v okviru pogovorov za reformo trga dela. A vse kaže, da bo zasedanje namenjeno le odobritvi zapisnika, v katerem bo vlada predstavila svoj osnutek reforme, predstavniki socialnih sil pa bodo obrazložili svoja stališča do njega. Kot znano, so sindikati neenotni. Sindikalna zveza Cgil je že napovedala splošno stavko v bran 18. člena delavskega statuta, medtem ko sta sindikalni zvezi Cisl in Uil za kompromis. Med vladnimi silami pa je do osnutka kritična Demokratska stranka, ki sicer nima enotnega stališča. Na 5. strani Anketa SKGZ povzročila polemike Na 2. strani Čezmejni projekt na območju Jadrana Na 4. strani Morilcu po 13 letih sodijo še drugič Na 7. strani Sindikati Cgil, Cisl in Uil o reformi trga dela Na 8. strani »Svetovna« vitovska bratov Vodopivec Na 11. strani Bo vila Ritter sedež prevajalske šole? Na 15. strani srečanje - SKGZ ob 130-letnici Piccola Kakšna identiteta Trsta med Slovenci in Italijani? Obvestilo za imetnike iPhona Bodi vedno seznanjen s svežimi novicami na naši spletni strani. Prenesi iz Applove spletne trgovine brezplačno aplikacijo Primorski mobile in boš imel dostop do vseh objavljenih novic in fotografij na www. primorski.eu. Uporabljaj funkcijo JazReporter. Posnemi dogodek, o katerem želiš poročati, in pošlji fotografijo direktno v uredništvo Primorskega dnevnika. 2 Četrtek, 22. marca 2012 ALPE-JADRAN / okrogla miza - SKGZ ob 130-letnici Piccola » Boj proti zatonu Trsta zahteva tudi aktiven doprinos Slovencev« Na srečanju govorila Paolo Possamai in bivši vladni podtajnik Miloš Budin TRST - Zakaj se je Slovenska kul-turno-gospodarska zveza s tako odmevno pobudo, kot je bila sinočnja v Narodnem domu, sploh spomnila 130-le-tnice Piccola? Na vprašanje je odgovoril voditelj srečanja Livio Semolič: To ni noben slavospev časopisu, ampak priložnost, da se ob tej obletnici zamislimo ne toliko o vlogi Piccola, kot o današnji identiteti Trsta med Slovenci in Italijani. To je bil tudi naslov pobude, na kateri sta sodelovala odgovorni urednik časopisa Paolo Possamai in nekdanji vladni podtajnik in senator Miloš Budin. Upravičen poklon s strani obeh di-skutantov si je zaslužil Luciano Ceschia, ki je pred tridesetimi leti prvič odprl strani Piccola Slovencem in slovenskemu tržaškemu zaledju. Časopisne strani Piccola je Slovencem dosti let prej, a v nasprotno smer, »odprl« kdo drug, zato je Possamai sinoči v Narodnem domu govoril tudi o nečastnem početju časopisa v svoji 130-letni zgodovini. Govornika nista bila ravno optimista o časih, ki jih preživlja Trst. Budin je izpostavil demografski padec, ki negativno pogojuje vzdušje v mestu. Trst za razvoj potrebuje doprinos zaledja, ki se lahko razvija tudi brez njega. To je ključna poanta sedanjega trenutka, ko bo tudi Hrvaška kmalu vstopila v Evropsko unijo, v kateri nismo sposobni - tako Budin - železniško povezati (okoli 6 km proge) tržaško in koprsko pristanišče. Possamai je kot veliko priložnost ne samo za »trženje« Trsta, temveč tudi Slovencev, omenil primer vina prosecco. Upa, da ne gre za zamujeno priložnost, čeprav je politika tudi na tem področju razočarala in dokazala, da ni kos sedanjim časom. Tudi slovenski politiki bi morali biti pogumnejši in več tvegati, saj zaton Trsta škodi vsem njegovim prebivalcem. Manjšinska politika (Possamai ni mislil le na stranke) bi morala biti bolj neodvisna od vsakdanje politike. Kritike na račun politike in politikov niso bile ravno po godu predsednici Pokrajine Marii Teresi Bassi Poro-pat, ki je izpostavila napore pokrajinske uprave za uveljavitev sožitja in slovenske kulture. Semolič je kot mejnik novih odnosov v tržaški stvarnosti omenil soočenje med Budinom in predsednikom ezulskega združenja ANVGD Luciom Tothom v priredbi Piccola in Primorskega dnevnika, pobudnik srečanja, kot je pojasnil Budin, pa je bil Slovenski klub. Soočenje med Slovenci in ezu-li je bilo nekakšen uvod za srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, ki pomeni neke vrste prelomnico tudi v zgodovini Trsta. »Spomini na bolečo preteklost so še naprej ločeni, ustvarili pa so se pogoji, da se bodo ti spomini spoštovali,« je poudaril Budin. Soočenje s Tothom se po njegovem ni zgodilo ne prezgodaj ne prepozno, pomembno je, da je do njega prišlo. Sinočnje srečanje je nudilo kar nekaj spodbud za kritično razmišljanje o Trstu in tudi o vlogi Slovencev v njem. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je ugotovil, da nekateri med Slovenci očitajo njegovi zvezi, da izgublja in celo izdaja slovenstvo. Takšne očitke, je dodal Se-molič, je slišati od nekaterih vidnih slovenskih predstavnikov, »tudi tistih, ki imajo pomembne funkcije na deželni ravni«. Ceschia je pohvalil pobudo SKGZ, mu pa ni všeč, da se v naslovu omenja izraz identiteta, »ki ima pri nas večkrat negativni predznak«. Bivšemu uredniku Piccola tudi ni všeč izraz manjšina, raje ima besedo skupnost. S.T. Od leve: Possamai, Semolič in Budin sinoči v Narodnem domu v Trstu kroma maribor - V okviru Evropske prestolnice kulture V prihodnjih treh mesecih številna znana imena iz tujine MARIBOR - V okviru programskega sklopa Terminal 12, ki zajema umetniške vrhunce Evropske prestolnice kulture (EPK), bodo v prihodnjih treh mesecih v Mariboru nastopila številna znana imena. Med njimi bodo Ivo Pogorelic, Jan Fabre, Ulay, Hans Magnus Enzensberger, Tzvetan Todorov, Charles Simic in baletniki Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Po besedah vodje programskega sklopa Aleša Štegra je v Terminalu 12 še vedno nekaj neznank na glasbenem področju, sicer pa je program že dorečen. Za dogodke vlada veliko zanimanje, saj so bili med drugim razprodani februarski koncert zasedbe 2 Cellos, sinočnji koncert Kings of Strings, kart pa je že zmanjkalo tudi za sobotni koncert Zagrebške filharmonije. Med drugim je veliko zanimanja za dogodke pri občinstvu iz sosednje Avstrije, zato bodo tam še okrepili promocijo. Sklenili so tudi dogovor s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM), po katerem so študentom ponudili abonmaje po še posebej nizki ceni. Med vrhunci EPK bo ta konec tedna v dvorani SNG Maribor nastopil simfonični orkester Zagrebške filharmonije pod vodstvom ruskega dirigenta Dmitrija Kitajenka s pianistom Ivom Pogorelicem. Poslušalcem bo predstavil Koncert za klavir in orkester v e-molu Friderika Chopina in Simfonijo št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Na začetku aprila bo EPK gostila slovito rusko Mariin-sko gledališče, ki bo predstavilo izbor najbolj znanih baletnih koreografov 19. in 20. stoletja. Dogodek organizira mesto Sankt Peterburg, ki je pobrateno z Mariborom in bo vzporedno izvedlo še konferenco o gospodarskem sodelovanju med mestoma. Projekt Oder med nebom in zemljo bo pripeljal štiri po besedah Štegra vrhunske predstave. Aprila bo na ogled ameriški kabarejski šov Cabaret New Burlesque, maja svetovna premiera predstave belgijskega umetnika Jana Fabra z naslovom Droge so me obdržale pri življenju.Junija bo najprej na vrsti akrobatska predstava Chouf Ouchouf iz Maroka, nato še spektakel s konji Konjenikova pot iz francoskega Versaillesa. V okviru projekta Dvanajst bodo svoje poglede na prihodnost predstavili aprila nemški pesnik Hans Magnus Enzensberger in francoski filozof Tzvetan Todorov, maja Jan Fa-bre in junija ameriški pesnik Charles Simic. S sporedom izbranih samospevov Franza Schuberta se bo prihodnji mesec mariborskemu občinstvu predstavil tudi zvezdnik klasične glasbe Christian Gerhaher. Maja se bo pričela umetniška rezidenca pionirja evropske telesne in uprizoritvene umetnosti Ulaya, ki bo v mariborskem Sodnem stolpu nadaljeval svoje ustvarjanje na temo vode. Eden od vrhuncev bo po besedah Matije Varla iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti tudi slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem ter tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Skupno bo v dneh od 20. do 22. aprila v Mariboru nastopilo okoli 150 pevcev iz petih tujih zborov ter okoli 750 pevcev iz 25 slovenskih in zamejskih zborov. (STA) Na IJS že dvajsetič podelili zlate znake Jožefa Stefana LJUBLJANA - Institut Jožefa Stefa-na (IJS) je včeraj že 20. leto zapored slovesno podelil nagrade zlati znak Jožefa Stefana. Letošnji nagrajenci so Andrej Gams, Petra Brožič in Jernej Mravlje, so sporočili iz IJS. Gams je nagrado prejel za odmevnost doktorskega dela na področju tehniških ved z naslovom "Vodenje periodičnega in aperiodičnega gibanja robotov z uporabo nelinearnih oscilatorjev", ki ga je opravil pod mentorstvom akademika profesorja doktorja Tadeja Bajda. Brožičeva je bila nagrajena za doktorsko delo na področju ved o življenju z naslovom "Priprava rekombinantnih človeških hidroksisteroid-dehidrogenaz in študije njihovih inhibitorjev", ki ga je opravila pod mentorstvom profesorice doktorice Tee Lanišnik Rižner. Mravlje pa je nagrado prejel za odmevnost doktorskega dela na področju naravoslovno-matematičnih ved z naslovom "Vpliv fononov na transport elektronov v nanoskopskih sistemih", ki ga je opravil pod mentorstvom profesorja doktorja Antona Ramšaka. IJS podeljuje zlati znak Jožefa Stefa-na avtorjem doma in v tujini najodmevnejših doktoratov, ki so bili v preteklih treh letih podeljeni v Sloveniji iz naravoslovno-matematičnih in tehniških ved ter ved o življenju. Z nagradami želi spodbuditi mlade ljudi k še večji zavzetosti na znanstvenoraziskovalnem področju. To je tudi svojevrsten poziv odgovornim ljudem v gospodarstvu, da to znanje čim učinkoviteje uporabijo, pravijo v IJS. Osumljenec ropa banke SKB od varnostnega podjetja iztožil 9300 evrov LJUBLJANA - Sašo Nose, osumljen sodelovanja v ropu banke SKB, je pred leti tožil podjetje PCA, ki je varovalo omenjeno banko in tožbo tudi dobil. Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer so tožbo obravnavali, so za STA pojasnili, da je sodišče Nosetu dosodilo 9300 evrov odškodnine z zamudnimi obrestnimi. PCA je Nosetu poravnal tudi sodne stroške. Policisti so ob aretaciji obeh osumljencev pojasnili, da naj bi 31-letni Sašo Nose v času ropa delal kot varnostnik. Prav on naj bi bil eden od dvojice varnostnikov, ki so jih roparji zavezali in pustili ležati na tleh, da bi lahko nemoteno vlamljali v se-fe. Mediji so pisali, da naj bi se Nose odločil za tožbo zaradi duševnih bolečin. Nose je tožbo zoper podjetje PCA vložil 17. julija 2007, zadeva pa je bila na prvostopenjskem sodišču pravnomočno zaključena 17. avgusta 2010. aktualno - Krovna manjšinska organizacija pojasnjuje pobudo Anketa SKGZ »Kaj ti pomeni biti Slovenec v Italiji« predmet polemik TRST - Spletna anketa Slovenske kulturno-gospodarske zveze »Kaj ti pomeni biti Slovenec v Italiji?« (spletni Primorski dnevnik in portal Bora.La) je med obiskovalci spletnih strani doživela veliko zanimanje in različne ocene. Na spletnem portalu Bora.La, ki objavlja vprašanje SKGZ v italijanščini in v slovenščini, je omenjena spletna pasica med najbolj priljubljenimi, kot ugotavlja Enrico Maria Milič. Anketo sta načrtovala in izvedla založnik Bora. La (Na-tivi) in podjetje Noiza. Milič navaja zelo kritične komentarje, ki so se v zvezi s tem pojavili na spletnem portalu Slomedia, pri čemer izrecno omenja komentar deželnega svetni- ka Igorja Gabrovca, ki se glede ankete SKGZ glasi: Brez besed, vredno resnega razmisleka in verjetno tudi iskrene (notranje) razprave. Glavnina kritikov ankete meni, da slovenska manjšina vsekakor sploh nima kaj spraševati soseda za sugestije in predloge o svojem razvoju. Zakaj je SKGZ dala pobudo za to anketo, smo vprašali odgovorne pri krovni organizaciji? »V okviru priprav na bližnji kongres želi naša zveza vzpostaviti čimširši dialog predvsem s pripadniki naše narodne skupnosti. Za našo krovno organizacijo pa so zanimivi tudi zunanji pogledi oz. pogledi širšega okolja v katerem živimo. V tem smislu je SKGZ v lanskem le- tu posodobila svojo spletno stran, danes pa je prisotna tudi na družabnem omrežju Facebook,« podčrtuje organizacijski tajnik zveze Marino Marsič. SKGZ želi pridobiti čim več mnenj o slovenski narodni skupnosti v Italiji ter spodbude za njen nadaljnji razvoj, so še pojasnili. »Vprašalnik je krovna organizacija sestavila s strokovnim sodelovanjem specializiranega podjetja. Anketa je povsem anonimna, ne zahteva registracije uporabnikov in kot taka nima znanstvene podlage. V kratkem bodo vprašanja objavljena tudi na spletni strani slosport.org,« dodajajo še pri Slovenski kulturno-gospo-darski zvezi. ankaran - 49-letni Ljubljančan jo je zasužnjil Zaradi dolgov prisilil partnerko v prostitucijo KOPER - V začetku marca se je na eno od obalnih policijskih postaj zatekla 35-letna ženska iz okolice Celja, ki stanuje v Ankaranu. Svojega izvenzakonskega partnerja, 49-letnega Ljubljančana, je kazensko ovadila zaradi zlorabe prostitucije in ogrožanja varnosti. Preiskovalci so ugotovili, da je Ljubljančan zaradi odplačila svojih neporavnanih dolgov svojo partnerko v bistvu zasužnjil. Grozil je tako njej kot njenim otrokom, z izvajanjem fizičnega nasilja pa je Ce-ljanko prisilil, da se v najetem stanovanju na območju Ankarana prostituira. Moški naj bi svojo partnerko zlorabljal od lanskega poletja, ko je ženska v omenjenem stanovanju začela sprejemati stranke, in sicer za plačilo najmanj 60 evrov za spolni odnos. Po naročilu svojega partnerja-zvodnika je v slovenskem oglaševalskem časopisu objavljala oglase s svojimi telefonskimi številkami, na katere so se stranke predhodno naročile za zmenek. Da je imel zagotovljen nadzor nad dejavnostjo in denarjem, si je po navedbah koprske policijske upra- ve omislil prisluškovalne zvočne in video snemalne naprave, ki jih je namestil v stanovanju, kjer je prostitucija potekala. Ves denar je Ljubljančan vzel zase, ženski je izročal le minimalne zneske. Približno šest mesecev po začetku zlorab se je obupana žrtev zatekla k policiji. Koprski kriminalisti so osumljencu na podlagi zbranih dokazov in obvestil odvzeli prostost, v najetem stanovanju pa so na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Kopru opravili hišno preiskavo. Zasegli so deset mobilnih telefonov s telefonskimi številkami, objavljenimi v oglasnih časopisih, več kondomov, zvezek s seznamom strank, snemalne zvočne in video naprave s shranjenimi posnetki. 49-letnega osumljenca so s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper njega odredil pripor. V slovenskem kazenskem zakoniku je za kaznivo dejanje zlorabe prostitucije zagrožena zaporna kazen od 3 mesecev do 5 let, za ogrožanje varnosti pa do enega leta. Kaj ti pomeni biti Slovenec v Italiji? 200 PRIZNANIH ZNAMK 35-70% CENEJE Odkrij svoj novi spomladanski stil ob luksuznem nakupovalnem doživetju v Noventa Di Piave outlet trgovini z oblačili priznanih modnih oblikovalcev. Tvoj prvi obisk bomo nagradili z ekskluzivnim bonom, prikazanim spodaj. Pokaži ga na centru za informacije in podarili ti bomo še večje prihranke pri nakupu tvojih najljubših znamk. BLUMARINE BROOKS BROTHERS DESIGUAL ESCADA FERRARI STORE FRETTE GUESS HARMONT & BLAINE LA PERLA MISS SIXTY NIKE SALVATORE FERRAGAMO facebook.com/VenetoDesignerOutlet mcarthurglen.it BENETKE HRVAŠKA PRIHRANI DODATNIH 10% Designer Outlet Noventa Di Piave Avtocesta A4, izvoz Noventa di Piave (VE) Prinesi ta bon na informacijski center trgovine Veneta Designer Outlet in prejel/a boš popust na outlet cene. 4 Četrtek, 22. marca 2012 GOSPODARSTVO skupina generali - Slabši poslovni rezultati za leto 2011 Grčija in Telco močno oklestila čisti dobiček Perissinotto pravi, da so dosegli dno in da je zdaj na vrsti nov vzpon MILAN - »Prišli smo do dna. Zdaj se lahko ponovno začne naš vzpon.« To je ob objavi rezultatov skupine Generali za leto 2011 izjavil pooblaščeni upravitelj Giovanni Perissinotto, ki pa ni pozabil dodati, da sta prva dva letošnja meseca že pokazala, da se bodo rezultati popravili, čeprav bo šlo predvsem za konsolidacijo in obnovo zaupanja na tržišču. Pri čemer je kot cilj navedel, da naj bi dobiček iz poslovanja v letošnjem letu znašal od 3,9 do 4,5 milijarde evrov, medtem ko je lani znašal 3,9 milijarde. Zadnje lansko trimesečje je skupina Generali zaključila s konsolidiranim čistim dobičkom 31 milijonov evrov, kar je 92 odstotkov manj kot pred letom dni, ko je dobiček znašal 389 milijonov evrov. Vendar pa je to tudi 20 milijonov več kot v tretjem lanskem trimesečju. Skupni lanski dobiček je znašala 856 milijonov evrov, kar je polovico manj kot leta 2010, ko je dobiček dosegel 1,7 milijarde evrov. Slabši poslovni rezultat je posledica razvrednotenja naložb v Grčiji in v Telco, posledica tega pa bodo tudi nižje dividende. Tako bodo delničarji za leto 2011 za vsako delnico dobili 0,20 evra, medtem ko je dividenda za leto 2010 znašala 0,45 evra. Kot je povedal Perissinotto, je bil čisti dobiček zaradi razvrednotenja grških obveznic in delnic nižji za 472 milijonov evrov, medtem ko je razvrednotenje 30-odstotnega lastniškega deleža v Telecomovi družbi Telco čisti dobiček znižalo za 307 milijonov. Kar zadeva skupno knjigovodsko vrednost vseh vladnih obveznic v lasti Generalija je ta lani znašala 113,8 milijarde evrov, medtem ko je njihova tržna vrednost dosegla 115,3 milijarde. Te obveznice predstavljajo 47,1 odstotka skupnega portfelja obveznic s fiksnim donosom (241,2 milijardi). Od tega je dobrih 30 odstotkov obveznic z ratingom »aaa«, 18 z »aa« in dobrih 42 odstotkov z ratingom »a«. V Italiji je skupina Generali lani zbrala za 20,2 milijardi evrov premij, kar je 29,2% vseh zbranih premij skupine (69,15 milijarde). Skupni znesek zbranih premij je za 5,5% nižji od tistega v letu 2010. Največji padec pri zbranih premijah so zabeležili v Franciji (-14,5%), kjer so zbrali za 13 milijard evrov premij. Kljub temu pa pri Generaliju napovedujejo, da bo poslovanje na srednji rok veliko boljše, dobiček iz poslovanja pa naj bi že kmalu dosegel 5 milijard evrov. Giovanni Perissinotto arhiv šempeter - Srečanje partnerjev čezmejnega projekta Agronet Sosednje regije bi se rade ponovno povezale v živilskopredelovalno mrežo slovenija - Podatki za leto 2011 Največji izvoznik Gorenje, sledita Revoz in Krka LJUBLJANA - Skupina Gorenje je bila v letu 2011 največji slovenski izvoznik. Lani je tako velenjski proizvajalec bele tehnike prehitel Revoz, ki je bil izvozni prvak vseh 18 zaporednih let. Na tretjem mestu sledi novomeški farmacevt Krka, navaja Delo v prilogi Posel&Denar v pregledu največjih izvoznikov. Skupina Gorenje je lani izvozila za 1,18 milijarde evrov bele tehnike, medtem ko je vrednost izvoza hčerinskega podjetja francoskega Renaulta znašala 1,10 milijarde evrov, Krke pa 973,8 milijona evrov. Do 10. mesta sledijo Holding Slovenske elektrarne (778,4 milijona evrov), skupina Sij Slovenska industrija jekla (653,2 milijona evrov), skupina Impol (434,3 milijona evrov), Cimos (396,2 milijona evrov), koncern Kolektor (356,8 milijona evrov), BSH Hišni aparati (276,8 milijona evrov) in Hella Saturnus (256,6 milijona evrov). Revoz je prvo mesto izgubil zaradi 15 odstotkov manjšega izvoza, ki je bil tudi posledica manjše proizvodnje. Skupina Gorenje pa je izvoz lani povečala za 5,6 odstotka, Krka pa za skoraj 14 odstotkov. Podjetja z lestvice, ki jo je objavilo Delo, so lani skupaj dosegla 11,4 milijarde evrov izvoza, njihovega izvoza v EU pa je bilo 8,6 milijarde evrov, na trgih nekdanje Jugoslavije so dosegla dobro milijardo evrov izvoza, na tretjih trgih, ki vključujejo tako trge nekdanje Sovjetske zveze kot vse druge, pa so podjetja dosegla 1,7 milijarde evrov izvoza. Za leto 2012 ta podjetja načrtujejo 11,7 milijarde evrov izvoza, kar je okvirno tri odstotke več kot lani. Časniku pri zbiranju podatkov za lestvico ni uspelo pridobiti podatkov za vrsto podjetij, ki v minulih letih na tej lestvici niso manjkala. Nekatera podjetja se ukvarjajo s sol-venčnimi težavami, veliko je tudi takih, ki niso želela poslati podatkov o svojem izvozu. Včerajšnjega srečanja v Šempetru so se udeležili predstavniki partnerjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Albanije km ŠEMPETER - Tehničnega sestanka projekta Agronet, katerega cilj je oblikovanje trajne logistične, distribucijske in storitvene mreže v živilskopredelovalni verigi na območju Jadrana, so se včeraj v Šempetru udeležili partnerji iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Albanije. S pomočjo 2,5 milijona evrov vrednega projekta, ki se je pričel pred enim letom, želijo oblikovati mrežo podjetij in predelovalcev iz levega in desnega dela jadranske obale, jih bolje povezati in oblikovati pogoje za čezmejno sodelovanje med podjetji. »Agronet je za naše okolje zelo pomemben,« poudarja Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. »Z osamosvojitvijo Slovenije so se namreč nekatere logistične poti s sosednjimi državami pretrgale. Na širši regionalni ravni se je oskrba prebivalstva zelo spremenila. Globalni ponudniki so povzročili propad nekaterih lokalnih mrež, podobno se je dogajalo v nekaterih sosednjih državah. Pritisk globalizacije je prekinil tudi utečene poti blaga med prej tradicionalno najbolj povezanimi regijami. Prej smo, na primer, agrume vedno uvažali iz Italije ali Hrvaške, sedaj se je to razširilo na tretje države. Tako so oskrbo- EVRO 1.3225 $ +0/2 valne poti postale tudi 10.000 kilometrov dolge, kar prispeva tudi k večjemu onesnaževanju okolja, pojasnjuje nastalo stanje Špacapan. S pomočjo projekta si partnerji želijo tudi spodbujati pridelavo, na Goriškem so v ta namen začeli s projektom Kupujmo Goriško. »Pa tudi sistem zadrug, kot ga imajo v Italiji, bomo skušali kot primer dobre prakse prenesti tudi k nam,« dodaja Špacapan. Težava pa je tudi v tem, da Slovenci pridelamo premalo lastne hrane. »V Sloveniji je okrog 560 živilsko predelovalnih podjetij in nekaj manj kmetijskih, skupaj je 860 podjetij, kar predstavlja tri odstotke BDP. Izvozijo 20 odstotkov, kar je primerljivo z velikimi državami proizvajalkami hrane v Evropi. Žal pa sami vsega ne moremo pridelati in predelati in zato smo zelo odvisni od globalnega trga. Samooskrba v Sloveniji je zelo padla v zadnjih letih. Pri mleku in zelenjavi je v zadnjih petih letih samooskrba s 60 odstotkov padla na 30,« opozarja Tina Češnovar, svetovalka na Gospodarski zbornici Slovenije. »Projekt Agronet je zelo kompleksen. Trenutno smo šele na začetku, v fazi predstavitve projekta in zbiranja podatkov na terenu, verjamemo pa v njegovo izvedljivost in konkretne rezultate,« poudarja Alessandra Camposampiero, podpredsednica družbe Finest, ki je vodilni partner projekta. Gostje so se včeraj seznanili z nekaj primeri dobrih praks na Goriškem, kot sta briški Uelije I in II ter načrti Občine Renče-Vogrsko, kjer načrtujejo ureditev oskrbovalnega centra, s katerim bi poskrbeli za dnevno oskrbo ljudi ter pospešili razvoj lokalnega kmetijstva. (km) Arhar novi direktor Združenja bank Slovenije LJUBLJANA - Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je na včerajšnjem zasedanju za novega direktorja združenja imenoval Franceta Arharja. Arhar bo z delom začel 1. junija, njegov mandat pa traja pet let. Dosedanji direktor Združenja bank Slovenije, Dušan Hočevar, bo po prenehanju mandata odšel v pokoj, so še sporočili iz združenja. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. marca 2012 valute evro (povprečni tečaj) 21.3. 20.3. ameriški dolar 1,3225 1,3198 japonski jen 111,11 110,48 kitajski juan 8,3553 8,3395 ruski rubel 38,6748 38,6432 indijska rupija 67,0180 66,5940 danska krona 7,4354 7,4353 britanski funt 0,83495 0,83220 švedska krona 8,9185 8,9120 norveška krona 7,6105 7,6060 češka krona 24,629 24,464 švicarski frank 1,2058 1,2059 madžarski forint 291,53 289,38 poljski zlot 4,1525 4,1270 kanadski dolar 1,3093 1,3098 avstralski dolar 1,2644 1,2586 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3755 4,3788 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6966 braziljski real 2,4125 2,4112 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3989 2,4000 hrvaška kuna 7,5340 7,5335 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,24175 0,47365 0,73990 - libor (eur) - - - - libor (chf) 0,07417 0,10417 0,16833 euribor (eur) 0,452 0,842 1,146 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.135,55 € -36/50 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. marca 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,50 IMTTTDCI IDDDA il 7i1 +3,00 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,29 -0,28 +0,57 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,50 127,95 168 00 +3,19 TELEKOM SLOVENIJE 68,81 +2,94 +1,19 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 10,79 AERODROM LJUBLJANA 11,20 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1-aocr» -1,91 +1,54 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 15,20 1 60 ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,86 -5,76 -0,26 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 8,00 5,60 9,80 +0,03 +1,82 -1,01 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 224,00 12,15 178 00 +0,41 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 80,50 13,50 +0,36 +8,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. marca 2012 -1/29 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,66 92,2 1245 -1,85 -0,86 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,65 -0,56 +3,25 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,37 0,497 -2,02 -1,72 EDISON ENEL ENI 0,86 2,84 1824 +0,64 -0,70 -1 03 FIAT FINMECCANICA 4,63 -3,82 -1 19 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,66 12,56 -4,63 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,49 1431 -1,97 -1 31 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 27,31 +0,74 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,20 4,83 1 85 -4,09 -2,46 -1 49 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,74 13 57 +0,87 -1 67 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,92 -0,05 -1 03 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,668 6,165 0 91 +0,65 TENARIS TERNA 15,09 -0,33 -1,05 +1 01 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,996 0,047 -3,24 UNICREDIT 3,468 4,00 -0,74 -3,29 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 107,04 $ -0/21 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. marca 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 589,94 +2,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.831,79 -0,30 FIRS, Banjaluka B^l^v 1 C DAA^it^^J 820,95 1.768,33 7Q -0,01 +0,40 _n AA LiuicA i j, uojy i ou KJ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 /1Q1 AA _niQ un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.050,53 +0,15 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.124,62 2.736,88 -0,35 -0,03 S&P 500, New York 1.402,89 -0,19 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.316,71 7.071,32 5.891,95 -0,67 +0,23 +0,01 CAC 40, Pariz 3.527,37 -0,10 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.160,00 991,8 2.567,58 -0,92 -0,08 -0,35 Nikkei, Tokio 10.086,49 -0,55 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.005,63 20.856,63 2.378,20 +0,10 -0,15 +0,06 Sensex, Mubaj 17.601,71 +1,65 / ITALIJA Četrtek, 22. marca 2012 5 reforma trga dela - Danes še zadnje srečanje med vlado in socialnimi partnerji Cgil s splošno stavko v bran 18. člena delavskega statuta Cisl in Uil za kompromis - Demokratska stranka tvega razbitje - Napolitano zaskrbljen RIM - Danes ob 16. uri se bo na ministrstvu za delo v Rimu vlada še zadnjič sestala s socialnimi partnerji v okviru pogovorov za reformo trga dela. A vse kaže, da pravih pogajanj več ne bo. Sicer pa v nekem smislu jih niti nikoli ni bilo, saj se niz srečanj ne bo sklenil s podpisom nikakršnega dogovora, niti ločenega ali delnega. Na današnjem sestanku bodo predvidoma odobrili le zapisnik, v katerem bo vlada predstavila svoj osnutek reforme, predstavniki socialnih sil pa bodo obrazložili svoja stališča do njega. Kot znano, so mnenja sindikatov zelo različna, glavno jabolko spora pa je 18. člen delavskega statuta. Vlada predlaga, da bi po novem imeli pravico ohraniti delovno mesto delavci, ki bi bili odpuščeni iz službe zaradi diskriminacije, in to tudi v podjetjih z manj kot 15 zaposlenimi, kar bi bila novost. Če bi bili delavci odpuščeni iz disciplinskih razlogov, naj bi sodnik odločil, ali imajo pravico do ohranitve delovnega mesta ali pa do denarne odškodnine. Le v primeru odpuščanj iz ekonomskih razlogov naj bi prišla v poštev izključno denarna odškodnina. Za sindikalno zvezo Cgil je vladni predlog nesprejemljiv, češ da bo odprl pot divjim odpuščanjem, medtem ko je danes v Italiji glavni problem zmanjšati raven brezposelnosti. Zaradi tega največji italijanski sindikat namerava oklicati 16 ur protestnih stavk, pri čemer je vključena tudi 8-urna splošna stavka. Po oceni sindikalne zveze Cisl je vladni zaključni predlog v resnici »častni kompromis«, v katerem so predstavniki delavcev marsikaj dosegli. Predlog je po njenem vsekakor mogoče še izboljšati, še zlasti v parlamentu. Voditelj sindikalne zveze Uil Luigi Angeletti pa je dejal, da bo vladni načrt podprl le pod pogojem, da pride do ustanovitve posebnega sklada za zaščito tistih delavcev, ki bodo v prihodnjih letih izgubili delo in ne bodo imeli možnosti upokojitve. Manj kritičnih pripomb je slišati iz delodajalskih združenj, dokaj različna stališča pa zastopajo politične stranke. Vlado tudi v tem primeru v celoti podpira tretji pol. Njen načrt pozitivno ocenjuje tudi Ljudstvo svobode. Kot je povedal njen tajnik Angelino Alfano, gre za uravnovešen kompromis. »Mi bi želeli, da bi prišlo še do globlje spremembe 18. člena delavskega statuta, gotovo pa reforme ne bi sprejeli, če bi vlada na tej točki še dodatno popuščala,« je dejal Alfano. Odločno negativno pa vladni osnutek reforme ocenjujejo Severna liga, Italija vrednot, Levica ekologija in svoboda ter komunistična levica. Voditelj IV Antonio Di Pietro je napovedal »vietnamsko vojno« v parlamentu, prvak SEL Nichi Vendola pa je menil, da je vlada sramotno klonila pred diktati mednarodnega finančnega kapitala. Posebno hudo preizkušnjo pa vladni osnutek reforme predstavlja za Demokratsko stranko, saj tvega, da se bo razbila. V njej namreč obstaja močna »laburistična« duša, ki je zelo blizu stališčem Cgil, toda prav tako močni in odločni so v stranki tudi Montijevi pristaši. Strankin tajnik Pier Luigi Bersani je tako v precepu. Sinoči je v oddaji Porta a porta po prvi televizijski mreži Rai vladni predlog kritiziral, češ da ni mogoče vseh problemov dela reševati z denarnimi odškodninami, in napovedal, da se bo njegova stranka v parlamentu zavzela za izboljšanje besedila. Vse to pa skrbi tudi predsednika republike Giorgia Napolitana. Včeraj je ponovno pozval vse strani h konstruktivnemu soočenju ter opozoril, da se načrtovana reforma trga dela ne reducira na spreminjanje 18. člena delavskega statuta. Tajnica Susanna Camusso na včerajšnjem zasedanju vodstva sindikalne zveze Cgil liberalizacije Monti zaupnico RIM - Premier Mario Monti je včeraj v poslanski zbornici dobil novo zaupnico, ki jo je vezal na potrditev dekreta o liberalizaciji nekaterih gospodarskih dejavnosti in poklicev. Za zaupnico je glasovalo 449 poslancev, proti 79, 29 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovali poslanci Severne lige in levosredinske Italije vrednot. Čeprav je vlada z dekretom o liberalizaciji načrtovala korenite posege v nekatere močno zaščitene sektorje, na primer taksi službo, odvetništvo, notariat, farmacije ter bančni in zavarovalniški sektor, je morala precejkrat stopiti korak nazaj. Na primer, o povečanju števila licenc za taksije bodo še naprej odločale občine skupaj s taksisti, poseben za to določen organ pa le v izrednih primerih, ko občine ne bi uspele izboljšati storitev. Svoje interese so s protesti in grožnjo odstopa celotnega vodstva nacionalnega bančnega združenja uspeli zaščiti tudi v bančnem sektorju, ki bi se sicer moral letno odpovedati okoli deset milijardam evrov provizij pri odobravanju posojil. turin - Pričakal ga je na dvorišču stanovanjskega bloka, v katerem je Musy stanoval Neznani atentator s pištolo hudo ranil občinskega svetnika UDC Alberta Musyja TURIN - V Turinu je neznani napadalec včeraj streljal na občinskega svetnika in nekdanjega županskega kandidata tretjega pola Alberta Musy-ja ter ga hudo ranil. 44-letni Musy je bil ustreljen na dvorišču svojega doma v središču Turina in se zdaj zdravi v turinski bolnišnici Molinette. Kaže, da ni v življenjski nevarnosti. Do krvavega dogodka je prišlo okrog 8.30. Musy se je tedaj vrnil domov v Ul. Barbaroux 35 v središču mesta, potem ko je pospremil svoje hčerke v šolo. Kot je povedala njegova žena Angelica DAuvare, je Musy pozabil doma svoj i-pad. Na dvorišču stanovanjskega bloka pa ga je pričakal moški, star okrog 40 let, ki je nosil integralno čelado bele barve. Moški se je malo prej na dvorišče prikradel, češ da mora izročiti pošiljko. Po navedbah nekaterih stanovalcev je med obema prišlo do kratkega glasnega prerekanja, nakar je neznanec počil pet strelov. Trije so Musyja zadeli v ramo in roko, dva pa se zarila v zid. Poleg tega se je Musy najverjetneje med padcem mo- čno udaril v glavo, zaradi česar so mu po prihodu v bolnišnico morali operirati he-matom. Kirurgi so mu sicer iz oprsja izvlekli dve krogli. Musy je bil leta 2011 izvoljen v turinski občinski svet kot pristaš sredincev UDC. Sicer je po poklicu odvetnik ter profesor prava na Univerzi vzhodnega Pie-monta. Preiskovalci se sprašujejo, zakaj je neznani moški nanj streljal. Najverjetneje je zadeva povezana z Musyjevo odvetniško dejavnostjo, ki obsega tudi stečaje. Svoji ženi je takoj po streljanju dejal, da so ga »zasledovali«. Sicer pa preiskovalci ne izključujejo niti drugih možnosti. Krvavi dogodek je močno odjeknil na krajevni in širši vsedržavni ravni. Turinski župan Piero Fassino ga je najodločneje obsodil. Podobno se je oglasil predsednik deželne vlade Piemonta Roberto Cota. Notranja ministrica Annamaria Cancellieri je dejala, da gre za izredno hudo dejanje, saj imamo opraviti z atentatom. V Turin pa sta prihitela predsednik in tajnik UDC Pier Ferdinando Casini in Lorenzo Cesa. Veža večstanovanjske hiše, v kateri je bil Alberto Musy ranjen (levo zgoraj) ansa Župani: Nepremičnine, ki so občinska last, naj bodo oproščene plačevanja davka IMU TRST - Tudi tržaški župan Roberto Cosolini je med podpisniki poziva, ki so ga mnogi župani t.i. mestnih občin naslovili na ministrskega predsednika Maria Montija v zvezi z novim davkom na nepremičnine IMU. Pobudo za pismo je dal bolonjski župan Virginio Merola in je s tem podprl predlog državnega združenja občin Anci. Zupani zahtevajo, da so od plačevanja izvzete nepremičnine, ki so občinska last. Drugače bodo morale občinske uprave plačevati IMU na vsa poslopja, ki so njihova last (polovica denarja gre državi) in bo to še bolj obubožalo občinske blagajne, ki so v tem kriznem obdobju že tako v težavah. Poleg tega bo to oškodovalo občinske uprave, ki so se zavzemale za reševanje socialnih vprašanj in so vlagale v ljudska stanovanja. Poziv so poleg Merole in Coso-linija podpisali župani Michele Emiliano (Bari), Massimo Zedda (Cagliari), Matteo Renzi (Firenze), Giuliano Pisapia (Milan), Luigi De Magistris (Nea-pelj), Piero Fassino (Turin), Gianni Alemanno (Rim) in Giorgio Orsoni (Benetke). »Bunga bunga« v Italiji postala družabna igra MODENA - Zabave "bunga bunga" nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija so navdihnile proizvajalce družabnih iger. Konec tedna bo v Mo-denl na sejmu Play 2012 kot novi hit predstavljena igra Bunga Republic. Pri tej družabni igri je glavni cilj igralcev, da svoje nasprotnike tako sko-rumpirajo, podkupijo in moralno pokvarijo, da na karierni lestvici dosežejo čim višje mesto. Izraz »bunga bunga« je dosegel svetovno prepoznavnost, ko so v javnost pri-curljale podrobnosti iz zasebnega življenja medijskega mogotca. Berlusconi je dejal, da je izraz pobral pri pokojnemu libijskemu diktatorju, ki ga je uporabljal za svoj harem. 75-letni Berlusconi pa se je zaradi spolnega odnosa z mladoletno Maročanko znašel pred sodiščem v Milanu. kultura - V 93. letu starosti Umrl scenarist Tonino Guerra Sodeloval s Fellinijem, Antonionijem, Ros jem, bratoma Taviani RIMINI -Včeraj je v 93. letu starosti umrl filmski scenarist in pesnik Tonino Guerra. Ko je pred nekaj meseci začutil, da mu pojemajo moči, se je umaknil v rojstni kraj Santarcange-lo v Romagni, kjer se je včeraj, na svetovni dan poezije, tiho poslovil. Guerra je svojo umetniško žilico odkril med drugo svetovno vojno, ko je bil deportiran v nacistično koncentracijsko taborišče v Troisdorfu. Da bi sotrpinom pomagal dvigati duha, je začel pripovedovati zgodbe. Po koncu vojne je dokončal univerzo v Urbinu in se najprej posvetil poeziji. A trajno slavo je pridobil kot filmski scenarist. Sodeloval je z največjimi italijanskimi režiserji, od Antonionija do Fellinija, od Rosija do bratov Taviani. V zgodovino filma se je zapisal kot avtor scenarijev za filme, kot so L'Avventura, Deserto Rosso, I Girasoli, Ar-macord, E la nave va. Sicer pa je bil Guerra vsestranski umetnik. Zlasti v zadnjih letih se je uspešno preizkušal tudi kot likovnik. Tonino Guerra ansa rim - Delo so začeli l. 2009 Kolonado na rimskem Trgu sv. Petra bodo restavrirali še tri leta RIM - Ambiciozno zastavljen projekt restavriranja kolonade na trgu sv. Petra v Vatikanu bo trajal še tri leta. Projekt, ki so ga začeli leta 2009, so zastavili po etapah, tako da je sam trg obiskovalcem ves čas dostopen. Znamenita kolonada na Petrovem trgu je delo enega najpomembnejših italijanskih baročnih kiparjev Giana Lorenza Berninija. Z re-stavriranjem so začeli po dveh letih pripravljalnih študij. Guy Devreux, ki v Vatikanu vodi restavratorsko delavnico za marmor in apnenec, je povedal, da projekt vključuje tudi čiščenje dveh fontan in egipčanskega obeliska na Trgu sv. Petra. Bernini je v kolonado vključil 284 stebrov, na vrhu jo krasi 140 kipov. V postopku restavriranja kolonado očistijo vseh delcev, ki bi se lahko odkrušili, ter mahov in lišajev. Pri čiščenju po besedah restavratorja Alessia Tagnanija uporabljajo skalpele, kladiva, pa tudi abrazivni pesek in blage kemikalije. Devreuxu kolonada predstavlja mojstrovino, ne le zato, ker je tako monumentalna, ampak predvsem ker je Ber-ninijevo delo. Projekt restavriranja primerja z restavriranjem Sikstinske kapele v 80. in 90. letih minulega stoletja. To je trajalo dve desetletji, na koncu pa bilo deležno silovitih kritik zaradi močnih barv, v katerih so poslikave zažarele, ko so jih očistili stoletnih saj in prahu. Izgradnjo kolonade je v 17. stoletju Berniniju naročil papež Aleksander VII. 1 6 Četrtek, 22. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu palača galatti - Ob včerajšnjem svetovnem dnevu poezije Slovenski pesniki in pesnice »zasedli« tržaški pokrajinski svet Pesniško branje ob prisotnosti predsednice Mahe Terese Bassa Poropat - Tudi dokumentarec o Miroslavu Košuti Tržaške pesnice in pesnike so včeraj gostili predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc in predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali kroma Hvala za emocije, ki ste nam jih podarili, je ob koncu skoraj dvournega pesniškega jutra dejala vidno zadovoljna predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Prvi pomladni dan je v palači Galatti minil v znamenju svetovnega dneva poezije, v sklopu katerega je pokrajinska uprava prvič počastila slovenske tržaške pesnike in pesnice. V sejni dvorani, v kateri običajno iz-zvenevajo besede pokrajinskih odbornikov in svetnikov, je bilo v včeraj slišati pesniško govorico Majde Artač, Marija Čuka, Marka Kravosa, Alenke Rebula in še marsikoga. Verze o Krasu in kriških ribičih, pomladnih poljubih in svetlobi, predvsem pa o Trstu. Kajti »ta Trst je kot vera, ki ne do-gori,« kot bi dejal lanski Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Včerajšnji praznik slovenske poezije si je zamislil predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, predsednica in njen kabinet pa sta njegovo zamisel podprla in jo pomagala uresničiti. Oba sta izrazila željo, da bi podobni dogodki postali stalnica. Predstavitev nekaterih vidikov slovenske poezije v Trstu je pripadla Vilmi Pu-rič, avtorici knjige Pesniki pod lečo, ki je uvodoma ugotavljala, da je »druga duša Trsta« vse manj nevidna. Spregovorila je o bogati pesniški produkciji tržaških Slovencev, ki jo zaznamujejo skrb za jezik in skupnost, a tudi bolj intimna čustva, ki jih znajo nekateri začiniti z ironijo (na primer Marko Kravos), ali pa potopiti v žensko čutenje (Majda Artač in Alenka Rebula). V bogati pahljači obravnavanih tematik sta Trst in njegova lepota vsekakor stalnici. Recitatorki Julija Berdon in Maruška Guštin sta prisotnim, med katerimi so bili slovenska generalna konzulka Vlasta Va-lenčič Pelikan, nekateri izvoljeni predstavniki ter kulturniki, prebrali bogat izbor pesmi v slovenskem izvirniku ali italijanskem prevodu; izzveneli so še Aleksij Pregarc, Irena Žerjal, Boris Pangerc, Bruna Marija Pertot, Ace Mermolja ... Revija Trieste Arte Cultura je Miroslavu Košuti posvetila posebno številko, njen urednik Walter Chiereghin pa je politiko pozval, naj vlaga v literarne prevode, saj lahko tudi z njimi brišemo predsodke. Sledilo je predvajanje daljšega odlomka iz dokumentarca, ki ga je lanskemu Prešernemu nagrajencu posvetila RTV Slovenija in so ga v popoldanskih urah predvajali tudi v Državni knjižnici; scenarij in režijo lepega pesnikovega portreta je podpisala Tatjana Rojc. Zaključek prijetnega dopoldneva je pripadel Majdi Artač, Mariju Čuku, Marku Kravosu in Alenki Rebula, ki so postregli z nekaterimi svojimi verzi. Alenka Rebula jih je posebej za to priložnost napisala v italijanščini, Majda Artač pa nam je na prvi pomladni dan zaupala tudi svoje sanje: v njih se tržaška pesnica sprehaja po mestnih ulicah in trgih, ki nosijo tudi imena Primoža Trubarja ali Marice Nadlišek. (pd) pokrajina - Manifestacija ob svetovnem dnevu boja proti rasizmu Nad rasizem s človeško verigo Pobudo je priredila pokrajinska uprava v sodelovanju z vladnim uradom za boj proti rasni diskriminaciji in pod pokroviteljstvom Agencije ZN za pribežnike »Ne vsakemu rasizmu«: pod tem geslom, ki je v slovenščini, italijanščini in angleščini krasilo pročelje sedeža Pokrajine Trst in tudi majice udeležencev, se je včeraj dopoldne na Trgu Vittorio Veneto oblikovala človeška veriga, ki jo je priredila pokrajinska uprava v sodelovanju z uradom za boj proti rasni diskriminaciji pri predsedstvu italijanske vlade in pod pokroviteljstvom Agencije Združenih narodov za pribežnike (UNHCR) (na sliki KROMA). Priložnost za manifestacijo je bil včerajšnji svetovni dan boja proti rasizmu, ki je bil pred časom uveden v spomin na 21. marec 1960, ko je v Sharpvillu v Južni Afriki policija streljala na črnske demonstrante, ki so protestirali proti takratnemu apartheidu in pri tem ubila 69 ljudi. Včerajšnje človeške verige so se udeležili najvišji predstavniki Pokrajine Trst s predsednico Mario Tereso Bassa Poropat (slednja je nagovorila udeležence skupaj z odbornico za socialne politike Roberto Tarlao) in predsednikom pokrajinskega sveta Mauri-ziom Vidalijem na čelu, poleg njih pa so bili prisotni še študentje, dijaki (npr. člani pokrajinske dijaške konzulte), profesorji, predstavniki tujih priseljenskih skupnosti in pripadniki številnih društev in organizacij civilne družbe, ki si prizadevajo za večkulturnost. Drugače je bila včerajšnja človeška veriga le ena od tolikih pobud, ki jih je vladni urad za boj proti rasni diskriminaciji pod pokroviteljstvom agencije UNHCR priredil v okviru osmega tedna boja proti rasizmu, ki se je začel včeraj in bo potekal do 28. marca. majske volitve Od danes uradna kampanja Občina Devin-Nabrežina, kjer bodo maja upravne volitve, se mora z današnjim dnem odpovedati t.i. institucionalni komunikaciji. To pomeni, da se v uradnih stališčih in izjavah ne smejo več poimensko pojavljati zastopniki uprave, občinsko komuniciranje mora torej biti odslej brezosebno. Pri poročanju javnih in zasebnih televizijskih in radijskih postaj o volitvah stopi danes v veljavo tudi t.i. zakon o enakih možnostih (par condicio), katerega izvajanje bo nadzoroval deželni odbor za komunikacije-Corecom. Deželni parlament je medtem potrdil, da morajo stranke in gibanja vložiti volilne kandidatne liste v ponedeljek, 2. ter v torek, 3. aprila. Občinske volitve v Devinu-Nabrežini bodo v nedeljo, 6. ter v ponedeljek, 7. maja. prefektura - Obisk srbskega konzula Momčila Milovica Srbski predsednik Tadic se bo v prihodnje mudil v Trstu Srbski predsednik Boris Tadic bo v prihodnje obiskal Trst ob priložnosti podpisa gospodarskih in trgovskih dogovorov z Deželo Furlanijo Julijsko krajino. Obisk je napovedal generalni konzul Republike Srbije v Trstu Momčilo Milovic, ki se je včeraj srečal s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem. Kot so sporočili iz tiskovnega urada prefekture, se je kozul Milovic v imenu srbske vlade zahvalil Italiji za podporo v okviru procesa evropske integracije, ki je Srbijo izvlekla iz mednarodne politične in gospodarske osamitve, srečanje s prefek-tom Giacchettijem pa je nudilo priložnost za ponovno potrditev tesnih vezi med Trstom in srbsko skupnostjo. Prefekt je namreč spomnil, da se je v zadnjih desetletjih srbska prisotnost v Trstu precej okrepila in postala še bolj pomemben akter v krajevnem družbenem in kulturnem življenju. Pri tem je izrazil pričakovanje, da bo v prihodnje prišlo do dodatnih priložnosti za razvijanje tesnega in plodnega sodelovanja ter zagotovil, da si bo prizadeval za krepitev prijateljskih vezi. Konzu| Mi|ovič (|evo) ¡n prefekt Giacchetti / TRST Četrtek, 22. marca 2012 7 opčine - Srečanje o požarih, preventivi in zaščitenih območjih na sedežu gasilcev Na zanemarjenem Krasu bodo težko gasili požare Vladimir Vremec: Openski požar bi lahko ukrotili v dveh urah, jusarjem pa so prepovedali gasiti »Požar med Opčinami in Fernetiči bi lahko pogasili v dveh urah. Žal pa so na prizorišče poslali nepripravljeno osebo, ki je koordinirala delo in jusarjem na začetku prepovedala gasiti.« Podpredsednik openske-ga jusa in predsednik Agrarne skupnosti Vladimir Vremec je z neposrednim »J'accuse« sklenil včerajšnje srečanje o požarih na Krasu in preventivi, ki ga je na sedežu openskih gasilcev ob prisotnosti nekaterih krajevnih uprav priredil sindikat gasilcev UIL FVG. Vremec je zatrdil, da bi lahko požar ukrotili v dveh urah, medtem ko je med 5. in 7. marcem v gozdu v presledkih gorelo kakih štirideset ur. Železniška proga in avtocesta nista bili zadostni oviri in gasilci so morali naposled zaščititi prve openske hiše. Helikopterje pa so ovirale žice elektro-voda, v bližini katerega iz varnostnih razlogov ne smejo spuščati vode. Gašenje je koordinirala gozdna straža. Vezni niti srečanja, ki se je zaključilo z omenjeno polemiko, sta bili usklajevanje intervencij in predvsem preventiva. Po eni strani so navzoči podčrtali potrebo po izboljšanjem sodelovanja med gasilci, gozdnimi čuvaji in civilno zaščito, po drugi pa je bil poudarek na pomanjkljivem upravljanju gozdnih površin, ki so na zaščitenih območjih zaradi prezapletene birokracije prepuščene bujnemu divjemu rastju. Marsikdo je opozoril, da ob robu gozda ne bi smeli graditi hiš, ker je nevarno. To lahko potrdijo Openci, ki stanujejo na Stražnem vrhu, saj so jih med požarom za nekaj ur evakuirali. Lahko pa bi omenili tudi Nabrežino, kjer so nove gradnje prav tako segle v gozd. Gasilci z omejenimi sredstvi Organizator srečanja Adriano Bevi-lacqua (UIL FVG) je razložil, da imajo gasilci openske postaje težko nalogo, saj pet ljudi pokriva ogromno območje, ki obsega cel tržaški kras. »Sredstva in osebje niso primerna za tako veliko ozemlje, čeprav je sodelovanje z gozdno stražo in občinami dragoceno,« je povedal. »Zagotoviti moramo učinkovito intervencijo v prvih desetih minutah. Ko požar ni več pod nadzorom, so težave hude,« je dejal. Pokrajinski poveljnik gasilcev Carlo Dall'Oppio je potrdil, da so prevozna sredstva na Opčinah neprimerna. Pokrajinsko poveljstvo bi rade volje sprejelo od Dežele kako manjše terensko vozilo za gozdne intervencije. Srečanje je uvedel Adriano Bevilacqua (deželna koordinacija sindikata gasilcev UIL FVG), ki je med drugim izrazil upanje, da se bodo sestanki s krajevnimi upravami in pristojnimi ustanovami nadaljevali kroma Predstavnik devinsko -nabrežinske občine Alessandro Fattori je dejal, da prostovoljci civilne zaščite dobro sodelujejo z gasilci in gozdnimi čuvaji, dolinska županja Fulvia Premolin pa je omenila Združenje prostovoljnih gasilcev Breg, ki je dejavno že več desetletij. Izpostavila je problem upravljanja gozdnih površin: potrebni so načrti in njihovo izvajanje. Kaj pa preventiva? Botanik in univerzitetni profesor Li-vio Poldini je razložil, da so požari samo vrh ledene gore na slabo upravljanem ozemlju. »Gozd je že 50 let zanemarjen. Vlagati moramo v preventivo, ki bi nam omogočila, da zmanjšamo požarno ogroženost za 50 do 60%.« Poldini je leta 1984 vodil skupino, ki je na podlagi Osimskih sporazumov izdelala načrt za upravljanje gozdov. Načrt je financirala Dežela, ki ga ni nikoli uporabila: »Dovolj bi bilo povleči načrt iz predala in ga posodobiti.« Profesor je ob tem poudaril, da so s prostorskimi načrti v raznih občinah prekomerno razširili naselja. »Morali pa bi prepovedati sajenje smrek in borov na vrtovih ob gozdu: ljudje vabijo ogenj v hišo!« Prepričan je, da se lahko pred požari zaščitimo tudi s kmetijstvom, in sicer z njivami, ki so svoj čas varovale vasi. Zaščitena območja ZPS in SIC po njegovem mne- nju sama po sebi niso škodljiva, potrebni pa so upravljalni načrti, ki jih trenutno ni. Tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je dejal, da bi lahko bilo kmetijstvo na Krasu bolj cvetoče: »Zaščitni predpisi onemogočajo vsakršno dejavnost, lastniki zemljišč se soočajo z neštetimi težavami.« Z LAS-om in Kmečko zvezo se je že pogovarjal o ureditvi paštnov, prepovedih in bohotni birokraciji. V zvezi s požari je miljski župan Nerio Nesladek opozoril na drug problem, ki zadeva vso državo: »V Italiji imamo veliko policijskih organov, kar ne koristi učinkovitosti in splošnemu interesu. Nujno je, da pripravimo protokole, na podlagi katerih bodo intervencije učinkovitejše.« Tržaški predsednik združenja Legambiente Lino Santoro je potrdil, da bi morali iz gozdov odnašati gnil les in vse, kar je nekoristno in vnetljivo, njegov sodelavec Oscar Garcia pa je spomnil, da je upravljanje gozdov v resnici svetovni problem. Kraška džungla brez vizije Okoljski arhitekt Vladimir Vremec je med drugim dejal, da iglavcev ob hišah ne sme biti, drevesa je treba posekati. Nekoč je bilo to enostavno, danes pa ni. Opozoril je tudi, da pašniki zaustavljajo požare, kar dokazuje, da sta človekova roka in drobnica pri preventivi bistvenega pomena. Za za- ščitena območja pa Dežela še vedno ni izdelala upravljalnih načrtov: »Načrte bi morali izdelati v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo, ne pa za pisalno mizo. Jusarji so nekaj načrtov že predstavili.« Na te probleme je opozoril tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marco Milkovič. Na zaščitenih območjih ZPS so onemogočena sečnja, paša in druge dejavnosti, s katerimi bi Kras očistili, požare pa bi pogasili brez večjih težav. »Danes mora posameznik za vsakršen poseg izpolniti nešteto obrazcev, da lahko z dokumenti napolni samokolnico. Tega se seveda naveličaš. Dežela mora poskrbeti za debirokratizacijo postopkov, drugače bodo gozdovi še goreli, pa tudi gnezda, zaradi katerih so območja zaščitena. Gašenje stane Deželo veliko več kot preventiva,« je bil jasen Milkovič. Prisoten je bil tudi predstavnik Pokrajine Trst, vendar ni dvoma, da ima na tem področju glavno besedo Dežela FJK. Edini navzoči deželni svetnik Piero Camber (Ljudstvo svobode) je odšel kmalu po začetku sestanka - dejal je, da je treba pomagati gasilcem in spodbujati usklajene posege pod vodstvom prefekta. Zastopnikov deželnega odbora, ki je odgovoren za manjkajoče upravljalne načrte in torej za »džunglo«, ki se je razrasla na Krasu, pa ni bilo. Aljoša Fonda SEL: Montijeva vlada ruši sistem delavskih pravic Z vladnim predlogom o reformi trga dela in spremembi člena 18 delavskega statuta se je dramatično zaključilo obdobje »sistema delavskih pravic«, s tem pa se je zaključil prvi ciklus Montijeve dobe. To je poudaril včeraj pokrajinski koordinator stranke Levica, ekologija in svoboda Fulvio Vallon, po mnenju čigar to pomeni konec socialne pravičnosti. Zato je nujna politična alternativa, pravi Vallon, ker je kriza strukturna. Rešitve, ki jih ponuja tehnična vlada, pa so v luči zahtev Evropske centralne banke oziroma rušenja evropskega socialnega modela. Posvet o členu 18 Krščansko gibanje delavcev prireja jutri posvet na temo Sprememba ali ukinitev člena 18 delavskega statuta? Posvet bo ob 16.15 na sedežu gibanja (Šentjakobski trg št. 10, 4. nadstropje), govorila pa bosta specializirana odvetnika Fabio Petracci in Augusto Truzzi. Sledila bo razprava. Okence Spi-Cgil za priseljence Na sedežu sindikata upokojencev Spi-Cgil v Ul. Frausin št. 17 bo jutri od 17. do 19. ore odprto posebno okence, namenjeno priseljencem. Na okencu bodo nudili informacije o zakonodaji in svetovanje glede delovnih pogodb za tuje delavce. SISSA: jutri posvet Na meji življenja V prostorih visoke šole SISSA v nekdanjem sanatoriju na Trsteniku bo jutri govor o zdravniških in zakonskih vidikih »konca življenja«. Nevrolog Fabio Chio-do Grandi in novinarka Angela Simone bosta govorila o vegetativnem stanju, komi in drugih konceptih »na meji življenja«. Pričetek ob 16. uri. Zaradi hrupa in prepirov začasno zaprli bar Sottosopra Lokal Sottosopra v Ulici Valdirivo je za sosede očitno prehrupen in moteč. Tržaška kvestura je upravniku bara, v katerem prirejajo večerne zabave in koncerte, začasno odvzela dovoljenje. Dokument s kvestorjevim ukrepom so mu policisti izročili v ponedeljek. Kvestura pojasnjuje, da je odločitev posledica pritožb občanov in tudi ogledov, ki so jih opravili sami policisti upravnega oddelka. Občani so se pritožili predvsem zaradi hrupa, pogostih prepirov in umazanije pred lokalom, kar naj bi negativno vplivalo na prebivalce tega območja. sodišče - Leta 1999 ubil podjetnico v goriškem terminalu Drugič mu sodijo za isti umor, ker v Italiji obsodba ni priznana Po umoru v goriškem tovornem terminalu je leta 1999 pobegnil domov v Črno Goro, kjer so ga aretirali in pravnomočno obsodili, zaporno kazen pa je nato tudi prestal. Zdaj mu za isto dejanje sodijo še v Italiji, in sicer na tržaškem sodišču. To je zgodba danes 33-letnega Slobodana Spalevica, ki je po besedah njegovega zastopnika Sama Sanzina izginil v neznano. »Nihče ne ve, kje je. V Trstu pa mu sodijo v odsotnosti,« je potrdil goriški odvetnik. Kljub temu, da obtožencu načeloma ne smejo dvakrat soditi zaradi istega dejanja, se v tem primeru dogaja prav to. Italija namreč ne priznava razsodb in sklepov črnogorskih sodišč, ker ni ratificirala tozadevnega sporazuma. Sod- Sedež podjetja Trasped Service leta 1999 arhiv ba podgoriškega sodišča v Italiji torej ne velja, zaradi umora pa je na Spalevicev račun še vedno razpisan tudi priporni nalog. Pred slabimi trinajstimi leti je Gorico pretresel okrutni umor 35-letne bosanske podjetnice Vidanke Krajišnik, matere treh hčera, ki jo je napadalec do smrti pretepel in zadavil na sedežu njenega transportnega podjetja Trasped Service v goriškem tovornem terminalu. Do umora je prišlo konec junija 1999, truplo pa je po tedanjem poročanju Primorskega dnevnika šele več ur po dogodku opazila čistilka. Domnevni storilec, okrog dvajset let stari črnogorski tovornjakar Slobodan Spalevic, je z ronškega letališča poletel v München, od koder je nadaljeval pot do Črne Gore. Krajiš-nikova, ki je že osem let živela v Gorici, mu je baje dolgovala precejšnjo vsoto denarja, on pa jo je na sedežu podjetja strahovito pretepel, trpinčil in zadavil. V domovini so ga pozneje aretirali in ga obsodili na 13 let zapora. Kazen, ki se je s časom nekoliko skrajšala, je prestal, zdaj pa mu sodijo še v Italiji, točneje v Trstu. V ponedeljek je na tržaškem sodišču potekala selekcija članov porote, saj bo odsotnemu Spalevicu sodilo porotno sodišče, ki ga v Trstu niso sklicali že nekaj let. Ko gre za umor, izbere obtoženec skoraj vedno skrajšani postopek, ki mu zagotavlja zmanjšanje zaporne kazni za tretjino. V ponedeljek se bo s to obliko sojenja na primer začel proces o avgustovskem umoru Giovannija Novacca. Za primer Spalevic pa so v ponedeljek imenovali šest članov porote in dva nadomestna člana. Jutrišnja obravnava bo zaradi stavke odvetnikov bržkone kratka, preložili naj bi jo na drug datum. (af) čezmejni projekt - Konec jezikovnega tečaja Gasilci v slovenščini Tečaja se je udeležilo 25 gasilcev tržaškega pokrajinskega poveljstva Petindvajset gasilcev tržaškega pokrajinskega poveljstva se je udeležilo trideseturnega tečaja slovenskega jezika za začetnike, ki ga je poveljstvo organiziralo v sodelovanju z ljudsko univerzo. Tako je deset odstotkov tržaških gasilcev spoznalo osnove jezika someščanov in sosedov, kar bo med drugim omogočilo tudi učinkovitejše sodelovanje s koprskimi gasilci. Znano je, da je jezik lahko ovira, predvsem ko mo- ra biti komunikacija hitra in natančna. Tečajniki (na sliki) so pod vodstvom učiteljice Tanje Seganti pokazali veliko zanimanje. Pobuda sodi v okvir čezmejnega projekta Friends for Emergencies, ki ga financira Evropska komisija - Urad za humanitarno pomoč in civilno zaščito. Partnerji so tržaški in koprski gasilci, Mestna občina Koper in Prefektura v Trstu, ki ima vlogo koordinatorja. 8 Četrtek, 22. marca 2012 TRST / sindikat - Montijeva vlada z reformo trga dela zadala hud udarec Zgodovinski zasuk: nič več dogovarjanja Sprememba člena 18 ponovno razbila sindikat - Splošna stavka Cgil Adriano SlNCOVICH Italijanska vlada je z reformo trga dela in še predvsem z načinom postopanja dosegla zgodovinski dosežek: zaključilo se je obdobje dogovarjanja s sindikalnimi organizacijami delavcev in s tem sistema delavskih pravic, za katerega je bilo potrebnih več desetletij sindikalnega boja. To je poudaril pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich, ki smo ga včeraj vprašali za mnenje o dogajanju v Rimu po »zasuku« vlade premierja Maria Montija. Ta je namreč najavil, da so se pogajanja v zvezi s spremembo člena 18 delavskega statuta zaključila. Sploh pa je bilo za sindikat hudo dejstvo, da je bil namen vlade nadaljevati po ubrani poti tudi brez dogovora s sindikati Cgil, Cisl in Uil. O reformi trga dela bo vsekakor odločal parlament, je dejal Monti. Nazadnje je Cgil nasprotoval odločitvam vlade in oklical splošno stavko, medtem ko sta sindikata Cisl in Uil v bistvu podpisala zapisnik srečanja. Pokrajinski tajnik sindikata Cisl Luciano Bordin nam je v tej zvezi povedal, da pričakuje točnejše informacije iz Rima. Toda dodal je, da so v Italiji bolj kot reforma trga dela potrebne ustrezne raz- Luciano Bordin vojne politike, namen spremembe člena 18 pa je v primeru odpusta bolj plačilo odškodnine za delavca kot ponovna vzpostavitev delovnega razmerja. Do razkola med sindikati bo nedvomno prišlo. Vlada je nameravala vsekakor svojo pot, je opozoril Bordin, ki pričakuje, da bo zdaj še najhujše v parlamentu in to predvsem za Demokratsko stranko. Glavno vprašanje ni namreč člen 18, je dodal pokrajinski tajnik sindikata Uil En-zo Timeo, ki je glede reforme »skeptičen«. Dovolj je pomisliti, da ima 90 odstotkov podjetij v Italiji manj kot 15 uslužbencev. To pomeni, da so člen 18 izkoristili v druge namene in dejansko zgradili totem, ki bo škodil odnosom med sindikalnimi organizacijami. Sindikat Uil je izrazil nasprotovanje napovedanim spremembam člena 18 in upati je, da se bodo nekatere postavke vladine reforme med parlamentarno razpravo spremenile, je menil Timeo. Reforma lahko vpliva na t.i. »spread«, je še povedal Timeo, toda ni instrument za preporod in razvoj trgov. Početje Montijeve vlade je bilo zelo hudo, je poudaril Sincovich, ker se je po re- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 22. marca 2012 VASILIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 18.32 Jutri, PETEK, 23. marca 2012 JOŽE VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1032,1 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 11 km na uro jugo-vzhodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 24. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 16.05 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.10 »Safe house -Nessuno e al sicuro«; 16.30, 19.00, 21.30 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00 »John Carter«; 21.45 »John Carter 3D«; 18.10, 20.10 »Ti stimo fratello«; 16.10, 18.15, 20.05, 22.15 »Magnifica presenza«; 16.20, 18.20, 20.25, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; 16.05, 18.05, 20.10, 22.15 »10 regole per farla innamorare«. FELLINI - 17.10, 20.20 »The Artist«; 15.45, 19.00, 22.10 »Cesare deve mo-rire«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »A simple life«; 18.00, 22.00 »Paradiso amaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Magnifica presenza«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Izdana«; 20.30 »Kruha in iger«; 20.50 »Mar-čeve ide«; 18.20 »Obuti maček«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.10 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.30 »Hudič v nas«; 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 16.20, 21.20 »John Carter 3D«; 18.40, 20.50 »Odklop«; 16.40 »Marčeve ide«; 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 16.00 »V deželi krvi in medu«; 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 19.10 »Ženska v črnem«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 20.45, 22.15 »L'altra faccia del diavolo«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hugo Cabret«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; 18.20 »The Iron Lady«; Dvorana 4: 16.40, 20.15, 22.15 »10 regole per farla innamorare«; 18.20 »The double«; 19.15 »Ti stimo fratello«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »E' nata una star«; Dvorana 2: 17.30, 19.45, 21.45 »Ghost Rider - Spirito di vendetta 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.50, 20.15 »10 regole per farla innamorare«; 22.15 »L'altra faccia del diavolo (dig.)«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Magnifica pre-senza««. H Šolske vesti CIKLUS DELAVNIC ZA STARŠE V NA-BREŽINI se zaključuje s srečanjem, ki bo danes, 22. marca, od 18. do 20. ure v Grudnovi hiši v Nabrežini. Srečanje nadomešča delavnico, ki je bila odpovedana zaradi bolezni predavateljice. Organizira ga Ciljno začasno združenje, ki upravlja projekt Jezik-Lingua, v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina. VABILO na ogled Vile Necker ter palač Morpurgo in Vivante pri stari univerzi. Ob »Dnevih pomladi« sklada FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano Vas dijaki ciceroni liceja Prešeren s svojimi mentorji vabijo na vodeni ogled v slovenščini v soboto, 24. marca, in v nedeljo, 25. marca, ob 16. uri izpred Muzeja Santorio na Trgu papeža Janeza XXIII v Trstu. Ogled bo trajal uro in pol. Toplo vabljeni! RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča staršem dijakov, da bodo skupne govorilne ure: v torek, 27. marca, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v sredo, 28. marca, od 18. do 20. ure za trienij znanstvene in jezikovne smeri. ¿i Čestitke SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Pomladansko razstavo Otvoritev danes, 22. marca, ob 20. uri. Glasbena kulisa: ChristianZuriniinLorenzoDari, gojenca GM-Trst (prof. T. Hmeljak) - duo ksilofon. Enzo Timeo formi pokojninskega sistema in po liberalizacijah zdaj predstavila z namenom spremembe člena 18 brez možnosti pogajanja. Spremembe ne bodo zadevale odpustov iz diskriminacijskih razlogov, medtem ko so vprašljive postavke glede odpustov iz disciplinskih razlogov. Največji kamen spotike je tretja tipologija, ki daje možnost odpuščanja iz ekonomskih razlogov. To bo zaobjemalo vse in je le »eleganten« način za odpuščanje zaposlenih, pravi Sincovich. Toda vlada ni v zameno ukinila zakona 30 (t.i. zakona Biagi). Poleg tega so se dotaknili tudi socialnih blažilcev, problematike preštevilnih prekernih delavcev pa ne bodo rešili: kakšne so torej konkretne novosti, zaradi katerih bi moral sindikat Cgil podpisati reformo? je vprašal Sincovich. Splošna stavka, ki jo je napovedala včeraj državna tajnica sindikata Cgil Susanna Camusso, je zato še kako upravičena. Dejstvo je, da gleda Montijeva vlada le v Evropo in je v ta namen v bistvu tudi ukinila dogovarjanje, je še zatrdil Sin-covich. To bo zdaj hud problem tudi za sindikata Cisl in Uil. Aljoša Gašperlin Umik: petek, 23. marca, 15.00-19.00, sobota, 24., 14.00-19.00, nedelja, 25., 10.00-13.00. Vabljeni! "N Za ljubitelje lepe zborovske glasbe MePZ Lipa v sodelovanju s SKD Lipa iz Bazovice vabi na glasbeni večer »NAŠA PESEM POMLADI« nastopa Komorni zbor MUSICA VIVA iz Tolmina Vodi Erika Jazbar Uvodni pozdrav: MePZ Lipa medena, 25. marca 2012 ob 18.00 v veliki dvorani Športnega centra »Zarja« v Bazovici M Izleti Mali Lajli se je pridružil bratec MARKO. S prisrčnimi voščili mamici Elisabetti in očku Mitju Švabu se veselimo nonoti Nerina, Edvin, Giusi, Franco, teta Mojca z Vasilijem in bratranca Matjaž in Vedran. Danes v Gropadi je velika fešta. Naš SILVANO 70 jih praznuje. Še na mnoga, zdrava in srečna leta mu vo- Dušan Jelinčič KOBARID '38 V petek, 23. marca ob 20.30 _(premiera-mrl A)_ v soboto, 24. marca ob 20.30 (red B) v nedeljo, 25. marca ob 16.00 (red C) avtobusni prevoz iz Sesljana in z Opčin v četrtek, 29. marca ob 19.30 (red K) v petek, 30. marca ob 20.30 (red F) v soboto, 31. marca ob 20.30 (red T) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ščijo teta Ivanka, Savica, Mario, Ne-da, Silvano, Patrick in Erika. SILVANO! V zdravju, veselju in ljubezni ti še dolgo let želi »F...LER« Turs. Naša odbornica ALEKSANDRA GREGORI je včeraj z odliko in pohvalo diplomirala na tržaški pravni fakulteti. Iz vsega srca ji čestitamo vsi pri KD Slovan s Padrič. TKP Sirena čestita svojemu odborniku GORANU KOŠUTI ob uspešnem univerzitetnem dosežku. Na tržaški Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce je uspešno diplomirala MARTINA KOCJAN. Iskreno ji čestita in želi še nadaljnjih uspehov družina Sancin. Naša draga žena, mama in nona LILIJANA SALVI praznuje danes 86 let. Vse najboljše ji želi družina. DRUŠTVENA GOSTILNA V GABROV- CU organizira ob priliki 110-letnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Ta-laso Strunjan od 6. do 16. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 21. junija do 1. julija. Vse zadevne informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na Društvo Finžgarjev dom vabi v petek, 23. marca v Finžgaijev dom na Operne, kjer bo izvedenka BARBARA LOKAR predstavila AROMATERAPIJO (kaj so prava eterična olja, priprava zdravilnih mešanic, uporaba in učinki) Vabljeni vsi! Začetek predavanja ob 20h sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. SPDT organizira v nedeljo, 25. marca, izlet na Porezen. Udeleženci se bomo zbrali ob 6.45 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. štev. 338-4913458 (Franc). PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja do 26. marca pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH organizira v soboto, 26. maja, izlet na Koroško. Program predvideva splavarjenje na reji Dravi, ogled turistične kmetije Klančnik in krajši ogled Maribora. Rezervacije sprejemamo v uradu Zadruge do sobote, 31. marca, v jutranjih urah. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet za člane v Erto in Casso (Vajont). Zbirališče na Opči-nah ob 7.30 (na parkirišču pri kro-žišču), povratek ob 18. uri. Cena 18,00 evrov. Dodatne informacije: 342-0734136 (Dana). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, organiziramo izlet za letnike '38 in '40 iz Brega. Kdor se želi pridružiti naj pokliče na tel. št. 040-228468 (od 18. do 20. ure). Vpisovanje do 20. aprila. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net VEČNEVNI IZLET V PRAGO v organizaciji SKD Primorec bo od 28. aprila do 1. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@yahoo.it. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 3396980193 ali pišite na naslov skdpri-morec@yahoo.it. / TRST Četrtek, 22. marca 2012 9 5IRENA T»J-1- F*-*)-- 'Lil «lil vabi na otvoritev društvenega bara in novih uradov v petek, 23. marca 2012, ob 18.00, na Miramarskem drevoredu, 32 [III Osmice JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Pre-benegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in Noris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040-229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040-2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040299800. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Tel. 040-911570 V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040-208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. 13 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmonizacijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). KD RDEČA ZVEZDA vabi članice in člane na »redni letni občni zbor z volitvami novega izvršilnega in nadzornega odbora«, ki bo v društvenih prostorih v Sa-ležu danes, 22. marca, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Glasbeni uvod Okteta Volnik. Za zaključek bo družabno srečanje članov društva ob pogostitvi. Po uradnem delu bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 22. marca, s prvim sklicanjem ob 20.00 in drugim sklicanjem ob 20.30, v sedežu v Babni hiši v Ricmanjih. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE predstavlja EFT tehniko čustvene metode danes, 22. marca, ob 20. uri v društveni dvoranici na stadionu 1. maja. Z izvajalko metode arh. Barbaro Zetko se bo pogovarjal Dušan Jelinčič. Vljudno vabljeni! SRENJA RICMANJE vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 22. marca, ob 8.00 v prvem in v petek, 23. marca, ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 23. marca, v Finžgarjev dom na Op-čine, kjer bo izvedenka Barbara Lokar predstavila »Aromaterapijo« (kaj so prava eterična olja, njihovi učinki in uporaba). Vabljeni vsi! Začetek predavanja ob 20. uri. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporoča, da v petek, 23. marca, vadba Pilatesa odpade. SLOVENSKO PEVSKO DRUSTVO KRA- SJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v petek, 23. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: branje in odobritev poročil, razprava, sprejem novih članov in razno. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na predavanje dr. Enrica Ge-retta, docenta finančne ekonomije na Vi-demski univerzi: Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohalnega polletja, ki bo sredo, 28. marca, ob 20. uri v razstavni dvorani na Opčinah. Potrditev udeležbe (do 23. marca) in podrobnejše informacije na tel. št. 040.2149278 oziroma 040.2149263 ali po mailu na naslov clanisoci@bcccarso.it. ŠOLA OBREZOVANJA 23. in 24. marca. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org. ČISTILNA AKCIJA Jus Nabrežina, SKD Igo Gruden, Godba, AŠD Sokol in Združenje staršev prirejajo, v okviru projekta World Cleanup 2012, v soboto, 24. marca, čistilno akcijo »Očistimo Ribiško pot: od c'ntrale do obalne ceste«. Zbirališče ob 9. uri pri srednji šoli. Kosilo bo poskrbljeno. Otroci naj prinesejo rokavice in žaklje, odrasli še lopate. Informacije: 328-6238108 (Zulejka) ali 335-6044660 (Walter). ŽUPNIJA SV. JOŽEFA V RICMANJIH vabi na predstavitev druge dopolnjene izdaje faksimila »Čudeži sv. Jožefa v Ri-cmanjih pri Trstu v starem opisu iz leta 1827«, ki bo v soboto, 24. marca, ob 19. uri v prostorih Etnografskega muzeja v Ricmanjih. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na ogled mednarodnega cheerleading tekmovanja »3. Millenium Cup«, ki bo v soboto, 24. marca, od 10.30 dalje v športni palači Palasport Aquilinia v Zavljah. DELAVNICA EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo srečanje pod mentorstvom Barbare Zetko potekalo v soboto, 24. marca od 15. do 19. ure v društvenih prostorih. Ker je število udeležencev omejeno, je zaželjena predhodna prijava na tel. št.: 347-2787410 (Barbara), 439-6483822 (Mileva) ali na eft@bar-barazetko.com. OČISTIMO SVOJO VAS V BREGU: v soboto, 24. marca, od 9. do 14. ure, v devetih vaseh v Bregu potekala akcija čiščenja nezakonitih odlagališč v okviru svetovne pobude World Cleanup 2012 in vseslovenske pobude Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zbirališča so: v Dolini na Zgurencu, v Boljuncu v društvenem baru ter pri kalu, v Zabrež-cu v Hribenci, v Dragi na placu, v Pre-benegu pri lipi, v Mačkoljah pri cerkvi, v Gročani na vaškem trgu, pri Domju za centrom Anton Ukmar -Miro ter v Križpotu. Pričakujemo vas v polnem številu. ODBOR IGRAJMO SE »Repenškrat« vabi starše in otroke na ogled didaktične kmetije v Repnu v soboto, 24. marca. Otroci bodo spoznali življenje ovc, držali jagnjeta v naročju in jih hranili. Dobimo se točno ob 10. uri na placu v Repnu. Ogled bo trajal pribl. 2 uri in v slučaju slabega vremena bo prenesen. Info: 349-8174118. SRENJA BOLJUNEC se pridružuje čistilni akciji »Očistimo naš kraj« v soboto, 24. marca, z zbiranjem ob 8. uri ob vhodu na hrib Krmačnik. Vabljeni so vsi člani. S seboj prinesite primerno opremo. MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER-KATINARA vabi na krajšo slovesnost ob obletnici napada na lonjerski bunker, ki bo v nedeljo, 25. marca, ob 15. uri pri spomeniku padlim v NOB v Lonjerju. SEKCIJA VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec vljudno vabi vse vaščane, da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 26. marca, ob 20.30 v Srenjski hiši. VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TON-ČIČ« vabi na redni volilni občni zbor bo v torek, 27. marca, na sedežu Sklada v Dijaškem domu »Srečko Kosovel«, Ul. Ginnastica 72 ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo predsednika, blagajnika, nadzornega odbora, volitve in razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzini 46 v Trstu. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Sončenje: resnično povzroča kožnega raka?« v sredo, 28. marca, ob 17. uri v Narodni dom - Ul. Filzi 14 v Trstu. Predavala bo dermatologi-nja dr. Maja Košuta. GONG ZVOČNA KOPEL- SKD F. Prešeren vabi vse interesente v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v društveno dvorano gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Prinesi s seboj steklenico vode in podlago za le-žanje. Prijave so obvezne na yoga.ko- ren@gmail.com ali na +38 641649004 (Goran). Zaželjen prispevek. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi predavanje o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika v četrtek, 29. marca, od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricrea-torio 2 Trst-Opčine. SKD TABOR na 44. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 19.30 v prvem ter ob 20.00 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, družabni zaključek občnega zbora. KD PRIMAVERA -POMLAD vabi na celodnevno delavnico na temo »Družinske postavitve«, ki jo bo vodila dr. Silva Mic-lavez, članica vsedržavne organizacije ALCI. Delavnica se bo vršila v soboto, 31. marca, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Za podrobnejše informacije in prijave lahko pokličete tel. 347-4437922 ali 334-7520208. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. del-lo Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. SKD BARKOVLJE vabi v soboto, 31. marca, na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 3472787410. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah vabi v soboto, 31. marca, ob 10. uri v malo dvorano na velikonočno ustvarjalna delavnico s Tanjo in Nado. SPDT prireja čistilno akcijo. Zbirališče v soboto, 31. marca, ob 8.30 na krožišču pred kasarno pri Banih. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, grablje, vile,....za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Udeležence prosimo, da prinesejo orodje s sabo. SKD VESNA prireja v nedeljo, 1. aprila, »Arheološki sprehod po kriškem bregu«, ki ga bosta vodila Lidia Rupel in Stanko Flego. Začetek ob 14.45, zbirališče v Križu na Gospudovi griži. Izlet traja pribl. 2 uri, priporočamo obutev za pohodništvo. Info: 333-4463154 (Mitja). ZSKD obvešča, da bo občni zbor včlanjenih društev na tržaškem v torek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Ei Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! H Mali oglasi UNIVERZITETNI ŠTUDENT pomaga pri matematiki, fiziki in elektroniki. Tel. 3935030720. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM DELO hišne pomočnice, z delavnimi izkušnjami in priporočili. Tel. št.: 040-228421. IŠČEM HIŠO Z VRTOM v najem, na Krasu ali v Bregu, od aprila do oktobra. Tel. 333-2866351. NA SEJMU V NABREŽINI sem izgubila zlat uhan. Prosim prijaznega najditelja, naj pokliče na tel. št. 320-1509155. PRODAJAM POPOLNOMA PRENOVLJENO STANOVANJE v centru Milj, sestavljeno iz dnevne sobe s kuhinjo, spalnice in kopalnice. Tel. št. 348-3667766. PRODAM OPEL CORSA 1.3 CDTI, letnik 2007, 57.000 prevoženih kilometrov. Tel. št. 040-213518. PRODAM ZEMLJIŠČE 1.900 kv. m. v bližini Ricmanj, dostopno s kmečkim vozilom. Tel. št. 040-214412. PRODAM stanovanje pri Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE V MAČKOLJAH daje se v najem: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, dve kopalnici. Spalna soba in kuhinja sta opremljeni s pohištvom. Tel. št.: 348-3667765. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja Pomladansko razstavo. Otvoritev danes, 22. marca, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Christian Zurini in Lorenzo Dari, gojenca GM - Trst (prof. T. Hmeljak) - duo ksilofon. Urnik: petek, 23. marca, 15.00-19.00, sobota, 24., 14.00-19.00, nedelja, 25., 10.00-13.00. Vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80 vabi v petek, 23. marca, ob 20. uri na zaključni večer video/foto natečaja Ota Hrovatin, ki bo potekal v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14. Projecirani bodo najlepši dokumentarci, igrani filmi in slikovne predstavitve. Sledilo bo nagrajevanje. HIŠA BERNARDE ALBE (Federico Garcia Lorca) v španščini s slovenskimi nadnapisi bo v petek, 23. marca, ob 20. uri v dvorani Kulturnega Doma na Proseku. Prireja Zadruga Kulturni Dom Prosek Kontovel, predstavlja gledališka skupina Hipercloridria univerzitetnih študentov iz Ljubljane pod vodstvom Alejandra Rodriguez Diaz del Real. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predvajanje do-kumentarno-igranega filma »Un ono-masticidio di stato« ter na srečanje z avtorico in režiserko Nadio Roncelli, v petek, 23. marca, ob 20. uri v prostorih Srenjske hiše v Mačkoljah. V GALERIJI ARTESETTE , Ul. Rossetti 7/1, bo v petek, 23. marca, ob 18 uri otvoritev skupinske razstave dolinskega slikarja Evgena Pancrazija, Lui-gija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo na ogled vse do 6. aprila s sledečim urnikom: od torka do sobote: 10.30-12.30 in 16.30-19.30. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert Mešanega pevskega zbora »Vox Carniolus« iz Jesenic, ki bo v soboto, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Zbor vodi prof. Eva Jelenc. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd Lipa vabi na glasbeni večer »Naša pesem pomladi« v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v dvorano Športnega centra Zarja v Bazovici. Nastopa komorni zbor Musica Viva iz Tolmina, vodi Erika Bizjak, uvodni pozdrav MePZ Lipa. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 25. marca, na sporedu Gledališkega vrtiljaka zadnja predstava v letošnjem abonmaju: lutkovno gledališče Maribor bo izvedlo igrico »Volk in kozlička«. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na 20. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 25. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelujejo: OPS, plesna in glasbena skupina Vigred, gojenci godbenega društva Nabrežina, baletna skupina I. Gruden, plesne skupine: Skd Tabor, AŠKD Kre-menjak, Take Dance AKSD Vipava in SKD Škamperle, OPZ Zgonik, Romjanski muzikanti, MLPZ I. Gruden, Open Hatckers, U'pnska mularija, Rock na Bndimi. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni organizaciji Agmen, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ri- tmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. DSI v sodelovanju s slovensko Karitas vabi v ponedeljek, 26. marca, v Peterli-novo dvorano, Donizettijeva 3, na odprtje razstave »Umetniki za Karitas«. Razstavljajo udeleženci lanske 17. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu. Razstavo bo odprla ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Večer bosta obogatila predstavitev multivizije kolonije in MPZ Sv. Jernej z Opčin. Začetek ob 20.30. ZSKD IN KD F. VENTURINI vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 30. marca, ob 20.30 v Center Anton Ukmar Miro v Domjo. Nastopajo Vokalna skupina Val-Piran, Vokalna skupina Zene iz Dornberka, Pevke ljudskih pesmi Kraški Šopek Sežana, Vokalna skupina antadore-Gra-din, Pevska skupina Društva kmečkih žena - Ilirska Bistrica, Skupina pevk ljudskih pesmi Mandrač-Koper. TRST80 obvešča, da je razstava fotografskega extempore 45. Kraškega pusta na ogled v piceriji Veto na Opčinah do Velike noči. TRST80 obvešča, da je razstava naših članic Sonie Ozbich »Miš maš« in Nataše Peric na ogled v gostilni Guštin v Zgoniku. Prispevki V spomin na Vojko Ban Ukmar darujeta Franko in Nevija 30,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na Jelko Terčon darujejo sestre 100,00 evrov za slivensko cerkev in 100,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Jelko Terčon sestra Vera z možem Edijem daruje 50,00 evrov za slivensko cerkev.V blag spomin na drago sestrično Jelko Terčon darujeta Jelka Šah in Božena Terčon 100,00 evrov za slivensko cerkev.Na-mesto cvetja na grob Jelke Terčon darujejo Marija, Katja, Jožko in Mitja 50,00 evrov za slivensko cerkev.V spomin na sestrično in krstno botro Jelko Terčon daruje Zdravko z družino 100,00 evrov za slivensko cerkev. V isti namen daruje sestrična Dorina s Pao-lom 100,00 evrov za slivensko cerkev. V spomin na predrago teto Peppino Fod-de daruje Andrea Mulas z družino 200,00 evrov evrov za MePZ Lipa. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila in prireditve objavili v naslednji izdaji. ^ Zapustila nas je naša draga Anica Racman vd. Grgič Žalostno vest sporočajo hči Edica z Igorjem, vnuk Alex z Anno, ljubljena pravnuka Mihael in Matija, sin Drago z Nadjo, vnukinja Jessica z Aljošo, brat Etko s Pino. Od nje se bomo poslovili v soboto, 24. marca od 12. do 13.30 v ulici Costa-lunga. Žarni pogreb bo v sredo, 4. aprila od 14. do 15. ure na pokopališču v Bazovici. Bazovica, Boljunec, 22. marca 2012 Ob izgubi drage mame Anice izrekava Dragotu, Edi in ostalim sorodnikom občuteno sožalje Igor Zobec in Gianna Za drago Anico žalujeta in izrekata svojcem iskreno sožalje Stana in Franka Nepozabna teta Iči ostala boš vedno v naših srcih. Tvoji Ester, Boris, Dajana in Matija z družino Ob izgubi drage IČI STRAJN se pridružujeta žalovanju svojcev Rado in Reni z družinama 10 Četrtek, 22. marca 2012 TRST / slovenski klub - V sodelovanju z organizacijo Salaam otroci oljke Večer o Hebronu -kraju absolutnega zla Zanimivo predavanje Primoža Šterbenca in projekcija dokumentarnega filma Palestina in izraelsko-palestinski spori so že desetletja vir nestabilnosti in napetosti. Čeprav je to območje na Bližnjem vzhodu geografsko gledano zelo majhno, ima dogajanje na tem delu sveta poseben političen in simbolen naboj: ves muslimanski svet pozorno opazuje, kaj se tam dogaja, saj je Palestina sestavni del arabske identitete. Zato muslimani presojajo odnos Zahoda do muslimanskega sveta predvsem na podlagi položaja v Palestini. In ta je, kot vemo, za Palestince (muslimane in ne) zelo neugoden. Nekako tako je začel svoje zanimivo predavanje Primož Šterbenc, ljubljanski politolog in sociolog, ki so ga v torek gostili v Gregorčičevi dvorani. Avtor knjige Zahod in muslimanski svet: akcije in reakcije je v Trst prišel na povabilo Slovenskega kluba in organizacije Salaam otroci oljke, ki sta želela s skupnim večerom spomniti javnost na dramatični položaj palestinskega ljudstva. Šterbenc je prepričan, da je treba izraelsko-pale-stinski spor razumeti v njegovi zgodovinski in politično-pravni dimenziji. V svojem razčlenjenem in poglobljenem predavanju je prehodil večtisočletno pot vse do današnjih dni, ki jih še dalje zaznamuje izraelsko kršenje mednarodnega prava in osnovnih človekovih pravic (z njegovim privoljenjem besedilo v celoti objavljamo na spletni strani www.primorski.eu). Položaj je skoraj nepopravljiv, upravičena pričakovanja Palestincev, da bi zaživeli v samostojni palestinski državi, so videti vse manj uresničljiva. Kot je pojasnil predavatelj, si vse bolj utira pot ideja o skupni državi, v kateri bi vsi državljani uživali enake pravice. Predavanje objavljamo na spletni strani www.primorski.eu Primožu Šterbencu je prisluhnilo veliko ljudi kroma Pot do nje pa je še zelo dolga, kar je bilo očitno tudi ob ogledu dokumentarnega filma This is my land...Hebron (To je moja dežela Hebron), ki sta ga leta 2010 posnela Giulia Amati in Stephen Natanson. Hebron je kraj absolutnega zla, pravi izraelski novinar Gideon Levi, tu sta sovraštvo in rasistični odnos sionističnih kolonov do palestinskega prebivalstva skoraj neverjetna; njihovi otroci s kamenjem obmeta- vajo palestinske vrstnike, kdorkoli se jim zoperstavi je v njihovih očeh videti kot nacist. Podpora, ki jo kolonom nudi izraelska vojska, pa je prav tako skregana s pravno državo. ... Na grenak priokus, ki ga je pustil sicer zelo učinkovit dokumentarec, so številni gledalci pozabili ob odlični arabski hrani, ki so jo za to priložnost pripravile tržaške prostovoljke organizacije Salaam otroci oljke. (pd) turizem - V Trstu m I • v • •• S križarjenji • V | • • pričakujejo 250% več potnikov Število potnikov na tržaškem pomorskem terminalu naj bi se v letu 2012 povečalo kar za 250 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Lani je potnikov bilo 28.251 (od teh pa je kar 16 tisoč bilo na štirih križarskih ladjah, ki so jih novembra zaradi megle preusmerili iz Benetk), letos pa jih pričakujejo 96.596. Namesto 17 manjših in 4 večjih ladij naj bi se pri terminalu zasidralo 35 velikih križarskih ladij. Še dodaten porast pričakujejo v letu 2013, ko naj bi potnikov bilo preko 151 tisoč, križarskih ladij pa 58. Te številke zagotavljata družbi Costa Crociere in MSC. Prva naj bi letos iz Trsta organizirala 28 križarjenj, prihodnje leto pa še dodatnih 8. Leta 2013 se ji bo pridružila še MSC z 28 križarskimi ladjami, ki bodo potnike vkrcale in izkrcale v Trstu. Trgovinska zbornica in Pristaniška oblast se veselita teh podatkov, kljub odpovedi družb Cunard in P&O, ki sta se prav tako zanimali za Trst, nazadnje pa izbrali Benetke. narodna in študijska knjižnica - Bralna seansa Poslovilna otroška urica Branju pravljice in delavnici sledilo 30 otrok - Nasvidenje v prihodnjem šolskem letu V prostorih Narodne in študijske knjižnice Trst je prejšnji četrtek potekala še zadnja bralna seansa v tem šolskem letu. Srečanje, namenjeno najmlajšim, je bilo uokvirjeno v niz Otroških uric, v sklopu katerih si knjižničarke prizadevajo, da bi že najmlajši otroci spoznali pomen in namen branja ter da bi navezali tesne stike s slovenskim jezikom. V letošnjem šolskem letu so knjižničarke organizirale šest srečanj, ki so zabeležila velik odziv s strani mlade publike, bralne čajanke pa so se dogajale v čitalnici Narodne in študijske knjižnice. Tokrat je pisana druščina skoraj 30-tih malčkov prisluhnila pripovedo-valki Biserki Cesar, ki je otrokom prebrala zgodbico z naslovom Kukavček. Simpatično slikanico je izdala založba Kres, njena avtorica pa je Becky Bloom. Z velikim zanimanjem so malčki spoznali sporočilno vrednost pravljice. Prisluhnili so namreč dogodivščinam malega Kukavčka, ki je podnevi in ponoči, v dežju ali soncu napovedoval čas. Tako je postalo neznansko pomembno, da so gozdne živali vedele, koliko je ura. Nikakor niso želele česa zamuditi. Nato pa je nekega dne Kukavček pozabil na kukanje. Le kaj se je zgodilo, so se čudile živali. No, Kukavček ni zbolel, le pozabil je na kukanje. Kukavček se je namreč zaljubil v Kukavico, s katero je postal zelo srečen. Iz njune ljubezenske zgodbe so se kmalu izvalile Kukavičke, gozdne živali pa so jih občudovale in jim prinašale darila. Vsi skupaj so se zelo hitro navadili na tišino, ki zna biti tudi zelo sproščujoča ... Ob koncu je pripovedovalka Bi-serka povabila otroke, naj se udeležijo ustvarjalne delavnice. Skupaj so izdelovali prave pravcate ure iz papirja, ki so jih okrasili tudi s kartonastimi kazalci. Med malčki je bilo opaziti veliko navdušenja in kljub čudovitemu spomladanskemu vremenu zunaj so bili v prostorih knjižnice zbrani in disciplinirani. Nov ciklus bralnih seans se bo začel z novim šolskim letom, ko bodo otroci zopet začeli obiskovati prostore knjižnice. Naj povemo še to, da je ta pobuda izredno priljubljena med malčki in starši, zato bi bilo bržkone prav, da bi tej publiki v prihodnje ponudili večje prostore, v katerih bi lahko sprejeli še večje število otrok; to je bodočih bralcev in obiskovalcev tržaške knjižnice. (sč) Otroci so zbrano strmeli v pripovedovalko Biserko Cesar kroma opčine - Finžgarjev dom Kulturna prireditev v znamenju obletnic Mogoče nekateri ne vedo, da je Finžgarjev dom na Opčinah prvotno deloval kot Vzgojni zavod Marjanišče, v katerem so živeli in se družili mladi, ki so obiskovali osnovno in srednjo šolo. 4. marca 1967, ko so slovesno odprli dvorano, se je začelo razvijati tudi kulturno življenje. V njej so pod imenom Finžgarjev dom namreč prirejali prireditve, družabne večere, gledališke predstave in predvajali filme. Zaradi razvejanega kulturnega delovanja so se posledično tudi odločili za ustanovitev delovnega odbora, ki se je sestal prvotno v enajstčlanski zasedbi. Za predsednika je bil izvoljen Milan Sosič. V kulturno delo je bilo vloženega veliko truda, žrtev in energije, saj je prostovoljstvo mejilo že na poslanstvo. Na začetek kulturnega delovanja v križ - Medse so jo povabili ob dnevu žena Harfistka v vrtcu Otroci so z užitkom sledili izvajanju Tadeje Kralj in občudovali mehke zvoke harfe Tadeja Kralj in ravnatelj GM Bogdan Kralj z malčki otroškega vrtca v Križu Otroci in osebje otroškega vrtca Just Košuta v Križu so 8. marca obeležili mednarodni dan žena z nastopom uspešne glasbenice Tadeje Kralj. Spremljal jo je ravnatelj Glasbene matice Bog- dan Kralj. Tadeja nam je razkrila skrivnosti in lepoto igranja harfe. Otroci so z užitkom sledili izvajanju prelepih skladb. Za zaključek so ob njeni spremljavi veselo zapeli ter ji nato podarili priznanje in ročno delo. Tudi v bodoče bomo ohranili vezi z ravnateljem, profesorji in gojenci Glasbene matice, ki se vsako leto prijazno odzivajo našemu vabilu s predstavitvijo najrazličnejših glasbil. R.K. openskem kulturnem hramu je na nedavnem Večeru slovenske pesmi in besede opozoril častni govornik Marjan Škerlavaj, ki se že dalj časa posveča zborovskemu petju. Izpostavil je pomen kulturnega udejstvovanja in izvenšol-skih dejavnosti, saj se je tudi sam še kot otrok približal glasbenemu svetu: najprej ga je skladatelj in dirigent Stane Malič učil klavir, pozneje pa je petnajst let nastopal z ansamblom Galebi pod vodstvom Franca Pohajača. V zrelih letih je še bolj vzljubil glasbo in sprejel vsestranski izziv sodelovanja v treh zborih. Kot sta na začetku povedala povezovalca večera Urška Šinigoj in Tomaž Susič, so kulturni večer v Finžgarjevem domu tokrat posvetili kar šestim obletnicam na literarnem in glasbenem kulturnem področju: 45-letnici odprtja dvorane, poimenovane po Finžgarju, 50-letnici njegove smrti, 20-letnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki je dolga leta živel in ustvarjal na Opčinah, 60-le-tnici smrti Vinka Vodopivca in 100-le-tnici rojstva oziroma 50-letnici smrti Mirka Fileja. Rdeča nit teh obletnic je ljubezen do naroda in narodnega izročila, slovenska pesem in beseda. Poleg častnega govornika so kulturni večer izoblikovali Mlajša dekliška pevska skupina Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin ob klavirski spremljavi Jane Zupančič, pevski zbor Sveti Jernej pod vodstvom Mirka Fer-lana, Mešani pevski zbor Sveti pod vodstvom Janka Bana in pa igralska skupina Tamara Petaros z recitalom slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi ter proznega besedila izpod Finžgarjevega peresa. Recital so poimenovali So pti-čiče se zbrale. Najprej so dekleta zapela Adlešič-ko kolo, Potrkan ples v priredbi Matije Tomca in Simonitijevo Noč, v drugem delu večera pa sta se predstavila zbora, ki nosita ime po farnem zavetniku. Moški zbor je prisotnim zapel Vrabčevo Zdravico, Vodopivčevo Na poljani, Fi-lejevo Nekje v gorah in Volaričevo Zvečer, nakar se jim je pridružil še ženski del. Izvedli so tri pesmi, ki jih je po ljudskih napevih priredil Ubald Vrabec: Nocoj pa, oh nocoj, v kateri sta pela solo Marjan Štrajn in Mojca Milič, Njega ni in šaljiva Po cesti gre, kjer so solo točke izvedli Mojca Milič, Vinko Škerlavaj in Jožko Znidarčič (met). / TRST Četrtek, 22. marca 2012 1 1 devin-nabrežina - Zadnja operativna občinska seja po desetih letih županovanja Župan Ret odhaja z »darilcem«: nadvozom na cesti za Šempolaj Soglasno odobrena konvencija za gradnjo nadvoza nad železnico pri Nabrežini-Postaja Devinsko-nabrežinski občinski svet je na včerajšnji zadnji »operativni« seji desetletnega županskega mandata Giorgia Reta odobrila osnutek konvencije za ukinitev železniškega prehoda pri Šempolaju in gradnjo novega, skoraj sto let pričakovanega nadvoza nad železnico. Odobritev je bila, seveda, soglasna, vsi prisotni upravitelji in svetniki so izrazili zadovoljstvo za strukturo, ki bo speljala varno cestno povezavo med občinskim delom »pod« in »nad« železniško progo. Osnutek bo morala sedaj odobriti še pokrajinska uprava, po dokončni odobritvi obeh pri zadevi soudeleženih krajevnih uprav bodo italijanske železnice sprožile postopek za gradnjo nadvoza. Ta predvideva med drugem poseg pri slovenskih železnicah, ker je proga mednarodna, saj po njej peljejo vlaki v Slovenijo in iz Slovenije v Italijo. Italijanske železnice morajo v bistvu pridobiti dovoljenje slovenskih železnic za začasno zaporo proge Na-brežina-Opčine. Po ustaljeni praksi naj bi za pridobitev dovoljenja bilo potrebnih šest mesecev. Ko bodo vsi papirji urejeni, bo železniška proga zaprta komaj tri dni. Toliko bo namreč potrebno za namestitev mosta čez železnico. Strukturo, v kateri bodo že vgrajeni električni kabli in cevi, bodo pripeljali že sestavljeno z vlakom. Pri nabrežinski postaji bodo most le »obrnili« in namestili na podporni plošči. Po predvidevanjih župana Reta naj bi delo dokončali prihodnje leto. Občina, Pokrajina in Dežela Furlanija-Julijska krajina so si dolga leta prizadevala za pridobitev potrebnih finančnih sredstev. Poseg je zahteven, skupno bo stal 4 milijone 900 tisoč evrov. Skoraj polovico (2 milijona 400 tisoč evrov) bo vložila tržaška pokrajina, saj bo delo izvedeno na pokrajinski cesti. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo prispevala 2 milijona evrov, italijanske železnice pa preostalih 500 tisoč evrov. Tržaška pokrajina je že pred časom pridobila vsa potrebna mnenja za izvedbo dela. Začeli so se razlastitveni postopki, saj bo treba za gradnjo nadvoza razlastiti nekaj delov zasebnih zemljišč ob pokrajinski cesti. Pri tem je občinska uprava odigrala pomembno vlogo, saj je znala prepričati lastnike zemljišč, da je delo potrebno in koristno za celotno občinsko skupnost. Na ta način ni prišlo do večjih ugovorov ali nasprotovanj razlastitvam. M.K. Na začetku včerajšnje občinske seje je župan Giorgio Ret (levo) ob prisotnosti predsednika Čupe Roberta Antonija (desno) nagradil mladinska svetovna prvaka v olimpijskem jadralnem razredu 470 Simona Sivitza Košuto in Jana Farnettija kroma zgonik - Vrhunsko vino bratov Vodopivec iz Koludrovce »Svetovna« vitovska Svetovno znani sommelier Luca Gardini uvrstil njuno vitovsko med sto najboljših vin na svetu Luca Gardini Vitovska bratov Paola in Valer-ja Vodopivec iz Koludrovce sodi med sto najboljših vin na svetu! Tako je razsodil Luca Gardini, leta 2010 proglašen za najboljšega sommelierja na svetu. Gardini je pred dnevi pri založbi Dalai izdal svojo Enciklopedijo dela, sad 15-letnega študija vinske kapljice in vsega, kar k njej spada. Skupaj z novinarjema Andreom Grignaffinijem in Marcom Pozzali-jem je v zajetni knjigi ob didaktičnem delu (slednji vsebuje zgodovino trte, vinogradništvo, enologijo, opis trt, degustiranje in povezavo med hrano in vinom) objavil tri lestvice. V prvi je razvrstil 3 tisoč najboljših vin, v drugi sto najboljših proizvajalcev, v tretji pa 100 najboljših vin na svetu. Na tej najbolj prestižni lestvici se je znašla tudi vitovska bratov Vo-dopivec iz zgoniške občine. Gardini jo je uvrstil na 81. mesto. Med stotimi vrhunskimi vini je avtor vključil vsega 23 italijanskih vin, vitovska je na tej »državni lestvici« zasedla 16. mesto. Po Gardinijevem mnenju je najboljše vino na svetu »Port Vintage Nacional, letnik 2003 portugalske kleti Quinta do Noval, prvo italijansko vino, Barolo Monprivato Ca' d'Moris-sio Riserva 2003 Giuseppeja Masca-rella in sina, pa je zasedlo 19. mesto. Lestvica je že dan po uradni predstavitvi Enciklopedije vina sprožila celo vrsto komentarjev in pomislekov. Tako se je eden od komentatorjev na spletni strani vinske priloge Corriere della sera (divini.corrie-re.it) pritožil, češ da naj bi avtor lestvice »pozabil na majhne proizvajalce vina«. Gardini mu je odgovoril, da je pritožba odveč, in svojo trditev podkrepil prav s prisotnostjo vina kleti Vodopivec na lestvici najboljših vin na svetu. M.K. O besednem in političnem nasilju »svinčenih let« Oddelek za humanistične študije tržaške univerze prireja dvodnevni posvet »70. leta. Besede in politično nasilje«, ki se bo danes ob 15. uri pričel v veliki dvorani v Ulici Tigor 22. V sklopu bogatega sporeda se bodo pred mikrofonom zvrstili številni raziskovalci in docenti s številnih italijanskih univerz, ki se posvečajo tako imenovanim svinčenim letom, ko je v Italiji prevladovalo verbalno in fizično nasilje. Današnji spored bodo sooblikovali Luca Baldissara, Aldo Giannuli, Marco Almagisti, Gabriele Donato, Eros Fran-cescangeli in Guido Panvini. Jutri bo v sklopu posveta govor o interpretaciji, pripovedovanju in posredovanju izkušenj oboroženega upora (v romanih, filmih, na fotografijah itd.). O morju, Trstu, Krasu V sklopu razstave Moč narave, ki poteka v nekdanji ribarnici, bo danes ob 18. uri debata o promociji Trsta in okolice. Sodelujejo Diego Masiello, Moreno Za-go, Erika Bezin in Poljanka Dolhar; povezuje Marino Vocci. Konzorcij Tergeste DOP vabi na srečanje o oljkarstvu Javno srečanje konzorcija za vrednotenje in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja Tergeste DOP bo, pod pokroviteljstvom Občine Dolina jutri ob 17.30 v sprejemnem centru Doline Glinščice v Boljuncu. Konzorcij se bo predstavil širšemu krogu tržaških oljkarjev s promocijskim in servisnim programom. Predstavili bodo ponudbo na področju tehnično agronomske servisne službe, normative, svetovanja na področju skupnih projektov kot tudi nastopanja na sejmih in prireditvah ter tržnih strategijah in komunikaciji. Pomladanska razstava pri društvu Barkovlje Od petka do nedelje si bomo v SKD Bar-kovlje lahko ogledovali tradicionalno Pomladansko razstavo, ki bo tako kot vedno nekaj posebnega in zanimivega. Obiskovalci se bodo lahko sprehodili v društvenem prostoru, v katerem bo 20 razstavljavk predstavljalo velikonočne pisanice, pomladanska ročna dela, piškote, vezenine, bižuterijo in še mnogo drugih reči. Organizatorji obljubljajo vesel uvod v spomlad, ki bo na sporedu že nocoj, ko bodo ob 20. uri uradno odprli razstavo. Večer bo popestrila glasbena kulisa, za katero bosta poskrbela Christian Zurini in Lorenzo Dari, gojenca prof. Toma Hmeljaka pri GM Trst. V nadaljevanju si bodo obiskovalci lahko ogledali pisane izdelke spretnih umetnic, pri razstavi pa letos sodelujejo tudi malčki iz barko-vljanskega vrtca. Razstava bo jutri na ogled med 15. in 19., v soboto med 14. in 19., v nedeljo pa med 10. in 13. uro. (sč) vzhodni kras - Rajonski svet priredil javno srečanje z vaščani o aktualnem vprašanju Bazovica: kaj bo s prometom in parkirišči? Med predlogi ureditev krožišča ob vhodu v vas s ceste za Pesek, prepoved vožnje tovornjakov po vaških ulicah in ureditev parkirišč Promet v Bazovici, kaj storiti? Aktualno vprašanje je v ponedeljek zvečer privabilo v dvorano zadružnega doma veliko število domačinov. Vzhodnokraški rajonski svet se je odločil, da jih neposredno pobara, preden pripravi predloge, ki jih bo nato iznesel občinskim upraviteljem v upanju, da jih bodo slednji pri pripravi dokončnega prometnega načrta upoštevali. Marko Milkovič je na podlagi izkušenj šestletnega predsednikovanja rajonu ocenil, da je med vasmi Vzhodnega Krasa prav v Bazovici prometno vprašanje najbolj akutno. Sem se stekajo in sekajo tri prometnice: državna cesta za Pesek, državna cesta z nekdanjega mejnega prehoda pri Lipici in pokrajinska cesta z Opčin. Prometa je veliko, tako na prometnicah kot tudi v samem vaškem jedru, ker se je število bivajočih v zadnjih letih povečalo (in z ljudmi so prišli tudi avtomobili... ) in se bo v prihodnjih še pomnožilo (po Milkovičevih predvidevanjih kakih 200 novih priseljencev). Tem spremembam niso sledili ustrezni urbanistični prijemi, kot bi na primer bila ureditev pločnikov in parkirišč. Zato ni čudno, da je - predvsem ob koncih tedna - v vaškem središču prometni kaos z divje parkiranimi vozili in posledičnim oženjem ulic. Na javnem srečanju je bilo iznesenih nekaj predlogov. Na primer ureditev krožišča v sedanjem križišču Ul. Kette s cesto za Pesek in cesto, ki pelje proti Jezeru. Krožišče naj bi upočasnilo promet, s tem bi se povečala varnost. To naj bi bil tudi glavni vhod v vas. Drug predlog je zadeval prepoved vožnje težkih tovornjakov po cesti za Pesek. Tovornjake iz Slovenije naj bi že v Kozini preusmerili na Divačo in po avtocesti do Fernetičev, kjer bi lahko izbirali pot, ali proti Benetkam, ali proti sedmemu pomolu. Na cesti za Lipico je promet težkih tovornjakov že sedaj prepovedan. S slovenske strani pa pri-vozijo tovornjaki v vas, kar tudi obremeni promet. Karabinjerji naj bi bili na tovrstni promet odslej bolj pozorni. Prav tako naj bi prepovedali promet tovornjakom na pokrajinski cesti z Opčin. To cesto zadnje čase uporabljajo tovornjaki romunske, mol-davske in ukrajinske registracije za prevoz rabljenih avtomobilov v Slovenijo preko Lipice, ker se tako izognejo policijskim nadzorom na Fernetičih. Parkirišča predstavljajo v Bazovici bolečo rano. Na srečanju je prišlo na dan nekaj nagibov. Na glavni Grudnovi ulici in na Kettejevi ulici naj bi namestili parkirišča proti plačilu, obstaja pa tudi hipoteza ureditve cone za pešce v Ul. Gruden (a to bi bilo treba še dodobra premisliti). Tudi na Trmunu, ob vhodu v vas z openske smeri, je vprašanje parkirišč ze- Promet v središču Bazovice lo akutno. Prišleki sedaj tu divje parkirajo svoja vozila. Rajonski svet je žepredlagal, naj se parkirišče uredi na območju blizu pokopališča, ob cesti za Gropa- do, na Trmunu pa naj bi uredili zelenico, postajališče in nekaj parkirnih prostorov. kroma avtobusno M.K. 12 Četrtek, 22. marca 2012 KULTURA / književnost - Od jutri v sklopu 7. evropskega festivala Prevajati Evropo V Strasbourgu praznik slovenske književnosti Jančarju evropska književna nagrada, Andrée Luck-Gaye prevajalska, Pahorju častna mestna medalja V Strasbourgu se jutri pričenja Sedmi evropski književni festival Prevajamo Evropo, ki ga tamkajšnja univerza in mestna uprava prirejata v sodelovanju z Glavno evropsko zvezo za književnost ACEL. V sklopu festivala bodo podelili tudi literarne nagrade mesta Strasbourg za leto 2011 (evropske prevajalske štipendije in evropske književne nagrade, medtem ko bodo evropsko nagrado za frankofonsko literaturo podelili prihodnji teden). Evropsko književno nagrado, najprestižnejšo nagrado ACEL, bo za svoj literarni opus prejel slovenski pisatelj, dramatik, esejist in urednik Drago Jančar, ki se bo tako pridružil Špancu Antoniu Gamonedu, ki je nagrado kot prvi prejel leta 2005, in ostalim nagrajencem vse do lanskega zmagovalca, pesnika, dramaturga in cineasta Tonyja Harrisona iz Velike Britanije. Mariborski pisatelj Drago Jančar je avtor literarnih uspešnic Severni sij, Zvenenje v glavi, To noč sem jo videl in drugih romanov, dramskih del ter esejev. Nekatere je v francoščino prevedla Andrée Luck-Gaye, kateri bodo v teh dneh v Strasbourgu podelili osrednjo prevajalsko nagrado zveze ACEL. Francoska prevajalka velja za pravo ambasadorko slovenske književnosti, saj je ob številnih Jančarjevih delih prevedla tudi nekatere romane Borisa Pahorja in drugih slovenskih avtorjev. Praznika slovenske književnosti v glavnem mestu francoske dežele Al-zacije pa se bo udeležil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor, saj mu bodo podelili častno medaljo Ville de Strasbourg. Pisatelj bo protagonist »literarnega iti-nerarija« Človek iz Trsta, a tudi drugih festivalskih dogodkov, ki bodo posvečeni slovenski in tržaški literaturi; med sodelujočimi bo ob Pahorju, Jančarju in njuni prevajalki Luck-Gaye med drugimi prisoten tudi pesnik Boris A. Novak. Inštitut za italijansko kulturo v prestolnici Alzacije pa bo tržaškega pisatelja gostil prihodnjo sredo, ko bodo v njegovih prostorih zavrteli dokumentarni film In cammino con Boris Pahor. Film sta lani posnela Ivan Andreoli in Fausto Ciuffi (predvajali so ga tudi v tržaškem Narodnem domu), da bi s filmsko govorico oveko-večila bogato, večkrat dramatično življenjsko pot 98-letnega pisatelja. (pd) Pisatelja Boris Pahor (levo) in Drago Jančar bosta jutri med protagonisti literarnega dogajanja v Strasbourgu arhiv glasba - Septembra George Michael nadaljuje turnejo Britanski glasbenik George Michael je objavil nove koncertne datume v okviru turneje Symphonica, ki jo je bil lani prisiljen prestaviti zaradi bolezni. Turneja se bo začela 4. septembra na Dunaju, kjer se je Michael zdravil zaradi pljučnice. Michael bo 1000 vstopnic za koncert na Dunaju podaril zdravniškemu osebju, ki je skrbelo zanj med boleznijo. V sklopu turneje bo sledilo več koncertov po Veliki Britaniji, med drugim tudi v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hall. Zvezdnik, ki je prebolel pljučnico, zaradi česar je moral novembra lani odpovedati evropsko koncertno turnejo, se je ob predstavitvi novih koncertnih datumov zahvalil zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so mu po njegovih besedah rešili življenje. Glasbenik je zbolel novembra lani le nekaj ur pred koncertom v avstrijski prestolnici. Do takrat je v okviru turneje izvedel 46 od prvotno 65 načrtovanih koncertov, januarja pa je sporočil, da bodo novi datumi koncertov določeni naknadno. bologna - Danes zaključek 49. knjižnega sejma za mladino in otroke Sejem vsako leto prinaša več novosti Že drugo leto v ospredju digitalno založništvo V Bologni bodo danes zaprli 49. mednarodni mladinski knjižni sejem, kjer se predstavlja 1.200 založnikov iz 66. držav. Sejem spremljajo številne spremljevalne pobude in že drugo leto zapovrstjo je v središču pozornosti digitalno založništvo in moblet, TOC, Tools of change. Dobitniki nagrad za knjižne novosti si v tem kontekstu zaslužijo poseben ugled in pozornost operaterjev, katerim je sejem predvsem namenjen. Letos se je na razpis odzvalo preko 1.000 založnikov iz 37 držav. Ločeno so obravnavane kategorije fantazijskega in znanstvenega žanra, novih obzorij in digitalnih izdaj. V kategoriji fantazijskih tekstov je nagrada šla belgijski založbi, znanstvena na Poljsko, New horizonts v Mehiko ter za knjižni prvenec v Libanon. V New York pa je šla nova nagrada s področja digitalnih izdaj. Multitouch tablet predstavlja potencial novih možnosti razvoja predvsem v smislu interaktivne vpletenosti uporabnika. Aktualne so tudi tematike vezane na svet mode in umetnosti, muzejske stvarnosti, komunikacije in oglaševanja Letošnji izredni gost je Portugalska z razstavo izbora petindvajsetih najboljših ilustratorjev ter knjig, ki že na prvi pogled privabljajo pozornost zaradi domiselne postavitve, saj so originali nameščeni v slikarske kovčke na stojalih, izviren je tudi naslov Como as cerjas/Kot češnje. Statistični podatki beležijo na vsedržavni ravni po- rast za 2% in to več med mladimi kot med odraslimi bralci. V zadnjem letu je izšlo 2.317 knjižnih novosti, kar pomeni 8% več kot lani. Najstnikom so tematsko najbližje obravnave čustvenih problemov, tematika drugačnosti, uporništvo, medtem ko je v vseh zadnjih letih ostal aktualen fantazijski žanr. Dejansko pa je ponudba zelo razvejana in zajema tako klasične neusahljive teme kot tudi aktualne predelave, kot je primer prenosa mitov v naš čas in prostor. Zlasti tržišče za mladinske knjige veliko dolguje prav bogastvu in raznolikosti slikovne opreme, na katero nas posebej opozarja vsakoletna razstava. Na razpis se je letos odzvalo kar 2.685 ilustratorjev iz 60 držav. Letošnja mednarodna komisija ni bila vedno povsem složna glede izbir, ker po njihovem mnenju ni nihče posebej izstopal. Kriterij ocenjevanja je slonel predvsem na pripovedni in evokativni moči podobe, iskali pa so tudi načrtnost v pristopu ter inovativnost. Njihova opažanja so usmerjena predvsem v spodbudo poglobljene raziskovalnosti in prodiranje v kakovost rezultata, ki so ga letos posebej pogrešali predvsem na področju znanstvene ilustracije. Ilustratorji iz Japonske in Italije imajo 60% delež prispelih del, medtem ko si ostali delež po eni strani delijo Nemčija, Francija, Španija in Koreja, po drugi pa ostale države sveta. Razstava ilustratorjev je kot vedno povezana s sorodnimi mednarodnimi inštitucijami, kot sta nagrada Hans Christian Andersen in BIB, mednarodni bienale ilustracije v Bratislavi. Lanska prejemnica Grand prixa, korejska umetnica Eun Young Cho, je oblikovala naslovnico letošnjega Annuala. Mlada ilustratorka izstopa po navdihu, ki ga vselej črpa iz okolja s posebno emocionalnim pridihom in svežimi slikarskimi potezami. Slovenski založniki in ilustratorji prav tako ponujajo na ogled svoje novosti, prisotna je Mladinska knjiga s prevodi v tuje jezike, predvsem pa vrhunsko kakovostno ilustracijo, ki temelji na bogati tradiciji ter se obenem v času obnavlja z vrhunskimi ilustratorji, kot je Alenka Sottler, ki se posebno inovativno razvija tudi z aktualnimi oblikovnimi prijemi. Novost so njene poetične črno bele izrezanke za knjigo Zakaj je babica jezna. Knjižni sejem kljub ekonomski krizi z zaupanjem gleda v bodočnost, saj je založništvo za mladino in otroke vedno dobra investicija, ki je vredna prizadevanj za vedno boljše dosežke tako po vsebinski kot oblikovni ravni. Danes pa ima posebno vlogo tudi e-book, nikakor pa ne more nadomestiti užitka ob branju dobre in kakovostno opremljene knjige. Jasna Merku The Death Defying Unicorn Motorpsycho & Stale Storl0kken Psychedelic rock, jazz-rock, symphonic-prog Rune Grammofone, 2012 Z norveško skupino Motorpsycho smo se v teh letih privadili na glasbena presenečenja. Člani benda so namreč v dvajsetletni glasbeni karieri izdali kar petnajst studijskih plošč, med katerimi izstopajo izredni alternative, psychedelic rock albumi, ki še danes močno vplivajo na nove bende, in bolj posebne jazz-rock ter eksperimentalne plošče. No, tokrat smo, z albumom The Death Defying Unicorn, priča tem manj komercialnim glasbenim zvrstem. Izbire norveškega tria so večkrat v nasprotju z globalnim trendom glasbenega trga. »Od vsega začetka se nismo zmenili za glasbene trende,« pravi kitarist in pevec Hans Magnus Snah Ryan »saj nismo želeli obogateti z glasbo, marveč le pisati pesmi in živeti v miru, daleč od glasbenega biznisa.« Istega mnenja sta basist in pevec Bent S®ther ter bobnar Ken-neeth Kapstad. Tokrat se jima je pridružil še norveški džezist Stale Storlokken in izredna Trondheim Jazz Orchestra. Končni rezultat ponovno dokazuje, kako dobro se rock glasba lahko spaja z jazz orkestri in simfoničnimi melodijami! Ze z uvodnim komadom Out of The Woods smo priča glasbenim mojstrovinam mladega norveškega violinista Ole Kvernberga. Pesem se nato spremeni v naslednjo The Hollow Lands, kjer se klasični glasbi pridružijo rock ritmi in vo-kali S®therja ter Ryana. Pihala norveškega orkestra Trond-heim Jazz imajo glavno vlogo na začetku komada Through The Veil, v katerem se ritmi prepletajo celih sedemnajst minut. Takoj za tem je na vrsti umirjeni "intermezzo" Doldrums, sledi pa mu psihedelična Into the Gyre, ki spominja na angleški bend Pink Floyd in njegov prvenec The Piper at the Gates of Down. Krajšemu solo komadu violinista Kvernberga Flotsam sledi nato skladba, ki je bolj podobna molitvi, Oh Proteus -A Prayer. Proti koncu plošče so na vrsti še umirjena Sharks, najbolj rock komad albuma Mutiny! in še zaključna, pozitivna Into the Mystic. Plošča The Death Defying Unicorn je torej nova glasbena provokacija ene najbolj inovativnih skupin zadnjih let! Rajko Dolhar koncertno društvo - Zahteven program Kljub ne najbolj prepričljivemu izvajanju tržaška publika radodarno nagradila mladi sicilski Trio Arte Nivo, ki nam ga ponujajo sezone tržaškega Koncertnega društva, večkrat krepko presega zlato sredino z mojstri, ki sodijo v sam svetovni vrh: v tekoči sezoni smo že uživali z umetniki kot Ales-sandro Carbonare, Julia Fischer, Miša Majski, kvartet Bennewitz, Patricia Kopatchinskaja in Fazil Say, se zabavali z duom Baldo, poslušali pa smo tudi manj prepričljive glasbenike, ki ob primerjavi z vrhunskimi mojstri potegnejo krajši konec. Tak primer je bil Trio Arte', mlad sicilski sestav, ki se je združil l.2007, osvojil nekaj regijskih tekmovanj, ni pa še dosegel nivoja, ki bi mu jamčil mednarodni uspeh. Najbolj zrela in prepričljiva članica je pianistka Valentina Ca-sesa, tako violinist Mirko DAnna kot čelist Giorgio Garofalo pa še nista povsem dorasla svoji vlogi: igra v triu, kjer morata godali doseči ravnovesje s klavirjem, zahteva plemenit in zaokrožen zvok, poustvarjalno samozavest ter in-terpretacijske ideje, ki niso le šolsko brezhibna izpeljava partitur. Pomanj- kljivosti, ki jih bo trio morda lahko nadoknadil z vestnim in vztrajnim študijem, so izstopale v mojstrovinah, ki so jih mladi glasbeniki izbrali za tržaški koncert: najprej Beethovnov Trio v c-molu op.1 št.3, ki mu je genialni skladatelj kljub mladosti znal vtisniti globok značaj, tako dramatični kot izpovedni. Zahtevno preizkušnjo je Trio Arte' izpeljal brez pravega žara in brez potrebne dovršenosti. Nekaj več zanosa je bilo zaznati v začetku tria, ki ga je spisal Eliodoro Sollima, sicilski skladatelj, čigar opus doživlja nekak preporod ob uspehu sina Giovannija, profil pa je ostal bled. Tudi Mendelssohnov Trio št.1 v d-molu op.49 je biser komorne literature, ki je v interpretaciji sicilske-ga tria zgubil lesk, občinstvo pa je mu-ziciranje mladih glasbenikov nagradilo z radodarnimi aplavzi, ki so iztržili celo dva dodatka, najprej Andante gra-zioso iz Brahmsovega Tria v c - molu, nato živahni zadnji stavek Haydnove-ga tria v Es-Duru. Katja Kralj / SVET Četrtek, 22. marca 2012 13 francija - Mladi Francoz alžirskega porekla večkrat napovedal predajo Policija v Toulousu oblega osumljenca za tri napade Somišljenik Al Kaide Mohammed Merah je medtem že priznal odgovornost TOULOUSE - V Toulousu se je ves včerajšnji dan odvijala drama, potem ko je policija prišla na sled Mohammedu Me-rahu, ki naj bi bil odgovoren za tri napade na jugu države. Več sto policistov oblega stanovanje Meraha, s katerim se že več ur pogajajo o predaji. Merah, ki je prevzel odgovornost za napade, je večkrat obljubil, da se bo predal oblastem. Francija je sprožila obsežno iskalno akcijo po treh napadih, ki so se pred dnevi zgodili v Toulousu in Montaubanu. Morilec na skuterju je namreč najprej ubil tri francoske vojake, nato pa v ponedeljek udaril še pred judovsko šolo v Toulousu. Streljal je v skupino ljudi ter ubil 30-letnega učitelja in njegova dva sina, stara štiri in pet let, ter sedemletno deklico, ki so jih včeraj pokopali v Jeruzalemu. Po obsežni akciji je policija Merahu, Francozu alžirskega porekla, včeraj vendarle prišla na sled. Okoli 3. ure zjutraj so sprožili posebno akcijo, a se Merah, ki ga je obveščevalna služba več let opazovala, aretaciji potem upiral. Policija je sicer skušala vstopiti v njegovo stanovanje, a je osumljenec na to odgovoril z orožjem. Tako je okoli poslopja, kjer se nahaja njegovo stanovanje, sinoči še vedno vztrajalo več sto policistov, tudi pripadnikov posebnih enot. Po besedah francoskega notranjega ministra Clauda Gueanta je imel osumljenec pri sebi kalašnikovko, mini brzostrelko uzi in druge pištole. Je pa skozi okno stanovanja odvrgel pištolo colt 45, s katero je v treh napadih ubil sedem ljudi, med njimi tri francoske vojake, od katerih so se včeraj poslovili v Montaubanu. Pogrebne slovesnosti se je udeležil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ta je v Montaubanu dejal, da je morilec z umorom treh francoskih vojakov s "teroristično usmrtitvijo" in umorom štirih Judov skušal spraviti Francijo na kolena, a mu to ni uspelo. Kot je dodal, napadalcu tudi ne bo uspelo, da bi razdelil državo. Kot je razkril tožilec Francois Molins, je osumljenec prevzel odgovornost za te tri napade. Deloval naj bi sam. Merah se je v Pakistanu uril pod okriljem mednarodne teroristične mreže Al Kaide in bil tudi njen član. Mudil pa naj bi se tudi v Afganistanu. Po tožilčevih besedah osumljenec ni pokazal nobenega obžalovanja, razen da ni imel več časa, da bi bilo žrtev še več. Hvalil naj bi se še, češ da je Francijo spravil na kolena. Veliko zaslug pri tem, da so Meraha identificirali kot osumljenca, naj bi imel lastnik Yamahine trgovine Christian Del-lacherie. Merah se je namreč obrnil nanj za Policisti oblegajo stanovanjsko hišo, v kateri se skriva Mohammed Merah ansa pomoč pri izključitvi sistema za preprečevanje kraje skuterja, s katerim je izvajal napade. Dellacherie pa je po pregledu pos- netkov nadzorne kamere v judovski šoli prepoznal napadalčevo motorno kolo. V okviru preiskave je policija v sre- do pridržala še osumljenčevega brata, mamo in bratovo dekle. Preiskali so tudi bratovo in mamino stanovanje. Policija je nato sporočila, da so v bratovem avtomobilu, ki je bilo blizu njegovega stanovanja, našli eksploziv. Policija sicer preiskuje tudi telefonski klic moškega, ki je opolnoči, dve uri pred začetkom operacije proti glavnemu osumljencu Merahuu, klical francosko televizijo France 24 in prevzel odgovornost za napade. Kot razlog za napade je navedel iste razloge kot Merah - članstvo v Al Kaidi in maščevanje za smrt palestinskih otrok in zaradi sodelovanja francoske vojske v posredovanju v Afganistanu. Tragični dogodki v Franciji še naprej sprožajo vrsto odzivov. Na tri smrtonosne napade na jugu Francije se je odzval tudi palestinski premier Salam Fajad. "Skrajneži morajo prenehati z zlorabo palestinskega vprašanja kot opravičila za njihovo nasilje," je dejal Fajad, potem ko so razkrili, da naj bi napadalec alžirskih korenin želel z napadom maščevati palestinske otroke. (STA) korejski polotok - Ob vrhu o jedrski varnosti v Seulu Obama bo obiskal demilitarizirano območje WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama bo v nedeljo obiskal demilitarizirano območje na črti prekinitve ognja med Severno in Južno Korejo, je napovedala Bela hiša. To bo prva predsednikova postaja tridnevnega obiska Južne Koreje, kjer se bo sicer prihodnji teden udeležil vrha o jedrski varnosti. Na vrh o jedrski varnosti so vabljeni voditelji 53 držav in štirih mednarodnih organizacij, potekal pa bo v Seulu 26. in 27. marca. Na njem bodo obravnavali vprašanja jedrske varnosti, kot je preprečevanje širitve tega nevarnega orožja in vprašanja jedrske energetske politike. Obama se bo posebej srečal s številnimi kolegi, med njimi z ruskim predsednikom Dimitrijem Medvedjevom in kitajskim predsednikom Hu Jintaom. Obama je doslej že dvakrat obiskal Južno Korejo, vendar pa še nikoli še demilitariziranega območja oziroma ameriških vojakov, ki tam služijo od leta 1953, ko se je prekinila vojna med Severno in Južno Korejo. Mirovna pogodba ni bila ni- Barack Obama ansa koli sklenjena in uradno med obema državama velja premirje. Najbolj branjeno mejo na svetu so sicer ameriški predsedniki že obiskovali. Nazadnje je bil tam leta2002 George Bush mlajši, pred njim Bill Clinton leta 1993, še pred njim pa Ronald Reagan leta 1983. Namen Obamovega obiska je, da se zahvali ameriškim vojakom za služenje, hkrati pa Seulu potrdi ameriško zavezo varnosti Južne Koreje. Po zagotovilih Bele hiše ne gre za izzivanje Severne Koreje, ki je sedaj spet tik pred tem, da si zapravi pomoč v hrani zaradi nameravane izstrelitve satelita ob stoti obletnici rojstva prvega komunističnega voditelja države Kim Il Sunga. Nasledil ga je sin Kim Jong Il, njega pa lani njegov sin Kim Jong Eun. Načrtovana izstrelitev satelita sicer pomeni kršitev določil Varnostnega sveta ZN. Demilitarizirano območje je 248 kilometrov dolga in štiri kilometre široka črta med državama, ki je obdana z bodečo žico, za katero so posejane mine. Sovražnost med ljudmi ima sicer zelo dobre učinke na naravo, saj je na demilitariziranem območju svoj prostor in mir pred ljudmi našlo več kot 3000 živalskih in rastlinskih vrst. Južna Koreja je opazila možnost za turistični zaslužek in naslednje leto namerava odpreti okoli devet kilometrov dolgo pohodniško pot ob bodeči žici za opazovanje narave in s hribov tudi severne sosede. Seveda, če ne bo ponovno prišlo do novih napetosti med severom in jugom. (STA) V EU načelen dogovor o sankcijah proti Belorusiji BRUSELJ - Članice EU so včeraj v Bruslju dosegle načelen dogovor o novih sankcijah proti Belorusiji, ki ga bodo predvidoma v petek potrdili zunanji ministri unije. Kompromisni kazenski seznam vključuje dvanajst oseb, med njimi dva poslovneža, Jurija Čiža in Anatolija Ternavskega, sicer pa sodnike in tožilce, ter 29 entitet, so povedali viri pri EU. Na kompromisnem kazenskem seznamu po neuradnih informacijah med 29 podjetji in drugimi entitetami ni družbe Triple, ki je povezana s slovenskim podjetjem Riko, ki je v Minsku dobilo posel, vreden 100 milijonov evrov. Solastniki Tripla naj bi bili sicer Nizozemci. Na seznamu oseb, povezanih z režimom Aleksandra Lukašenka, ki jih je unija že kaznovala z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja, je že več kot 200 oseb. Med njimi je tudi poslovnež Vladimir Peftijev, ki je bil na seznam vključen že oktobra 2011. Sahinidis novi grški finančni minister ATENE - Grški parlament je včeraj v zgodnjih jutranjih urah pričakovano odobril dogovor z mednarodnimi posojilodajalci o drugem programu pomoči tej prezadolženi članici območja evra. Grčija je ob tem dobila tudi novega finančnega ministra. Po odstopu Evangelosa Venizelosa je to postal dosedanji namestnik ministra Filipos Sahinidis. Poslanci so dogovor potrdili z veliko večino, proti so bili le predstavniki ljudstva iz vrst komunistov in skrajne desnice. Podporniki komunistov so se pred glasovanjem zbrali tudi na mirnih protestih po državi, med drugim so ne-strinjanje pokazali tudi pred poslopjem parlamenta v Atenah. Potres v Mehiki poškodoval prek tisoč hiš CIUDAD DE MEXICO - Zaradi torkovega potresa v Mehiki, ki je imel po zadnjih podatkih magnitudo 7,4, je na jugozahodu države poškodovanih več kot tisoč poslopij. Najmanj 11 ljudi je ranjenih, od tega dva huje, je sporočil mehiški notranji minister Alejandro Poire. Guverner mehiške zvezne države Guerrero Angel Agvire je za državni radio dejal, da je v štirih občinah ob obali poškodovanih 1600 hiš. Po njegovih besedah pristojne oblasti tudi preverjajo vse šole in javne ustanove v kraju Ometepecu, ki leži najbližje žarišču potresa. Zaradi potresa, ki mu je sledilo več popotresnih sunkov, so se v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico zamajale stavbe, prekinjene so bile telefonske povezave in dobava električne energije. (STA) sirija - Stališče sta naposled le podprti tudi Rusija in Kitajska Varnostni svet ZN s predsedniško izjavo pozval al Asada in upornike k takojšnji uresničitvi mirovnega načrta Kofija Annana NEW YORK - Varnostni svet ZN je včeraj potrdil predsedniško izjavo o Siriji, ki poziva vlado predsednika Bašarja al Asada in upornike k takojšnji uresničitvi mirovnega načrta posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana. Predsedniške izjave se sprejemajo soglasno. Varnostni svet je predsedniško izjavo sestavljal v torek, Rusija pa je dosegla, da so jo na koncu nekoliko omilili. Uvodni osnutek, ki ga je sestavila Francija, je od obeh strani zahteval, da Annanov načrt uresničita v sedmih dneh od sprejema predsedniške izjave, sicer bodo sledili nadaljnji ukrepi. Predsedniška izjava sedaj naroča Annanu, da sproti poroča o napredku, Varnostni svet pa bo v luči teh poročil sprejemal nadaljnje ukrepe, kot bo to primerno. Načrt nekdanjega generalnega sekretarja ZN Annana predvideva zaustavitev spopadov, dostop humanitarne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev, izpustitev zapornikov ter začetek političnega dialoga. V torek se je najprej pričakovalo, da bo VS ZN sprejel resolucijo, ki ima največjo težo in ki mora biti sprejeta z najmanj devetimi glasovi od 15 članic, pri čemer ne sme biti proti nobena od petih stalnih članic. Rusija in Kitajska sta doslej že dvakrat blokirali resolucijo o Siriji z zahtevo po ustavitvi nasilnega zatiranja protestov proti režimu al Asada, pri čemer je od marca lani umrlo že več kot 8000 ljudi. Na koncu so se v VS ZN dogovorili za predsedniško izjavo, ki ima nekoliko manjšo težo od resolucije, vendar pa je prav tako pomembna, še posebej zato, ker mora biti sprejeta soglasno. Ruski veleposlanik pri ZN Vita-lij Čurkin je novinarjem sicer že v to- rek, po dveh krogih pogajanj okoli ukrepa Varnostnega sveta dejal, da je bila njegova država pripravljena na potrditev predsedniške izjave, vendar naj bi nekaj drugih veleposlanikov potrebovalo navodila iz prestolnic. Zahodni diplomati pa pravijo, da je zavlačeval Čurkin. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je pohvalila predsedniško izjavo ZN o Siriji in sirskega predsednika al Asada pozvala, naj se drži mirovnega načrta, sicer se bo soočil z "vedno večjimi pritiski", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Clintonova je še poudarila, da je VS ZN, ki je bil dolgo časa nesoglasen, s sprejetjem izjave storil "pozitiven korak". "Gre za skromen korak, VS pa bi moral zavzeti še bolj enoten pristop h krizi v Siriji," pa je povedala veleposlanica ZDA pri ZN Susan Rice. "Kakor se zavedajo v VS ZN, je Annanov načrt najboljši način za končanje na- silja, omogočanje dostopa nujne humanitarne pomoči in pospešitev politične tranzicije v Siriji. Sirske oblasti pozivamo, naj se odzovejo hitro in pozitivno," je dodala Riceova. Sprejetje predsedniške izjave je pozdravila tudi Kitajska, ki jo razume kot korak naprej k politični rešitvi krize v Siriji. Stalni predstavnik Kitajske pri ZN Li Baodong je obenem al Asada pozval, naj takoj ustavi nasilje. Po sprejetju izjave v VS ZN so tudi zunanji ministri Nemčije, Rusije in Poljske, ki so sešli na srečanju v Berlinu, izrazili upanje, da bo sedaj možen politični dialog med sirskim vodstvom in tamkajšnjo opozicijo. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je ob tem dejal, da "je sedaj najpomembneje, da se ne postavlja ulti-mativnih zahtev". Obenem je dejal, da v predsedniški izjavi ni "nobenih groženj in tez o tem, kdo nosi več krivde za konflikt". Nemški zunanji minister Guido Westerwelle pa je poudaril, da je predsedniška izjava dokaz za to, da "se al Asadov režim ne more brezpogojno zanašati na pomoč Rusije". Kljub temu je opozoril, da še naprej ostajajo občutne razlike med Rusijo in drugimi članicami VS ZN glede Sirije. "Zagotovo nismo v položaju, kjer ni nobenih mnenjskih razhajanj," je dejal Westerwelle. Dodal pa je, "da je sedaj odločilno to, da naredimo, kar je mogoče, da pomagamo ljudem". Nemčija sicer vztraja, da mora v Siriji priti do "novega političnega začetka". Kljub prizadevanjem na mednarodnem prizorišču se je nasilje v Siriji nadaljevalo tudi včeraj. Sirske sile so že drugi dan z bombami in raketami obstreljevale okrožje Haldija v mesu Homs, ki ga nadzirajo uporniki. Aktivisti se sedaj bojijo, da bi se ponovila zgodba iz četrti Baba Amr, ki so trajali več mesecev, v njih pa je bilo ubitih več sto ljudi. (STA) 1 4 Četrtek, 22. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Kandidaturo napovedujeta le dva izmed sedanjih petih slovenskih svetnikov Marilka Koršič in Marko Marinčič ponovno na listi Primosig in Waltritsch prepuščata mesto drugim, o Tabaju odločajo nocoj - Kandidati SSk na Usti DS Marilka Koršič V goriškem občinskem svetu do konca mandata sedi pet slovenskih svetnikov, od katerih bosta le dva ponovno kandidirala: Marilka Koršič (Oljka-Demokratska stranka) in Marko Marinčič (Forum za Gorico). Božidar Tabaj (Oljka-DS) bi na svojem mestu najraje videl mlajšo osebo, Silvana Primosiga in Aleša Waltritscha (oba iz Oljke-DS) pa ne bo več na kandidatni listi. V vidiku majskih volitev so v občinskem vodstvu Slovenske skupnosti (SSk) v ponedeljek sklenili, da bodo štiri svoje kandidate predstavili na listi Demokratske stranke. Propadla je torej možnost, ki so jo vzeli v pretres, o sestavi samostojne liste. »Tri mandate sem bil predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štma-ver, dva mandata občinski svetnik in eno dobro leto občinski odbornik. Čas je, da prepustim prostor mlajšim. Zaman je vztrajati kot papež na svojem mestu. Vsakdo mora vedeti, kdaj je čas, da naredi korak nazaj. Ostajam seveda na čelu pokrajinskega vodstva Slovenske skupnosti in mi ne manjka dela v družinskem podjetju, kjer mi ne dovolijo, da bi šel v pokoj,« lastno izbiro pojasnjuje Silvan Primosig, ki o svojem delu pravi: »Razočaran sem, ker v občinskem svetu ni dialoga. Tudi dobre ideje in najboljši nameni trčijo ob zid, saj o vsem odloča le politična opredelitev. Včasih smo v občinskem svetu res zapravljali čas po nepotrebnem. To je pač resnica.« Vse kaže, da na listi DS ne boAleša Waltritscha, ki je bil pred petimi leti izvoljen na listi Foruma za Gorico in je po drugem letu prestopil v vrste DS: »Mislim, da je po desetih letih prav, da prepustim svetniško mesto drugim. Demokratska stranka si je dala pravilo, da se svetniki po dveh zaporednih mandatih umaknejo. Tega se nameravam držati. To pa nikakor ne pomeni, da ne bo slovenskih kandidatov. Teh bo več. Slovenska komponenta DS bo predlagala sposobne kandidate, ki bodo imeli dobre možnosti izvolitve v občinski svet. V desetih letih, kolikor sem bil v občinskem svetu, sem dokazal požrtvovalnost in pozornost do vseh problematik našega mesta. Bil sem konstruktiven, iskal sem rešitve in predlagal vrsto ukrepov v korist vseh občanov, ki jih je uprava osvojila. Prizadeval sem si za dvojezičnost in marsikaj je bilo glede tega storjeno, zlasti seveda v prvem mandatu, ko smo bili v večini.« O tem, če bo Božidar Tabaj ponovno kandidiral, bo nocoj odločala štandreška sekcija Slovenske skupnosti. »Še vedno sem na razpolago, vendar po treh zaporednih mandatih v občinskem svetu sem pripravljen prepustiti mesto mlajši osebi. Imam nekaj predlogov, ki jih preverjam,« pravi Ta-baj in dodaja: »Nemogoče je bilo izpeljati vse to, za kar sem se v občinskem svetu zavzemal. Za opozicijo ni posluha. Uspelo nam je le to, kar je bilo nastavljeno v času župana Vittoria Brancatija. Uprava Ettoreja Ro-molija ni izvedla skoraj nič svojega, v glavnem je bilo vse načrtovano in financirano že prej, sedanji župan pa brez zaslug reže le trakove.« Na listi Foruma za Gorico bo spet kandidiral Marko Marinčič: »Forum je bil pobudnik združevanja levice, kar pa se iz ne- Marko Marinčič razumljivih razlogov ni obneslo. Ciljali smo na to, da bi se Forum, Levica, ekologija in svoboda, Federacija levice in Italija vrednot povezali v močno levico, a je prevladala ozka strankarska vizija. Močnejše so bile silnice, ki so vodile v samostojno nastopanje. Kljub delovnim in osebnim težavam pa sem se dal na razpolago za ponovno kandidaturo, da ne izgubimo dosedanjega zagona, da bomo še naprej element združevanja levice in da napnemo vse sile v podporo županskemu kandidatu Giuseppeju Cingolaniju.« O sedanji upravi Marinčič poudarja, da je »na vse načine poskušala izničiti vlogo občinskega sveta in vsako obliko participacije. Preprečili so občinske referendume in drastično zmanjšali število sej občinskega sveta, gorica - Z aprilom Silvan Primosig Božidar Tabaj v primerjavi z Brancatijevo upravo jih je bilo za polovico manj. Isto velja za svetniške komisije: nekatere se po umestitveni seji niso nikdar sestale, druge pa zelo neredno«. Na kandidatni listi Demokratske stranke bo Marilka Koršič, ki o svojem delu v občinskem svetu pravi: »Gojila sem predvsem dialog z ljudmi o malih problemih, ki so zanje strašno resni in zaslužijo pozornost mestne uprave. Nekdo se mora za te zavzeti. Žal pa večina zanje ni imela posebnega posluha. Župan in odborniki so se pogosto izmikali z izjavo, da to, kar sprašujem, so odborništva že programirala. Škoda! Politična opredelitev ne bi smela vplivati na reševanje praktičnih, med ljudmi občutenih problemov.« (ide) A,eš Waltritsch Pap-test ob sobotah Ženske med 25. in 64. letom, ki so vključene v program odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu pri goriškem zdravstvenem podjetju, bodo od 7. aprila dalje lahko opravljale brezplačni pap-test tudi ob sobotah. Oddelek za presejanje (»screening«) je namreč v dogovoru z zdravstvenim okrajem za zgornje Posočje sklenil, da bo to storitev zagotavljal tudi ženskam, ki med tednom nimajo možnosti, da bi opravile zdravniški pregled. Ambulanta bo odprta vsako prvo soboto v mesecu med 9. in 13. uro. Storitev bodo nudili vsem ženskam, ki bodo prejele pisno obvestilo. V letu 2012 bodo sobotne preglede izvajali v prvem nadstropju stavbe družinske posvetovalnice v Ulici Vittorio Veneto; za dodatne informacije je od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro na voljo tel. 0481-592875. Iz zdravstvenega podjetja so včeraj še sporočili, da na območju parka Basaglia velja nov režim prometa in parkiranja z namenom, da bi bil kraj privlačnejši za ljudi. Prepovedano je parkiranje na zelenicah, iz Ulice Vittorio Veneto je po novem možen samo vhod, medtem ko je izhod po cesti vzdolž inštituta Pacassi. gorica - Cingolani »Šport mora spet postati protagonist« Kandidat srečal goriška športna združenja »Financiranje goriških športnih društev mora temeljiti na transparentnosti. Kot župan se bom zavzel za nove metode in cilje, ki jih bo treba doseči z dragocenim sodelovanjem in dialogom z lokalnimi akterji. Goriški šport mora ponovno postati protagonist.« Tako je povedal Giuseppe Cingolani, kandidat leve sredine na majskih upravnih volitvah v Gorici, ki je v prejšnjih dneh skupaj z deželnim svetnikom Giorgiom Brandolinom in pokrajinsko odbornico Saro Vito srečal s predstavniki goriških športnih društev v dvorani UGG. Društva od občinske uprave pričakujejo, da jim prisluhne, v zadnjih petih letih pa so bile po Cingolanijevih besedah »odločitve vsiljene z vrha«. »Šport ni bil deleže posebne pozornosti, nekatera društva pa so bila privilegirana,« pravi Cingolani in dodaja, da športna društva ne potrebujejo le »rezov traku«. Med vročimi temami srečanja je bilo stanje nekaterih športnih objektov, govor pa je bil tudi o izboljšanju mreže kolesarskih stez in potenciranju promocije goriških športnih pobud izven mesta. gorica Znanje razvijajo, kakor da meje ni V Gorici in Novi Gorici je v četrtek potekal dolg delovni dan v okviru izobraževalnih dejavnosti z naslovom »Study Circles«: gre za čezmejni laboratorij za razvoj človeškega znanja, sodelovanja in ovrednotenja človeških virov na teritoriju. ki ga sofinancirajo z denarjem iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vanj so vključeni zavod ENFAP iz dežele FJK, Po-soški razvojni center in Ljudska univerza iz Nove Gorice, Andragoški center Slovenije, iz Italije pa še LAS Torre Natisone, goriška pokrajina, Center za izobraževanje odraslih ISIS iz Gradišča in pokrajina Benetke. Na srečanju so sodelovali tudi predstavniki sorodnih organizacij iz Toskane. Jutranji in popoldanski čas so udeleženci preživeli v Novi Gorici, kjer so se vrstile predstavitve in izmenjave izkušenj, po zaključku teh dejavnosti pa so se preselili v palačo Attems v Gorici, kjer so skupno delo predstavili medijem. Še pred tem so si v palači ogledali pinakoteko; skozi razstavne prostore je skupino vodil kustos Pokrajinskih muzejev Saša Quinzi, ki je z dvojezično razlago povzel tudi zgodovino Goriške. Sledila je predstavitev študijskih krožkov in njihovih dejavnosti s posebno pozornostjo na delu, ki ga opravljajo v goriškem prostoru. Pozdrav udeležencem je izrazila pokrajinska odbornica Bianca Del-la Pietra, nakar je predstavnica združenja Ente Donna iz Benetk, Loredana Frego-nese, podrobno poročala o delu, ki so ga opravili v Novi Gorici. Omembo zasluži podatek, da je Slovenija na tem področju veliko bolj aktivna, saj so študijski krožki čez mejo prisotni že skoraj dve desetletji, medtem ko se Italija komaj prebija v tovrstno obliko izobraževanja. Delo v krožkih sloni na delavnicah, ki v izobraževalni proces vključujejo vse udeležence, je bilo poudarjeno. Pri predstavitvi so sodelovale tudi predstavnice krožkov iz Slovenije Ne-venka Bogataj iz Andragoškega centra Slovenije, Almira Pirih iz Posoškega razvojnega centra in Nada Uršič Debeljak z Ljudske univerze iz Nove Gorice. Izstopal je poudarek, da takšna oblika izobraževanja prispeva k dobremu počutju posameznika in širše skupnosti. Izobraževalni projekt bo trajal tri leta: na slovenski strani meje bo potekal v srednjem in zgornjem Posočju, v Goriških Brdih in na širšem območju Nove Gorice, na italijanski strani pa bodo delavnice priredili v vzhodnem delu Veneta, v Nadiških in Terskih dolinah, v Brdih in na Krasu. V izobraževanje bo zaobjeto marsikaj, od kulture in ekologije do preučevanje razvojnih možnosti tako v družbi kot v gospodarstvu. Skratka gre za dejavnosti, ki pomagajo človeku rasti tako, da se uči iz izkušenj soseda, kar vodi hkrati v boljše odnose med živečimi v različnih državah. (vip) gorica - Deželna odbornica nagradila zgodovinske trgovine Priznanje za vztrajnost Priznanja prejeli trgovine Lucchesi, Franco in Oscarre Krainer, zlatarna Šuligoj, gostilna Alla luna ter lekarne Orso bianco, Al moro in Orso bruno Skupinska fotografija po podelitvi priznanj bumbaca Nagradili so njihovo tradicijo, podjetniški duh in vztrajnost, s katerimi so kljubovali kriznim časom in konkurenci. Tako je deželna odbornica Angela Brandi utemeljila smisel priznanj, ki so jih včeraj na goriškem županstvu izročili upraviteljem osmih trgovin, lekarn in gostiln, ki v goriškem mestnem središču neprekinjeno delujejo vsaj 60 let. Dobitnike nagrad, ki jih je Furlanija-Julijska krajina dodelila na podlagi deželnega zakona št. 29/2005, sta včeraj ob Brandijevi sprejela tudi podžupan Fabio Gentile in župan Ettore Romoli, ki je spomnil, da sega goriška trgovska tradicija daleč v zgodovino. Zlata priznanja so dobili trgovina Lucie Lucchesi (le-ta deluje od leta 1925), trgovina s čevlji Franco (od leta 1931), trgovina Oscarre Krainer (od leta 1941) ter lekarni Orso bianco (od leta 1775) in Al moro (od leta 1773). Srebrno priznanje so izročili upraviteljem zlatarne Šuligoj (od leta 1908), gostilne Alla luna (od leta 1876) in lekarni Orso Bruno (od leta 1625). Zlato nagrado so dodelili trgovinam, ki ob dolgoletni tradiciji ohranjajo tudi staro opremo in delujejo v palačah, ki imajo iz arhitekturnega in zgodovinskega vidika posebno vrednost. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. marca 2012 15 gorica - Po občinskem odboru na potezi le še deželni šolski urad Postopek za poimenovanje slovenskih vrtcev se izteka Mavrica, Ringaraja, Sonček, Pika Nogavička, Pikapolonica in Kekec kmalu uradna imena GORICA V projekt Pedibus spet vključena tudi šola Oton Župančič Povečanje občutljivosti in osveščanje v zvezi z vprašanjem trajnostne mobilnosti v mestu: to je cilj goriškega občinskega odborništva za okolje in mobilnost, ki bo v sodelovanju z goriškimi ravnateljstvi tudi letos priredil projekt Pedibus: otrokom bodo omogočili, da se v nadzorovani skupini peš odpravljajo v šolo. O tem bo govor drevi ob 18.30 v dvorani občinskega sveta v Gorici, kjer bodo navzoči pristojni občinski odbornik Francesco Del Sordi, inženir Paolo Fornasiere ter arhitekt in občinski svetnik Daniele Orzan. V vzgojni projekt za ozaveščanje o pomenu trajnostne mobilnosti v mestu bo od aprila do prihodnjega šolskega leta vključenih šest osnovnih šol, med katerimi je tudi slovenska osnovna šola Oton Župančič iz Ulice Brolo; ob osnovnih šolah bo sodelovala še nižja srednja šola Ascoli iz Gorice. Vhod v vrtec v Ulici Brolo, po novem Ringaraja bumbaca Otroci vrtca Pika Nogavička v Štandrežu bumbaca šempeter - Iskra Grožnje z napadi Prodali odvisno družbo v Iranu Šempetrska matična družba Iskra Avtoelektrika je prodala svojo odvisno družbo Iskro Autoelectric Iran. »Za to smo se odločili zaradi težkih gospodarskih razmer in nepredvidljivega poslovnega okolja v Iranu ter zaradi nezanesljivih projekcij nadaljnjega poslovanja te družbe,« pojasnjujejo v Šempetru. V odvisni družbi Iskra Autoelectric Iran so že dalj časa potekale aktivnosti za izboljšanje poslovanja, usmerjene v pospeševanje izterjave terjatev, izboljšanje dobičkonosnosti in nižanje stroškov. »Rezultati družbe so se novembra lani obrnili v pozitivno smer, vendar pa je velik padec tečaja lokalne valute v lanskem decembru izničil napore in vse pozitivne učinke. Dodatno so se letos zaradi težkih političnih razmer in slabe gospodarske situacije zelo zaostrili pogoji plačevanja v Iranu in nakazila v tujino. Poslovanje Iskra Autoelectric Iran je s tem postalo skrajno oteženo. Obenem se še dodatno zaostrujejo mednarodni pritiski na Iran, EU svetuje umik evropskih podjetij iz Irana, vključno z grožnjami oboroženih napadov,« navajajo. Ker je torej uprava Iskre Avtoelek-trike ocenila, da ob takih pogojih njihova iranska odvisna družba ne more pozitivno poslovati, obenem pa tudi obvladovanje podjetja v prihodnje brez dodatnih vlaganj in ustreznega lokalnega partnerja ne bi bilo mogoče, se je odločila za prodajo investitorju iz Irana. »Poleg tega proizvodni program v Iranu, gre za alternatorje in zaganjalnike za avtomobilsko industrijo, ni v dolgoročni razvojni strategiji skupine Iskra Avtoelektrika,« dodajajo. (km) Postopek za uradno poimenovanje šestih vrtcev Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici se je premaknil z mrtve točke. Na svojem zadnjem zasedanju je namreč goriški občinski odbor na predlog odbornice Silvane Romano sprejel sklep, s katerim je mestna uprava vzela na znanje seznam imen, ki že kar nekaj časa niso več skrivnost, a jih šola uradno še ne more uporabljati. Sklep odbora je pomemben korak naprej, saj pomeni, da mora predlogu prižgati zeleno luč le še deželni šolski urad, nakar bo šest vzgojnih ustanov, ki smo jih doslej označevali z imeni ulic ali krajev, dobilo svoj naziv. »Postopek za poimenovanje naših vrtcev se je začel že pred mnogimi leti, ko je Didaktično ravnateljstvo v Ulici Brolo vodila Miroslava Brajnik. Leta 2008 smo sklep takratnega okoliškega sveta za poimenovanje šestih vrtcev v Gorici, Štandrežu, Pev-mi, Krminu in Števerjanu naslovili na pokrajinski šolski urad, ki je seznam poslal pristojnim ustanovam,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici Elizabeta Kovic. Imena vrtcev so v prejšnjih letih predlagale vzgojiteljice, ki so posamezna imena tudi utemeljile, nato pa jih je sprejel okoliški svet. Otroški vrtec iz Krmina, ki zdaj deluje v Bračanu, se bo imenoval Mavrica, ker se nahaja ob robu goriške pokrajine, kjer se že zdavnaj prepletajo slovenska, italijanska in furlanska kultura. Vrtec v Ulici Brolo v Gorici bo dobil ime Ringaraja, torej po igri, ki se je z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod in ki je odlična priložnost za socializacijo in doživljanje veselih trenutkov. Vzgojiteljice otroškega vrtca iz ulice Max Fabiani v Gorici so izbrale ime Sonček, ki je vir življenja, veselja in radosti. Ljudem daje svetlobo in toploto, okrog njega se vse vrti, piše v motivaciji. Dalje bo vrtec v Štandre-žu dobil ime po pravljični junakinji Piki Nogavički, ki je med otroki zelo priljubljena, saj je simbol simpatične in radožive deklice, ki v malčkih podpira poštenost in lojalnost. Vzgojiteljici iz vrtca v Pevmi sta predlagali ime Pikapolonica, saj sama oblika stavbe spominja na malo žuželko, ki je otroci dobro poznajo in opevajo v raznih pesmicah, števerjanski vrtec pa bo posvečen slovenskemu pravljičnemu junaku Kekcu, pogumnemu in prijaznemu pastirčku, ki nesebično pomaga ljudem ter otrokom posreduje tudi ljubezen do narave. Občini Krmin in Števerjan sta predlog o poimenovanju sprejele že v prejšnjih letih, nato ga je sprejela tudi goriška prefektura, zdaj pa je za štiri vrtce, ki delujejo na območju goriške občine, isto storila še Romolijeva uprava. O predlogu se mora z odlokom izreči le še deželni šolski urad, ki naj bi za to poskrbel v doglednem času. (Ale) goriška - Predlog za izboljšanje okoljskih storitev Pokrajina za enotno tarifo Sovodnjam, Doberdobu in Zagraju 18.000 evrov za saniranje divjih odlagališč - Bo za gradbene odpadke treba poklicati specializirano podjetje? »Po veliki noči bomo županom in podjetju Ambiente Newco predlagali uvedbo enotne pokrajinske pogodbe za okoljske storitve, katere posledica bo tudi enotna tarifa za odvoz odpadkov v vseh občinah. Danes ima podjetje za okoljske storitve 25 različnih pogodb s posameznimi občinami, kar pomeni več stroškov in birokracije. Poenotenje bi ob boljših storitvah privedlo tudi do ekonomskih ugodnosti za občane.« O tem je prepričan predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, po katerem je treba za odvoz odpadkov na Goriškem uvesti enoten standard, ki bi upošteval stroške in koristi ter bi temeljil na količini proizvedenih odpadkov. O novostih na področju okoljskih storitev je Gherghetta spregovoril ob robu novinarske konference, na kateri so predstavili projekt Čisti Kras. Kot smo poročali v prejšnjih tednih, bo s tem projektom pokrajina priskočila na pomoč kraškim občinam pri reševanju problema divjih odlagališč. Ta problem močno občutijo predvsem v Doberdobu, Sovodnjah in Zagraju: pokrajina jim bo zato namenila prispevek, s katerimi bodo lahko uprave krile stroške za sanacijo črnih odlagališč na teritoriju. Podpredsednica pokrajine in odbornica Mara Černic je povedala, da bo pokrajina za bie-nij 2011-2012 dala na razpolago 18.000 evrov: vsaka občina bo lahko prejela največ 6000 evrov letno. »Občine so nas zaprosile za pomoč pri reševanju problema odlagališč, mi pa smo se na prošnjo rade volje odzvali, saj je za nas zaščita občutljivega kraškega okolja velikega pomena,« je povedala Černičeva. Da je problem črnih odlagališč v Doberdobu, Zagraju in v Sovodnjah še kako občuten, so poudarili upravitelji treh občin, ki so nad odzivom pokrajine zadovoljni. »S tem denarjem bomo lahko odstranili tudi tiste nevarne odpadke, ki jih med februarsko čistilno akcijo nismo mogli odpeljati,« je povedal doberdobski odbornik Daniel Jarc, ki je opozoril, da obstajajo na območju občine nekatere odmaknjene točke (npr. v Jamljah), kjer nesramneži pogosteje odlagajo odpadke. »Potreben bi bil video nadzor,« je predlagal Jarc. Županja iz Zagraja Elisabetta Pian je povedala, da je lani občina za saniranje divjih odlagališč porabila 7.500 evrov. »Našli smo celo kuhinjo,« je opozorila in dodala, da so sile javnega reda izsledile nekatere občane, ki so bili odgovorni za ta dejanja, primanjkovanje sredstev pa jim onemogoča, da bi učinkovito nadzorovale teritorij. Da je problem odpadkov »kritičen«, je ocenila županja Alenka Florenin, ki je opozorila, da v občini Sovodnje obstaja več občutljivih con, kjer neznanci odlagajo vsakovrstne odpadke. Na to je v prejšnjih dneh pokazala čistilna akcija ribiškega društva Vipava, po kateri so udeleženci predlagali, naj se tovrstne pobude prireja na pokrajinski ravni po zgledu akcije Očistimo Slovenijo. Flo-reninova je v tem okviru izrazila zaskrbljenost nad pismom podjetja Ambiente New-co, ki naj bi nameravalo v nekaterih občinah uvesti nova pravila za odvoz gradbenih odpadkov. »Zasebniki so doslej manjše količine odpadnega gradbenega materiala lahko odvažali v zbirni center v Moraru, po novem pa naj bi to ne bilo več mogoče. Občani bi morali poklicati specializirano podjetje,« je povedala Floreninova, po kateri bo s tem divjih odlagališč še več. Gherghetta je poudaril, da so za odlaganje gradbenega materiala v naravi pogosto kriva podjetja in ne le občani, pri katerih se je vsekakor zavest o pomenu sortiranja odpadkov v zadnjih časih nekoliko oši-bila. »Zato je ožji odbor teritorialnega okoliša za odpadke izdelal predlog, na podlagi katerega bo osveščanju o ločenem zbiranju odpadkov namenjenih 123.000 evrov,« je še napovedal. (Ale) Odpadki na Krasu bumbaca gorica - Obnovljena palača Bo vila Ritter odprla vrata prevajalcem? Z včerajšnje slovesnosti bumbaca Najprej bi morala postati sedež univerzitetnega masterja o hidrogeolo-ških in potresnih tveganjih, nato so napovedali, da bo postala sedež visoke šole za evropsko ekonomsko pravo, zdaj pa zgleda, da bi lahko gostila goriško podružnico visoke šole za jezikovne posrednike. Včeraj so v Stražcah slovesno odprli vilo Ritter, čudovito stavbo iz 19. stoletja, ki sta jo leta 1980 in 1992 popolnoma uničila podtaknjena požara. Palačo, ki jo je zgradila bogata družina industrialcev, je občina Gorica odkupila leta 1976. Leta 2005 so se začela temeljita obnovitvena dela, ki so trajala vse do januarja 2010 in v katera so vlo- žili 2.800.000 evrov. V prejšnjih tednih se je zaključila kolavdacija, zato so včeraj popoldne vilo slovesno odprli ob prisotnosti upraviteljev, prefektinje Marie Auguste Marrosu in potomca prvih lastnikov poslopja Manfreda Ritterja de Za-honyja. Večkrat je bilo napovedano, da bo stavba namenjena univerzitetnim tečajem in visokošolskim programom, doslej pa se ni nobena izmed teh napovedi uresničila. Včeraj je župan Ettore Ro-moli povedal, da so v teku dogovori s prevajalsko šolo Ciels iz Padove, ki namerava v Gorici odpreti podružnico. »Aprila naj bi dobili odgovor z ministrstva,« je povedal Romoli. 16 1 6 Sobota, 16. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Začela so se Snovanja v priredbi centra Emil Komel Vlaganje v mlade obrodilo izvrsten Mozartov koncert Na odru štirje solisti in orkester Arsatelier - Štipendije sodelujočim pri projektu »Glas, klavir in orkester« DojJovor za dvorano Petrarca ■» i J J i i J ' Jutri bo na goriški prefektiiri podpisan do- Jutri težave z dobavo vode Zaradi izrednih vzdrževalnih del na vodovodu v Fari bo jutri v zgodnjih jutranjih urah morebiti prišlo do znižanja pritiska v vodovodnem omrežju v občinah Fara, Gradišče, Vileš, Romans, Zagraj, Foglia-no-Redipulja, Sovodnje ob Soči, Doberdob, Šlovrenc, Moš, Koprivno, Moraro in Mariano. Prebivalce opozarjajo, naj imajo na zalogi zadostne količine pitne vode. Vlagati v mlade pomeni podpirati njihovo nadarjenost in stremljenja, ponujati možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, pokazati jim pot do bodočega poklica. Ravnatelj Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in predsednik Mednarodnega centra za glasbo in umetnost Arsatelier Silvan Kerševan je v ta namen in s pomočjo Fundacije Goriške hranilnice postavil na noge izobraževalni projekt, ki je v prvi vrsti namenjen utrjevanju dejavnosti mednarodnega orkestra s sedežem v Gorici. Tretjo izvedbo projekta, tokrat z naslovom »Glas, klavir in orkester«, je v torek pečatil otvoritveni koncert ciklusa Snovanja v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ki je z monografskim programom Mozartovih skladb ovrednotil soliste, ki so se izšolali na Primorskem in so ob tej priložnosti sodelovali z orkestrom Arsatelier. V vokalnem delu koncerta so se štirje solisti preizkusili v izboru koncertnih arij. Sopranistka Julija Kramar, bivša učenka centra Komel in pred kratkim zmagovalka šo-va »Slovenija ima talent«, je od samega začetka podrla morebitne predsodke do televizijskih fenomenov, saj je prepričala z natančnostjo, glasovno prožnostjo in jasno iz-govarjavo Goldonijevega besedila prve arije, »Voi avete un cor fedele«. Povednost pa se je pri njenih izvedbah previdno umaknila pozornosti za čisto podajanje. Brez teatralnih dodatkov in ubrano je zazvenela tudi znana arija »Ch'io mi scordi di te?«, ki je očarljiv pozdrav skladatelja prijateljici An-ni Storace, v katerem je zase oblikoval občuten klavirski doprinos. Altistka Mirjam Pahor je s tankočutno prisrčnim tonom obarvala arijo »Io ti lascio«, ki jo je Mozart napisal pri dvajsetih letih, basbaritonist Nikolaj Pintar pa je z arijo »Mentre ti lascio« pokazal trud pri podajanju vsebin in vokalni lesk, ki bi ga lahko zelo koristno okrepilo bolj samozavestno obvladanje tehničnih sredstev. Goran Ruzzier, ki se aktivno posveča širitvi operne kulture med šoloobvezno mladino, je nastopil z dvema zahtevnima arijama po besedilu znamenitega libretista Pie-tra Metastasia: »Non so d'onde viene« in »Aspri rimorsi atroci«. Obe sta nastali v osemdesetih letih 18. stoletja za mogočno basovsko barvo Ludwiga Fischerja, ki jo je Ruzzier nadomestil s svetlejšim, baritonskim tonom. Pri prvi ariji sta tako pult kot ne dovolj pomenljivo doživljanje besedila postavila pregrado med pevcem in publiko, druga pa je po svoji naravi zahtevala večjo in-terpretacijsko napetost, kar je razlikovalo to izvedbo od vseh ostalih, pri katerih so se pevci splošno naravnali bolj na apolinično plat Mozartovega ustvarjanja. V drugem delu torkovega večera se je izbira Koncerta za klavir in orkester št. 14 izkazala kot zelo primerna iz več razlogov: najprej, ker je sam Mozart napisal, da je ta skladba »bolj primerna za manjši orkester«, nato še zaradi izbire mladega pianista Bruna Mereua, ki je s svojo ne-samo-tehnično zrelostjo dosegel pravo zvočno ravnovesje, kar je pri Mozartu izjemno zahte- gorica - Stečaj Blockbuster zaprt, kaj bo z osebjem? Odprli so ga v času, ko o nalaganju filmov z interneta in programih Sky ni še nihče govoril, danes pa so okoliščine drugačne. V nedeljo so v Ulici IX Agosto zaprli trgovino Blockbuster, ki je bila od 90. let dalje v mestu glavna referenčna točka za izposojo filmov in videoiger. Da bodo trgovino zaprli, je bilo jasno že konec lanskega leta, saj je podjetje Blockbuster Italia šlo v stečaj in napovedalo, da bo do 31. marca zaprlo vse videoteke. Večino izmed njih bo odkupilo podjetje Essere Benes-sere, ki bo odprlo prodajalne zdravil (t.i. »parafarmacie«) in v njih zaposlilo tudi del uslužbencev videotek. Bo ista usoda doletela tudi osebje goriškega Blockbustra? Altistka Mirjam Pahor bumbaca Sopranistka Julija Kramar in, v ospredju, pianist Bruno Mereu foto lk Jutri bo na goriški prefekturi podpisan dogovor med državno knjižnico iz Gorice, deželno direkcijo za kulturne in okoljske dobrine in arhitekturno fakulteto Tržaške univerze za izdelavo študije o restavratorskem posegu dvorane Petarca v Trgovskem domu na goriškem Korzu. Univerza se bo obvezala, da bo načrt izdelala do konca leta. Poškodovan v trčenju V torek zvečer v Šempetru je 47-letni voznik tovornega vozila, ki je pripeljal iz obrtne cone Polje v smeri Italije, v križišču izsilil prednost pred 23-letnim voznikom osebnega avtomobila. V trčenju se je lažje telesno poškodoval mlajši voznik. (km) Redivo o narodni zavesti V dvorani Videmske univerze v kompleksu Sv. Klare v Gorici bo danes ob 16.30 predstavitev knjige Diega Rediva z naslovom »Lo sviluppo della coscienza nazio-nale nella Venezia Giulia«. vno. Genovski pianist, ki zaključuje podiplomski študij s prof. Sijavušem Gadžijevom, se je vživel v klasicistični stil s poglobljenim pristopom, da je lahko v stilno dovršenih izvedbah evidentiral igrivost, muzikaličnost, prozornost zvoka in ekspresivno podajanje. Dirigent Marco Feruglio je dokazal izkušnjo na področju stare glasbe s pozornostjo do detajlov in kontrastov. Orkester se je odzval dovolj prepričljivo kljub občasni ostrini zvoka in nekaterim nedodelanim vstopom; v komorni zasedbi pa je vsako glasbilo bolj izpostavljeno in izvedbe so pustile spodbudni vtis, da bi se orkester lahko dodatno uveljavil s pohvalnimi dosežki, ko bi imel možnost vaditi bolj redno. Koncert je bil tudi priložnost za podelitev štipendij glasbenikom, ki so se na poseben način izkazali v okviru projekta »Glas, klavir in orkester«. Poleg pozdravov predsednice centra Komel Mare Černic in pomočnice ravnatelja Alessandre Schettino je predstavnik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza poudaril, kako je podpiranje navdušenja mladih glasbenikov za fundacijo prijetna dolžnost, ki prispeva k ustvarjanju kulturne podobe mesta. Štipendije so prejeli violinisti Federica Babich, Noemi Cristiani, Tina Grego, Joahim Na-nut in najmlajši od nagrajenih, 14-letni Aleš Lavrenčič, violončelist Marcello Cassese, violistka Sara Štrancar, oboistka Neža Pod-bršček, hornistka Alessandra Rodaro in fagotist Carlo Casarin. ROP Goriški Blockbuster bumbaca štandrež - Prva seja Zbora članov posameznikov SKGZ EZTS ima potencial Postavlja se vprašanje, če se bo manjšina znala vključiti v novo čezmejno dinamiko V prostorih doma Andreja Buda-la v Štandrežu je v minulem tednu potekala prva seja Zbora članov posameznikov Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) za Goriško. Po uvodnih besedah predsednika Livia Se-moliča, ki je spregovoril o pripravah na aprilski pokrajinski kongres zveze, je bila glavna tema vloga slovenske narodnostne skupnosti v Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki so ga ustanovile goriška, no-vogoriška in šempetrska občina. Se-molič, ki je tudi član skupščine novo-nastale čezmejne ustanove, je med drugim poudaril, da je desno-sredinska mestna uprava prvič v zgodovini dala pobudo za takšno obliko mednarodnega sodelovanja, ki naj bi zasnovala prihodnost čezmejnega goriškega prostora. Tudi tabu teme, kot na primer »dve Gorici, eno mesto«, so vstopile v vsakdanje razmišljanje, ne da bi preveč razburile skrajnih nacionalistov, ki so še v bližnji preteklosti okrog takšnih vprašanj netili neskončne polemike. Kaj torej predstavlja EZTS za goriški prostor in še posebno za slovensko narodno skupnost oz. do katere mere se bo znala organizirana manjšina aktivno vključiti v integracijsko dinamiko evropskega združenja? O tem je na zasedanju poročal Boris Peric. Zamisel o EZTS-ju je nastala leta 2006 na podlagi sklepa Evropskega parlamenta. Ta predvideva poleg pobud čezmejnega sodelovanja, ki so namenjene le enemu projektu, tudi stalne strukture čezmejnega sodelovanja na različnih področjih, katerih trajanje je časovno neomejeno. Gre za neke vrste skupno javno-upravno enoto, ki deluje na obeh straneh meje (npr. skupni, čezmejni urbanistični urad, skupna bolnišnica, skupna univerza itd.); iz njenega dometa so izključeni policija, sodstvo in zunanja politika, ki ne morejo spadati v skupno upravljanje dveh ali več držav. Trenutno je v Evropi 23 tovrstnih mednarodnih združenj, in sicer v Franciji, Italiji, Grčiji, Belgiji, Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem, Madžarskem in Slovaškem. Največkrat gre za dvo- ali celo tristranska združenja, saj Evropska unija ne omejuje področij delovanja. Najdemo tako združenja na področju zdravstva, prevozov, logistike, urbani-stike, turizma, šolstva in izobraževanja. Goriški EZTS je po časovnem redu zadnji, saj je nastal 15. septembra lani, na Boris Peric, Livio Semolič in udeleženci štandreškega zasedanja bumbaca željo goriške občine pa mu predseduje nekdanji podpredsednik Evropske komisije in Berlusconijev minister za zunanje zadeve, poslanec Franco Frattini. Hiba goriškega združenja je morda ta, da poudarja predvsem urbanistiko, je ocenil Peric: cilji EZTS-ja sta strateška koordinacija in ureditev skupnega prostora, le obrobno pa obravnava turistični razvoj slovenskih in italijanskih Brd, vključno s Posočjem. Slovenska manjšina v aktih ni izrecno imenovana, zagotovljena pa je dvojezičnost. Z EZTS-jem se vsekakor uresničuje zametek evroregije oz. skupnega severno-ja-dranskega prostora, ki ga je imel v mislih nekdanji predsednik dežele FJK Ric-cardo Illy in še pred njim pokojni senator Darko Bratina, je bilo tudi poudarjeno na štandreškem zasedanju. Odprto pa ostaja vprašanje, ali se bo manjšina znala vključiti v to novo čez-mejno dinamiko, če bo sposobna z ostalimi akterji premisliti goriški prostor: odpravljena je bila namreč meja, v vrstah narodnostne skupnosti pa ni ko-hezije, h kateri teži Evropa, je bilo povedano. Treba se je predvsem zavedati, da je EZTS pomembna priložnost, saj gre za ustanovo, ki naj bi denar črpala neposredno iz evropskih skladov. Nad tem se je vredno zamisliti, če želimo dvigniti kakovostno raven manjšine tudi glede na to, da je zanjo vse manj finančnih sredstev. V razpravi, ki je sledila Peričeve-mu poročilu, je prišla do izraza potreba, da se manjšinske organizacije čim bolj aktivno vključijo v dinamiko čez-mejnega sodelovanja. To si tudi vsi pričakujejo, saj je faza simbolnih potez presežena in je nastopil čas za konkretna dejanja. EZTS je torej priložnost za kakovostni skok na vseh področjih, tudi na kulturnem, kjer bi lahko začeli udejanjati skupni kulturni prostor, o katerem je govor že vsaj nekaj desetletij. Tudi o tem bo tekla beseda na aprilskem kongresu SKGZ, ki bo letos namenjen viziji prihodnosti. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22 . marca 2012 1 "J gorica - Po predsedniku Danilu Turku in skupščini kulturnikov Kulturni dom obiskala tudi ministrica Ljudmila Novak Med svojim četrtkovim obiskom v Gorici - na sedežu Slo-vika in na Mladi Prešernovi proslavi - je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak obiskala tudi goriški Kulturni dom. Po ogledu prostorov se je v pogovoru z ravnateljem Igorjem Komelom podrobneje seznanila o delovanju. Komel je gostji spregovoril o vlogi doma in izpostavil vozle, s katerimi se v nelahkem kriznem času spopadajo kulturne in ostale slovenske ustanove na Goriškem. Ministrica je ob slovesu izrekla čestitke ob 30-letnici in priznanje za opravljeno delo ter še željo, da bi bil Kulturni dom tudi v bodoče slovensko kulturno središče in obenem kraj soočanja in sožitja goriških identitet ter pospeševalec povezovanja med Italijo in Slovenijo. Srečanja sta se udeležili tudi generalna konzulka v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan in konzulka Bojana Cipot. Še dva dogodka sta v minulem tednu zaznamovala Kulturni dom. Najprej seveda v sredo obisk slovenskega predsednika Danila Turka, še pred tem pa ponedeljkovo zasedanje skupščine Združenja kulturnih domov regionalnega pomena (ZKDRP) Slovenije, na katerem se je zbralo okrog 25 direktorjev in kulturnih delavcev iz raznih krajev. »To je otipljiv izraz sodelovanja Kulturnega doma in celotne kulturne zamejske stvarnosti z najvišjimi državnimi in kulturnimi institucijami v matični domovini,« poudarja Igor Komel. Ministrica na pogovoru z Igorjem Komelom gorica - Danes v Katoliški knjigarni Na kavi s knjigami in Markom Sosičem Majda Artač Sturman bo predstavila zbirko kratke proze »Iz zemlje in sanj« Gost današnjega srečanja »Na kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni na Travniku bo besedni ustvarjalec Marko Sosič, čigar zbirko kratke proze »Iz zemlje in sanj« bo predstavila Majda Artač Sturman. Na današnje knjižno srečanje, ki se bo začelo ob 10. uri, vabi Katoliška knjigarna v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, Založbo Mladika in Goriško Mohorjevo družbo. Marko Sosič, rojen leta 1958, je režiser in pisatelj. Študiral je filmsko in gledališko režijo v Zagrebu. Kot gledališki režiser je delal v Ljubljani, Trstu, Novi Gorici in Rimu. Med drugim je objavil knjigo novel »Rosa na steklu« (1990), avtobiografsko gledališko kroniko »Tisoč dni, dvesto noči« (1996), kratki roman »Balerina, balerina« (1997) in roman »Tito amor mijo« (2005). Med svojim umetniškim vodenjem SNG Nova Gorica je bival in ustvarjal tudi v Gorici, tu ima prijatelje, tu je cenjen. Marko Sosjč gorica - FilmForum 2012 Se filma naučimo? Današnji dogodek bo projekcija filma »Sette opere di misericordia«, najboljši italijanski prvenec zadnjih let FilmForum 2012 od torka poteka v Vidmu, danes pa se bo začel goriški program. Letošnji festival predstavlja prvi popis italijanskega usposabljanja za film: gre za kapilarno monitoriranje in za še neobjavljene podatke o vseh šolah in tečajih, javnih in zasebnih, ki v Italiji učijo filmske »obrti«. Videmskega tridnevnega simpozija o »prenosu filmskih vednosti« se je udeležilo preko sto strokovnjakov z vsega sveta, v Gorici pa bo govor o novem valu sodobnega raziskovalnega filma v Italiji in na tujem. Iz programa izstopajo režiser Dominic Gagnon in njegov film, sestavljen iz videov, ki so zaradi subverzivnosti doživeli cenzuro na spletu, dalje ameriški režiser in performer Ben Russell, ki je bil deležen velike pozornosti na lanskem beneškem festivalu in kateremu je posvečen prvi italijanski poklon, Vincent Meessen, ki je v svojem zadnjem delu uporabil le Corbusierov 16mm film, video umetnik Clemens von Wedemeyer, ki ga pričakuje Documenta 2012, Yuri Ancarani, ki v filmu »Piat-taforma Luna« sledi šestim potapljačem med njihovim življenjem pod vodo, in pa Armin Linke s filmom, ki je posvečen Alpam. Na programu bo tudi razčlenitev žarna pornografskega filma v Združenih državah Amerike, Braziliji, na Švedskem in v Angliji. FilmForum festival se ne obrača le na strokovno publiko, a si prizadeva, da bi dosegel tudi širše občinstvo v prepričanju, da film kot umetnost ni umrl, a je spremenil obliko in lokacijo, poudarjajo organizatorji - docenti na filmski smeri Dams Videmske univerze. V Gorici bo program osredotočen na filme, ki zelo težko prodrejo v kinodvorane in »živijo« predvsem na festivalih in v galerijah. Tovrstni film so v neprestanem stiku z drugimi umetniškimi govoricami, iz tega medsebojnega oplojevanja nastaja hibriden jezik, v katerem se srečujejo video umetnost, etnografija, animacija, arhitektura in še marsikaj. Goriški program bo z jutrišnjim dnem dalje in do 28. marca potekal med 16. in 18. uro v Hiši filma na Travniku in na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici. Nocoj ob 21. uri bo festival pod vodstvom filmskega kritika Roya Menarinija razpiral pogled na italijanski sodobni »raziskovalni« film in na filmarje, ki poglabljajo jezikovno in estetsko raziskovanje v odnosu do filmskega medija. Gosta bosta Gianluca in Massi-miliano de Serio, katerih film »Sette opere di misericordia« je bil proglašen za najboljši italijanski prvenec zadnjih let in ga bodo drevi vrteli v goriškem Kinemaxu. Podrobnejše informacije o programu so vsem dostopne na spletni strani www.filmforumfestival.it. (jm) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -22.00 »Magnifica presenza«. Dvorana 2: 17.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Magnifica presenza«. Dvorana 2: 18.00 »Ti stimo fratello« (digitalna projekcija); 20.20 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'al-tra faccia del diavolo«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 »Cesare de-ve morire«; 22.00 »Posti in piedi in paradiso«. ~M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 23. marca, ob 20.45 nastopajo violinista Ermir Abeshi in Maria Milstein, zmagovalca 2. nagrade Li-pizer 2011 in pianistka Valentina Mes-sa; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it in www.lipizer.it. Gledališče LEO KLUBA NOVA GORICA IN VOGR- SKO pripravljata danes, 22. marca, ob 20. uri v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma dobrodelno gledališko predstavo »Čefurji raus«. Izkupiček bosta omenjena Leo kluba v celoti namenila za dobrodelnost. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 24. marca, ob 20.45 »Sogno di una not-te di mezza estate«, nastopa operni balet iz Rige; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 22. marca, ob 18. uri (Tamsin Oglesby) »Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset«; informacije na tel. 003865-3352247. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri bo predavala na temo »Vzgoja za odgovorno vedenje otrok in mladine« psihologinja, psihoterapevtka, univerzitetna docentka in avtorica številnih knjig in priročnikov za starše Zdenka Zalokar Divjak. JEZIKOVNI TEČAJI NA AD FORMAN-DUMU - na razpolago je še prosto mesto za tečaj slovenščine B1 (30 ur, začetek 26. marca); informacije: Ad for-mandum Gorica, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org. 3 Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 H Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. M Izleti SPDG prireja v nedeljo, 25. marca, izlet po Krasu; zbirališče pred gostilno Miljo pri Devetakih ob 9. uri, hoje bo približno tri ure, vodil bo Srečko (tel. 335-5421420). GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481-533177) ali v Trstu (tel. 040-365473) ali na mo-horjeva@gmail.com. KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 1. aprila, izlet v Erto in Casso. Zbirališče na Opčinah ob 7.30 (na parkirišču pri kro-žišču), vrnitev ob 18. uri. Cena 18 evrov; informacije po tel. 342-0734136 (Dana). □ Obvestila »NABIRKA ZA GROB PROF. BEKARJA« poteka pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje na računu št. IT 36 D 08532 12401 000000740425. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. Izjemoma bo pobiranje potekalo zadnjič 26. marca. Storitev bo predvidoma ponovno redno stekla v juniju. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZMAGOVITE ŠTEVILKE LETOŠNJE PUSTNE LOTERIJE društva Karnival: 1. nagrada srečka s številko 420 (bon v vrednosti tisoč evrov za nakupe v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču); 2. srečka 8599 (22 palčni led televizijski sprejemnik); 3. srečka 1008 (mobilni telefon »smartphone«); 4. srečka 8643 (večerja za dve osebi v priznani gostilni); 5. srečka 8436 (naprava za cestno navigacijo); 6. srečka 3545 (digitalni fotoaparat); 7. srečka 4986 (mikrovalovna pečica); 8. srečka447 (likalnik s kotličkom); 9. srečka 5632 (žarna plošča) in 10. srečka 8770 (sto kilogramov cementa). Za prevzem nagrad klicati do 30. marca na tel. 0481-21193 oz. javiti se na sedežu društva Karnival v Gabrjah. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunjanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 28. marec, 4., 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na občni zbor, ki bo v četrtek, 29. marca, ob 20.30 v prostorih KD Danica na Vrhu Sv. Mihaela. Dnevni red: predstavitev dnevnega reda, izvolitev delovnih teles, poročila strokovnih služb, razprava in poročila, volitev novih organov, članarina, razno. SLOVIK obvešča, da bo zadnji seminar - sociolog Rudi Rizman o politiki in ekonomiji - v letu '11-'12 v četrtek, 29. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Vstop prost. Informacije: Info@slovik.org; tel. št.0481-530.412. JADRALNI KLUB ČUPA sklicuje 40. redni občni zbor v petek, 30. marca, ob 20. uri v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ri-creatorio 2 na Opčinah. DRUŠTVO TRŽIČ vabi člane in prijatelje na občni zbor volilnega značaja, ki bo na se- dežu (Ul. Valentinis, 84 v Tržiču) v soboto, 31. marca, ob 16.30 v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju. 0 Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige Martina Premka »Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji 1941« v torek, 27. marca, ob 20. uri v gradu Kromberk. KRUT v Gorici vabi v ponedeljek, 26. marca, ob 18. uri na predstavitveno konferenco delavnice spomina »Kako upočasniti umsko staranje« s specialistko klinične psihologije in nevropsihologije Vali G. Tretnjak in psihologinjo Jano Pečar; prijave in informacije na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Liliana Cocolet vd. Jerkic iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Svetogorski ul. in na glavnem pokopališču; 11.30, Giovanni Candita iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES NA PEČI: 14.00, Lucia Mugerli por. Carli (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Ardemia Cle-de vd. Mucchiut (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: od 10.30 do 11.30, Andrej Jarc v mrliški vežiči bolnišnice (pogreb bo v soboto, 24. marca, ob 12.30 na pokopališču v Doberdobu, žara bo v prostorih društva Jezero od 11.30 dalje); 10.50, Mario Bait iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Maddalena Colavetta vd. Cucit (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici, sledila bo upepelitev. Ob izgubi ANDREJA JARCA izrekamo hčerki Vlasti, sinu Marku ter ženi Ledi iskreno sožalje prijatelji Rajevci Učno in neučno osebje NSŠ I. Grudna izreka ravnatelju Marku Jarcu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Združenje staršev otrok O.Š. V. Šček iz Nabrežine izreka iskreno sožalje ravnatelju dr. Marku Jarcu ob izgubi očeta. Ob izgubi drage mame izrekamo gospe Emiliji Carli in družini iskreno sožalje. Ravnateljica, učno in neučno osebje šol Cankar, Zois, Vega 1 8 Četrtek, 22. marca 2012 APrimorski r dnevnik SIENA ZAPRAVILA PREDNOST SIENA - V prvih tekmah četrtfinal košarkarske evrolige so trikrat slavili gostitelji, le grški Olympiacos je v gosteh presenetil Montepaschi Sieno z 82:75. Siena je pred začetkom zadnje četrtine imela 10 točk prednosti. CSKA Moskva pa je premagala Bilbao z 98:71. Ekipe igrajo na tri zmage, druge tekme pa so že danes in jutri. Že v torek je Barcelona z obilnim deležem Slovenca Erazma Lorbka (15 točk, 5 skokov) premagala Kazan Boštjana Nachbarja (igral 4 minute) z 78:66, Panathinaikos pa je za dvajset točk ugnal Maccabi (93:73). BRAJKOVICU ETAPA PO KATALONIJI BARCELONA - Potem ko se v prvih letošnjih dirkah ni posebej izkazal, je slovenski kolesar Jani Brajkovič hitro utišal kritike, ki so trdili, da na sezono ni dobro pripravljen. Dobil je namreč zahtevno tretjo etapo dirke svetovne serije po Kataloniji, ki je bila zaradi snega na predvidenem cilju skrajšana za 56 kilometrov. Zmagal je prvič po dveh letih, etapa pa ne bo štela za skupni vrstni red. Italijan Ivan Basso je odstopil zaradi padca. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu V FINALU TUDI NAPOLI NEAPELJ - V finalu italijanskega nogometnega pokala se bo Juventus 20. maja v Rimu pomeril z Napolijem. Ta je na povratni pol-finalni tekmi premagal Sieno z 2:0, potem ko je na prvi tekmi izgubil z 2:1. Napoli je v prvem polčasu silovito napadal in dosegel oba gola: po avtogolu Vergassole in s Ca-vanijem. Napoli se je v finalu uvrstil prvič prvih po 15 letih. RUGBY - Med Italijo in Škotsko v Rimu »Tišina, spoštujte igralca!« Družine z majhnimi otroci v vozičkih, ki brezskrbno vstopijo v stadion. Otroci, ki se pred tekmo in po tekmi nemoteno igrajo okoli stadiona. Navijači vseh starosti in obeh ekip, ki s tramvajem skupaj hodijo na tekmo. Po tekmi isti navijači, eni zmagovalci drugi poraženci, brez sovraštva ali zasmehovanja skupaj popivajo in se igrajo z ragbijsko žogo. To je bilo vzdušje v Rimu na sobotni tekmi Trofeje šestih narodov med Italijo in Škotsko. Taki prizori so na srečo na tekmah ragbija pogosti. Marsikateri šport bi se moral zgledovati po njih, začenši z nogometom, kjer vedno manjše število ljudi hodi na tekme in si starši nanje ne upajo peljati lastnih otrok, ker se bojijo izgredov. Teh na sobotni tekmi ni bilo. Policisti so bili seveda prisotna, a so le urejevali promet in se celo fotografirali z barvitimi škotskimi navijači, v značilnih kiltih. Približevanje Olimpijskemu stadionu je potekalo umirjeno. Vreme je bilo sončno. Navijači so blizu trga del Popolo v urejenih vrstah stopali na tramvaj. V tramvaju in okoli stadiona je marsikdo imel pivo v rokah. Bodisi pred tekmo bodisi po njej pa ni bilo videti vinjenih oseb. Glavni sponzor tekme, znano italijansko pivo, je vsakemu navijaču podaril klovnsko čepico. Nekateri so jo imeli na glavi tudi zvečer po tekmi, ko so se sprehajali po mestnih ulicah. Medtem ko se je stadion počasi polnil, sta se ekipi ogrevali. Igrtal-ci niso štedili z energijami. Petnajst minut pred začetkom so šli v slačil-nice. Stadion je bil skoraj poln, uradno so našteli nad dvainsedemdeset tisoč gledalcev. Po zvočniku so prebrali postave ekip. Ob prebiranju škotske ni nihče žvižgal. Italijanski igralci pa so bili deležni bučnega ploskanja. Najbolj ka-petan Parisse, plavolasi Bergamasco, Siciljanec Lo Cicero in dolgolasi in bradati Castrogiovanni. Naenkrat je bilo po zvočnikih slišati glasbo iz filma Gladiator. Igralci so vstopili na igrišče. Na vrsti sta bili himni. Škotsko, Flowers of Scotland, je izvedla škotska godba s kor-namuzami, italijansko pa godba ka-rabinierjev. Že po prvih notah je pričela prepevati tudi publika. Na koncu je nekaj manj kot sedemdeset tisoč grl zavpilo na ves glas »Si!« Prvo žogo so brcnili Škoti. Pričela se je srdita bitka. Vsakič ko je italijanski igralec napredoval tudi le za meter je sledil aplavz. Pri ragbiju si je treba namreč priboriti vsaki centimeter terena. Zelo pomembna je tudi disciplina. Celotna ekipa mora strnjeno stati za žogo. Eden drugemu mora pomagati. Igralci si morajo biti blizu. Če nasprotnik »odkrije luknjo« med dvema igralcema, ga je skoraj nemogoče ustaviti. V ragbiju ni posebnih postavitev kot pri nogometu, 4-4-2 ali 3-4-4. Postavitev je le ena. Vsak ima svojo pozicijo in vlogo skozi celotno tekmo. Tekma ni bila zelo privlačna. To pa ni motilo publiko, ki je pazljivo sledila dogajanju na terenu in vsako lepo akcijo nagradila z aplavzom. Niti enkrat ni bilo slišati neokusnih vzklikov proti nasprotniku. Okoli 15. minute so imeli Italijani na razpolago prosti strel. Stadion je utihnil. Na ekranih je pisalo, v italijanščini in angleščini »Tišina prosim, spoštujte igralca«. Bergamasco je strel uspešno izvedel in stadion je eksplodiral. Nekaj minut kasneje so imeli na razpolago prosti strel Škoti. Žal je bilo tokrat slišati nekaj žvižgov. To pa ni motilo škotskega igralca, ki je hladnokrvno izvedel strel in izenačil. Rezerve niso sedele na klopeh temveč v prvih vrstah glavne tribune. Trenerja pa sta sedela kar v novinarski tribuni. Ob terenu so bili le maserji, ki so imeli veliko dela s ponesrečenim igralci. Tudi, ko je bila igra še v teku. Ti niso hlinili poškodb. Če je nekdo obležal na terenu je pomenilo, da je res hudo. Najhuje sta jo tokrat staknila italijanska igralca, eden si je zlomil zapestje, drugi pa home-rus desne roke. Dve minute pred odmorom je bil začasno izključen škotski igralec. Šel je sedeti na stolice tik pred tribuno. Tam je presedel deset minut. Ko se je končal polčas, so igralci hitro stekli v slačilnice. Skrbniki-vrtnar-ji pa so »popravili« travo. Ko je po dveh minutah drugega polčasa Italijan Venditti dosegel zadetek je stadion skočil na noge. Kasneje so Italijani še povišali prednost, Škoti pa so nekaj minut pred koncem zapečatili končni izid na 13 proti 6. Italijani so tako dosegli prvo letošnjo zmago v Trofeji šestih narodov in obenem prvo zmago s francoskim trenerjem Brunel na čelu. Škoti pa so simbolično prejeli leseno žlico, saj so izgubili vseh pet tekem Trofeje. Po zaključnem žvižgu so si igralci segli v roke. Škoti so se nato postavili v dve vrsti in ko so šli med nje italijanski igralci, so jim ploskali. Sledil je častni krog domačih igralcev, po zvočnikih pa so predvajali pesem »Ma il cielo e sempre piu blu« in cel stadion je prepeval. Veselje se je nadaljevalo tudi zunaj stadiona. Ragbi je namreč znan po t.i. tretjem polčasu. Ta se je odvijal ob olimpijskem stadionu, kjer je bilo nameščenih več šotorov in oder, kamor so kasneje prišli italijanski igralci. Vzdušje je bilo enkratno. Vsi, otroci in odrasli, Italijani in Škoti, so prepevali, plesali, popivali in se igrali. Prav lep športni dan! Edvin Bevk Poln olimpijski stadion, prizorišče »3. polčasa« in zmagoviti Venditti bevk, ansa ODKRITJE Merckx je bil srčni bolnik RIM - Legendarni belgijski kolesar Eddy Merckx je bil srčni bolnik. Tako piše v njegovi najnovejši biografiji izpod peresa Daniela Fribeja. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je Merckx tekmoval, je kolesar zeleno luč za nastop dobil že po navadnem elektro-kardiogramom, po današnjih pravilih pa mu dovoljenja najbrž ne bi izdali, je biografu povedal italijanski zdravnik Giancarlo Lavez-zaro, ki je Merckxa pregledal med Girom leta 1968. »Simptomov ni bilo, to pa še ne pomeni, da ne bi lahko nenadno umrl,« je dejal zdravnik. »Vedel sem, da imam povečano srce, moj oče in nekateri strici so umrli mladi. Zato sem se pregledoval vsako leto, jemal sem tudi zdravila, nikoli pa nisem imel težav,« je v knjigi zapisana izjava belgijskega šampiona. Acegas danes na Čarboli, 14. aprila spet v Palatrieste Tržaški AcegasAps bo že drevi, ob 20.30 na domačem igrišču (še vedno na Čarboli), gostil Liomatic iz Perugie, ki je nedvomno največje razočaranje severovzhodne skupine. Ekipa iz Umbrie je startala z velikimi ambicijami, nato pa povsem zatajila in ima malo možnosti, da se uvrsti v končnico. Zalegla nista niti zamenjava trenerja (Fabrizi namesto Tržačana Steffeja) in prihod De Mina (krilo, 203 cm), ki je zamenjal centra Bis-contija. Tržačani so že matematično v končnici, zmagati pa morajo, če hočejo ohraniti kako možnost za prvo mesto. Občinski odbornik Emiliano Edera je medtem sporočil, da se bo v ponedeljek začela obnova poškodovanega parketa v športni dvorani PalaTrieste. Tržaški košarkarji naj bi tam spet igrali 14. aprila proti Teramu. (M.O.) Kam konec tedna LJUBI JAMA Muamba je bil mrtev 78 minut! LONDON - Nogometaš Fabrice Muamba je bil po zastoju srca med tekmo s Tot-tenhamom mrtev 78 minut, je za BBC dejal zdravnik Boltona Jonathan Tobin. «Bali smo se najhujšega in nismo pričakovali, da se bo tako opomogel, kot se je. To je neverjetno,» je dodal. Tobin je natančno opisal potek dogodkov med sobotno tekmo. Resnost položaja se je prvi zavedal fizioterapevt Boltona, ki je takoj pozval kolege na pomoč. Muamba je na zelenici prejel dva električna sunka iz defibrilatorja, nato enega v slačil-nici in še najmanj trinajst v reševalnem vozilu. «Na nobenega se njegovo telo ni odzvalo, kar pomeni, da je bil mrtev ves ta čas.» Na igrišču sta mu pomagala tudi zdravnik Tottenhama Shabaaz Mughal in naključni gledalec, sicer kardiolog Andrew Deaner, ki je preskočil ogrado na stadionu, ko je s tribune videl, kako resna je situacija z nogometašem. «Če hitro začneš z defibriliranjem, se običajno telo odzove na drugi ali tretji sunek. Nato so možnosti za preživetje precej manjše,» je dejal Deaner. «Neverjetno je, kako se je opomogel. Dve uri potem, ko je prišel do zavesti, sem mu na uho zašepetal: Kako ti je ime? Fabrice Muamba, je odgovoril. Dodal sem: Slišim, da si zelo dober nogometaš. In on je odgovoril: Trudim se. Na oko so mi pretekle solze,» je dejal Deaner. SAor Gremo na izlet Sobota, 24. marca 2012 ob 20.55 v Mariboru, Tabor MEDCELINSKI NASLOV PO VERZIJI WBO Zavec - Uushoni Izlet v evropsko prestolnico kulture 2012 ponuja veliko izzivov. Za vstopnice je treba pohiteti, na voljo jih je še 300. Score Slovenca Dejana Zavca je 31 zmag, 18 s KO, 2 poraza, Namibijca Bethuelu Uushonija pa 25 zmag, 8 s KO, 1 poraz, 1 neodločen V naslonjaču pred TV Sobota, 24. marca 2012 ob 18.00 (TV Slovenija 2) ROKOMETNA LIGA PRVAKOV Cimos Koper - Kielce -o Najlepša reklama za ogled povratne tekme osmine finala najelitnejšega evropskega pokala je bila prva tekma na Poljskem: borbena in čvrsta, brez izgubljenih žog. Poraz s 26:27 lahko Koprčani na Bonifiki zanesljivo nadoknadijo. Navijamo za »naše« f'lH r c-' Sobota, 24. marca ob 10.30 v Žavljah Športno navijanje 3. MILLENIUM CUP Mladostno, razposajeno, raznobarvno. Tako je bilo na prvih dveh tekmovanjih v organizaciji društva Cheerdance Millenimu, zagotovo bo tako tudi v Žavljah, kjer bo predvidoma nastopilo kar 500 športnikov iz Italije, Slovenije in Hrvaške. / ŠPORT Četrtek, 22. marca 2012 19 TURNO SMUČANJE - V konkurenci najboljših v Italiji in ne samo Tadei Pivk tretji na državnem prvenstvu Turni smučar in gorski tekač iz Žab-nic Tadei Pivk je pred kratkim dosegel nepričakovan rezultat, ki ga uvršča med najboljše smučarje v Italiji in ne samo. Na državnem prvenstvu Vertikal, na katerem so se turni smučarji pomerili samo v vzponu (višinska razlika 750 m), je osvojil odlično tretje mesto v absolutni konkurenci. Za zmagovalcem Lorenzom Holzknech-tom, ki je nazadnje tudi zmagal na eni najtežjih turnosmučarskih preizkušenj na svetu Pierra Metni in zbral letos več dobrih uvrstitev v svetovnem pokalu, je zaostal samo 18 sekund (razdaljo je presmučal v 30 minutah in 42 sekundah): »Z bronom sem izredno zadovoljen, sploh nisem pričakoval tega rezultata. Letos sem se redkokdaj preizkušal v ostri konkurenci, večinoma sem tekmoval v naši deželi, kjer pa nimam tako močnih tekmecev,« je povedal 30-letni Pivk, ki se je na tekmo pripravljal tako kot na ostale preizkušnje. Vzpenjal se je na Višarje, v telovadnici pa je pilil kondicijo dvakrat tedensko. Na državnem prvenstvu na prelazu Aprica pri Sondriu so letos nastopili vsi najboljši turni smučarji v Italiji, večina profesionalcev, ki pa jih je Tadei Pivk - zaposlen v podjetju Promotur - uspel pre- magati. Kaže torej, da bi bil povsem konkurenčen tudi, če bi nastopal v svetovnem pokalu. Tekmovalec iz Žabnic nam je to potrdil s primerom: »Na tekmi za svetovni pokal je Slovenec Nejc Kuhar za zmagovalcem zaostal minuto in zasedel 5. mesto, teden pred to tekmo pa sem ga premagal za dve sekundi. Skratka, na tisti tekmi bil bi morda prvi. Na papirju se torej zdi, da bi bil v svetovnem pokalu povsem konkurenčen, čeprav je res, da bi lahko z gotovostjo o tem govoril šele, če bi tam nastopal,« je priznal Pivk, ki pa bi moral za nastopanje na tekmah višjega ranga postati profesionalec z osebnimi sponzorji. Služba mu kaj takega zdaj onemogoča. »Ta rezultat pa je prav gotovo odlična popotnica za poletno sezono gorskih tekov, ki je zame pomembnejša od zimske. Ta teden sem začel trenirati, prva tekma pa me čaka 6. maja,« je napovedal tekmovalec, ki je osvojil tudi letošnji Lussa-rissimo. Najboljši je bil v vzponu od Žab-nic do Višarij (s smučmi se je povzpel v 36,34 minutah, 950 metrov višinske razlike), najhitrejši je bil na tekmi vertical sprint (kombinacija smučanja in teka) in še na končnem veleslalomu po progi Di Prampero. (V.S.) Tadei Pivk na zmagovalnih stopničkah na državnem prvenstvu Vertical ALPSKO SMUČANJE - Ostržek na smučeh Zaključek sezone ni potešil vseh pričakovanj ALPSKO SMUČANJE Katrin Don bo nastopila na DP Na državnem prvenstvu, ki ga bo Sci slub 70 organiziral na Trbižu od 26. do 30. marca, bo nastopila tudi smučarka Brdine Katrin Don. Gre za odličen rezultat, če upoštevamo, da bo 14-letna Donova v kategoriji naraš-čajnic tekmovala tudi naslednje leto. Tekmovalka Brdine je bila sicer po deželnem finalu prva rezerva, glede na to, da je prvenstvo v naši deželi pa je deželna zveza pridobila za svoje tekmovalce nekaj mest več, omeniti pa je še treba, da je Donova pred sklepnim delom sezone zasedala 6. mesto, po slabih rezultatih na deželnem finalu pa je zdrknila na 10., neposredno pa se jih je uvrstilo devet. Med tekmovalkami njenega letnika sta še Sofia Graffi Brunoro in Elisa Andreassich. Varovanka trenerja Lovrenca Gregorca, ki je bil gotovo zelo pomemben člen v letošnji uspešni sezoni, bo tekmovala na državnem prvenstvu prvič in to v vseh disciplinah: v torek 27. marca v superveleslalomu, v četrtek 29. v veleslalomu in v petek, 30. v slalomu. SEŽANA Mali kraški maraton je vse večji V nedeljo se bo na Kras zgrnilo več kot 3.000 tekačev in tekačic, ki bodo odprli sezono rekreativnega teka v Sloveniji. 12. Mali kraški maraton bo poseben, saj se je zgodilo prvič, da je štartnih številk zmanjkalo za vse, ki bi se želeli odpraviti na 21 ali 8 kilometerski preizkušnjo. Razlog več za tiste, ki so bili prepozni, da se v nedeljo pridružijo pohodnikom po poti Srečka Kosovela. Po dolgem času je napovedana vremenska napoved ugodna. Čaka nas sončno vreme, v katerem bodo blestele plesalke Ice Ladies, tudi s pomočjo pevca Nicka Papisa tik pred štartom. Več kot 6000 parov tekaških copat se bo malce pred 11. uro sprehodilo v štartni lijak, kjer bo s pozdravom, tako kot na predstavitvi maratona v Lipi-škem Grand Casinoju, začel sežanski župan Davorin Terčon: »Veseli me, da bo Sežana ponovno tekaško mesto. Glede na to, da bo tu več kot 3000 tekačev in še mnogo spremljevalcev, lahko trdimo, da bo to pravi tekaški praznik. Seveda ne bo šlo brez tradicionalne kraške jote.« Trasa ostaja nespremenjena, za tretjino proge so znova poskrbeli italijanski kolegi iz društva Amici del tram de Opicina, ki jih vodi Carlo Irace: »Mi smo že danes pripravljeni na tekmovanje. Organizacije Malega kraškega maratona se zelo veselimo, saj je to postala ena izmed največjih, predvsem pa najbolje organiziranih rekreativnih prireditev v tem delu regije.« Atletsko stezo bodo zasedli hitrohodci, premierno pa Fabio Ruzzier pripravlja tudi tekmovanje za mladince. In medtem, ko bodo najstarejši tekači premagovali kilometre kraške pokrajine, se bodo najmlajši bodoči maratonci preizkusili v treh različnih otroških tekih, zabaval jih bo čarodej Jole Cole, na starše pa bodo počakali v otroškem varstvu. Poleg tradicionalnega športnega sejma in tržnice kraških dobrot, bodo tekače na progi spremljali kar trije orkestri (iz Sežane, Divače, Trebč) za dobro vzdušje bodo z mikrofonom v roki skrbeli Miha Penko, Matic Švab in Nik Papič. NOGOMET V Novi Gorici bo igral tudi Alejnikov Športni center HIT v Šempetru pri Novi Gorici bo jutri in pojutrišnjem prizorišče nogometnega turnirja veteranov, na katerem bo nastopilo šest moštev. Med nastopajočimi bodo tudi nekdaj znani trenerji in igralci kot so Lugi Delneri in Luigi De Agostini, pa trenerja Triestine Giuseppe Gal-derisi in Krasa Sergej Alejnikov. Kvalifikacijske tekme bodo jutri med 16.30 in 19.00, finalne tekme bodo v soboto popoldne, nagrajevanje pa ob 19.00. V Casinoju Perla bodo jutri ob 22.30 o sodobnem nogometu razpravljali Massimo Giacomini, Giuseppe Galderisi in Dino Zoff. S preizkušnjo v kategorijah dečkov/ic in naraščajnikov/ic se je v Abetoneju končala državna faza trofeje Ostržek na smučeh (Pinocchio sugli sci). Včeraj so nastopili štirje tekmovalci slovenskih klubov: Matej Kalc (Brdina) in Rudy Škerk (Devin) med dečki - oba sta si pravico do nastopa priborila na deželnih kvalifikacijah, zaradi odpovedi tekmovalcev iz naše dežele pa sta se finala udeležila tudi Andrea Craievich (Devin) med deklicami in Tom-maso Pilat (Devin) med naraščajniki. Med dečki je tekmovanje dokončalo 171 smučarjev (30 tekme ni dokončalo): Kalc je bil 97., Škerk pa 123. Za zmagovalcem sta zaostala približno sedem sekund. Najboljši deželni smučar je bil Tommaso Bi-cocchi (Cai Ts) na 17. mestu, nekdanji član Brdine Jan Ostolidi - dijak nižje srednje šole S. Kosovel na Opčinah in lanski zamejski mladinski prvak, ki letos tekmuje pri Sci club 70 - pa je bil 62. Deklica Andrea Craievich je po napaki odstopila, Tom-maso Pilat (oba Devin) pa je bil zaradi bolečin v kolenu šele 168. med 205 naraš-čajniki, v drugi spust pa se ni uvrstil. Pri Devinu so pričakovali nekoliko višje uvrstitve, pri Brdini pa je spremljevalec David Sosič (trener Lovrenc Gregorc je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov) pa je smučanje Kalca ocenil za solidno. Na fotografiji: Matej Štolfa, tekmovalci Rudy Škerk, Tommaso Pilat (vsi Devin), Matej Kalc in David Sosič (Brdina) na državnem finalu v Abetoneju KOŠARKA Jutri devetič turnir Zmagajmo vsi! Sklad Mitja Čuk bo že devetič organiziral mednarodni košarkarski turnir Zmagajmo vsi! za osebe s posebnimi potrebami. Tekmovanje bo jutri, 23. marca, v športni dvorani Er-vatti pri Briščikih v sodelovanju z ZŠSDI in z openskim didaktičnim ravnateljstvom. Nastopilo bo osem ekip, in sicer Zunami Nabrežina, Anffastar, Il Mosaico iz Codroipa, Zavod Janez Le-vec iz Slovenije, C.E.S.T. in »domači« VZS Mitja Čuk, ki se bodo pomerile v dveh skupinah. Tekmovalnemu delu (od 9.30 dalje) bo sledilo nagrajevanje s častnim gostom Janom Budinom, ki bo vse nastopajoče tudi ogovoril in nagradil s pokali. Kot vedno bodo na tribunah navijači, učenci osnovnih šol openskega ravnateljstva. Športna prireditev se bo zaključila ob 13.00. KOŠARKA - Drevi v Tolmeču Vonj po končnici Bor Radenska proti direktnemu tekmecu za boljše izhodišče v boju za napredovanje Košarkarji Bora Radenske bodo tekmo rednega kroga v deželni C-ligi odigrali že nocoj. V Tolmeču se bodo, s pričetkom ob 20.30, pomerili z domačim moštvom, s katerim delijo tretje mesto na lestvici. Solai Carnia Tol-mezzo je prvo moštvo, ki je v prvem delu prvenstva zmagalo v dvorani Bojana Pavletiča v Trstu (66:67) s košem svojega kapetana Candottija v zadnji sekundi tekme. Karnijska ekipa je fizično močna in ima daljšo klop, saj lahko trener Paolo Schneider računa na play makerja Francescatta, branilca Stefanuttija, krilna igralca Tosoni-ja in Nagliča, strelca Adamija in centra Pola in Stroppola. Trener Bora Radenske Boban Popovič še ne ve, ali bo lahko računal tudi na Alana Burnija, ki si po sezonski bolezni še ni povsem opomogel. Povejmo še, da sta se Bor in Tolmez-zo lani pomerila v četrtfinalu končnice, v skupnem seštevku zmag pa je Bor zmagal z 2:1. Uvrstitev v končnico za obe ekipi tudi letos ni pod vpra- šajem, gre pa zato, kdo bo imel v njej boljše izhodišče. PROMOCIJSKA LIGA - Derbi med Borom in Sokolom, ki bi bil moral biti sinoči na stadionu 1. maja v Trstu je bil na prošnjo gostov preložen na sredo, 11. aprila. Tekma bo prav tako na 1. maju, s pričetkom ob 21.15. DRŽAVNO PRVENSTVO U14 Ardita - Don Bosco/Breg 66:68 (24:14, 37:34, 50:48) Don Bosco/Breg: Kravos, Tul, Katalan, Battiston, Gregori, Gori, Bertocchi, Trivillin, Panarella, Klanc-nik, Murabito. Trener: Kladnik. Združena ekipa košarkarjev Don Bosca in Brega je zasluženo premagala Goričane. Z izjemo prvih petih minut so varovanci trenerja Klemna Kladnika igrali zelo zbrano, predvsem v obrambi je bilo malo napak in veliko uspešnih skokov (predvsem v obrambi). Nekaj več bi lahko pokazali v napadu, ki je bila vsekakor solidna. NOGOMET Zarja že v soboto, od nedelje ob 16.00 Nogometaši Zarje (2. AL) bodo tekmo 25. kroga proti tržaški ekipi Montebello Don Bosco igrali v soboto ob 15. uri v Bazovici. Že v nedeljo se bodo tekme amaterskega nogometa začele ob 16. uri, ker bomo v noči na nedeljo premaknili urine kazalce uro naprej (poletna ura). FJK v skupini 1 Deželna reprezentanca mladincev, ki bo od 31. marca do 9. aprila nastopila na Trofeji dežel v Bazilikati, bo igrala v skupini 1. Najboljši mladinci amaterskih ekip iz naše dežele (igralcev, ki igrajo pri ekipah naših društev, ni) bodo igrali proti selekciji Sardinije, Moliseja, Apulije in Emilije Roma-gne. Prvo tekmo bo selekcija naše dežele igrala 31. marca proti Sardiniji. 20 Četrtek, 22. marca 2012 ŠPORT / ODBOJKA - Pet goriških Slovenk v državnih ligah Največ jih je v Gradišču Pet goriških odbojkaric, ki so zrasle v slovenskih klubih v Italiji, igra v letošnji sezoni v višjih državnih ligah. V najvišji, državni B1-ligi, igra najmlajša med njimi, Goričanka Mateja Petejan, ki bo septembra dopolnila 18 let. Podajalka je več let igrala pri Govolleyju, lani pri Vivilu v C-li-gi, letos pa sprejela povabilo videm-skega Pav, ki nastopa v državni B1-li-gi. Petejanova je ena izmed štirih najmlajših igralk v ekipi. »Delovna skupina je večinoma nastala letos, le štiri igralke so igrale pri Pavu že v prejšnji sezoni. Tri soigralke so iz Trsta, po ena iz Gradišča in Cone-gliana, ostale pa so Videmčanke,« je pojasnila edina Goričanka, ki se do Vidma štirikrat tedensko vozi z vlakom. Uspešna dijakinja 4. razreda li-ceja Trubar Gregorčič - večkrat je prejala nagrado Šola in šport - se odpelje z vlakom ob 17.40, domov pa se vrne ob 22.20. »Ob štirih treningih pa dvakrat na teden dvigamo uteži. Razlika z deželno C-ligo je očitna, treningi so bolj kakovostni in seveda na-pornejši, udarci so močnejši, igra pa je hitrejša,« je razlike nanizala Pete-janova, ki tačas v B1-ligi dobi malo priložnosti za igranje, v prvi postavi pa je redno nastopala v italijanskem pokalu. »Morala bi odigrati tudi najpomembnejše tekme z ekipo U18, ki cilja na prvo mesto v pokrajini, vendar sem si pravkar poškodovala levi prstanec. Zdaj sem sicer že začela s treningi, vendar odločilnih tekem nisem igrala,« je še povedala podajalka, ki v ekipi igra tudi z dvema bivšima prvoligašicama. Pogodba jo na Pav veže še eno sezono, tako da bo v državni ligi igrala še naslednje leto. V Gradišču pri Minervi Millenium v B2-ligi, ki jo od februarja vodi trener iz Sovodenj Luca Milocco, pa nastopajo kar tri slovenske odbojka-rice. Med njimi je tudi kapetanka ekipe Tamara Vizintin: »Tam igram že štiri sezone, odkar se je v projekt priključila še Torriana,« je povedala do predkratkim standardna podajalka, ki jo je na zadnjih tekmah nadomestila mlajša Tržačanka Ilaria Gasparo. »Mislim, da bi lahko v tej sezoni pokaza- □ Obvestila la kaj več, tako kot celotna ekipa. Tačas zasedamo 9. mesto, vendar sem prepričana, da bi lahko zasedale tudi višja mesta, ko bi vedno igrale tako, kot znamo. Že v prvem delu smo premagale tudi višjepostavljene ekipe,« je dodala 30-letna Vizintinova, ki računa, da bo ekipa vsekakor kmalu dosegla obstanek v ligi. Razlika z ekipami s spodnjega dela lestvice je namreč precejšnja. Uradnica iz Poljan, ki zdaj živi v Gradišču, je igrala tudi v B1-li-gi z Govolleyem, nato še pri Villivi-centini, z Milleniumom pa je lani dosegla napredovanje v državno B2-ligo. Tam igrata tudi Mirjam Černic in Ilaria Černic. Starejša, skoraj 37-let-na igralka, je že nekajkrat napoveda- bro vzdušje,« je priznala uradnica iz Rupe, ki je svojo odbojkarsko pot začela pri Soči. Prav tam letos trenira ekipo U13: Černičeva bi se namreč rada podala v trenerske vode (pravkar opravlja tudi tečaj za trenerja 2. stopnje), saj pravi, da bo naslednje leto prav gotovo opustila igranje. V ekipi je tudi Ilaria Černic z Vrha, ki igra pri Milleniumu drugo sezono. »Vzdušje letos ni dobro. Po lanskem napredovanju sem tu ostala, saj je bilo vsaj vzdušje zelo dobro, letos pa se je to nekoliko skrhalo. Obenem se s trenerjem ne ujamem, igram pa zelo malo,« je pojasnila 21-letna študentka 3. letnika fakultete za jezike in literaturo na videmski univerzi. »Žel BP*'V'"' HLM"'! JBnfi*^ «jé ■ T« ftBt mi je, vendar najbrž tu ne bom ostala. Če bo Govolley napredoval v D-li-go, se bom vrnila k matičnemu društvu, saj imam tam veliko prijateljic,« je še napovedala krilna napadalka in korektorica, ki pa letos po sili razmer igra na centru. V B2-ligi nastopa tudi tolkačica Mateja Zavadlav (letnik 1993), ki igra za Chions. »Trenutno smo pete na lestvici. Prvi na lestvici (Rovigo) neposredno napreduje v višjo ligo, medtem ko 2. in 3. igrata play-off,« je povedala 19-letna Štandrka, ki večkrat igra v prvi šesterki. Mateja, ki v Pordenonu obiskuje peti razred znanstveno-teh-nološkega liceja, trenira štirikrat tedensko. »Dnevi so kar naporni, saj zjutraj obiskujem šolo, popoldne se učim, zvečer pa treniramo. Letošnje šolsko leto je še posebej zahtevno, saj me junija čaka matura,« je dejala Mateja, ki je le delno zadovoljna s špor- 19 1 L Al' Ï j^K'Vv Ekipa Millenium z Mirjam in Ilario Černic ter Tamaro Vizintin la, da bo prenehala z igranjem, a je naposled še vedno aktivna: »Letos sem se ekipi priključila šele novembra, saj se je sprostilo eno mesto zaradi odhoda ene igralke. Pred začetkom sezone sem sicer z njimi samo trenirala, naposled pa so me prosili, če lahko priskočim na pomoč,« je povedala Černičeva, ki na igrišče stopi v kritičnih trenutkih, ko potrebujejo soigralke pomoč v obrambi. Zaradi fizičnih težav namreč ne igra več v napadu, ker pa je libero z dolgoletnimi izkušnjami na višji ravni, je njena pomoč neprecenljiva. Na igrišču tako pomaga nekdanji slogašici Eleni Pre-stifilippo, ki je standardni libero. »Zaradi fizičnih težav, ne treniram maksimalno in tudi moj doprinos ni najboljši, vendar v ekipi skrbim za do- Mateja Petejan Mateja Zavadlav tnim uspehom: »Treniram zelo dobro. Na tekmah pa nisem še uspela v celoti pokazati svojega potenciala. Upam, da mi bo to prej ko slej uspelo.« Zavadlavova je še lani igrala v deželni C-ligi. »Razlika med ligama pa ni velika, saj so ekipe v spodnjem delu na nivoju C-lige. V zgornji polovici se seveda boljše. Še posebno prvou-vrščeni Rovigo, ki odkrito cilja na napredovanje v B1-ligo.« ŠOLSKI ŠPORT Uspešni plavalci naših šol V tržaškem bazenu Bruno Bianchi so prejšnji teden tekmovali dijaki višjih srednjih šol na pokrajinski fazi šolskega plavalnega prvenstva. Kot običajno je tekmovanje uspešno organizirala Pomorska višja srednja šola iz Trsta. Tekmovanja so se udeležile vse slovenske višje srednje šole. Na deželno fazo, ki bo prihodnji teden v San Vitu al Ta-gliamento ( PN ), so se uvrstili zmagovalci po kategorijah ter prvi dve uvrščeni šoli. Pravico do nastopa so si priborili Emiliano Leghissa (Prešeren), Alek-sija Terčon (Žiga Zois), Sara Verginella in Andrea Vegliach (oba Slomšek). IZIDI: Naraščajniki - 50m delfin: 4. Luca Zaccagna (Prešeren) 34,8; 50m hrbtno: 4. William Matarrese (Prešeren) 34,6; 50m prsno: 2. Emiliano Leghissa (Prešeren) 33.4; 3. Ivan Pelizon (Prešeren) 34,00; 4. Kristian Vi-dali (Štefan) 34,3; 7. Roberto Spara' (Prešeren) 43.00; 50m prosto: 10. Gregor Vizintin (Žiga Zois) 32,2; 11. Giulio Leo (Prešeren) 33,00; Štafeta 6 x 50 prosto: 3. Prešeren - Matarrese, Leghissa, Zaccagna, Leo, Peli-zon, Sparta' 3:10,4. Naraščajnice - 50m delfin : 5. Sara Zaccagna (Prešeren ) 35,1; 50m prsno: 2. Aleksija Terčon (Žiga Zois) 40,2; 3. Erika Žuljan (Prešeren) 41,2; 50m prosto: 4. Silena Bergamaschi (Štefan) 33,6. Mladinci - 50m prosto: 3. Niki Hrovatin (Štefan) 25,8; 10. Jakob Terčon (Prešeren) 27,9. Dijaki s posebnimi potrebami - 50m prosto moški: 1. Andrea Vegliach (Slomšek); 50m hrbtno ženske: 1. Sara Vergi-nella (Slomšek). Integrirana štafeta 4x25m - 2. Slomšek, Štefan, Žiga Zois - Hrovatin, Verginella, Vegliach, Terčon. ODBOJKA 1. divizija: Spet gladka zmaga Olympie Pol. Prevenire - Olympia Terpin Andrej 1:3 (9:25, (20:25, 25:20, 9:25) Olympia: Hlede J. (L), Ferfolja A. 6, Mucci R. 11, Komjanc I. 12, Černic A. 13, Crobe A. 3, Polesel D. 4. Trener: A. Terpin Tudi na povratni tekmi je Olympia, ki je nastopila samo s sedmimi igralci, gladko premagala ekipo iz Trsta. Tokrat je v vlogi korektorja ponovno zaigral Ferfolja (bil je poškodovan), ki je nadomestil odsotnega Čevdka. Naši so z lahkoto osvojili prvi in drugi set. V tretjem je padla koncentracija in domačini so to takoj izkoristili. Zadnji set je bil pravi monolog Olympie, ki je tako kot v prvem delu, pustila nasprotniku le devet točk. S to zmago je Olympia še bolj utrdila tretje mesto na začasni lestvici. TPK SIRENA vabi na 36. redni občni zbor v soboto, 31. marca, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Miramarski drevored, 32. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na ogled mednarodnega cheerleading tekmovanja »3. Millenium Cup«, ki bo v soboto, 24. marca, od 10.30 dalje v športni palači Palasport Aquilinia v Žavljah. SPDT organizira v nedeljo, 25. marca, izlet na Porezen. Udeleženci se bomo zbrali ob 6.45 pri spomeniku v Križu. Za morebitne informacije lahko pokličete tel. štev. 338-4913458 (Franc). PLANINSKI SVET Očistimo naravo Planinci ter ljubitelji gora in narave so istočasno tudi naravovar-stveniki, ki spoštujejo in varujejo ranljive ekosisteme gorskega in kraškega sveta ter čuvajo njihovo krhko naravno ravnovesje. Zato se bomo tudi člani Slovenskega planinskega društva Trst letos pridružili projektu Očistimo Slovenijo 2012. Kot milijoni drugih prostovoljcev bomo del največje okoljske akcije, le da bo naša čistilna akcija stekla z enotedenskim zamikom.. Zbrali se bomo v soboto, 31. marca 2012, ob 8.30 na krožišču pred kasarno pri Banih in se podali na šti-riurno čiščenje in popravljanje tistega odseka Poti Sonje Mašera, ki se spušča od Banovskega vrha proti Cesarjem. Člane in prijatelje vabimo, da se nam pridružijo, saj nas projekt združuje, da skupaj naredimo nekaj koristnega za naš kraj. Poleg dobre volje bomo med delom potrebovali še rokavice, škarje, grablje, vile,.... za čiščenje gozda in utrjevanje poti primerno orodje. Ker društvo ne premore tovrstnega orodja, udeležence prosimo, da ga prinesejo od doma. Obisk vodarne Slovensko planinsko društvo Trst se bo udeležilo v nedeljo, 25. marca 2012, vodenega obiska vodarne »Giovanni Randaccio« pri Štivanu in njenega okoliša, pobude ki jo nudita ob dnevu odprtih vrat družba AcegasAps v sodelovanju z WWF AMP Miramar. Dan odprtih vrat za otroke v telovadnici v Bazovici Člani, ki so se prijavili za obisk, se bodo zbrali v Štivanu, pri avtobusni postaji ob 9.15. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 040 413025 in 040 2176855. Tekma in otvoritev plezalne stene v Bazovici Letos so člani alpinističnega odseka SPDT dodatno razširili umetno steno za plezanje v športnem centru Zarja v Bazovici: na novo so po- stavili 16 kvadratnih metrov plezalne površine, ki je primerna predvsem za tečajnike, saj ni previsna kot ostale stene v telovadnici. Novo postavljeno steno bo možno uporabljati od petka, 23. marca dalje, ko bo v Bazovici priložnostno tudi meddru-štvena tekma v plezanju. Povabilu so se odzvali člani Plezalnega društva Koper in seveda člani AO SPDT. Pred tekmo bo ob 19.30 slovesno odprtje, na katerem bo spregovorila tudi predsednica društva Marinka Pertot, ki bo predstavila novo pridobitev društva in se zahvalila postavljalcu Aljoši Kalcu in ZSŠDI-ju za podporo ter vsem, ki so na katerokoli način pomagali pri postavitvi. Ali tvoj otrok rad pleza po hišni opremi? Člani AO SPDT so pretekli teden na umetni steni v Bazovici uspešno izvedli srečanje Dan odprtih vrat za otroke od 7. do 12. leta starosti. Osnove plezanja je spoznalo devet otrok, ki so se že navdušeno preizkušali na različnih stenah (na sliki) pod mentorstvom člana AO Jerneja Bufona. Dejavnosti za otroke se bodo nadaljevale ob petkih od 17.00 do 19.00. Za dodatne informacije www.spdt.org, ao@spdt. org ali 3496648530 (Jernej). / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. marca 2012 21 GLOSA Ali ima zveza NATO danes sploh še kakšen smisel? Jo2e Pirjevec Te dni mineva trinajst let, kar so Združene države Amerike s svojimi zaveznicami napadle Jugoslavijo (Srbijo, ki je bila takrat še v federaciji s Črno goro). Na dogodek me je spomnila skupina nostalgikov, ki za njo še vedno žaluje in ne zamudi prilike, da bi za njen propad ne obtoževala ves svet razen poglavitnih krivcev: srbskih nacionalistov. Slobodan Miloševic, ta žalostna figura balkanskega samodržca, ki je povzročil svojemu in sosednjim narodom veliko gorja, je v očeh omenjenih ljudi - o katerih ne vem nič, razen tega, da me zasipavajo z elektronsko pošto - še vedno junak brez madeža, žrtev mednarodne zarote. S to oceno se ne strinjam, čeprav moram reči, da sprejemam njihovo tezo, po kateri naj bi do napada NATO na Srbijo leta 1999 ne prišlo zaradi humanitarnih razlogov. Kot se boste morda spomnili, je bilo uradno opravičilo Washingtona za bombardiranje srbskih postojank naslednje: »Treba je obraniti kosovske Albance pred etnično čistko, ki jo izvajajo srbske policijske enote. Gre za zaščito nedolžnih civilistov, izpostavljenih nezaslišanemu nasilju, za preprečitev pravega genocida, kar pomeni, da za vojaško intervencijo ni čakati na odobritev Varnostnega sveta OZN.« V primeru človečanske katastrofe, kakršna se je napovedovala na Kosovu, zahodne sile niso bile pripravljene upoštevati nasprotovanja Rusije in Kitajske vsakemu vmešavanju v notranje zadeve suverene države, temveč so sklenile, da bodo ravnale v skladu s svojo »moralno dolžnostjo«, ki da je pomembnejša od mednarodnega prava. Ta trditev se mi je zdela in se mi zdi še danes iz trte zvita. Nisem bil sicer nasproten posegu NATO v prid Albancev na Kosovu, ki jih nisem idealiziral in jih tudi danes ne, čeprav sem zagovarjal njihovo pravico do odcepitve od Srbije. Jasno pa je bilo, da je sklicevanje ZDA na humanitarna načela samo izgovor za politični manever, katerega cilj je bil preobrazba Sever-noatlantskega zavezništva. Pol stoletja je ome- njena vojaška koalicija imela nalogo, da varuje Zahodno Evropo pred možnim napadom Sovjetske zveze in njenih satelitov znotraj Varšavskega pakta. Po padcu berlinskega zidu in po razpadu sovjetskega imperija pa je izgubila svoj »raison d'être« in postalo nekakšen dinozaver iz obdobja hladne vojne. V tem kontekstu je v Washingtonu dozorela misel, da mu je mogoče dati novo vsebino in ga spremeniti v sredstvo ameriške zunanje politike ne samo v zahodni Evropi temveč tudi izven nje, na Balkanu, v azijskem in afriškem prostoru. Test za to meta-morfozo je nudila kosovska kriza, ko so se letalske sile zavezništva v nasprotju z njegovo ustanovno listino angažirale v napadu na Srbijo in jo po 78 dneh neusmiljenega bombardiranja spravile na kolena. Operacija je uspela, a samo delno. Ali NATO zares lahko postane prikladno sredstvo za ameriško imperialno politiko na vseh možnih bojiščih, je postalo vprašljivo že v Afganistanu, še bolj pa nato v Iraku in lani v Libiji. Mislim, da ZDA nanj ne računajo več, temveč bolj na »ad hoc« skovane koalicije »voljnih«, vezane na vsako posamezno operacijo in na konkretne interese vanjo vpletenih držav. V tem kontekstu NATO nima več pravega smisla, ker je mednarodno razmerje sil takšno, da brezpogojna solidarnost z Washingtonom, ki jo je zahtevala hladna vojna, danes ni več potrebna. To je postalo očitno v primeru »humanitarnega« posega ZDA, Francije, Velike Britanije in Italije v prid libijskim upornikom proti polkovniku Gadafiju, v katerem na primer Nemčija ni sodelovala. Živimo v stvarnosti, ki je presegla institucije, nastale po drugi svetovni vojni zaradi blokovske razklanosti sveta. Kar seveda ne pomeni, da bi bile razmere manj nevarne, kot so bile v preteklosti. Morda so še bolj, ker so se Američani navadili uveljavljati svojo voljo brez strahu pred Moskvo in brez obzira do mednarodne javnosti. Ne da bi se dosti naučili od bridkih izkušenj, s katerimi so se morali soočati v zadnjih desetletjih. VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon, toda od sobote s popoldansko nestanovitnostjo Darko Bradassi Na vrsti je ponovno anticiklon, ki nam bo tudi v prihodnjih dneh prinašal povečini stanovitno in sončno vreme. Kakšno manjšo spremembo bomo morda beležili v soboto in nedeljo, ko bo anticiklon deloma klonil in bo v naši bližini nekoliko bolj vlažen in manj topel zrak, vendar večjih preobratov ne gre pričakovati. Zračni tlak bo še dovolj visok za zaustavitev vremenskih motenj daleč od nas. V soboto in nedeljo se bo predvsem nekoliko povečala popoldanska nestanovitnost, kar bi lahko ponekod privedlo do nastajanja kopaste oblačnosti in krajevnih ploh. Zaenkrat ne kaže na posebno veliko možnost, vendar je ne gre povsem prezreti. V vsakršnem primeru bo šlo za kratkotrajne padavine v obliki ploh, po povečini sončnem dnevu. To bo, kot kaže, tudi vse vsaj do konca prihodnjega tedna. Od ponedeljka je namreč na vrsti nova okrepitev anticiklona, tokrat nad severno Evropo. Nekaj se bo v primerjavi s tekočim tednom vendarle spremenilo. Anticiklon bo sprva preusmerjal od severovzhoda nekoliko hladnejši zrak, prevladovali pa bodo severovzhodni vetrovi. Pri nas bo zapihala šibka do zmerna burja, ki bo trajala kakšen dan. V drugi polovici tedna pa bo anticiklon spet toplejši in ne bo prinašal omembe vrednih vetrov. Med ponedeljkovim poslabšanjem so bile padavine zelo neenakomerno porazdeljene, le ponekod so deloma izboljšale globoko negativno vodno bilanco. Na Tržaškem je bilo ob morju dežja le za vzorec, na Kraški planoti in v okolici pa nekoliko več. Na pomolu bratov Bandiera ga je deželna meteorološka opazovalnica FJK namerila 6,4 litra na kvadratni meter, v Zgoniku 8,9 litra in v Bri-ščikih 12,4 litra na kvadratni meter. V vsakem primeru gre za količine, ki so zaradi velikega primanjkljaja vodne bilance skorajda zanemarljive, so pa bile vendarle dobrodošle za površinske kulture. Padavine so bile na Goriškem občutno skromnejše kot na Tržaškem, drugod pa so bile zelo neenakomerno porazdeljene. Suša sedaj že skrbi, ponekod v Sloveniji že svarijo za varčevanje vode. Tudi moramo upoštevati, da se v kratkem roku razmere ne bodo bistveno spremenile. Do pomembnejše spremembe pa bi znalo priti ob koncu meseca oz. v začetku aprila. Dotlej bo prevladoval anticiklon s sončnim vremenom. Tedaj pa kaže na občutnejše popuščanje anticiklona. Če se bodo sedanji izgledi uresničili - do tedaj manjka še kar nekaj časa in so spremembe vse prej kot nemogoče - je možno, da se bo začelo vsaj nekajdnevno obdobje z atlantskim vremenom. Vetrovi bodo obrnili od zahoda, od koder bo ob nižjem zračnem tlaku nemoteno pritekal proti nam bolj vlažen in manj topel zrak in se bodo pomikale morebitne atlantske vremenske fronte. Podobna zahodna atlantska poslabšanja so navadno umirjena in prinašajo časovno in prostorsko razmeroma enakomerno porazdeljene padavine, kar bi bilo v tem trenutku res optimalno. Večjih količin padavin v kratkem času namreč izsušena zemlja ne bi mogla absorbirati in izkoristiti. O tem bomo natančneje spregovorili drugič. Danes in jutri bo povečini sončno in čez dan pomladno toplo. V soboto in nedeljo bo več jas-nine v dopoldanskih urah, v popoldanskih urah bo ponekod spremenljivo oblačno. Niso povsem izključene posamezne popoldanske krajevne plohe. Na sliki: hegemonija anticiklona se nad našimi kraji zaenkrat nadaljuje prejeli smo O tezah SKGZ Stara modrost pravi, da se človek vedno nekaj uči, da celo življenje hlasta za nečim novim, da mu znanja in izkušenj ni nikoli dovolj. Če hočeš biti »na tekočem«, se moraš stalno ozirati okrog sebe, veliko moraš brati, poslušati, predvsem pa razmišljati. Nalašč sem uporabil besedo »razmišljati«: to pa zaradi tega, ker se danes vse vrti okoli nas z noro in vrtoglavo hitrostjo, ker je človek dobesedno pod pravim bombnim napadom informacij, ki so agresivne, se nate prilepijo brez vsakega predhodnega miselnega procesa, skoraj avtomatično. Hočem reči, da ni časa za neko zdravo kritičnost! Skratka, ni razmišljanja! To pravim zaradi tega, ker bi tudi sam prav lahko padel v to past, ko bi poročilo, objavljeno v Primorskem dnevniku z zasedanja zbora posamezno včlanjenih ljudi v SKGZ, prebral pasivno, predvsem pa brez neke globlje miselne analize. Je že tako, da stvari v časopisu včasih prebereš povsem mehansko: gre za informacijo, za niti ne neko važno dnevno novico, za zapis o razpravljanju skupine ljudi, ki se interesno prepoznava v programih in načelih SKGZ. Ponavadi bereš te stvari brez nekega pretiranega miselnega naprezanja. Kot poročilo, torej! A moram priznati, da je moje branje iz vrstice v vrstico spreminjalo tempo, prvotno dokaj rutinsko hladno zanimanje je zadobivalo čedalje sunkovitejše čustvene naboje; začel sem se razburjati in ob koncu članka sem časopis sunkoma odložil z naglas izrečeno mislijo: »Ne! Saj to ni mogoče!« Teze, ki so bile na tem srečanju izrečene in so našle kajpak svoj prostor v našem dnevniku, so me globoko ranile in me duševno potisnile v kot! Če bi o njih razpravljala kaka italijanska sredina, me stvar ne bi presenetila. Nasprotno! Imel bi jo za povsem normalno, saj že vsa povojna leta poslušamo zgodbo o tem, da nima smisla, da se tu živeči Slovenci tako zaganjamo v bran svoje identitete. A da tako razmišlja slovenska organizirana sku- pina ljudi, ki se poleg vsega razpoznava v eni izmed dveh zelo množičnih in na terenu utrjenih krovnih organizacij.... Ne! Tega ne bi nikoli pričakoval. Počutim se izigranega: v kot in v neizprosen zaton so postavljena vsa moja prejšnja, zdajšnja, skratka, življenjska prepričanja o tem, da je biti zaverovan v svoje slovenske korenine nekaj lepega. Da je nekaj lepega, če ti je od vedno pri srcu ljubezen do pripadnosti slovenskemu narodu, da si lahko upravičeno ponosen, če si svoje energije - kot pedagog - dnevno usmerjal v mlade in jih prepričeval, da je biti Slovenec nekaj pomembnega, nekaj, kar te kulturno utrjuje, nekaj, za kar se je vselej vredno boriti. A glej protitezo: po mnenju SKGZ taka razmišljanja zaustavljajo in hromijo trezen in odprt pogled v prihodnost. Ta nova teorija odklanja etnično prepričanje o slovenstvu in nagovarja našega človeka, naj se raje spušča v objem nekega širšega, a vendarle anonimnega državljanstva, ki je bolj primerno časom, v katerih živimo in časom, ki so pred nami. Ta teza nagovarja našega človeka, naj se raje preda večjim naprezanjem po rasti celotne deželne stvarnosti in naj ne usmerja svojih energij izključno k napredku in blaginji tu živeče slovenske manjšinske skupnosti. Torej: nič več tako, kot je bilo, ampak vsebinsko bistveno drugače. Odslej moramo živeti brez poudarjenega slovenskega čuta pripadnosti, biti moramo bolj svetovljanski! Vsakdo ima pravico, da razmišlja po svoje in vsakdo je popolnoma suveren, da živi in dela v skladu s svojimi načeli, le da je to pošteno in predvsem prepričano v lastni prav. Te pravice ne kratim nikomur! Vendar se mi zdi, da na javno iznešene teorije o naši pripadnosti, lahko tudi iznesem nekaj kritičnih razmišljanj, glede na to, da se z vsebinami SKGZ niti najmanj ne strinjam! V mojih ušesih, predvsem pa v srcu, mi te teorije izzvenevajo kot tujek in vsekakor ne tako, kot bi morali - po mojem - ti argumenti izzvenevati s strani ene od krov- nih organizacij, ki se že v svojem nazivu opredeljuje za slovensko. Odklanjanje svoje pripadnosti, zakrivanje lastnih korenin in umik iz boja za našo uveljavitev in dnevno potrjevanje našega človeka na teh tleh, ki so zame še vedno slovenska, je v bistvu srčna kapitulacija pred samimi seboj, je zatajitev vsega, za kar so se borili naše matere in očetje. In končno: kakšen smisel ima sploh obstoj vse naše bogate organiziranosti, ki gre od ljubiteljske kulture do športa, od naših medijev in šolstva do gledališča in vsega, kar je povezanega z našim obstojem, če že a priori odklanjamo poudarjeno vidljivost lastne identitete? Kakšen smisel ima materialno podpiranje s strani matice vsega, kar je našega, če vse to nima končnega cilja, ki je lahko samo ta, da zavzeto utrjujemo svoje slovenstvo, svojo narodno samozavest, svoje prepričanje, da je biti Slovenec v Italiji nekaj edinstvenega in da je dnevna konfrontacija dveh kultur nekaj, kar te bogati, nekaj, česar drugi nimajo! Nad tezami SKGZ sem globoko razočaran in jih pravzaprav jemljem kot velik "spodrsljaj'. Kaj vem? Mogoče je šlo za spodrsljaj že v posredovanju teh tez naši javnosti... Upam, da je tako! V nasprotnem primeru, ob morebitnem vztrajanju pri teh teorijah pa mislim, da se mora vsa slovenska javnost le nekoliko zamisliti o vlogi, ki jo želi krovna organizacija SKGZ odigravati med našimi ljudmi v bodoče. Je ta vloga še v sozvočju z načeli, zaradi katerih je SKGZ sploh nastala? Pa še nekaj: velikokrat razmišljamo o tem, kako to, da imamo pri nas kar dve krovni organizaciji in debatiramo o tem, kako je mogoče, da stremljenj obeh ne moremo nikakor združiti v neko celoto! Odgovor je enostaven: SKGZ in SSO sta si zelo različni in si vsebinsko verjetno tudi danes stojita na povsem nasprotnih bregovih. Ob takih glediščih o naši bodočnosti, kot jih iznaša v teh dneh SKGZ, pa si bosta organizaciji prav gotovo na antipodih še veliko let. Ivan Peterlin pisma uredništvu Vitovska med 100 •I I« v* • • • ( najboljšimi vini na svetu V soboto 17. marca je v Corri-re della sera bila objavljena res fantastična novica, da je med sto najboljšimi vini na svetu tudi vitovska od Vodopivca iz Koludrovice in to ne v kakšni vrstici, ki jo je težko zaslediti, ampak v samem naslovu članka, ki je na celi strani časopisa. Enciklopedija vina, ki jo je izdal Lu-ca Gardini, najboljši sommelier na svetu, s svojo ekipo, ki je 15 let sestavljala najboljših 3000 vin in šampanjcev na svetu. Res velik uspeh za Paolota in Walterja Vodopivca, ki sta prišla v sam vrh svetovnih vinarjev, da se lahko kosata s Francozi, Italijani, Nemci in drugimi. Pristala sta na 81. mestu in pustila za seboj enega najboljših vinarjev Italije, kot je Gaja. Tudi za nas vinogradnike Krasa je velik uspeh in tudi za sam Kras, saj sta s svojim delom pripomogla, da nas bodo boljše spoznali in cenili naše vino. Izbrala sta težjo pot do uspeha, saj vajini vinogradi so samo na rdeči kraški zemlji, kot je pravilno, ker drugače ne more biti. Pripeljana zemlja od raznih odpadov ne bo nikdar ovrednotila Krasa. Zato pričakujemo od dežele, da nam omogoči, da delamo vinograde z našo zemljo, kot so jih delali naši predniki. Hvala in lep pozdrav Danilo Lupinc Vertikalizacija slovenskih šol Rad bi povedal nekaj misli v zvezi s članki, ki sem jih v prejšnjih dneh prebral oz. objavil na raznih medijih na spletu. Dragi bralci! Ali res mislite, da se bodo vsi »slovenski izvoljeni«, ti- sti, katerim ste zaupali svoj glas na voliščih, res zavzeli za slovensko šolo in njeno dobrobit? Dokazi so na dlani! Malokdo zavzema za to, med redkimi je Slovenska skupnost. Vsi ostali se s to problematiko strinjajo, ali apatično spremljajo dogajanja, ne zavedajoč se dolgoročnih posledic, ki jih bo utrpela slovenska šola. Tudi Demokratska stranka, vključno z njeno slovensko (!!!) komponento, ki je na volitvah dobila kup slovenskih, naših glasov, »piha na ogenj« verti-kalizaciji slovenskih šol. Ali naj omenim njihova imena? Je to potrebno, ali že veste za koga se gre?!? Vsi trdijo, da bo vse v najlepšem redu, da bodo večje šole nudile kvalitetnejše storitve, spretno pa zakrivajo dejstvo, da bo cel kup ljudi, sedaj zaposlenih, s prvim septembrom 2012 ostalo na cesti! Tudi kvaliteta bo »šla po vodi«, ker večja šola ima drugačne parametre povezane s številom zaposlenih, ti pa so odvisni predvsem od števila dijakov, ki šolo obiskujejo. Ver-tikalizirana, torej večja šola, bo imela zaradi teh parametrov manj zaposlenih. Torej odpadla bodo rav-nateljska mesta, na cedilu bodo ostali vodje uprave, osebje zaposleno v tajništvih, da o pomožnemu osebju sploh ne govorimo! In s tem bomo avtomatično na škodi, v zameno pa nič, niti prebite pare! Enostavno hlače dol in amen! ...in to mimo zaščitnega zakona, londonskega memoranduma, zdrave pameti, itd. Predlagam, da se vsi tisti, ki bodo ostali prvega septembra na cesti, podajo na dom ta pravih "slovenskih izvoljenih" po vsakdanji kruh. Igor Poljšak 22 Četrtek, 22. marca 2012 AVTOMOBILI / mitsubishi - Uradno so ga predstavili letos v Ženevi Tretji rod outlanderja bo k nam prišel konec poletja Na voljo dvo- in štirikolesni pogon - Izbira med 2-litrskim bencinarjem in 2,2-litrskim turbodizlom Dobro desetletje po predstavitvi prvega »križanca« outlanderja je Mitsubishi na ženevskem avtomobilskem salonu predstavil tretjo generacijo tega modela. Za sedaj ga izdelujejo na Nizozemskem, spričo slabe prodaje v Evropi pa bodo nizozemsko tovarno konec leta zaprli. Mitsubishi je napovedal, da bodo tovarno prodali za simbolično ceno 1 evra, pod pogojem, da novi lastnik zagotovi plače uslužbencem. Tovarna je bila zgrajena leta 1991 v sodelovanju z Volvom in nizozemsko vlado, deset let kasneje pa so Japonci samostojno nadaljevali pot in v njej proizvajali colta ter outlanderja. Po upokojitvi colta v letu 2010 je na proizvodnih linijah ostal le še outlander. Tretji rod outlanderja, ki je približno tako velik kot prejšnji, sledi Mitsu-bishijevi oblikovni filozofiji, ki jo lahko strdimo v tri besede »trdna, varna, preprosta« oblika. Ta videz se nadaljuje tudi v notranjosti avtomobila, kjer takoj padejo v oči kvalitetni materiali, z armaturno ploščo, ki je oblikovana tako, da izboljšuje koncentracijo voznika, čemur pripomorejo oblazinjeni ergonomski volan, prikazovalniki z visoko ločljivostjo in pregledno armaturno ploščo. Evropejci bomo lahko izbirali med dvema varčnima in ekološkima motorjema (ne glede na vrsto pogona 2WD ali 4WD): 2.0 litrskim bencinskim MIVEC ali 2.2 litrskim čistim dizelskim MIVEC motorjem (oznaka MMC motorja 4N14). Na voljo bo tudi sistem Auto Stop & Go, pa tudi popolnoma nov 6-stopenjski samodejni menjalnik.Novo japonsko vozilo bo opremljeno tudi s sistemom za okolju prijazno vožnjo, ki opozori voznika, kdaj vozi z največjo učinkovitostjo. Tako lahko voznik prilagodi vožnjo največji učinkovitosti in zmanjša porabo goriva. Prodaja novega outlanderja se bo začela letos poleti, in sicer najprej v Rusiji, zahodna Evropa pride na vrsto pozno poleti, komaj potem bodo na vrsti uradne predstavitve na Japonskem, Kitajskem in Severni Ameriki. V Evropi bodo že leta 2013 izkoristili možnost vgradnje v vsestransko arhitekturo Outlanderja plug-in hibridni pogonski sistem, ki poganja njihov električni avtomobil. Ko bo nameščen v outlander, bo Mitsubishijev plug-in hibridni pogonski sistem EV zagotavljal dolg doseg in zelo nizke emisije CO2, podobno kot pri konceptnem vozilu MiEV II (doseg večji od 800 km in cilj emisij CO2 pod 50 g/km). volvo m i • • v v • Švedi iščejo partnerja za razvoj malega avta Volvo intenzivno išče partnerja, ki bi pomagal razviti platformo za novi mali mestni avtomobil. Po ločitvi od Forda in združitvi s kitajskim Geelyjem je Volvo ponovno zaživel, saj so zaključili z razvojem platforme za vozilo C segmenta, kot tudi z razvojem nove družine štirivaljnih motorjev. Zmanjka jim pri razvoju platforme za male avtomobile, zato viri blizu tovarne navajajo, da pri Volvu ne bi imeli nič proti, če bi novi partner prevzel tudi del finančne odgovornosti pri celotnemu projektu. Zanimivo je slišati govorice, da v tej zgodbi vidijo kot možnega partnerja prav italijanski Fiat, ki je nekako vedno pripravljen na sodelovanje. Italijani se trenutno dogovarjajo z Mazdo in Suzukijem za razvoj alternativnih pogonov, še prej so izpadli iz igre za povezovanje s koncernom PSA, ki se je raje povezal z ameriškim General Motorsom, zato je povsem logično, da bi se Marchionne zdaj začel intenzivno pogovarjati s Švedi. Če seveda Švedi ne bi predlagali tudi finančnega sodelovanja, na kar je Fiatov šef notorično alergičen... Stran pripravil Ivan Fischer priznanje - Novinarji prvič nagradili električni avtomobil Opel ampera in Chevrolet volt proglašena za evropski avto leta 2012 Opel ampera in chevrolet volt sta zmagala v izboru za »Evropski avto leta 2012«. Zmago jima je podelilo 59 avtomobilskih novinarjev iz 23 evropskih držav. S tem so nagradili inovativnost vizije mobilnosti prihodnosti General Motorsa. Avtomobilski novinarji so prvič nagradili avtomobil z električnim pogonom. Opel am-pera/chevrolet volt sta bila nesporna zmagovalca s 330 točkami pred VW upom (281) in ford focusom (256).Prvič v zgodovini je žirija končno odločitev razglasila na mednarodnem salonu avtomobilov v Ženevi. Opel je prvi izdelovalec avtomobilov, ki je na evropske ceste pripeljal električni avtomobil s sistemom podaljšanega dosega. Kolesa ampere so v vseh razmerah vedno gnana z električnim motorjem. Doseg vožnje, ob polnih akumulatorjih in odvisno od terena ter temperature, je od 40 do 80 kilometrov izključno na električno energijo, torej brez izpustov. Za daljše relacije je vgrajen še bencinski agregat za proizvajanje električne energije, kar omogoči podaljšanje dosega, dokler ne zmanjka bencina. crossover - Zadnji dosežek indijske firme Tata Zračna »aria« z aprilom • i • ■ v • v v prihaja na italijansko trzisce Aprila bomo na naših cestah lahko občudovali zadnji dosežek indijske firme Tata: sedemprostorni crossover bo na voljo z 2.2-lirskim turbodizlom (150 CV) in s štirikolesnim pogonom. Zanimiva je tudi cena: aria bo kupce veljala manj kot 22 tisoč evrov. kriza - Prodaja Renaultovih modelov pada Novomeški Revoz odpušča delavce Kriza, ki je zajela skoraj ves avtomobilski svet, je zarezala tudi v novomeško tovarno, v kateri izdelujejo manjše Renaulto-ve modle. Zaradi manjših naročil, ki so posledica padanja evropskega avtomobilskega trga, bodo v Revozu konec aprila ukinili polovično nočno izmeno in hkrati odpustili 331 delavcev. Ker razmere na trgu še vedno ne kažejo na izboljšanje, so primorani sprejeti dodatne ukrepe za prilagajanje obsega proizvodnje, da bi zagotovili nemoten proizvodni proces, in sicer zaustavitev polovične nočne izmene predvidoma 26. aprila 2012. S tem ukrepom Revoz zmanjšuje število zaposlenih za 78 zaposlenih za določen čas in za 54 za nedoločen čas. Istočasno zaradi zaustavitve nočne izmene preneha potreba po 199 napotenih delavcih prek agencij. Nočna izmena v Revozu obratuje od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twin-ga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih celo presegli proizvodni rekord (leta 2007 200.164 izdelanih vozil in leta 2009 212.860 izdelanih vozil), med drugim torej tudi v kriznem letu 2009, ko se je večina tržišča borila z občutnim padcem naročil. Do krajše prekinitve nočne izmene je prišlo le konec maja 2011, in to zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica naravne nesreče na Japonskem. Ob ponovni vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra 2011 so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati še v začetku leta. Trenutno pa ugotavljajo, da pogoji za nadaljevanje polovične nočne izmene niso izpolnjeni, zato jo morajo žal prekiniti. Ker je v kriznih razmerah še toliko bolj pomemben nadzor zalog izdelanih proizvodov, bodo konec marca proizvodnjo zaustavili za 3 dni ter si tudi s tem prizadevali zagotoviti nadaljevanje proizvodnje v dveh izmenah in pol še v aprilu. Revoz bo v prihajajočem obdobju obratoval v dveh izmenah. Kot pa je znano, trenutno potekajo intenzivne priprave na projekt novih vozil, ki so načrtovana znotraj partnerstva med zvezo Renault-Nissan in nemškim Daimlerjem ter jim čez približno leto in pol obetajo ponovno zaposlovanje. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. marca 2012 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Morski lev 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole MEDIC f j 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il gio-vane Montalbano 23.25 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.00 Nočni dnevnik in Focus 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok.: In Italia 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nad.: CentoVetrine 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 7.00 Risanke 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Nan.: Hawaii Squadra Cinque Zero 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Resn. show: L'isola dei famosi 9 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resn. show: L'isola dei fa-mosi 9 (v. N. Savino) 0.10 Dnevnik 0.25 La Storia siamo noi 1.20 Dnevnik Parlament ^ Tele 4 La 7 21.05 Nan.: Medium 21.50 Nan.: Law & Order - I due volti della giustizia 23.25 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre 0 u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 10.50 Dok.: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life 16.30 Film: Nick mano fredda (dram., ZDA, '67, r. S. Rosenberg) 18.30 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Deja vu - Corsa contro il tempo (akc., ZDA, '06, r. T. Scott, i. D. Washington) 23.55 Film: Formula per un delitto (triler, ZDA, '02, r. B. Schroeder, i. S. Bullock) 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.35 Kratki dok. film: Nekega dne (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.25 Dok. feljton: Zlati tep-tači (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 Turbulenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babi-lon.tv (pon.) 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.15 Minute za jezik (pon.) 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.301.00 Slovenska kronika 20.00 Referendum 2012 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Dok. film: Intimne izpovedi 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.45 Dobro jutro (pon.) 14.50 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 16.30 Mladi virtuozi 17.40 Mostovi - Hidak (pon.) 18.10 Evropski magazin 18.25 Univerza 18.50 Glasbena oddaja 19.50 Žrebanje Deteljice 21.20 Nad.: Restavracija Raw 22.15 Nad.: Irene Huss - Stekleni vrag (pon.) 23.45 Zabavni infokanal {T Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 8.00 16.00 Poročila Tvsl 9.00 Mandatno-volilna komisija, prenos 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Dnevnik Tvs1 15.00 Globus (pon.) 16.00 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Prava ideja (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-mejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 21.10 Variete: Le Iene Show (n. Enrico Lucci) 0.40 Nan.: Californication 7.00 Dnevnik 7.2516.00 Dok.: Piccola grande Italia 7.55 14.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.35 Nan.: Maria Maria 10.30 Koncert: Voci dal Ghetto 12.10 Aktualno: Salus Tv 12.25 Aktualno: Tg Agen-parl 12.40 22.35 Rotocalco ADNKronos 12.55 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 15.45 Videomotori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Dok.: Luoghi magici della Terra 19.35 Dnevnik in športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Autopsy (triler, r. A. Gierasch, i. R. Patrick) !|l! EfFE^PI ÍNf£R,N€ LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 2.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.3018.00 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: 5 per la gloria (vojna, ZDA, '64, r. R. Corman, i. R. Vallone) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.55 1.10 Variete: G'Day La7 alle 7 19.25 1.40 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 14.30 Effe's Inferno 15.15 21.45 Avtomobilizem 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Dok. odd.: City Folk 16.30 Dok. odd.: Cordova-do 17.00 Alpe Jadran 17.25 Potopisi 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Dok. odd.: Maddalena 20.30 Film: Zapuščina Henryja Russella 22.15 Kino premiere 23.20 Minute za... 23.55 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (resnič. serija) 12.05 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 16.40 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Film: Lepotica pod krinko 2 (ZDA) 22.10 24UR zvečer, Novice 22.40 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.25 Nan.: Chuck Kanal A 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Šef pod krinko (dok. serija) 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Slepo zaupanje (ZDA) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Pacifik (ZDA) 22.45 Film: Frost (ZDA) 0.30 Top Gear (avtom. serija) 1.30 Love TV 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti. 7.05 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pri-pr. Vida Valenčič), gost oddaje prof. Janez Penca; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček (pri-pr. France Brvinc); 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič - Olive in sol, 8. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euro-regione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Vinko Möderndorfer: Limonada slovenica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kroni- ka; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 22. marca 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Afriški anticiklon se širi proti severu do Alp medtem ko blagi ciklon, prisoten nad Španijo se premika proti Franciji in bo verjetno naknadno zajel tudi Italijo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 18.20 Dolžina dneva 12.16 Nad večjim delom Evrope in našimi kraji je območje visokega zračnega tlaka. S šibkim zahodnim vetrom doteka k nam suh in topel zrak. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.17 najnižje -44 cm, ob 10.04 najvišje 35 cm, ob 15.56 najnižje -43 cm, ob 22.22 najvišje 51 cm. Jutri: ob 5.12 najnižje -44 cm, ob 11.06 najvišje 22 cm, ob 16.28 najnižje -26 cm, ob 22.51 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh.....80 Piancavallo..............- Vogel..................40 Forni di Sopra...........- Kranjska Gora...........- Zoncolan..............45 Krvavec................75 Trbiž...................50 Cerkno................50 Osojščica..............45 Rogla..................80 Mokrine...............86 Mariborsko Pohorje . .40 Podklošter..............- Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . .40 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 3/16 CELOVEC O 1/16 TOLMEČ O 4/22 TRBIŽ O 1/18 O 0/13 KRANJSKA G. ČEDAD O •i-Y VIDEM o 6/22 (i Sr6 5/23 ^ O PORDENON O TRŽIČ 5/15 _ O KRANJ O 5/14 S. GRADEC CELJE 6/16 O MARIBOR O 5/16 PTUJ O M. SOBOTA O 3/17 6/22 8/23 8/20 O W LJUBLJANA GORICA rt 3 N. GORICA 4/17 N. MESTO 6/17 GORICA O „,,„ POSTOJNA O ^ O 2/17 —--- _ _ „ KOČEVJE < .. > TRST _ O «Či. PORTOROŽ O ^ CRNOMELJ 7/19 r ^ ^ UMAG OPATIJA , REKA 7/19 ZAGREB 5/18 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Nebo bo jasno do rahlo oblačno. Zjutraj bo na obali ter na Povečini jasno bo, zjutraj bo lahko ponekod po nižinah zahodu pihala rahla burja, popoldne pa bo na obali zrak megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka hladnejši. burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, ob morju 7, najvišje dnevne od 18 do 22 stopinj C. O GRADEC 3/18 TOLMEČ O 3/21 TRBIŽ O 0/18 O 0/13 KRANJSKA G. CELOVEC O 1/17 O TRŽIČ 6/16 c( .. h VIDEM o 4/22 O PORDENON 5/21 ČEDAD O 5/21 O KRANJ O 6/16 S. GRADEC CELJE 8/18 O MARIBOR O 5/18 PTUJ O M. SOBOTA O 6/19 O N. GORICA O LJUBLJANA 4/19 POSTOJNA O 2/16 KOČEVJE - O ČRNOMELJ N. MESTO 4/19 O .___ ZAGREB 6/19 O REKA 6/17 (NAPOVED ZAJUTRI ^V spodnji ravnini in na obali bo nebo jasno. V gorah bo zju- V sosednjih pokrajinah bo delno jasno z zmerno oblačno- traj jasno, popoldne pa spremenljivo z možnostjo dežja stjo. Ponekod po nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne proti večeru v Karnijskih Predalpah ter v Karniji. Veter bo megla ali nizka oblačnost. rahlo zapihal. PrStotf mm ava Vrt, park, urbano zelenje, ekologija, življenje na prostem URNIK: petek, sobota in nedelja 10.00 - 20.00 t VSTOP PROST prireditelj v sodelovanju z Udine^Fiere j§St J Comune V, Jr di Gorizia Udine e Gorizia Fiere SpA i iS» PARCO ^TTTTTIP AT TJ r LULi URflLB GORIZIA ^^ Camera di Commercio ' FffuH L>n.r ■. 4 '□ Sejem Pollice Verde se bo nadaljeval v soboto, 31. marca in nedeljo, 1. aprila s Praznikom pomladi v središču mesta