GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE jffo 3. štev. 594 - Gena 10 lir - 8 jugollr - 5 din Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST nedelja, 18. mafa 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PLAZZA GOLDONI 8t 1 - i. Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo SIAU POZIVA SLOVENCE TRSTA IN OZEMLJA, NAJ ŠE BOLJ UTRDIJO ENOTNOST OF, KI EDINA LAHKO ZAŠČITI NARODNE PRAVICE SLOVENCEV V BRATSKI POVEZANOSTI Z ITALIJANSKIMI DEMOKRATIČNIMI MNOŽICAMI V OKVIRU SIAU. V ITALIJI IH V FRANCIJI vodi reakcija z oporo iz inozemstva go-nio proti naprednim demokratskim silam italijanska kriza pomeni poskus »koncesije" zunanjemu pritisku jel ta’ — Nltti ie danes spre-To°ii J? . komunistične stranke etnmi taJnika socialistične SPretei c Nennija' Popoldne pa je Uiniia aragata’ Qualunquista Gian-Stranii ^odstavnika demokratične telta h dela Moleja in vodijo aemokristjanske parlamentar-ne skupine Gronchija. ieloM ,Je danes izjnvil, da želi so-Hes • ? solidarnosti vseh. Da- - Je nujno urediti finančno in ttora arSk° vPrašanje in pri tem p™30 Pomagati vsi. razgovoru z Nittijem Je To-kriza . lziav'i’ da so bili od začetka rala 70tnunisti mnenja, da bi me-Blavn.^rs.žanska demokracija kot svoi aa-lca v skuPšeini c art„ u.ea člana za sestavo nove Ker pa niso smatrali demo- ti sv~, ®^ran_ka v skupščini določi-Made. ki-gii . “ aunturan uumu- tomnp Ltega za 'Potrebno' ^ Pri-tao vtrT g iatti> misHm, da nima-4oi|f0 S upirati se, da mož z - demokratično tradicijo in ostjo, kakor je Nitti, skuša nUien-fSeClanj'0 krizo- Imamo svoje via bo 't lahk0 sestavi program, i nuaijo novin upov irancosai reak-ltatifn.Za?ovolJil tudi levico. Socia- | ciji in njenim inozemskim navdiho- Proti ?^0t' nikomur, posebno pa | rodne neodvisnosti in svobode. »iu ‘Nittiju. Po njegovem mne- Spremembe v Ramadierovi vladi Nltt' . v IlJCgCJ k; tj0 1 lahko sestavi program, | nudijo novih upov francoski reak-zadovoljil tudi levico. Socia- ciji in njenim inozemskim navdiho-a stranka pa postavlja edini * valcem. Spletke znanega reakcio- ITALIJANSKA KRIZA Slabosti italijanskega gospodarstva in tuji vplivi Belo hišo, dokazujejo, da skuša mednarodna reakcija izvajati pritisk na Francijo ter odvrniti njeno notranjo in zunanjo politiko od pravih interesov francoskega ljudstva in mednarodnega miru. Mednarodna banka za obnovo, kjer imajo ZDA glavno mesto, je dovolila Franciji posojilo 250 milijonov dolarjev. Ameriški tisk v ničemer ne skuša prikriti političnega pomena tega posojila. Mednarodna reakcija skuša izrabiti sedanje gospodarske težkoče v Franciji v svoje namene, francosko delavstvo pa je odločeno, braniti svoje pridobitve. V zvezi z ostavko De Gasperije-ve vlade v Italiji piše list, da je ta ostavka rezultat spletk italijanske reakcije, ki je v zadnjih dneh ne umorno delovala v tem pravcu. Monarhistične in neofašistične stranke so skupno z desnim krilom krščanske demokracije z vztrajnostjo zahtevale «prelom z levico» ter izločitev socialistov in komunistov iz vlade. V Italiji kakor v Franciji so to kampanjo vodili z oporo iz inozemstva. Nova italijanska kriza predstavlja poskus ((koncesije* zunanjemu pritisku in dokaz nove ofenzive reakcionarnih krogov proti demokraciji in proti preporodu Italije na demokratični osnovi. Italijanske demokratične stranke, ki so v zadnjih letih prestale težke izkušnje, kljubujejo tej ofenzivi v enotni fronti, ki uživa podporo večine italijanskega ljudstva. Trst in zaledje Dunajski list «Die Presse» poroča, da je tarifna konferenca-, ki je bila na Dunaju, v načelu sklenila uvedbo začasne jadranske tarife za tranzit blaga iz Avstrije in Češkoslovaške i smeri Trsta. Konference so se udeležili predstavniki Avstrije, Češkoslovaške, Svobodnega tržaškega ozemlja in Italije. Preučitev podrobnosti so poverili odboru izvedencev omenjenih držav. Madžarska splošna kreditna banka, ki ima sedež v Budimpešti, je odprla v Trstu podružnico. je pred svojo ostav-«žioa no/ da n;egova vlada ne ,,!a dot>nre^nesa zauPania in ni■ stoj gQ * moči, aa bi izvedla l’° k, (2spodQrsfci program. Goto-nt De GasVerijeva vlada *to;; 0 nikakšne jasne smeri v ‘ je °nS,Po?arsJci politiki in da 7e flrjl Ul* ffasPoffa a b0^ troditi po samem ta čiia cm razvoju, kakor da ^taiimiSaVla vPlivato nanj z od-)-• Ukrepi, Proti jasni liniji, 10 bister Zakteval bivši finančni če pobj- ^coc*marro, bodisi gle-°ije a;/ajtaa inflacije in špekula- h, ali ančn, glede reforme vsega Sijali311 postavania- so se uve-cs», j., vplivi konservativ- la °^e;o zaščititi interese iiTg : tem časom čedalje " 1 tabori0vaia in danes je treba le 0]r n.em tr9u Plačati za do- 'n Za 800 Ur, za funt 2350 i»JCarski frank 230 lir. Te-austr n«d( ■aru a rijskih podjetij so ne- ■/o včasih kar za je viden 'aupanja do denarja. To . adnjen, .. Slične lem iasu k°že tudi v trert^ kuP°vanfu blaga stal-% n°sti, zlatnine, pohištva a davnih financ se ne ^ ur- Primanjkljaj v držav-^n° 2 lf!^Uriu narašča za pri- i lf(J| ---------- Urtln° slabo kaže. Po u-računajo, da bo ?4ifa«0t, clala okoli 25 do so j Zhaša S °tov Pšenice, medtem Jlek n-, v normalnih letih pri- j? uoto^Tnino 60 da 70 milijo-v eta t.01,5 1,2 milijonov garali n mdans,ci okolici, kjer PoSei-n;e°r««i 4000 ha z ozimi- Milijardi dnevno. 30 - a0P°iia> bo pridelek 0h3ki, v' % manjši kakor je bil ?8t Itai)P30rnii Ita-liji ovira suša Qtne ■ kar V ro«e se»u ^“r io Povzročilo skok it° nČUg0n 800 na 1000 lir-i>ouhn*kec,am razvoju celotnega h-1 lasno gospodarstva do-8». ^0 r*9°VQri ie okolnost, da t^ne, v. tačunu socialistične Platno l6, m v °spredje v l 5on „,.,.ri2e> Potrebno Italiji ie, Posoj^lii0n°v dolarjev letne- ‘ Zr, tj ;n to za dobo štirih Hiurs ’ «cn kl naj dok V Hršega Progra-i . končno reši italiian- ^keS°sP°darstvQ *r%b drugih ‘iti reši italijan-iz kronične ,, nevnrl, ' Prilikah smo pod-»o, *. ki se gosPodarske po-o- taiia, k plra na mednarodna ‘^,y.Semstva^naeVlia V od*™0** tQllVeč tuai n n° Samo zunanjo, :rec scga,° vpavi Kako naaie!'i0 P°mko dr- tasn? Sedan. odnosno ZDA na J<2 ,CTize v Italiji, bo 4»h» . Pokaznin 7 v nalm’ b0 oni r‘čani — . e bodočnost. So5t^i ZTra\brez h. u Dno#.. . Ud 2a mmm da za svoja po-"*\J g —•VVl/jle pogoje K,P°Htičn^arskcga- temveč s So KZa°larskaa *noio^ Knkor t)«. N r hje"11 svoje L Posojila Grčiji in PraPaHtične „ določene zttna-Sojii 9otoi)0 a>ncnc. tako imajo $ r ^se{’da je daliji. Kdo bo "i*l’je rn,“V,Slui°j tako na- ske9 *larsharki ZUnanji mi-Sos'«niS Spre1el italiian- archianija na «40 minutni razgovor o gospodarskih vprašanjihn prav v času, ko je italijanska vladna kriza odprta. Tarchiani, ki je dejal, da se je Marshall pokazal selo naklonjenega nasproti italijanskim zahtevam, je imel za potrebno izjaviti, da ni z ameriškim zunanjim ministrom govoril o italijanski vladni krizi. Posebna italijanska delegacija sondira teren v Washingtonu za nove kredite, medtem ko odposlanstvo ameriške Izvozne in u-vozne banke proučuje v Italiji stanje italijanske izvozne industrije, ki ji je banka v načelu Odobrila posojilo loo milijonov dolarjev. Po poročilu nekega italijanskega gospodarskega lista, so v italijanskih vladnih krogih izjavili, da bo ameriška banka v stalni zvezi z italijanskimi industrijskimi podjetji, ki jim bo dala posojilo, da bi lahko nadzirala, v kakšne namene bodo podjetja porabila ameriški denar. Pod tem pogojem je Izvozna in uvozna banka pripravljena dati nekaj dolarjev več. Monfgomery o miru London, 17. (AFP) — Maršal Mont"omery je izjavil, da nasprotuje prehitri sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo v sedanjih okoliščinah. Dejal je, da je bil v vojni glavni sku-pni smoter zmaga, ki pa so jo dosegli šele v šestih letih. Organiziranje miru je ravno tako važno. V dveh letih je bilo mnogo napravljenega, je dejal Montgo-mery. Po mojem bi bilo bc-lje čakati še nekoliko, da dosežemo trajni mir, rajši kakor v naglici pripraviti nestalen sporazum. Soclaldemokratične stranke zborujejo v Budimpešti Budimpešta, 17. (AFP) — Danes se je v Budimpešti začela konferenca socialdemokratičnih strank srednje in južnovzhc-dne Evrope, ki ji prisostvujejo češkoslovaški, poljski, bolgarski, romunski in avstrijski delegati ter angleški, holandski in italijanski opazovalci. Glavni tajnik madžarske socialde-mokratične stranke Szakassltz je v otvoritvenem govoru med drugim izjavil, da vsi socialisti računajo na moralno silo, ki jo predstavlja ZSSR za uspeh socialističnega gibanja. Avstrijski delegat je med drugim govoril o jugoslovanskih zahtevah do Koroške in izjavil, da želi biti Avstrija most med Vzhodom in Zapadem. Maršal Tito sprejel francoske znanstvenike Beograda 17. (Tanjug) — Maršal Tito je danes sprejel francoske znanstvenike Andreja SoIleya, Hen-ry-ja Bernarda, Marcela Prenana in Georgesa Tessiera. Brzojavka nemške mladine mladini FLRJ Beograd, 17 (Tanjug) — Glavni svet svobodne nemške mladine je p-oslal glavnemu odboru ljudske mladine Jugoslavije brzojavko, v kateri izjavlja, da jih je njena pomoč ob priliki petega svetovnega mladinskega tedna zelo razveselila in da jim je pozdrav junaške jugoslovanske mladine dal novo spodbudo za zgraditev demokratične Nemčije. Včerajšnja seja komisije za Avstrijo Dunaj, 17. (AFP) — Komisija za pogodbo z Avstrijo je davi preučevala angleški in ameriški predlog glede kompetenc izvedencev. Na koncu seje je ameriški delegat prdložil nov načrt, v katerem so bjli upoštevani ugovor; drugih delegatov. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne. Spomenica o Ljudskem v Gorici domu ii. Kako se je doma polastila fašistična stranka Po rapalski pogodbi je bila Goriška z Gorico priključena k I-taliji. S tem se pričenja tragedija in mučeniška pot naše narodne manjšine, ki ji podobne ne najdemo nikjer drugje v Evropi. Italijanske oblasti, zlasti pa ko se je te oblasti polastila fašistična stranka, so pričele z načrtnim zatiranjem vsega slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja. Naši denarni zavodi so bili likvidirani, zadruge so zapirali, prosvetnega društva, pevski krožki, sokolska društva so bila prepovedana. Prosvetna zveza je bila nasilno razpuščena, predavanja y NOVA GRŠKA IZZIVANJA Monarholašisiična vlada pošilja na albansko mejo preoblečene vojake, ki streljajo na albanske straže -Nove usmrtitve in smrtne obsodbe partizanov Atene, 17. (Tass-AFP) — Grški parlament ni razpravljal o predlogu monarhističnih poslancev glede zastopstva komunistične stranke v parlamentu. Predsednik vlade Maximos je obrazložil, da bi ukinitev komunistične stranke komplicirala borbo proti demokratični armadi. List «Elefteria» piše, da je vlada odbila predlog monarhistov, ker je dobila taka navodila od anglo-ameriških krogov v Atenah. Ti krogi smatrajo, da bi ta ukrep dokazal, da je vlada protidemokratična prav v času, ko prejema pomoč iz Amerike. Razen tega menijo ti krogi, da to ni potrebno, ker že po dosedanjih zakonih lahko preganjajo najaktivnejše komu-n;ste, kar .potrjuje tudi fašistični list «Ethnikos Kirikoss, ki pravi, da bi bil to luksus. Uradno javljajo, da so izvršili smrtno kazen nad petimi partizani, ki so jih bila obsodila na smrt vojaška sodišča. Drugih 300 partizanov bo prišlo pred vojaško sodišče v Trikati. Vojaško sodišče v Kozani je obsodilo še dva partizana na smrt in ono v Larisi šest. Minister za javno varnost Zer-vas je tožil urednika komunističnega glasila «Rizospastiss> Mane-sa, češ da je širil lažne vesti. Ma-nes je bil obsojen na kazen 200 000 drahem in na osem mesecev zapora. Albanski list «Luftetari» poroča o stalnih izzivanjih monarho-faši-stov na albanski meji. Navodila za izzivanja dobivajo od vlade iz A-ten, katera zopet dobiva navodila od svojih delodajalcev, kar dokazuje držanje anglo-ameriških delegacij v preiskovalni komisiji. Ti dve delegaciji sta si izmislili ustanovitev stalne podkomisije v Solunu, da bi se na ta način vmešali v balkanske notranje zadeve. To doka.auje, da predstavlja morarho-fašistična Grčija nevarnost za mir na Balkanu. Zaradi tega bi moral Varnostni svet podvzeti potreb- ne korake, da prenehajo izzivanja atenske vlade. Grška vlada prikriva na vse načine svoja izzivanja proti Albaniji; zaradi tega pošilja na mejo preoblečene vojake z orožjem, ki streljajo prot* albanskim stražam, Albanci pa se ne dajo izzivati. Na povratku s konference inter-parlamentarne unije v Kairu, je Mihail Karoly izjavil dopisniku «Szabad Nep», da je obiskal Grčijo kot navaden turist. Ugotovil je povsod veliko bedo in nedosegljive cene ter veliko tujih vojakov. General Tsakalotos pri vladnem glavnem štabu govori o oblcrože-vanju partizanov v Tesaliji in o zajetih partizanih, kar je dokaz, da se borbe povsod vodijo z nezmanjšano silo. Ogorčene borbe se vodijo tudi na otoku Kreti. Zaradi odhoda predsednika ZDA Trumana v Grandview, kjer ima bolno mater, se bo podpis zakona o posojilu 400 milijonov dolarjev Grčiji in Turčiji odložil za nekaj dni. MIROVNA F>OOOPBA DOLOČA: „...the town o! Salcano which it leaves in Yngoslavia“ (mesto Solkan, ki ga pušča v Jugoslaviji) «Razbijamo si glavo, kako bo» mi je dejal kmet iz Solkana, ko sva začela govoriti o razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo. «Vsi solkanski kmetje imamo zemljo preko železnice in zato nas skrbi. Ali veste, kaj pomeni, če ostane kemt brez zemljet To je prav tako kot bi drevesu odžagali korenine...)) Naštel mi je nekaj kmetov, ki imajo svojo zemljo na solkanskem polju: «Komelj ima tam vso zemljo, Guškov Viž in ima pet kosov jpolja, nadalje Marko, Lojze Jurjcv, Bašin z Vode, Drejca Jugov, no, kaj bi našteval, prizadeti smo vsi solkanski kmetje!* Na polju sem našel še Bašina z Vode. Kopal je na njivi. Cim sem mu omenil o Ameriki m danes vedno mogoče. Dejal je, da je prišel v Jugoslavijo, da izdela dokumentarni film, ki bo imel namen pobijati laži, ki jih sedaj širijo o Jugoslaviji. Gottwald častni član sokolskega zleta Praga, 17. (Tanjug) — Predsednik češkoslovaške vlade Klement Gottwald je bil Imenovan za častnega predsednika češkoslovaškega sokolskega zleta, ki bo v Pragi. Popust za tujce na železnicah ČSR Praga, 17. (IMPRESS) — Češkoslovaško ministrstvo za komunikacije je dovelilo za leto 1947 25% popust v tretjem razredu ter 33% v prvem in drugem razredu potniških brzoviakov za inozemske potnike. Svetovno poslanstvo slovanskih narodov Na dan novega leta 1947. sem staj ob Prešernovem grobu v Kranju. Nagrobnik je visok, pri. prost steber; nič več. In vendar je Prešeren največji Slovenec! Na Istem grobišču sem videl dosti, dosti velikih, dragocenih spomenikov, pod marsikaterem, da, pod večino teh predragocenih nagrobnikov so pokopani smrtniki, ki jih razen bližnjih sorodnikov ter majhnega kroga znancev nihče ne pozna. Imajo dragocene spomenike, ker so imeli dosti denarja, Prešeren pa, naš velikan, je bil in je umrl ubog. To dejstvo mi je dalo misliti, veliko misliti: duševni velikan_____ skromen spomenik, duševna ničla — gospodski spomenik. To je ena izmed značilnosti zahajajoče dobe kapitalizma. Ob grobu sem še naprej mislil in se spominjal časov, ko sva z materjo (rodila se je pred 97. leti) sanjala o slovanstvu ter ponavljala Prešernov stih «Največ sveta otrokom sliši Slave». Kako navdušena Slovanka je bila mati, morejo pričati vsi številni Slovenci in Jugoslovani, ki so jo poznali. Kadar koli je stopil v na. šo hišo Hrvat, Srb ali Ceh, je mati posnosno, z vsem čustvom poudarjala: «Mi smo bratje, zato se moramo spoštovati in ljubiti. Ce ne bomo složni, nas bodo zvijačni sosedje do konca poteptali*. Takšna je bila mati v družbi. Ko pa sva bila na samem, je mati otožno govorila: «Sinek moj, rada bi da bi bili Slovani složni. Pa smo tako razbiti. Hrvat proti Srbu, Srb proti Hrvatu. Tudi Bolgari in Srbi so sprti. Rusi in Poljaki se obnašajo kakor pes in mačka. Poljaki zatirajo Ukrajince. Sinek moj, kaj bo zmerom tako? Nas je ko listja in trave, pa ne pomenimo nič. Ce bi bili enotni, bi nas vse spoštovalo. Zdaj pa nas vse zaničuje. Latv so celo skovali za nas zaničljivo besedo «ščavi». Ali bo kdaj bolje? Tako sem žalostna. Kdaj bo bo-Uje? Kaj ni Prešeren rekel, da bodo Slovencem sijale milejše zvezde?* Tako sem ob Prešernovem grobu obujal spomine na mater. Bridka žalost me prešine Tedaj sem se ozrl. Zagledal sem nagrobnik pesnika Simona Jenka. Spomnil sem se, da je tudi on iinel — kakor moja mati — ponosne in žalostne trenutke, ko se je spominjal usode Slovanov. Kadar je pomislil, koliko nas je, tedaj je zaželel, da bi bili močni in ugledni. Takr&t je zapel: Ena nam je očetnjava, ena misel naj nas vlada od Trstd, do Carigrada. Ko pa je pomislil na našo brez-pomembnost, je tožil: Bridka žalost me prešine, ko se spomnim domovine, vsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane. Simon Jenko je vedel, da so nam ponemčili večino Koroške, Štajerske, Nižje in Gornje Avstrijsko, Solnograško, del Tirolske. Ko Je pomislil, da Je bila Nemčija tja do Rujane (Riigen) slovanska, a je zdaj vsa pottij-čena, je otožno zapisal: Kjer koli sonce sije tod, naš nekdaj je prebival rod. Sedaj tod tujec širi se, ošabno sam šopiri se. Premehki pač mi bili smo, da zemljo mu pustili smo. Tedaj pa je nasilnik naš v jarem svoj upognil nas. Sioga jačt, nesloga tlači Prav je imela mati, ko je tožila, kako smo Slovani med seboj sprti. V carski Rusiji so Rusi neusmiljeno zapirali Poljake. V avstroogrskem cesarstvu so bili Slovani sicer v večini, Nemci v manjšini, vendar so Nemci v skupščini vselej zmagovali. Zakaj? Ker Slovani, to je Poljaki, Cehi, Hrvati in Slov<«ci niso bili složni. Nemci so umeli Slovane ločiti. Nemci so se skrbno držali rimskega reka: sDivide et impe-ra!». Razdvajaj in boš vladal. «Kadar boli je y dunajski skupščini šlo za kakšno v jezikovnem ali sploh narodnostnem pogledu važno zadevo, so Nemci Poljake odcepili od ostalih Slovanov. Poljaki so glasovali z Nemci, zato pa so jim Nemci v zameno dali kakšno gospodarsko ugodnost. Katoliški Poljaki so kar se da zapirali Ukrajince, ki so bili sicer kakor oni rimsko-katoliške vere, a so (Ukrajinci) v bogoslužju rabili staro-slovenski Jezik, Poljaki pa latinskega. Slo je celb tako daleč, da so Poljaki Ukrajincem trgali mašne knjige in cerkvene obleke. V kraljevi Jugoslaviji so Srbi pridno omejevali pravice Hrvatov m Slovencev. Na petdeset lu-goslovansklh konzulov Je prišel en Hrvat, Slovenec nobeden. S. bi so Makedonce nasilno po-srbovall. Zaradi Makedonije se spor med Srbi in Bolgari sploh m mogel poravnati. Rajni doktor Anton Korošec mi je priznal, da preti Jugoslaviji zastran Makedo-nje vse najhujše. Vse te slovanske reve je mati pivnala in zato Je dostikrat žn!o- l V1KGIL1J SC E K vala: «Kaj bo z nami? Ali bomo vedno teptani? Vedno zaničevani? Ali smo zaradi razprtij obsojeni v večno suženjstvo?* Tako mi je govorila, ko sva v poletni noči sedela na vrtu avberskega župnišča. Materine besede so mi srce razburile. Takrat se mi je v glavi nekaj zasvitalo in iz vsega srca mi Je privrela beseda: «Mati, ne bojte se! Slovanov nas je sicer ko listja in trave, toda v vseh nas je dosti, dosti trhlosti, še več razprtije že od Svetopolkovih časov. Prihrumel pa bo vihar, jaz ga slutim, ga vidim, ga čujem! Vihar bo pretresel vse slovanske narode. Vihar bo lomil, podiral. Vso gnilobo bo izsušil. Vse, kar je trhlega bo podrl, neusmiljeno podrl. In takrat bomo Slovani ozdravili in vstali k novemu življenju. Kdaj bo to, ne vem. Bo pa prav gotovo. Naši narodi bodo vstali, se združili in prevzeli vodstvo stare Evrope, ki propada. Rimljani so vodili narode v starem veku, Germani so bili na vrhu v srednjem veku, nam Slovanom pa Je za prihodnjost Bog odločil posebno poslanstvo.* Sanjavo vseslovanstvo Moja mati se je rodila ;n je rasla v dobi panslavizma, vseslovanskega gibanja. Dve leti pred njenim rojstvom se je vršil prvi vseslovanski kongres v Pragi (1848). Vendar je bilo tisto gibanje prazno, čeprav polno navdušenja. Kaj naj bi pomenil tisti prvi kongres, ko je vendar znano, da je bil med 150 slovanskimi u-deleženci en sam Rus? Kaj naj bi tisti kongres pomenil, če pomislimo na strašne napetosti med slovanskimi narod; in na napetosti med raznimi sloji v vsakem narodu posebej. Tq ni bilo vseslovanstvo narodov in ljudstev, temveč slovanstvo omejenega kroga profesorjev, duhovnikov, učiteljev in dijakov, v ljudstvo pa tisto gibanje, ako spregledamo nekaj izjem, ni prodrlo. Ko »em bil leta 1914. za kaplana pri Sv. Ivanu v Trstu, sem se seznani, z domačini, ki so stanovali v bližini vile «Pri lovcu*. Stari možje so mi takrat povedali, da so 'me-li tam društva, kjer so čitali tud; ruske časnike. Iz tistih časov je v Barkovljah znana vila z ruskimi kupolami. — Moj stric Ivan, ki je bil podčastnik v avstrijski armadi, se je ob panslavistični misli tako navdušil, da Je šel v Srbijo, kjer Je postal častnik v srbski vojski. Prvi slovenski milijonar v Trstu Je bil Francč Kalister. Najprej si je izgradil lepo palačo v bližini glavnega kolodvora (zdaj piazza Liberti ex piazza della Stazione štev. ), potem je dal sezidati stanovanjsko hišo, takrat največjo v Trstu. Imela je in ima samo v pročelju 88 oken (zdaj via Carducci štev. 8 in štev. 10. V tej hiši ima dr. Dorče Sardoč zobozdravniško ambulanto). Francč Kalister je dal to palačo zgraditi v prid svojemu sinu. Ta pa se n; brigal za očetovo bogastvo, vseslovanska misel ga je tako navdušila, da je zapustil Trst in odšel na Rusko. Avstrija je preganjala strahove Navzlic temu, tja je bilo takratno vseslovansko gibanje politično brezpomembno, ga Je Avstrija skrbno preganjala. Ce so kakega profesorja osumili vseslovanstva, ga Je vlada brž pognala z rodne grude v trde nemške dežele. Naši profesorji, ki so v srcu gojili vseslovansko misel in se zaradi tega bali premestitve v nemške dežele, so se sami, prostovoljno izselili na Hrvatsko in celb na Rusko. Profesor Rebec, kraški rojak, Je poučeval na Ruskem. Pokojni Matija Sila, kasnejši dekan in župnik v Tomaju, si je z njim dopisoval v mladih letih. Dekan Mihael Barbič, bivši župnik v Povirju. velik vseslovan v smislu tiste dobe, se je kot dijak umaknil iz Slovenije in je šel študirat v Karlovac, kjer so na gimnaziji predavali Slovenci: zgodovinar Stekias, Vamberger, Podgoršek in drugi navdušeni vseslovan i. Znano je, da je šel prof. Matija Valjavec v Zagreb. Takratno vseslovanstvo tudi ni rodilo nič dejanj, če izvzamemo malenkosti, ki izginejo kakor eno peščeno zrno v Saharski puščavi. Dr. Anton Gregorčič, bogoslovni profesor v Gorici, mi je leta 1921. zaupil: «Ko sem bil za državnega poslanca na Dunaju, so me nekoč poklicali na rusko veleposlaništvo. Poslanik mi je izročil znatno vsoto za slovensko šolstvo v Gorici*. To je bil bržkone uspeh kakšnega slovanskega Izseljenca v Rusiji, ki se mu je posrečilo, da je pregovoril tega ali onega ministra do takega sklepa. Splošno pa moramo reči, da je bilo tisto gibanje brez stvarne vsebine. Sele narodno-osvobodilna fronta Je ustvarila pravo vseslovansko gibanje. Najprej je odpravila ok» tisočletnih razprtij med Slovani: vsakemu slovanskemu narodu je priborila, dala in zajamčila popolno Jezikovno samoupravo. Rus naj govori in piše po rusko, Poljak po poljsko, Ceh Po češko, Bolgar po bolgarsko, Srb po srbsko, Hrvat po hrvatsko, Slovenec po slovensko, Makedonec po makedonsko. V tem pogledu je jezikovno vprašanje do konca rešeno in je sleherni spor za vedno končan. Narodnoosvobodilna fronta je poskrbela, da so vsi slovanski narodi dobili vso svojo zemljo, samo glede nas Slovencev moramo reči, da ostane na žalost precejšen del naših rojakov pod tujim jarmom. Vendarle za malo časa. Narodno-osvobodilna fronta je izgnala iz slovanskih dežel vse tujce, ki so Slovane iskoriščali. Naših gozdov, naših rudnikov ne bodo več izrabljali tujci. Končno je narod-no-osvobodilna fronta odpravila borbo med ubogimi in bogatimi, in tako je vseslovansko gibanje prilagodila ljudskim množicam. Bratomorni boji med Rusi in Poljaki, med Cehi in Slovaki, med Srbi in Hrvati, med Srbi in Bolgari, med Srbi in Makedonci, med Poljaki in Ukrajinci so končani. Vsak slovanski narod se je združil v narodnostno državo. Sedaj šele je bilo mogoče resnično stvarno vseslovanstvo. To je doba našega velikega slovanskega preporoda. To dobo bi po vsej pravici lahko imenovali Stalinovo dobo. V tej dobi je slovanstvo postalo živa stvarnost. V tem d ;-hu se je vršil prvi vseslovanski kongres v Beogradu 8. decembra 1946. Prvikrat v zgodovini so ss zbrali mnogoštevilni zastopnik, vseh slovanskih narodov v jugoslovanski prestolnici. Vseslovanski kongres si je nadel med drugim nalogo, da bo zastavil svoje sile v to, da se bedo osvobodili še tisti deli slovanskih narodov, ki po sklepu svetovnega miru ostanejo še pod tujim jarmom. V smislu vseslovanskega kongresa bodo vsi Slovani branili samostojnost in celotnost vseh ra vsake slovanske države posebej proti kateremu koli zunanjemu napadu. Kolikor smo bili doslej Slovani razprti, tolika bolj bomo odslej združeni. Kakor se zbirajo pišče-ta okoli koklje, tako so se manjše slovanske države zbrale sedaj okrog velike Rusije. Da se bo bolj in bolj utrjevala slovanska sloga, je potrebno, da bomo imeli vs: Slovani za skupne prireditve en sam občevalni jezik. In to je ruski. Ko so se v prejšnjih časih zbirali Slovani, se je dogajalo, da so občevali v nemščini ali francoščini. Zdaj bo drugače. Po vseh slovanskih državah se na serd-njih šolah poleg domačega jez ka poučuje tudi ruščina. Ne morem opsati svojega veselja, ki sem ga Občutil, ko sem zvedel, da se mladina v ljubljanskih gimnazijah uči ruščine. Vzkliknil sem: «To je vseslovanstvo v praksi!* Ko se bodo v prihodnosti zbirali šolski zastopniki vseh slovanskih držav, bodo govorili samo po rusko. Želeti je le. da bi se tudi po vseh ljudskih šolah v vseh slovanskih državah začela člmprej poučevati tudi ruščina, tako da bo v neki dobi (recimo čez deset let) mogel biti razpravni jezik na vsakem zborovanju ruščina, pa naj sl bodo udeleženci šolani ljudje ali kmetje ali delavci. To je vseslovanstvo, vse drugačno kakor pa prazne sanje pred sto ali pred 50 leti. Pomenljivost slovanskega kongresa bomo še bolj spoznali, če pomlsrmo na številčno razmerje zastopnikov posameznih narodov. Vsak narod je bil zastopan po enakem številu udeležencev. Rus, Poljak, Ceh, Bolgar, Jugoslovan, vsi so bili bratje. Važnost vseslovanskega kongresa bomo še bolj spoznali, če pomislimo na vpliv osebnosti, ki so se ga udeležile. Navzoči so bili vrhovi pravoslavne cerkve, vrhovi politike, vrhovi prosvete in vrhovi vojaščine. Najbolj burno so kongtesist! pozdravili ruskega maršala Tol-buhina, tega slavnega moža, ki je zavzel in prvi vkorakal v Berlin. Navzoč Je bil tudi patriarh pravoslavne cerkve Gavrilo. Ne smemo mimo pozdravov, ki so jih poslali voditelji slovanskih držav: Josip Stalin za Sovjetsko zvezo, Boleslav Bierut za Poljsko, Edvard Beneš za Češko, Jurij Dimitrov za Bolgarsko. Jugoslavijo je osebno zastopal sam Tito. Stalin je med drugim sporočil: ((Stoletna borba slovanskih narodov za obstoj in neodvisnost se je končala z zmago nad nemškimi zavojevalci.* Maršal Tolbuhin je med nepopisnim navdušenjem rekel: ((Večkrat se je dogodilo, da so slovanski narod:, oslabljeni zaradi medsebojnih sporov, ko so bili odtrgani od svojega starejšega brata — —ruskega naroda, postali žrtev in prišli pod oblast tujih zavojevalcev. Politika teh zavojevalcev je bila vedno prežeta z edinim ciljem, razdruževati Slovane, nato jih posamezne pokoriti in uničiti. — Danes smo se tu zbrali kot prijatelji in bratje svobodne slovanske družine, da bi še krepkeje povezali naše narode v imenu večnega prijateljstva slovanskih narodov. Naj živi nerazrušno prijateljstvo slovanskih narodov, za vedno osvobojenih tujih zasužnjevalcev! Naj živi zvesti prijatelj in branilec slovanskih narodov tovariš Stalin!* Maršal Tito je v svojem govoru izrekel zgodovinske besdde: ((Sestali smo se zato, da bi se trdno odločili, da Slovani ne bodo n kdar več služili kakršnim koli tujim interesom, marveč le svoj’m.» (Nadaljevanje na stranij Cankarjevo stvariteljsko poseganje v družbenopolitične boje njegovega časa je najtesneje povezano s tržaškim slovenskim delavskim gibanjem. Kako se je to zgodilo, kdaj in zakaj je prišlo do te nenavadno tesne, intimne povezanosti, o tem bo treba kdaj napisati več kot je to mogoče v relativno kratkem članku, ki je namenjen spominu enainsedemdesete obletnice Cankarjevega rojstnega dne, Cankar je začel predavati na tržaškem «Ljudskem odru» le'a 1907. za čaisa votivne kampanje na podlagi splošne votivne pravice. Na kongresu jugoslovanske socialnodemokratske stranke D Trstu je bil Cankar določen za kandidata te stranke v litijskem okraju. Kot kandidat socialnodemokratske stranke je moral priti, z Dunaja, kjer je do tedaj živel, v Ljubljano. Izobraževalno ali prosvetno društvo «Ljudski oder» ga je takoj povabilo, da bi priredil v Trstu nekoliko predavanj. Cankar je ponudbo sprejel, prišel je predavat in se od takrat ni mogel več ločiti od tržaškega de lovstva. Najprej se je Cankar tesno povezal s tržaškim prosvetnim društvom «Ljvdski oder*. Bilo bi napačno domnevati, da je bila temu vzrok kakšna sentimentalnost. Niti od daleč ne. Cankar je takoj razumel pomembnost in vlago ^Ljudskega odra*. «Ljudski oder» je bil ustanovljen leta 1905. kot društvo, ki mu je bil namen posredovati izobrazbo, kulturo slovenskim delavcem. Ustanovili so ga tržaški socialistični delavci. Dolgoletni predsednik mu je bil Anton Jernejčič, poduradnik tržaških javnih skladišč v prosti luki. Besen, delaven, zvest delavski stvari in nenavadno izobražen. Domnevam, da je bil «Ljudski oder» prvo slovensko delavsko izobraževalno društvo. Ze takrat je imelo to društvo bogato knjižnico in lepo urejeno čitalnico. Gojilo je dramatiko in petje. Ime- Ivan Cankar v Trstu lo je krožek, kjer so se člani toči li marksizma, krožek stenografije, sektor za študij raznih jezikov in je prirejalo razna predavanja. Vse to so vodili delavci, kajti v tistih črnih nisi dobil, vsaj v Trstu ne, intelektualca, ki bi se upal približati socialističnemu delavskemu gibanju. Z mirno vestjo smemo trditi, da je bil «Ljudski oder» prva slovenska ljudska univerza in da je prvi začel prirejati med Slovenci javna predavanja. Kasneje je postal tržaški «Ljudsk\ oder» matica izobraževalnega, prosvetnega dela v Julijski krajini in je imel 6j podružnic, prav toliko dramatičnih odsekov in pevskih zborov ter potujočo knjižnico. Popularnost «Ljudskega odra» je bila med delavci im kmeti tako velika, da so si ustanavljali prosvetna društva z istim imenom in namenom tudi slovenski delavski emigranti v Nemčiji, Franciji in celo v Ameriki. V Argentini je prišlo celo tako daleč, da je, ko je argentinska reakcija razpustila Komunistično partijo, ta poslednja mnogo časa delala pod okriljem ta-mošnjega «Ljudskega odra*, ki ga je ustanovil tam živeči Franc Stoka. Tržaško matico «Ljudske-ga odra*, vseh Sj podružnic, knjižnico in čitalnioo pa so fašisti razpustili, uničili in požgati. Ko je prvič prišel v prostore «Ljudskega odra*, je Cankar dobesedno ostrmel. Le kako so prišli tržaški delavci do take zamisli. Od kot polne mize časopisja in reti j v vseh mogočih jezikih, a stoli čitalnice vsi zasedeni. Od kod tako bogata knjižnica. ,r«i» ; cOitd' boj proti «farskim kuhan V Lpibljani je bilo preveč avsit* marksizma, celo bemsteinovst^ preveč pmfitarskegu zadrtU štva, kateremu je poveljeval ton Kristan. Vse socialdemokt* sko gibanje je bilo pod vpliv<^ ljubljanske malomeščanske ... tnt* talitete, v narodnem pa pod vplivom Etbin Krist ve meglene teorije kulturne individualne narodne avtonomj (Etbin Kristan je bil namr* pravi oče narodnostnega pr0^ ma avstrijske socialne demokd' cljeJ. Tržačani se sicer niso b«9 . kaj odlikovali glede marks^ nega znanja, da bi lahko biH sledni poborniki marksističidr nauka in marksistične P -Toda okolje je bilo drugd" it#" Sirijskega proletariata, — g . ča. Niso se med seboj pref^r*\ bili so izredno delavni, radikd ’ zgodaj so prišli do spoznanj je narodno vprašanje izredno no ia so temu primerno n*”1 jali svojo politiko. Prvi 30 •K«*- znali važnost razširjanja mdt I stične teorije in ideologij6 ^ pustili olb strani vsako neU,’\lu I gonjo proti veri in drnhovni^T Poleg vsega so živeli v n°r ^ nostno mešanem mestu, ttis° hoteli imenovati sacialdemokr'^ 4n njihovo glasilo eDelavski ^ je nosilo podnaslov sGlasilA venskih socialistov na Pm1* skem*. Leta l9lj. pa so se čeli boriti za to, da bi ( 'f odbor stranke preselili v okolje proletariata. To se f’'” , str*' tudi posrečilo in kongres ke, ki se je vršil v prostorih H* ■ l9lb‘ rodnega doma v Ljubljani J je tržaški predlog sprejel 6 ” , močjo jeseniških delegatov. Vse to je zbližalo Ca-nkC^ tržaškim proletariatom. ^a"‘ u je vedel, da ga tržaški dfln -poslušalci razumejo. Zato ie ,^jj voril vedno jasno kat Pr^ ^ izbro1 ' k»te’. prijateljem. Zato sl je Trst teme predavanj, o je vrdel, da ne bi smel drugje. Talco si je izbral n za Trst svoje znamenito P vanje o Aškercu, v katerem Aškerca tudi kritiziral, P* e obenem pravilno Močil mesto v boju proti Mahe' ^ mu obskurantiztmu. Tako j6 prirediti v Trstu in s""" pf Trstu, o svobodnem okolP1 ^ lovskega duma, tudi slednje, izredno politično Pr* vanje: anju, (n jP jasno povedal po prtdavd''l jgttC je moral ugotoviti, (ja Pa jiI' riščajo v namene, ki njegovi. CanJcar je ljubil tria^0 ^ ut\x). in tržaško dtlav8^70 ljubezen iskietio wačalo. frt ho Cankarjevo prodov**11!** la at/itacija izredno so tržaški dcla*xx hoteli ^ no hoteli, da bi \>edeli bo tega In tega dne Pr. ^ 7tOjvečji slovenski in. narodni delavski pi^e * Cankar. ^ Naj velja to kot krat** rt spominom o tesni PoV\^trt Cankarja s tržaškim .A ^ proletai latom. Z njim Jt navadno mnbgo s kup1x6^ PRIMORSKI dnevnik 62260; m* mi-im&mfm mm »m >. ~“ wm %% w*mt w#m ! %?%!:$/$. m# B!.: $: %;!!» k.p&rtoMi 'ifi iS , - 18. maja 1947. m-'fi „ / . M »M M '7 •'••' Y/ mil-ftMMM-Ki&Hi*: ;|P? ^ ^ _ A j. ,° 80 v Sovjetski zvezi že tret-~ 16 o izvajali prvo petletko, ki nr,.. za^eI,a 1928. leta, je Stalin LN' vPrašanje: «Cesa nam «V Sovjetski zvezi olje ° naravna bogastva, železo, Ve»' nafto in premog, in sicer Žet' r.v drugih državah. Premo' ?m° Ze 2 voljo, da iskoristi-a ogromna bogastva, ima-. k' ^ na mlll- « delavcev in kmetov, imamo ^ben plan...». ko^,raV ®* le ljudska oblast, je prevzela dediščino stare Ju-f^vije in ko je bilo treba Juli ‘°Vanskim narodom s premiš-Ve ,lIn Planom pokazati pot obno-ln Preporoda vsega narodne-č. gospodarstva, zastavila vpra-nl6: «Cesa nam nedostaje?» U5M 000 a . Sečnja gozdov okuhatlSt' stare Jugoslavije in *ato h so kopali gozdove, J90 ljudska, oblast morala sekati 4.200.000 m3 mamj lesa. ra avi* j« obdarovana z na-Vs J*11 bogastvi: imamo gozdo-cinlt -de’ 2elezo> baker, svinec, UiCg’, *Vo srebro itd., imamo pre-siij er °&romno količino vodnih n sP°darska zaostalost v stari Jugoslaviji v°jn Ven° lndustHji spadala med Le^ 1 zaostale države v Evropi, ga ri*9- je proizvajala na ene-čemer ValCa 389 k® premoga, s ®°l?a n* bila pred Romunijo in je bi]1"1'10’ 6 železa, tako da klesti Z Romunijo na zadnjem ’ 15 'tg jekla, to Je na zad- Rnmt!StU lektHInUni?a s 13 le-gl 71 kwh e-tijr, ann® si'«, tako da je bila za- še p me«tu, za njo je bila samo , .*vornupn„ _ ,___. ;rične u.og aam° Bolgarija z 42 kwh; st°; 4f,nafte> torej zadnje me- bier ''g bg cementa, pri če-sta hi n __ ■._______ ______________ • - . n '6 vCUidllCl-i Jž* 1 h- jj av'3*'i za Jugoslavijo samo N. ‘ ^adžarska s 26 ln Češka z in«2.^ boljše ni bilo s kmetijstvom. Znači,. #’avijJ to Za kmctijstvo v Jugo-°^ele b*'° ^ostalo, primitivno d°nos Vt^e zern'j® 'n njen nizek bil; jj . 0vprečnl donos na ha je trj m(“trskih centov pšenice, ^nio n2er je za Jugoslavijo bila 1°munila 2 9'1: 61 mtc ja rja -s čemer je Jugoslavi- ISO1* 2a^njem mestu v Ev Ž»o,_ mtc sladkorne pese, pri >i, jo,!1® zadnjem mestu v Ev-,er . mtc sladkorne pese, pri ft"tnit,'Ie bi,a za njo samo še Ro-z 9i mtc. ^"strtlskih (n krmilnih odbila na -ter Oeie jr, —..... ........ 8*°tkih 7^ nj'vab je znašal v 2adnjeip ’ Ju8°8'avija je bila aa mestu. Prav tako je bila '"bjhih11' m mestu tudi glede u-^Pojnj ^n°j'l. Poraba umetnih p.^ ^a Površine je bila 0.3 litj-o re^n° 80 krave dajale je bi]V tT1'e'ta Iftno. Jugoslavi-^egs a na zadetem mestu. Na bS kg rpbivalca je prišlo letno v1.1a j, bo rš"nice. .T ugasle- Sarljp. za Madžarsko in Bol- bega gospodarstva . °va n y*ji j„ •'"dska oblast v Jugosla-ln ve®triesednom temelji-lakov j f^a'riem delu stroknv-!°sP0dal:.VS h Pnnog narodnega k0*11 Peti /f tiala SV°J m naro- ni111 brekm 9'an’kl pr,r,eni P°-5a trr, načinom dosedn *%ih na^rjenia P° kapitall-'latiinju Kakor v vseh ka- . s^ari T„ (lržavah, se je tudi >amvpgrlav^ urej valo go- r udbi 1_ h13 znanem zakonu o je^mŠeVan3u' t0 ^ h- l' °sn0v_ Prepuščeno slepi It.6 j® bil h' regulatnr pro zvod N Nje' d0biČ^k luštnika* pod- k?,jal0 to ,Vo Prijetje je pro z- zal bftlJ ne«^' v tistem trenut rV ne ‘°V icatn j® delal zn N<-k * niti' koWko po O. blso hu**-*. Knpitali-er ludstvg „ resnične potre- laNrslva ’ razv°j vsega go-*ot celote, pač pa Zfttrv _ Sl 1 bob fek ®elot®, pač pa irJ ^s ’ o Pa so se po !eno&lstva Pazuu naioUneKa «°' (d^i' b° *« ‘jale povseim lo- ljudski blagor — deveta briga. Ce je tujemu kapitalizmu kazalo izvažati dragocene Jugoslovanske rude v inozemstvo, jih je izvažal, čeprav bi se bile pri modrem planskem gospodarstvu s predelavo teh rud lahko doma razvile kovinska industrije, ki bi bile zaposlile nagli naraščaj kmečkega prebivalstva. Kaj zato, če je naraščanje kmečkega prebivalstva, ki n: moglo najti zaposlitve v industriji, vedlo v siromaštvo in krizo? Plansko gospodarstvo vidi pred seboj celoto, vse panoge narodnega gospodarstva in uravnava njihov razvoj v skladu z interesi te celote, katere interesi so skupni z interesi vsega ljudstva. Plansko gospodarstvo ne prepušča ničesar slučaju, eno predvideva in računa, plansko gospodarstvo je zavestno. V Jugoslaviji je uvedbo planskega gospodarstva omogočila sprememba družbenega reda. Industrija, rudarstvo, promet, kredit. in veletrgovina so podržavljeni. Privatnega industrijca ali tujega lastnika rudnikov, ki bi se hotel upretj, izvedbi plana v skladu z zahtevamii občeljudskega gospodarstva, ni več. Naloge petletnega plana je predsednik Zvezine planske komisije Andrija Hebrang označil ta-ko-le: 1. Odstranitev gospodarske in tehnične zaostalosti; 2. dvig in utrditev gospodarske in obrambne znoči države; 3. okrepitev in daljni razvoj socialističnega sektorja narodnega gospodarstva in novih odnosov v proizvodnji, ki izhajajo iz tega, ter 4. dvig splošnega blagostanja delovnega ljudstva v vseh treh gospodarskih sektorjih, državnem, zadružnem in privatnem. Za izpolnitev teh velikih nalog je bilo določenih 278 milijard in 300 milijonov dinarjev investicij. Industrializacija in elektrifikacija Slepi razvoj narodnega gospodarstva v stari Jugoslaviji je pripeljal do velikega nesorazmerja med kmetijstvom in industrijo. strije ni mogoče niti misliti na opremo ostalih panog industrije s potrebnimi napravami in orodjem, br:z nje ni mogoče tehnično opremiti ne prometa, ne kmetijstva, ne vojske. Iz tega razloga si je petletni plan postavil za cilj zgraditev močne in sodobno opremljene težke industrije. Z industrializacijo jo neločljivo povezana elektrifikacija, ker samegi premoga in nafte ni v Jugoslaviji v takšnih količinah, da bi z njima mogli nadomestiti električno gonilno silo bodisi v industriji ali v prometu. Industrializacija in elektrifikacija, to je glavni neposredni cilj petletnega plana. Plan ima v načrtu zgraditev cele vrste novih industrijskih panog. Med najpomembnejše spadajo industrija težkih in srednjih orodnih strojev, elektro-Industrija, industrija težkih loko-motv in vagonov, velikih parnih kotlov, vodnih turbin, kamionov, traktorjev, kmetijskih strojev večjega tipa, težkih gradbenih strojev, žerjavov itd. Proizvodnja v kovinarski industriji se bo povečala približno 7-krat nad proizvodnjo v letu 1939, industrija gradbenega materiala za nad 800%, kemična industrija za nad. 900% in električna industrija za nad 1000%. Sodobni 6troji bodo zamenjali preprosto orodje in priprave ter vrgli med staro šaro izrabljene in zastarele organizacije in delovne metode. To bo silno dvignilo produktivnost dela jn zmanjšalo proizvodne oene. V petih letih bodo v Jugoslaviji investirali v elektrifikacijo 30 milijard dinarjev. Doslej neukročene in neizkoriščane vodne sile bodo izpremenili v gonilno silo za nove tovarne, stroje in vlake ter za razsvetljavo novih udob- 1351 Porast proizvodnje v poedinih panogah industrije na enega prebivalca nih domov, lepo urejenih vasi in mest. Petletni plan računa s povečanjem proizvodnje električnega toka na 4,35 milijard kwh v ■letu 1951., t. j. za štirikrat v primeri z letom 1939 (1,1 milijarde kwh), medtem, ko se bo proizvodnja toka povečala od 71 kwh na 272 kwh na posameznega prebivalca. Vrednost industrijske proizvodnje se bo dvignila od 25,5 milijard v letu 1939 na 126 milijard v 'letu 1951, kar predstavlja skoro petkratno povečanje .(za 494%). Razvoj posameznih vrst industrije nam kaže tale pregled (po vrednosti v milijardah dinarjev): l. 1939 l. 1951 % pove- čanja Vrednost industrijske proizvodnje . . 25,5 126,0 494 Od skupne industrijske proizvodnr.je: Premog 6,0 250 Crna metalurgija 9,3 344 Barvna metalurgija .... . . 2.1 3,3 157 4,0 400 Kovinska industrija .... . . . L6 11,0 688 Električna industrija 4,0 1.000 Kemična industrija 82 911 Industrija gradbenega materiala . . . 0,8 6,5 813 Vrednost industrijske proizvodnje na enega prebivalca bo sko- PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE O 115 UlllJARO «*H 1.1 miUABO K#« Skoro 85% prebivalstva se je ba-vilo s kmetijstvom, in sicer po čisto zastarelih metodah. Industrija, pos bno pa težka, za katero so bili dani vsi naravni pogoji (rude, premog in vodne sile), je bila zanemarjena ali pa se je razvijala povsem v odvisnosti tujega kapitala. Gospodarska in obrambna moč vsake države pa je odvisna prav od težke industrije. Brez razvite težke indu- 'a r ‘ “‘ounega te^ e Povsem dr '^u) n 1 OSnovnem gibalo ‘Nh Panog N" ^ 2ao8talnfll 0e • *Plo5ne ljudske Za li^ 'Padna! ?a prlmer dobro Pelg ' Poten' ! a konjunktura ^1* neu*m;lje.no za- 1 »Ch "Ckira I" Polnejših rod jv a čila od 3,378 din na 10,625 din, to »e pravi za 315%. Za modernizacijo rudarstva in zgraditev črne metalurgije bo po petletnem planu investiranih 30 milijard. Modernizirani in povečani bodo stari rudniki in novi odprti; odprli bedo tudi nove vrelce nafte. V dolini reke Bosne bodo zgradili novo železarno, v drugi polovici 1948. leta bodo povečali proizvodnjo bakta v Boru nfi 40.000 ton in proizvodnjo svinca v Trepči na 60.000 ton itd. Zgradili bodo nove visoke peči, jeklarne in valjarne. Petletni plan Jma v načrta povečanje proizvodnje premoga in koksa od 6 milijonov ton v letu 1939 na 16.5 milijonov v letu 1951 ali za 2,5 krat več; nafte od 1000 na 450 tisoč ton ali za 450 krat več; železne rude od 613.300 na 1.5 milijona ton ali za 2,5 krat več; surovega železa od 101.000 na 550.000 ali za 5 5 krat več; jekla od 235 000 ton na 760 tisoč ton ali za več kot 3 krat več. V letu 1951. se bo proizvodnja v primeru z letom 1939. na enega prebivalca povečala: premog cd 389 kg na 1.031 kg ali ža 265 odstotkov; jeklo od 15 kg na 48 kg ali za 265%; alum ni.i od 0.1 kg na 0.8 kg ali za 800%. Živilska in lahka industrija Kakor smo že ugotovili, pola ga petletni plan največjo važ nost na razvoj težke industrije, t. j. proizvodnje proizvajalnih sredstev za proizvodnjo (strojev, električne opreme, jekla itd.), da bi odpravil osnovno slabost industrijsko malo razvitih držav, kakor je Jugoslavija. Toda plan ne zanemarja niti proizvodnje sredstev za potrošnjo, ker hoče delovno ljudstvo preskrbeti tudi z obleko, obutvijo, z z vili in drugimi vsakdanjimi potrebščinami za življenje in domačo opremo. V načrtu petletnega plana je zgraditev novih tovarn za lahko in živilsko industrijo in moder-n'ziranje starih tovarn. Plan predvideva investicije v živilsko ln lahko industrijo v znesku 24 milijard dinarjev, tako da bo ta proizvodnja leta 1951. daleč pre-korač'la proizvodnjo iz leta 1939. Obrtništvo se ni preživelo Petletni plan ne zanemarja niti obrtništrM. aNekateri ljudje še danes mislijo, je dejal maršal Tito v svojem velikem govoru za časa razprav>e o petletnem planu v Ljudski skupščini, da se je obrtništvo preživelo in da danes, ko ustvarjamo močna industrijo, ni treč potrebno, da kot privatni sektor proizvodnje ovira pravilni razvoj družbene, socialistične proizvodnje, ki je pri nas do-| bila ta značaj zaradi prehoda glavnih proizvajalnih sredstev iz privatne v občeljudsko družbeno lastnino. To je popolnoma napačno. Za nas je obrtništvo potrebno in koristno. Naša industrija v mnogih panogah še dolgo ne bo krila vseh potreb naš'h narodov, nekatere panoge se pa danes sploh še ne dajo zamenjati z industrijo... Ne zanemarjanje in odprava obrtništva, temveč njegovo vključitev v naš splošni gospodarski plan, dajanje podpore, organiziranje obrtništva v proizvajalne zadruge, da bi kar najbolj koristilo splošnemu gospodarskemu razvoju noše države — to je naša politika gle- de obrtništva in po tem se mora vsakdo ravnati.» Vredr.ost proizvodnje obrtništva se bo povečala od 12 mili jard v letu 1939, na 18 mil jard v letu 1951., t. j. za 1.5 krat. Navajamo kratek pregled, ki nam kaže povečanje pro.zvodnje v raznih panogah narodnega gospodarstva: Proizvodnja, ki je do sedaj v Jugoslaviji ni bilo 1951 se bo proizvedlo gornje količim Premog in koka.............. Jeklo .....••■••i, Število traktorjev . ...... Svinje .............. . . | Bombaž tkanine ....... 100,000.000 l. 1939 6,068.000 ton 235.000 ton 1.480 Skupno število traktorjev I. 1951 16,500.000 ton 760.000 ton 3.880 3,504.000 kom 6,000.000 kom m 250,000.000 m Proizvodnja na posameznega prebivalca se bo povečala pri tkaninah od 8,70 m na 19,40 m; pri čevljih od 0,4 na 1 par in sladkorju od 6,9 kg na 14,6 kg. Modernizacija prometa — 1.900 km novih prog Kakšno skrb posveča ljudska oblast razvoju prometa, nam povedo vsakdanje vesti iz Jugoslavija o načrtih za izgradnjo modernega železniškega in cestnega omrežja. Gf as o nov h progah Brčko-Banovič;, Samac-Sarajevo in drugih je že dospel daleč preko meja Jugoslavije in polet, s katerim se gTadijo, vzbuja občudovanje po vsem svetu. V stari Jugoslaviji so v 10 letih, od leta 1930, do 1940. zgradili komaj 480 km železniških prog, t. j. 48 km letno. Petletni plan ima v načštu zgraditev ’ 380 km prog letno. T. j. skoro 8 krat več kot v stari Jugoslaviji. V izgraditev prometa bodo investirali 62 milijard in 600.000.000 dinarjev. V promet bo prišlo 780 obnovljenih in novih lokomotiv, 2930 potniških vagonov, nad 29.000 tovornih vagonov in 365 službenih vagonov. Dokončali ln zgradili bodo 1.900 km novih železniških prog. Jugoslovanske železnice bodo v letu 1951 prepeljale 53,2 milijona ton. blaga, t. j. 279% več kakor leta 1938 (19.032.000 ton). Posebna skrb je posvečena tudi razvoju jugoslovanske mornarice, katere to.iaža se bo povečala na 600.000 brt. Prav tako bodo modernizirali in obnovili plovni park na notranjih vodah. Vlečna moč bo povečana za 20.200 KS in 57.300 ton nosilnosti, medtem ko bo zmogljivost celokupnega transportnega plovnega parka dosegla 104% v primeri pred vojno. Zgrajenih bo 33.200 kv. metrov pristaniških poslopij (skladišč, ladijskih postaj in kapetanij) ob notranjih vodah. 37 milijard za stanovanjske in komunalne gradnje Ce pomislimo, kakšno razdejanje je ta vojna prizadela Jugoslaviji in kakšne zahteve postavlja, petletn; plan na gradbeno industrijo v zvezi z obnovo in modernizacijo industrije, z elektrifikacijo in z obnovo vsega gospodarstva, nam bo jasno, zakaj petletni plan prav nič ne zanemarja niti gradbene stroke. Jugoslavija bo potrebovala ogromne količine raznega materiala za gradnjo tovarn, električnih central, skladišč, mostov, železnic, stanovanjskih in javnih poslopij, kakor tudi prosvetnih, zdravstvenih in kulturnih ustanov. Investicije za zgraditev industrije gradbenega materiala znašajo po planu nad 4.5 milijard dinarjev, tako da se bo proizvodnja gradbene industrije lahko povečala 8-krat-no v premerih s predvojno. V Jugoslaviji bodo začeli z industrijsko gradnjo hiš, na široko bodo uporabljali gradbene stroje, tako da bo delo mehanizirano. Za stanovanjske in komunalne gradnje bodo investirali 37 milijard dinarjev. Obnovili bodo porušena poslopja na deželi ln v mestih, zgradili delavske kolonije :n zazidali 15 milijonov kv metrov s'avbišč. Za olepšan je in ureditev mest bodo investirali 7 milijard dinarjev. Industrializacija v korist kmetijstva Predsednik Zvezne planske komisije Hebrang je važnost kmetijstva za narodno go podarstvo tudi v industrializiram državi Poudaril s temi besedam;: «Ko priznavamo industriji vodilno vlogo, smo vendar daleč od tega, da bi po mačeh insko ravnali s kmetijstvom. Enako nam je pri srcu kmetijstvo kot industrija. To sta dve panog, našega gospodarstia, k; se vzajemno podpirata. Nobena teh panog ne more mnogo napredovati, če druga mnogo zaostaja*, Sliko o povezanosti kmetijstva in industrije ter o pospeševanju kmetijstva v okviru petletnega plana, ki jo Je podal maršal Tim v svojem govoru, bi vsik komentar samo pokvaril: «Ce hočemo pomagati našim kmetom in izboljšati poljedel- stvo, moramo imeti potrebno industrijo, ki bo proizvajala umetna gnojila, kmetijske stroje in orodje. Da pa bomo lahko imeli take tovarne, ki bodo proizvajale umetna gnojila, kmetijske stroje in orodje, moramo najprej ustvariti težko kovinsko industrijo, ki bo izdelovala tovarne za poljedelske potrebščine. Dalje moramo racionalizirati naše premogovnike, rudnike železa in drugih rud, ki bodo oskrbovali livarne, težko industrijo itd. Z eno besedo, brez industrializacije in elektrifikacije ne moremo doseči ničesar, kar smo zgoraj omenili. Industrializacija naše države je neločljivo povezana s potrebami naših kmetov, ki predstavljajo veliko večino naših narodov. Industrializa- dosegle 32.5 milijard. Od teh 13 milijard 204 milijonov dinarjev pojde 940 milijonov dinarjev za zgraditev kemične industrije, ki je namenjena kmetijstva in 840 milijonov dinarjev y zgraditev industrije kmetijskega orodja in strojev, okrog 11,5 milijard dinarjev za zgraditev živilske industrije, ki bo predelovala kmetijske pridelke. Jugoslovanska industrija bo do leta 1951. izdelala za kmetijstvo za 3 milijarde dinarje kmetijskih strojev in orodja, za 2,1 milijarde dinarjev umetnih gnojil in za 1,6 milijarde dinarjev sredstev za zaščito rastlin. Po petletnem planu se bo proizvodnja povečala od 63.8 milijard v letu 1939, na 69.7 milijard v letu 1951. Vrednost predvojne proizvodnje se bo pa dvignila na 152%. Donos belega žita na ha se bo do leta 1951 povečal za 15%, koruze za 20% in industrijskih rastlin od 8 do 30%. Plan posveča veliko pozornost tudi kmečkim delovnim zadrugam, ki bodo dobivale veliko materialno organizacijsko in stro- , kovno pomoč, da bi se razvile čim-prej v vzorna kmetijska gospodarstva. Povečanje narodnega dohodka in življenske ravni Velike investicije, ki Jih predvideva petletni plan, naglo naraščanje gospodarskih sil in vrednosti proizvodnje, kakor tudi nove metode dela in nov polet, s katerim so se lotili izvajanja petletnega plana vsi sloji jugoslovanskih narodov, bodo v kratki dobi petih let popolnoma izpremenili gospodarsko sliko mlade države. Predvsem se bo povečal narodni dohodek, ki je v čisto agrarnih državah navadno na nizki stopnji. Petletni plan predvideva povečanje narodnega dohodka od 132 milijard v 1939. 1. na 255 milijard v letu 1951., kar je približno dva- KMETIJSTVO Zasejana površina Jr n 7957 7,235.000 ha 7,700.000 ha cija naše države torej ni sam a sebi namen, temveč je potrebna za povečanje blaginje vseh slojev ljudstva, v prvi vrsti pa delavcev in kmetov. Je glavni pogoj za boljše življenje naših delavcev, naših kmetov, naše ljudske inteligence, naših delovnih državljanov. Naše poljedelstvo bo po planu rabilo v 1951. I. nekaj tisoč traktorjev več, kakor jih imamo danes, če naj kmetje dobro obdelajo zemljo. Kje pa jih bomo Živinoreja Število prašičev vzelif Jasno je, da jih moramo izdelati v novih tovarnah. V letu 1951. bomo morali imeti več kot dvakrat toliko traktorskih plugov, kakor jih imamo danes, o-krog 240.000 vprežnih plugov več, kakor jih imamo danes, nad eo tisoč več vejalnih strojev, nad 2500 več strojev za žetev, okrog 8000 strojev za vezanje snopov več, okrog 220 kombajnov več, o-krog 7000 kosilnih strojev več, okrog 7000 mlatilnic več, okrog 14.000 trierjev, okrog 7000 slamoreznic več itd.* Petletni plan teži za tem. da se kmetijstvo modernizira, da se odpravi dosedanji primitivni način obdelave zemlje ter se z uporabo umetnih gnojil poveča njen donos. Pravilna izbira kultur sc mora prilagoditi zahtevam časa; odtod tud: pospeševanje gojitve industrijskih rastlin (konoplje, lanu, sladkorne pese, bombaža itd.) Do zdaj je bila tehnična oprema kmetijstva Jugoslavije na nizki stopnji. V kmetijstvu so letno porabili komaj 200 vagonov apnenega dušika, to se pravi komaj 5 do 10% domače proizvodnje. Ostalih 2 t.soč do 4 tisoč vagonov je Jugoslavija izvažala v inozemstvo, medtem ko so njive doma propadale. Polletni plan spoštuje zasebno lastnino kmeta in daje dobro izdelan program za dvig kmetijstva iz n egove zaostalosti. V ta namen bodo v Jugoslaviji do konca leta 1951. neposredno investiral, 19 milijard 400 milijonov dinarjev. Poleg tega bodo invest'-rali še 13 milijard 204 milijone dinarjev posredno v korist kmetijstva, tako da bodo investicije krat več. To pomnoženo družbeno bogastvo se bo v novem družbenem redu enakomerno razdelilo med vse ljudstvo. Naraščanja proizvajalnih sil in množitev družbenega bogastva pojde v prid delovnega ljudstva, čigar dele? v narodnem dohodku ne bo padel kot v kapitalizmu, temveč bo ra-stel. Z naraščanjem materialnega blagostanja bodo dane tudi večje možnosti za razvoj kulturnega življenja delovnega človeka. Do leta 1951 se bo povečala produktivnost dela v primeri z letom 1946. v industriji za 66%, rudarstvu za 90%, v železniškem prometu se bo znižala lastna cena za 40%, pri gradnji stanovanj za 46%, stroški v trgovini se bodo znižali pod 10% prodajnih cen na drobno v primeri z 39% leta 1939. Kakor smo že ugotovili, povečal se bo tudi donos na ha pri žitu, koruzi in industrijskih rastlinah. Leta 1951. bodo na prebivalca v Jugoslaviji proizvajali v primeri z letom 1939: sladkorja nad dvakrat več, svinske masti 1.5 krat več, rastlinskih olj tnk-at več, predelanega mesa 9 krat več, konserviranih rib 5.5 krat, testenin nad 17 krat, konzerviranega sadja nad 16 krat,( tkanin nad dvakrat, obutve več kot 2.5 krat in pohištva več kot štirikrat več, Jasno je, da se bo spričo tolikšnega povečanja proizvodnje zbo’j-šal tudi živi jenski standard delavca, kmeta in intelektualca. Za izvedbo tega velikopoteznega plana so seveda potrebne no- NARODNI DOHODEK p pran a I 11} UllJHO 010 h) »IJHO 01« SKUPAJ ve sile. Država potrebuje predvsem kvalificiranih delavcev m strokovno izvežbanih kadrov. Tudi za to je preskrbljeno v petletnem planu. Število kvalificiranih delavcev bo naraslo od 350 tisoč v lanskem letu na 750 tisoč v letu 1951, število srednjih strokovnih kadrov od 65 tisoč na 150 tisoč in število strokovnjakov s far kultetsko izobrazbo na 20 tisoč. Spričo silnih naporov, ki jih zahteva izvršitev tako obsežnega plana, ni čudno, da so se tu pa tam pojavili dvomi glede njegove 100% izvršitve. Toda že rezultati, ki so bili doseženi y prvem trimesečju izvajanja petletnega plana, predstavljajo zadostno poroštvo, da bo petletni plan popolnoma tudi izvršen. Tako je industrija v prvih treh mesecih izpolnila svoj plan 104%, rudarstvo 101% in promet 101%. Predsednik Zvezne planske komisije Hebrang je ugotovil, da je bil tromesečni plan prekoračen, če ga vzamemo kot celoto. oGloboko sem prepričan, — je dejal maršal Tito v omenjenem govoru, — da bomo premagali vse težave, ki nas čakajo pri izvršitvi tega plana, O tem so prepričani vsi, ki neomahljivo verujejo v tvorno silo naših narodov, naših delavcev— naših kmetov, naše slavne mladine, naše ljudske inteligence, naših delovnih držav-Ijanovv. OOOOOOOOOGOOOOOGOOOOO Svetovno poslanstvo slovanskih narodov (Nadaljevanje s strani) Medtem ko je osvobodilno gibanje stare sanje o vseslovanstvu spremenilo v stvarnost, tako smo Slovani v vsej zgodoiimi prvikrat enotni, trdno združeni, medtem ko bo to novo vseslovanstvo trdno branilo neodvisnost in celotnost slovanskih držav, ne odreka nobenemu narodu na svetu iste pravice. Vsi narodi na zemlji naj se osamosvojijo in postanejo gospodarji svoje usode. Slovanske države odklanjajo sleherni imperializem, nočejo kolonij ne v Afriki ne v Aziji in ne drugod. Nasprotno, slovanske države želijo, da bi se vsi zasužnjeni kolonialni narodi osamosvojili in osamosvojeni sklepali prijateljske zveze z drugimi državami. Kakor ne priznavamo več osebnih sužnjev, prav tako ne priznavamo narodov sužnjev. Osvobojeni narodi vsega sveta naj postanejo bratje med seboj. Da se to zgodi, v tem je poslanstvo, svetovno poslanstvo slovanskih narodov. To zgodovinsko poslanstvo je ostvaritev bratstva med narodi. To, kar se ni posrečilo nobenemu drugemu gibanju, nobeni državi, nobeni verski družbi, to naj naredi novo slovanstvo: Pobrati naj narode vse Evrope in vsega sveta. Kako se bo to zgodilo? Proglasili smo pravico do samostojnosti vseh narodov zemlje. Sele samostojni narodi se morejo pobratiti, kajti gospod in suženj ne moreta biti brala. Zato je potrebno, da se vsi evropski narodi odrečejo kolonijam; zasužnjeni narodi naj postanejo prosti. Kajpada je to poslanstvo trn v peti kapitalističnim državam, ki imajo zasužnjene druge narode v kolonijah, Angležem, Francozom, Belgijcem, Spancem, in do pred kratkim še Nemcem in Italijanom, ki so imeli v A-friki kolonije do te vojne. Zakaj so baš Slovani poklicani za to poslanstvo? Tega poslanstva, ki obeta vsem narodom pravo bratstvo, ne more vršiti noben drug narod razen Slovanov. Zakaj? Slovanski narodi niso bili nikdar roparski' narodi. Ze stari Slovani so živeli v m'roljubn'h zadrugah. Slovani sploh nismo imeli roparjev. Vsi drugi narodi Evrope so Jih rodili. Tako je bil Julij Cezar Rimljan, Napoleon in Mussolini sta bila Italijana, H tler Je bil Nemec. Mi takih ne podobnih roparjev nismo nikdar imeli. Kar smo bili to smo ostali: miroljubni. To misel je preprosto in vendar prelepo izrazil Tito, ko je rekel: aTujega nočemo, svojega ne damotv Mi Slovani si ne želimo ne Rima ne Pariza ne Londona, Zato so samo in edino slovanski narodi upravičen: in tudi usposobljrtii, da ostvarijo bratstvo med narodi. Ali ni značilno, da je to misel o bratstvu med narodi spravil v pesniško obliko ravno slovanski pesnik, naš Prešeren, ko je zapel: Zivč naj vsi narodi, ki hrepeni dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojaik prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. VTRGILU SCEK TRŽAŠKI DNEVNIK Na Opčinah prazne hiše pri sv. Ani po 12 ljudi v eni sobi Spričo konference majorja Robci tsona je bilo mnogo govora o popravljanju porušenih stanovanj in o gradnji novih hiš. Površnemu o-pazovalcu bi se potemtakem zdelo, da je stanovanjsko vprašanje doseglo velik napredek in da so se razmere popravile. Toda ostalo je mnogo nerešenih vprašanj, ki nujno terjajo rešitve. Eno takih vprašanj, za katero se ni doslej ZVU prav nič zanimala, je vprašanje «sfrata-jev» pri Sv. Ani in na Kolonkovcu, kakor tudi pri Sv. Ivanu in drugod. Pri Sv. Ani so fašisti zgradili 12 hiš, ki so na zunaj dokaj lične, znotraj pa pravi brlogi. Fašizem je naselil v te hiše razne vohune in plačance 'ter razne prišleke iz južne Italije, da bi tako raznarodoval slovenska predmestja. Poleg tega pa je skušal v industrijskih centrih naseliti obubožani proletariat, da bi mu služili kot orožje v borbi prot: razredno zavednemu delavstvu. Zaradi tega stanujejo v teh hišah tudi ljudje, ki so jim podrli hiše v starem mestu, ali ki zaradi pomanjkanja sredstev, niso mogli najeti stanovanj v mestu. Fašizmu je u-spelo nakopičiti v teh h' šah vso revščino ter tako kontrolirati ljudi. Ta stanovanja, v katerih živ; nekaj tisoč ljudi, nikakor ne ustrezajo higienskim predpisom. So enosobna s kuhinjo ali pa z enimi samim prostorom; niso to stanovanja temveč navadne jazbine. Videli smo. da v enem samem takem «stanovanju» biva do 15 ljudi, videl; smo, kako na dveh posteljah leži do šest ljudi, to ja starši in štirje otroci. Čeprav trpi zaradi tega morala, še nismo nikoli slišali, da bi se krščanski de-mokratje pritoževali nad tem. Cernu pa naj b: se, saj gre za moralo najbednejših prebivalcev tržaškega mesta. Grozno je slišati, da jedo ti ljudje le enkrat na dan. Plača, ki jo nesi domov oče, vdova ali kak 17. letni otrok, je tako nizka, da ne zadostuje niti za najnujnejše. Posledice tega so jetika, nagnjenost k raznim boleznim in slabokrvnost. Videli smo 12-letno malo rahitično Adrijano, vso drobno in slabotno, da ni kazala niti polovico svojih let. Njena miati, ki je vdova, nam je povedala, da že 12 let zbira po raznih smetiščih ostanke premoga, da prehrani osemčlansko družino. «Se-daj je bolje«, je dejala; «moj mali Ivan, ki mu je 16 let, dela že dva tedna pri Lloydu in mu bodo plačali za deseturno delo 1300 lir na teden. Moj starejši sin pa, ki je bil v Dachavu, in je naprednih idej, ne more dobiti nikjer zaposlitve.« «Težko mi je gledati rejene gospe v mestu«, nam je pripovedovala tov. Bernardo, «ko vidim svoje otroke stradati in vse izčrpane, pa jim ne morem kupiti mleka, niti jim dati dvakrat na dan jesti. Po drugi strani pa imajo razni fašisti, ki bivar jo v naši h:ši in ki so še do včeraj požigali slovenske vasi, vsega dovolj in pomoč od «Lega Naziona-le». Čeprav so odpuščeni, dobivajo redno plačo od podjetij, kjer so delali.« To sta le dva primera, ki nam kažeta, kakšna je zapuščina fašizma. Mnogi izmed teh ljudi so iz obupa zgubili vse človeško dostojanstvo in se pečajo z raznimi sumljivimi posli. ZVU, ki je tu našla to stanje, ni prav nič poskrbela, da bi se izboljšalo, in vendar je skrajni čas, da se nekaj ukrene. Tem ljudem je treba predvsem preskrbeti delo m jim omogočiti človeka dostojno življenje. Ti ljudje ne smejo biti rezerva in pravi človeški material za spletkarjenje raznih «patriotičnih» organizacij kot so Lega Nazionale In druge. Ta stanovanja je treba pregledati in jih dodeliti št;r:član-sk‘m družinam. Ce je ZVU popravila in zgradila toliko hiš, ima ravno v tem primeru priliko, da pokaže, ali ji je res toliko na tem, da se reši stanovanjsko in z njim tudi socialno vprašanje. V Anfcaranu-Valdoltri bodo ustanovili zadrugo Na sestanku krajevnega zadružnega odbora so člani sklenili, da se ustanovi zadruga, kateri bodo tu- kajšnji kmetje oddajali svoje pridelke; na vrsti so češnje in grah. Zadruga bo v teku dneva oddajala nabrano količino pridelkov Okrajni zadrugi v Kopru. Tako bo kmet mnogo prihranil na času, zlasti še ker je sedaj preobložen z delom zaradi pozne pomladi. Občni zbor kmetijske zadruge Kmetijska nabavljalna in prodajna zadruga v Trstu vabi vse svoje člane na redni občni zbor v nedeljo 1. junija ob 9. uri v ulici Imbriani 5. Dnevni red: poročilo raznih odborov; dopolnitev pravil: volitve novega odbora in slučajnosti. Opozorilo: čien 22 pravil določa, da se veljavno sklepa ne glede na število prisotnih eno uro po določenem času. Za spremembo pravil pa mora glasovati več kot polovica vseh zadružnikov. Predlogi o spremembi ali dopolnitvi pravil morajo biti na vpogled zadružnikom vsaj 8 dni pred občnim zborom v zadružnih prostorih, ulica Mercadante 4. Nov urnik sadnega in zelenjavnega trga na debelo Mestna občina javlja, da bo sadni in zelenjavni trg na debelo na obrežju Oktaviana Avgusta od 18. t. m. dalje zaprt ob nedeljah. Isto-tako bodo ob nedeljah zaprta skladišča grosistov. Ali še ni dovolj brezposelnih? ZVU predlaga, da bi znižali ste-vilo tramvajskih nameščencev Bilanca ACEGAT-a je pasivna. Že dolgo časa razpravljajo o tem, kako bi spravili to bilanco v ravnovesje. Tuhtali so in tuhtali in kenčno prišli do sklepa, da je treba zvišati cene prevozu, hkrati pa odpustiti polovico tramvajskih u-službencev z dela. Ta modri predlog je seveda dala ZVU. O njem je tudi razpravljal Conski svet, ki pa seveda, kot posvetovalni organ, nima nikake besede. Ne vemo, kaj je mislila ZVU s tem predlogom ravno sedaj, ko imamo nad 30 tisoč brezposelnih. Ce že hoče popraviti bilanco Ace-gata, naj rajši odredi, da bodo tudi zavezniški vojaki plačevali tramvaj, kot so ga nekdaj drugi vojaki, ki so imeli 40 stotink plače na dan. Vemo, da bi to bilance še ne rešilo, toda nekaj milijonov bi to le prineslo na leto. Acegat je občinsko podjetje in občina ima še druge uslužbence. POD 13 A Zborovanje političnih preganjancev v Kopru V četrtek so se v dvorani Ljudskega doma v Kopru zbrali bivši politični preganjanci z namenom, da ustanovijo udruženje, ki bo ščitilo njihove interese in nudilo moralno ;n materialno pomoč. Tovariš Abram je v kratkem govoru lepo povedal, kakšni so uspehi njihovega trpljenja in preganjanja. «Ce se le malo ozremo nazaj, vidimo, da je trpljenje prvih borcev obrodilo veliko sadu. Prav iz njihovih vrst so izšli najboljši aktivisti in partizani. Uspeh tega trpljenja je naša NOB, uspeh je mogočna ljudska armada, ki je izvo-jevala svobodo in narodom Jugoslavije njihovo ljudsko republiko, uspeh je naša ljudska oblast. Mnogih izmed prvih danes ni več, izgubili so svoja življenja po raznih taboriščih. K besedi sta se priglasila še tovariš iz Cežarjev in Pečarič Nazarij — 85-letni starček, ki je med drugim rekel: «Se sem dober za enega, če bi bilo treba«. Tovariši so izvolili pripravljalni odbor, ki si je zadal nalogo, sklicati čim prej zborovanje in se pogovoriti o bodočih nalogah in delu. Sindikalna učiteljska konferenca V prisotnosti okrajnega šolskega nadzornika, šefa prosvetnega oddelita in vsega učiteljstva postojnskega okraja se je vršila 14. t. m v Postojni sindikalna učiteljska konferenca. Uč:teljica tov. Hrovat Olga je podala referat o obravnavi petletnega gospodarskega načrta, ki mora zajeti pri pouku vse predmete. Otrokom se mora nazorno predočiti s pomočjo slik, grafikonov in raznih ilustriranih tabel potek proizvodnje do leta 1951. in to v vseh strokah od industrije do vseh Ob smrti Maksa Barefa Umrl je naš pevski tovariš Maks Bareto. Težko nam je ob izgubi človeka, ki nam je drag, a še težje je ob izgubi človeka, ki se je znal približati našemu ljudstvu in ki je z veliko vnemo in požrtvovalnostjo delal za njegov kulturni napredek. Čeprav po poklicu delavec, se je od mladih let udejstvoval na prosvetnem polju, in sicer kot pevovodja raznih pevskih zborov. Začel je — samouk — v svoji rojstni vasi Vrdeli, a nato je dolga leta vodil pevski zbor pri Sv. Ivanu. Prav do zadnjih dni svojega življenja kljub visokim letom je vodil zbore na Vrdeli, Konkonelu in Banah. Ne burja, ne slabo vreme ali mraz ga niso odvrnili od tega, da ne bi šel iz Sv. Ivana med pevce prosvetnih društev imenovanih krajev. Predobro je vedel, kaj je potrebno našemu ljudstvu, ki je preživelo 25 let fašističnega zatiranja. Težko borna pogrešali tega — večnega moža, — kakor ga je ljudstvo imenovalo. Ostal nam bo kot svetel vzor in v najlepšem spominu. kmetijskih panog. Razumljivo je, do, s; bo na podeželju predvsem povdarjalo kmetijstvo, kajti to je otrokom najbližje. Setveni načrti, nabava dobrih semen, traktorska obdelava zemlje, sadjereja, čebelarstvo in sploh kmetijsko gospodarstvo morajo biti osnova pri pouku. Iz te osnove je potem lažji prehod v razlago razvoja industrije. Učiteljstvo se mora pri tem zavedati važnosti izvenšolskega dela, da mora pomagati na gospodarskem polju in storiti vse za dvig prosvetnega dela. Na učiteljstvu sloni najvažnejša naloga, da poda osnovo vzgoje in pouka, na katerem bo slonela pozneje graditev novih kadrov in strokovnjakov. Vzbuditi mora v otrocih interes za učenje in privzgojiti čut do prostovoljnega dela. Referatu je sledila debata, na kar so poročali posamezni sektorji o svojem delu in uspehih. Konferenco je obiskala predsednica mladine, ki je govorila o sprejemu pio- nirjev v pionirske odrede na rojstni dan maršala Tita, 25. t. m., kakor tudi o pripravah -za pionirski dan, ki bo 9. junija. Ob zaključku je tov. Trost, šolski nadzornik, pozval učiteljstvo, naj prispeva za nabavo knjižnice za delovne brigade na progi Samac-Sa-rajevo. Podarili bodo 6000 lir. LOKEV Proslava Cankarjeve obletnice. V nedeljo, 11. t. m., se je v Lokvi pri Sežani vršila proslava 71. obletnice rojstva našega velikega pisatelja Ivana Cankarja. Na množičnem zborovanju prosvetnega društva «Tabor» je tov. tajnik orisal življenje in delo Ivana Cankarja, ki je s Prešernom in Levstikom ne samo eden največjih slovenskih pisateljev, marveč tudi predhodnik idej narodno-osvobodil-ne borbe. Vaški pevski zbor je zapel nekaj pesmi, nakar je sledil fiz-kultumi nastop mladine Spoiočilain Dijaška predstava v Bazovici Dijaki in dijakinje Slovenskega iiiaškPfm rtnma v Trstu c cnriolrv. dijaškega doma v Trstu s sodelovanjem pionirskega zbora iz Skednja bodo priredili v nedeljo, 18. t. m., ob 16. uri na dvorišču gostilne «Pošta» v Bazovici akademijo z deklamacijami, glasbenimi, pevskimi in telovadnimi točkami. Pobirali bodo prostovoljne prispevke za Dijaško matico. Zborovanje brezposelnih odgodeno Glavni cdbor tržaških delavcev za pobijanje brezposelnosti javlja, da je današnje zborovanje, ki bi moralo bit; v kinu Massimo ob 9.30, odgodeno zaradi tehnični ovir. OOSS Prosvetno društvo «Simon Jenkov priredi v torek, 20. t. m., v dvorani «Kraljič» dijaški večer, pri katerem bodo sodelovali dijaki slovenskega dijaškega doma v Trstu. Nastopil bo pevski zbor pod vodstvom tov. Ivan Grbca, salonski orkester in razni recitatorji. Prostovoljni prispevki gredo v korist Dijaške matice. Vrtna veselica na Kolonkovcu bo danes, 18. t. m., z začetkom ob 16. uri. Na sporedu je godalni in pevski koncert, ples, srečolov in druge zanimive točke. Tudi za postrežbo je poskrbljeno. Koncert cerkvena glasbe bo danes ob 10. uri v cerkvi Sv. Vincen-za Pavelskega. Koncert priredi pevska šola «Sursum corda« z izbranim programom cerkvene glasbe. Sodelujejo pevci, vijolinist prof. Varni in organist Mario Schiavon. Enotni sindikati Vratarji. OSS poziva vse upravnike in hišne lastnike, da naj pošljejo takoj na Enotne sindikate ali na Delavsko zbornico seznam vratarjev in drugih nameščencev, sestavljen v treh izvodih in potrjen. Seznam služi za volitve. Slaščičarji. Jutri 20. t. m. ob 19. uri bo odborova seja v ulici Imbriani 5 -I. Mesarji. V torek 20. t, m. ob 19. uri bo v ulici Imbriani 5, odborova seja. Peki. Pekovski nameščenci naj so udeležijo zborovanja jutri 19. t m. ob 17. uri v ulici Conti 11. Razpravljali bodo o vprašanju neplačane draginjske doklade. Pogrreb tov. Maksa Bareta bo danes, v nedeljo, izpred cerkve pri Sv. Ivanu ob 9.45 uri. S tem popravljamo včerajšnje sporočilo. Rojstva, smrti in poroke Dne 17. maja 1947. se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrli so 3 ljudje porok pa je bilo 13. UMRLI: 27-letna Goina in Valli Iolanda, 52-letni Vanzella Mario, 5-letni Vlasič Gianfranco. DAROVI IN PRISPEVKI Za politične pripornike v anglo-ameriških zaporih v Gorici so v mesecu aprilu darovale goriške vasi sledeče svate: Vaščani iz Bilj lir 1250, Pevma lir 1000, Steverjan lir 1130, Bukovica lir 900, Komen lir 3700, Gorica lir 2850. V imenu onih, ki so bili deležni tega daru, se okrožna komisija vsem darovalcem toplo zahvaljuje. Danes se poročita v cerkvi Sv. Jakoba brata UKMAR ALDO TROBEC JUDITO = in UKMAR SAVO ZINGARELLI MARIJO. = Mladima paroma želimo = obilo sreče. UL. V AS ARI 10 UL. VASARI 10 POZOR! Velika izbira čevljev in sandal, primerne za vsakogar vam nudi TRE VIS A N UL. VASARI 10 UL. VASARI 10 Člani ZPP bodo priredili danes v nedeljo, 18. maja, JAVEN PLES v PLISKOVICI Igrala bo godba iz Sv. Križa. Vabljeni vsi! ZPP priredi v NEDELJO,dne 25. MAJA |AVEN PLES V LOKVI Za prigrizek bo preskrbljeno. Vabljeni vsi! Vse za V NEDELJO, 18. MAJA t. 1. bo priredil II. rrjon veliko kiaško majsko OVICI Začetek ob 15. "V DBA. Bogato preskrbljen bar. Preskrbljeno je za prevoz od prvih popoldanskih ur dalje, Odhod iz ul. Fabio Severo (zadnja postaja filovije B) do Bazovice. ŽVEPLO, MODRO GALICO, ŠKROPILNICE, ŽVEPLAL-NIKE, SEMENA, :tj,, najboljše kakovosti po zmernih oenah vam nudi edina slovensko-italijanska Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z. z o. TRST, UL C. MERCADANTE ST. 4 — TELEF. 88-19 Velika likvidacija modelov po Z IVI I /, \ I\11 H conah K R Z NA R S T V O ZILIOTTO TRST, III.. THRiT« TELEH)! I!Q37 l!li;gaiilno in trpežno ohtitei/ za zen s It c, moško in otroke v veliki izbiri pri REBCU TRST PASS0 liU 1,1)DIVI 1 CENE ZELO UGODNE Se pred kratkim so listi pisali, da jo zaposlila večje število uradnikov, ki sploh nimajo tu stalnega bivališča. Ce je že treba reducirati osebje, potem naj začnejo to rajši pri prenatrpanih uradih. Gospod Beltrame ne mara Enotnih sindikatov NOV AVTOBUSNI VOZNI RED Podjetje F. CAHARiJA Trst - ul. Fabio Severo 5 - tel. 29243 bo s 15. majem t. 1. uvedlo naslednji VOZNI RED TRST-PORTOROŽE odhod iz Trsta ob 12.30 — 20.45 prihod v Portorože ob 13.30 — 21.45 odhod iz Portorož ob 6.30 — 17.— prihod v Trst ob 9.30 — 20.— TRST-REKA odhod iz Trsta ob 7.-------17.— prihod v Reko ob 9.20 — 19.20 odhod iz Reke ob 6.30 — 15,— prihod v Trst ob 10.30 — 19.20 TRST-POSTOJNA odhod jz Trsta ob 7.30 prihod v Postojno ob 8.30 odhod iz Postojne Ob 16.30 prihod v Trst ob 19.30 Delavke, ki delajo pri tvrdki Beltrame, v ul. Besenghi, protestirajo proti ravnanju gospoda inž. Karla Beltrama. Ta je ukazal zaupnici Delavske zbornice, naj strga manifest Enotnih sindikatov, v katerih izraža ta sindikalna organizacija svojo solidarnost s španskimi borci v borbi za svobodo proti Francovemu režimu. Dosedaj namreč gospod Beltrame ni že nikdar strgal nobenih letakov ne od Delavske zbornice, niti' ne od Lege Nazionale. Pač dobro spričevalo gospoda Beltrama. Radijski sporedi v nedeljo, 18. maja TRST II. 7.30. Koledar - jutranja glasba. 7.45. Poročila. 8.00. Jutranja glasba. 9.30. Kmetijska oddaja. 10.00. Prenos maše iz Sv. Justa. 11.15. Klasična glasba. 11.30. Pridiga. 11.45. Nedeljski glasbeni spored. 13.00. Glasba slovanskih narodov. 14.00. Predavanje. 16.30. Otroška oddaja. 17.00. Plesna glasba. 18.00. Folklorno predavanje. 18.15. Operna glasba. 20.00. Obvestila svojcem. 20.05. Koncert pestre glasbe. 20.45. Pogovor s poslušalci. 21.00. Glasba po željah. 22.00. Vesela oddaja. 22.30. Glasba iz operet in filmov. 23.35. Polnočna glasba. Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. Triestino Zahvala Najiskrenejša zahvala vsem, ki so na kakršen koli način sočustvovali z nami ob izgubi našega nepozabnega očeta Franca Jazbeca Posebna zahvala častitemu g. župniku za tolažbo ob priliki t-olezni ter pevskemu zberu in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoče družine: Jazbec, Kobal, Pipan in Zega. MALI OGLASI PRODAM 2.000 q ledu shranjenega pod zemljo, kjer lahko vzdrži dve leti. Žerjal, Nasirec 17, Hrpe-ije-Kozina. ENONADSTROPNO HISO s pritiklinami in zemljiščem v Ljubljani prodam za lire. Marica Gregorič, Skedenj 474, TRST-LJUBLJANA Trikrat tedensko (v ponedeljek - četrtek - soboto) odhod iz Trsta ob 7.30 prihod v Ljubljano ob 11.— odhod iz Ljubljane ob 14,— prihod v Trst ob 19.30 TRST-SEŽANA-ŠTORJE- POVIR odhod iz Trsta c-b 5.— — 12.— prihod v Povir ob 6.15 — 13.15 odhod iz Povirja ob 6.30 — 13.30 prihod v Trst ob 7.45 — 14.45 Ob nedeljah avtobusi ne vozijo. POZOR Razno pohištvo, zakonsko sobo z volnenimi žimnicam! in vzmetmi ter elegantno spalnico s štiridelno omaro, šivalni stroj, blago za obleke, posteljno pogrinjalo prodam po zelo ugodni ceni zaradi odhoda. TRST, Viale Raffaello Sanzio 20, pri Sv. Ivanu. Vrevzamem zastopstvo! Agentura iu komisija Franc Jarh MARIBOR, Kneza Koclja 15-11 Posreduje v vseh trgovskih poslih! Prevzame v komisijsko prodajo! VELIKA IZBIRA ŠIVALNIH STROJEV znaihke «SINGER» in drugih znamk z ohištvom in pogrez-ljive dobite pri MARGONI - ulica Setlelontane 2 SLUŽBO IŠČE BANDAZIST ROKAVlCARSKI POMOČNIK HARMONIJ «Cecilia» skoraj nov prodam. Zidarič, Prečnik 1. P. BARTOLINI Korzo kraljice Margerite štev. 94 TO R IN ORTOPEDIGNO ZDRAVLJENJE KILE BREZ OPERACIJE prišel iz kadrovske službe. Ponudbe pod «Nova doba 1922» poštnoležeče, MARIBOR. SPALNICE popolnoma opremljene so na prodaj v STANDREZU. Cene ugodne. Točnejša pojasnila pri EMI NOVAK, STANDREZ 71, pri Gorici. izvrši kljub njeni velikosti in ne da bi bdlo treba prekiniti delo, najuspešneje s posebnim aparatom ortoped P. BARTOLINI, ki je znan že mnogo let v naši pokrajini. Vsi, ki so potrebni pomoči, bodisi stari, bodisi mladi, otroci ali odrasli, naj se z največjim zaupanjem obrnejo za nasvet in pomoč na BARTOLINIJA, ki sprejema v GORICI: 22. maja, Hotel Universita. v TRZICU: 23. maja, Hotel Moncenis'.o v TRSTU: 24. in 25. maja, Hotel Vanoli Dr. G A ETA, zobozdravnik Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku ln plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10. do 12. in od 13. do 19. (Govori slovenski) TRST, ul. Torre Blanca 43 (vogal ul. Carducci) Na OBROKE KROŽNIKI — KOZARCI -LONCI — JEDILNI PRIBOR 9f BALCOR M TRST, trg Borze štev. 11-11 nad. PRODAM VOLČJI DRAGI pri Gorici več manjših hišic s pripadajočimi njivami in VINOGRADI. Informacije v RESTAVRACIJI TRST, ULICA VALDIRIVO ST. 3. DELAVCI, OBRTNIKI IN URADNIKI! Brez nakaznice lahko nabavite ^ ČEVLJE VSEH VRST po znatno znižanih cenah v trgovini P A R C H I TRST - ULICA CAPRIN št. 16 OBIŠČITE NAS IN PREPRIČALI SE BOSTE 1 KINO NA OPČINAH predvaja v NEDELJO in PONEDELJEK zanimivi jubilejni amerikanski velefilm HUNMI KOCI« ..DELITTO SENZA CASTIGO" Grozote iz življenja. Dramatični pripetljaji. V nedeljo začetek ob 15.30. V ponedeljek ob 18. KINO V SEŽANI priredi v NEDELJO, 18. MAJA, ob 16. uri dramo Življenje zopet pričenja SPREJEMNI IZPITI na Industrijski kovinarski šoli tovarne automobilov MARIBOR-TEZNO Vsi, ki so uspešno dovršili nižjo srednjo šolo ter jih vesel! usposobiti se za delo v kovinski industriji, lahko nadaljujejo s študijem na Industrijski kovinarski šoli v Mariboru. Šolanje traja 3 leta. Po uspešno končani šoli se vključijo učenci v delo v tovarni kot mojstrski pripravniki, po položenem izpitu pa postanejo mojstri-specialisti in vodilni kadri v nas! industriji. Najboljši imajo možnost še nadaljnjega študija. Sprejemni izpiti bodo od 20. do 26. junija, o čemer bo vs3k prijavljenec posebej obveščen. Prošnje za polaganje sprejemanega izpita, kolkovane z desetimi dinarji, je treba poslati upravi šole najkasneje do 10. junija t 1. Priložiti je treba spričevalo (ali overovljen prepis) o uspešno dovršeni nižji srednji šoli izčrpno karakteristiko LMS. Dijaki-nje, ki ne prihajajo neposredno iz šole (iz prakse itd.), morajo predložiti še izkaz, kako in kje so prebili ta izvenšolski čas. Izkaz mora potrditi pristojni ljudski odbor. Nad 18 let stari dijaki morajo poleg tega predložiti še potrdilo o volivni pravici. Izpiti se bodo polagali iz slovenščine in matematike (pismeno in ustmeno), iz fizike in kemije (samo ustno) in praktično, Enako možnost šolanja v IKS imajo tudi tovarišice. Prijave pošiljajte na naslov: Uprava Industrijske kovinarske šole, Maribor-Tezno. Vsi oni tovariši, ki so že preje poslali kolkovane prošnje sprejem, naj še naknadno pošljejo vse zgoraj navedene priloga Smrt fašizmu — svoboda narodu! UPRAVA INDUSTR. KOVIN. SOLE Proslava 50. obletnice prosvetnega društva „Zarja' v KOPRIVI 25. maja, na binkoštno nedeljo točno ob 3. uri popoldni Sodelujejo pevski zbori iz Dutovelj, Kobdila, Kobjeglave, Koprive, Ponikev in Tomaj8 MOLIERE: NAMIŠLJENI BOLNIK komedija v 3 dejanjih. Igra dramski krožek «Zarja». — Sledi PLES NA ODPRTEM Ce bo slabo vreme, bo pr!-reditev naslednji dan 26. maja 3. uri popoldne. ob 26. maja, binkoštni ponedeljek PLES NA ODPRTEM s srečolovom oba dni lgra godba iz Ba^ velj. Društvena «osmica ob plesišču! Zanesljiva shramba zakole- V nedeljo, 25. maja (binkošti) tradicionalni izlet v Postni«!! s posebnim vlakom. V jami bo VELIKA VESELICA S CERTI, PLESOM in drugimi zabavami. Jama bo razkos razsvetljena. 0n, Prijave za izlet se sprejemajo najkasneje do četrtka, maja pri sledečih potovalnih umdih v Trstu: ADRIA-EXPRESS, ulica F. Severo 5 (tel. 29-243); • TURISANDA, trg Verdi (tel. 68-84); UTAT, ulica Imbriani 11 (tel. 94-155). uira UVOZNI IN IZVOZNI ZAVO? Z o. j. TRST Ul. CICERONE 8 TELEFON 56-88 - 29-306 Trgujemo na debelo z vsakovrstnim blagom KOSE «MERKUR» originalne in osle za brušenje. POLJEDELSKO ORODJE, motike, vile, grablje, pocinkano in navadno žico, žeblje itd. ŠTEDILNIKE EMAJLIRANE. PEČI na premog, elektriko in plin. BAKRENE VZMETI za postelje. ŽEBLJE ZA ČEVLJARJE. PLOČEVINO pocinkano, cin, baker, medenino, svinec v ploščah in ceveh, mreže za komarje in vrtove. ff IN TRA " d. z o. z. TRST, ul, Roma 22 WjDfMn 8p*43