Videm-Krško, 11. decembra 1954 Štev. 49 Leto Vil Lastnik in izdajatelj: Okrajni odboi Socialistične.zveze delovnih ljudi Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: Posavski tednik Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in u prave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodni banki, podružnica Krško št. 615-T-145 — Letna naročnina 409 din, polletna 200 din. četrtletna ICO din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru £tudijeka knjižnica ililana Jarca p,Novo mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO 0 tanje občinske In skrajne meje ne smejo ovirati ZDRUŽEVANJA TISTIH KRAJEV V KOMUNE, KI PREDSTAVLJAJO DRUŽBENO ZAOKROŽENE ENOTE Naloga organizacij Soc. zveze ob ustanavljanju komun — Ugotovitve s sestankov političnega aktiva občinskih odborov SZDL Od 2. do 10. decembra so bila v Krškem, Kostanjevici. Sevnici, na Senovem in v Brežicah posvetovanja političnih aktivistov iz vseh občin krškega okraja, na katerih so se udeleženci temeljito pogovorili o vsebini k o m u n. Posvetovanja s® vodili člani sekretariata okr. odbora SSDL Krško. Aktivist; Socialistične zveze in elani Z K na posvetovanjih niso razpravljali o ustanavljanju posameznih komun, pač pa so po izmenjav, mnenj sklenili, da bodo organizacije SZDL takoj začele z organiziranim razpravljanjem o vlogi komun med članstvom Socialistične zveze. Za izvršitev te naloge je bilo sprejetih več sklepov. Sklep zadnje razširjene seje okrajnega odbora SZDL Krško in stališče okrajnega komiteja ZKS, da se vprašanje komun in njihovega ustanavljanja obdela Na komune ne smomo gledati samo ,skozi dinar1 Ko je govoril o vlogi in bi- z vsemi volivci krškega okraja, , ie predsednik okr. se je v tem tednu začel uresničevati s sklicevanjem posvetov političnega aktiva bližnje in daljne okolice navedenih petih sektorjev. Tako so se 2. decembra sestali v Krškem aktivisti iz občin Videm-Krško, Leskovec, Veliki Trn, z Rake in Bučke. Prišlo je nad 30 tova- i riišev, katerim je o komunah govoril predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar. Najprej je omenil nekaj splošnih j vprašanj iz razvoja družbe ter poudaril, da je tudi v socializmu država sredstvo vladajočega razreda, vendar tokrat v korist delovnega ljudstva, ki je prevzelo oblast v svoje roke in ki I se bori za ukinitev razredne i družbe. Država v rokah delov- 1 nega ljudstva pa je potrebna kot sredstvo za vladanje samo taliiko časa, dokler traja borba proti ostankom razredne družbe. Potem ko je tov. Kolar opisal obdobja družbenega razvoja, skpizi katera je šla doslej naša država, je med ostalim dejal, da v družbenem razvoju niso mogoči skoki temveč so važne> družbene spremembe lahko samo. plod dolgotrainega razvoja. Tudi prehod na komune nam : omogoča dosedanji daljši proces, v katerem so bili ustvarjeni osnovni pogoj, za socialistično upravljanje. odbora SZDL omenil pogostno napačno gledanje na komune samo skozi dinar. Tudj v našem okraju imamo pojave, da se ob razpravljanju o komu- potrdila, izpiske iz matične knjL ge in podobno, da jim ne bo treba za vsako malenkost hoditi na sedež komune. Bo v krškem okraju pet komun? Dosedanje razpravljanje o komunah med prebivalci našega okraja kaže. je dejal tovariš Kolar, da bodo sedeži komun prav gotovo v Sevnici, Brežicah in Videm-Krškem. Predloga, da b: bili komuni tudi na Senovem in v Kostanjevici, sta še predmet razpravljanja med volivci. Vendar sedanje okrajne in občinske meje ne bi smele biti ovira pri spajanju tistih krajev ali predalov. ki predstavljajo družbeno zaokroženo enoto. variši iz Podbočja. O komunah je govoril ljudski poslanec tov. France Dragan, v razpravljanju pa so sodelovali tovariši Franc Kolar, Tone in Žan Gliha, He-rakovič, Burja, poslanec Franc Kerin, Metelko, poslanec Lojze Colarič, veterinar Bučar in drugi. Za ustanovitev komune s sedežem v Kostanjevici govori, kakor so izjavili udeleženci posveta. zlasti oddaljenost Kostanjevice in njene okolice od drugih centrov, prav tako pa tudi izrazita kmečka problematika tega področja. Za komuno v Kostanjevici pa so se doslej iz- tovo bo vprašanje komune na tem področju (komuno snujejo namreč tudi v Šentjerneju) resno in težavno vprašanje, ki ga morajo pomagati rešiti vsi volivci Krškega polja. ¥ Nič manj niso bila zanimiva posvetovanja aktiva v Sevnici, na Senovem in v Brežicah, o čemer bomo še poročali. Povsod so aktivisti sprejeli sklepe, ki jih lahko zajamemo v naslednje glavne misli. 1. Aktiv političnih delavcev — članov SZDL in ZKJ sprejema razil; edinole v Podbočju; sta- stališče okr. odbora SZDL m lišče Bučke in Rake, kakor tudi ! okr- komiteja ZKJ Krško o nekaterih drugih bližnjih kra- i ustanavljanju komun v okraju, lev še m docela jasno, niti ni-!** s tcm stališčem strinja in so ljudje povedali svojih misli sklene’ da bo takoj začel z organizirano razpravo o ustanavljanju komun. Občinski odbori SZDL in občinski komiteji ZKJ | se bodo sestali in razpravljali o organizacijski uresničitvi t» naloge. 2. Organizirana razprava o komunah nalaga zlasti aktivistom dolžnost, da morajo začeti z razpravljanjem o vlogi komune, pri čemer je treba pojasnjevati ljudem najvažnej-, še uspehe dosedanjega družbenega razvoja. Ustanavljanje komun naj pomeni ustanavljanje takih celic socialistične družbe, v katerih bo v sedanjih pogo-, jih nenehno spodbujano in | negovano resnično družbeno ! upravljanje. — Vsi napredni 1 ljudje naj se v razpravi o usta-i navijanju komun vztrajno bo-i rijo proti vsemu, kar se za-1 vestno ali podzavestno postavlja kot ovira na pot nadaljnje so I ciallstične graditve. 3. Kjer kol> se pokaže potre- »Vojna z notami« med SZ in tremi zahodnimi velesilami še ni popustila. Zahod je pred nedavnim odklonil udeležbo na vseevropski varnostni konferenci, pa tudi razgovore »štirih« o nemškemu vprašanju preloži; za poznejši čas. Toda konferenca v Moskvi je — vsaj po mnenju SZ — vendarle izpolnila Jugosiovanskj, ud ja »uaiebs s katero bo maršal Tito prihodnji teden prispel na obisk v Indijo, nato pa še v Burmo na prijateljski obisk azijskim narodom V_________________________________________________________________________________________> nah gleda le na število in moč > Glede bodočega okraja je tov., o bodoči komuni na tem pod-posameznih tovarn in podjetij ! Kolar med ostalim dejal, da! ročju. oziroma le na gospodarstvo; Sava in komunikacije ob njej j Tajnik LOMO Kostanjevica kakšnega področja. »Komune ni- I ne razdvajajo krajev tostran in : tov Metelko je predlagaV da so samo tema današnjega dne, j onstran reke,_ temveč jih na- , bi se aktlv po prvih sestankih pac pa so zunanja oblika nana- sprotno združujejo. zato se i z yuc[mi znova sešel, da bi Ijevanja socialistične izgradnje | marsikje tudi precej razpravlja j ]abko spet izmenjali mi-od formiranja delavskih svetov g o cbsavski skupnosti komun. | s]i komunah in rešili vpraša-daije.'. Je dejal tov. Kolar. So-j Pred zaključkom sestanka je: nja> M bodo ob razpravljanju cialisticnemu razvoju bi dejali ■ predsednik dejal, da je i o po- ; po tem važnem vprašanju prav veliko škodo, če bi smatral; kot svetovanje aktiva sklicano za- , gotovo prižla na dan. veterinar pogoj za ustanavljanje komun , to, da bi razpravljali o komu- B;,£.ar je predlagal da bi pešamo dobro razvito gospodar- j nah nasploh, ne pa določeno o dobno kakor v Cateških Topli-stvo. Ustanavljanje komun se j ustanavljanju te ali one komu- cah sklicali posebno posvetovale začenja z razpravljanjem oz. ! re V tem razprav.Jamu ne g nie strokovnjakov in političnih današnjim posvetovanjem, prav j smejo prevladovati lokalni ali darsko in ostalo bodočnost celotnega Krškega polja. Prav go- ,v,i. četudi „ ,e te „de- SS/tS?SLI ?S“v X! 1 *** ležilo le sedem držav. Ni sicer j sedanjega družbenega razvoja nizacije SZDL in državljani postavila na noge vseevropske g ki smo ga z delavskim samo- ; ravnati po tem, kar bodo poka-varnostne ^organizacije, ker za- j upravljanjem približali sociali- i zali družben; pokazatelji kot hodnih držav ni bilo; zato pa j stičnim načelom o človeški 5 najbolj koristno za posameznika Je udarila temelje tesnejšemu i družbi. Komune bedo morale i -n skupnost, sodelovanju med vzhodnoevrop- i biti družbeno zaključene enote, V razpravljam so sodelovali —J?1! „državami na — vojaškem j kj ^0 sposobne za samostojno ! predsednik OLO Tone Zupančič, L; j°| ,u- Vzhodna Nemčija je življenje. Odločale bodo o go- j tov. Ujaž z Bučke, tov. Varšek p v-u.a.a vsemu svetu, da se bo jspodarskem in kulturnem raz- • z Rake, tov. Bizjak z Vel. Trna ba, bodo organizacije SZDL osnovale iniciativne politične odbore, ki bodo skrbeli za enotno izvrševanje vseh organizacijskih političnih vlog v zvezi z razpravljanjem o komunali in za priprave ob njih formiranju. 4. Ne da bi čakali na ustanovitev komun, pa sc moramo vsi kar najbolje boriti za dejansko samoupravo občin s tem, da člani SZDL In ZKJ, ki so člani občinskih ljudskih odborov, delavskih svetov, raznih oblastnih organov Itd. vestno, in vztrajno delajo za dvig ravni dela naših ljudskih odborov, ki naj izkoristijo vse možnosti za rast našega materialnega in razumskega bogastva; OLO in kader v njegovi upravi naj storita vse, kar je v skladu s sedanjimi veljavnimi zakoni, da se potrebne pristojnosti prenesejo na občinske ljndske odbore. SPOMENIK PADLIM BORCEM V KRŠKEM Akcija za postavitev spomenika padlim borcem v Krškem dobro napreduje. V odboru za postavitev je poleg članov Zveze borcev predvsem več strokovnjakov, ki bodo pomagali, da bo spomenik dostojen spomin na padle tovariše in vreden veličine žrtev za svobodo. Do srede decembra bo akademski kipar tov. Stoviček izdelal štiri makete spomenika, nakar bodo izbrali najboljši model. Marmor bo preskrbel kamnosek tov. Mulej iz Jablanice. Načrt predvideva, do b/ spomenik postavili do aprila 1955, nato pa bodo imeli še dva meseca časa za ureditev parka, odstranitev zidu itd.. Zadovoljivo napreduje tudi finančna stran. Spomenik bo stal približno 1,800.000 dinarjev. OLO in Celuloza na Vidmu sta že obljubila po pol milijona din. Prostovoljnih prispevkov podjetij, kolektivov in posameznikov je doslej 280.859 din; med njimi je bil prvi kolektiv Vojne pošte 6258 z zneskom 6.140 din ter odsek za proračun prj OLO Krško z zneskom 6.000 din. Za spomenik potrebuje pripravljalni odbor še pol milijona dinarjev. Prispevke nai b; dala predvsem krška in videmska podjetja, od katerih so n. pr. »Potrošnja«, Gostinstvo, *Sava«, Kmetijska zadruga, Okrajna zadružna zveza, okrajna lekarna in še nekatera že obljubila pomoč in sodelovanje. Dobre volje torej ne manjka in lahko upravičeno pričakujemo, da bomo ob prvem občinskem prazniku v Krškem odkrili dostojen spomenik vsem tistim, ki so dali življenje za bolišo bodočnost nas vseh. Kdorkoli lahko kaj prispeva, mu bomo hvaležni. Za pripravljalni odbor: Zdenko Verlič Sneo v Snod. Posegu Že pred dobrimi tremi tedni je prvi sneg narahlo pobelil Lisco, zadnjo nedeljo pa tudi Planino in nekaj gorjanskih vrhov. V noči od torka na sredo pa je zapadel sneg po vsem Spodnj. Posavju, vendar ga je sonce v sredo, 8. decembra že skoraj povsod tud; vzelo. Malo prezgodaj se ponuja letos in bi bilo zaradi kurjave, obutve in tudi sicer kar prav, če bi zares zapadel šele januarja. Zima bo za polovico krajša, pravijo ljudje, če bi december ostal še brez snega. — Jugoslovanska književnika Dobriča Čosič in Marin Franičevič sta sinoči odpotovala v Moskvo Prisostvovala bosta II. kongresu sovjetskih . pisateljev — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj je včeraj sprejel italijanskega ministra za zunanjo trgovino g. Maria Martinellija. Sinoči je g. Martinelli odpotoval v domovino. Z zbora volivcev v Sevnici V petek, 3. decembra, je bil v ski praznik je bila spuščena v i '7n5EnoriiarsiTr#i mUKVn >^i razpravljanju posebno pazijo na z]as(_. opravila e t i**? in delavnost posameznih sovražni- - i P P 8 110 (primer klope v drevoredu) Žal so tudi nekateri odborniki premalo delavni v svojih volilnih enotah. neuspeh moskovske konference. ! m el jene gospodarske politike ni kot so si jo nrvotno zamislili i mogoče da bi volivci lahko od-sovjetski diplomati, na Zahod \ loi-ali in ukrepati tako, kot bi tor obenem poudarja potrebo, d i! bho najbolj pravilno. — Strah se vzhodne "države"bolj oborože. i Pred razsežnostjo komun, ki se Kdo bi torei sedaj še lahko nr- | rorckod pojavlja, je odveč, ker čakoval, da se bosta oba bodoča i bodo administrativne izpostave vojaška bloka skušala z izme-1 komune (neke vrste krajevnih njnvo mnenj in izkušenj pribil- | efearri) povsod tam, kjer bodo žat: d-n« drugemu, kakor le , to smatrali za potrebno. Tam (Nadaljevanje na 2. strani) i bodo državljani dobivali razna r-out-čn-: kapital. Škodljive so; sreč v juniju, opisal je gradnjo tud: parole, ki skušajo razdva- j dveh zaklonišč in začetek grad-ja i kmeta m delavca. j nje občinskega stanovanjskega * ! bloka, ki pa se je žal ustavila. V ponedeljek je bilo podobno Za novo kanalizacijo je obeinsk posvetovanje aktiva v Kostanje- : odbor zače! v lastni režiji :zde- za delo v letu 1955, o katerih je Posavskj tednik pred tedni že poročal. Občinski proračun za uresničitev teh načrtov znaša 43 milijonov dinarjev, odvisen pa je seveda od sprejetja okrajnega proračuna oz. od proračunov bodočih komun O političnem stanju doma in po svetu ter o številnih domačih perečih vprašanjih je govoril odbornik Mirko Dolinšek. Opisal je vici. Udeležili so se ga tudi to- , iovati cementne cevi. Na občin- razplet in rešitev tržaškega vpra- šanja, normalizacijo diplomat skih odnosov s Sovjetsko zvezo in vzhodnimi državami, govoril je o potovanju maršala Tita v Indijo in Burmo, poročal pa je tudi o pomenu bodočih komun, O osnovni šoli in nižji gimnaziji sta poročala šolski upravitelj h, ravnatelj gimnazije. Med drugim sta govorila tudi o družbenem upravljanju v šolah in o nalogah šolskih odborov. Za obe šoli so bili izvoljen; člani šolskih odborov po predlogu zbora volivcev -ič Vremenska napoved za, čas od 13. do 19. decembra V glavnem ves teden padavine, sneg in dež, v pogostni medsebojni zamenjavi Zboljšanje ozir. razjasnitev sredi tedna (okrog 15. dec) in v drugi polovici (okrog 18. dec.). V jasnih nočeh mraz. ZAPISKI S POSVETOVANJA V CATEŠKIH TOPLICAH Brez izobraženih, naprednih lindi ni soc Graditev socializma je tesno povezana s kulturnim razvojem in izobraževanjem ljudskih množic Visoka stopnja materialnega razvoja v gospodarstvu zahteva tudi visoko stopnjo vsestranske duhovne kulture Samo takrat ko je to dvoje vskla-ieno, se družba pravilno razvija. Številna vprašanja iz gospodarskega področja so povezana z vprašanji kulturne in splošne prosvetne dejavnosti. Proces splošnega izobraževanja v krškem okraju poteka dokaj počasi in neenakomerno tako na podeželju kot v gospodarsko bolj razvitih krajih. Napačno bi bilo zanikati uspehe, k; smo jih dosegli po vojni, zanimati pa nas morajo zlasti dosedanji neuspehi in pomanjkljivosti če hočemo tud; na tem področju doseč; boljši nadaljnji razvoj Boj rroti kulturni zaosta- Problemi gospodarstva in njegovih kadrov so hkrati problemi nase kulturnoprosvetne dejavnosti — Proces splošnega izobraževanja poteka v krškem okraju dokaj počasi in neenakomerno — zato mnog1 podcenjujejo pomen splošne izobrazbe. Posledice takega mišljenja so zelo škodljive: Odrasli odhajajo na delo v tovarne in rudnike, otroke pa izkoriščajo doma za težko poljsko delo. kot je to primer v šolskem okolišu na Senovem, v Leskovcu in drugje. V izrazito kmečkih predelih prevladuje žal vse prepogosto miselnost, češ »za poljska dela ni treba nobenih šol«. Tako je na Raki. Telčah Šentjanžu, v Srom’jah itd. Na drugi strani imamo številne primere socialne bede, ko otroci nimajo kaj obleči, so telesno slabo razviti, boln; itd., kar pa ni vedno posledica revščine temveč v pretežni meri slabega, zastarelega, primitivnega obdelovan-a zemlje in go- Icsti in Škodljivim starim! spodarjcnja sploh, skrajno s>- bih higienskih razmer m razlic- Nadaljujemo z objavo zapiskov iz dvodnevnega posvetovanja V Cateških Toplicah. V nedeljo, 28 novembra, je referirala o pomenu kulturnoprosvetne dejavnosti v socialistični družbi in o problemih s tega področja v Spod Posavju tov, Rozika Bohinc, predsednik okrajnega Sveta za prosveto in kulturo. Objavljamo nekaj glavnih misli iz njenega referat- in izvlečke iz plodnega razpravljanja. Hkrati obveščamo vse naše bralce, ds bo o posvetovanju v Cateških Toplicah izšla porebna brošura, v kateri hod natisnjeni vsi referati in koreferati s posvetovanja kakor tudi izvlečki iz razprav po obeh glavnih poročilih. navadam nih slabih razvad kot so pijančevanje in podobno Vse to pa so posledice in odsev ku'turne zaostalosti. okraju 25 nepismenih in 17 pol- . v Šentjanžu in na Telčah Po pismenih mladincev letnikov: vojni ustanovljen; šol: Gradec 1935—1936. k; so po vojni ob- i in Sv Primož sta v barakah ki iskovali šole. kar nam gotovo so neprimerne za pouk in že ni v ponos. Ta številka bo še. razpadajo — Po vojni je bilo Osnovna naloga splošnega izobraževanja je borba proti kul-turnoprocvetni zaostalosti ljudi Lbnav8.dem0ti-kSvm1eSso:| V Obisku Šol SIT10 MJJif cialna sestava prebivalstva zad- njem mOStU V repUDSIKS nja leta v okraju precej drugačna — 1. 1950 je bilo v okraju ca. 60% kmetov in 40% ostalih poklicev, leta 1953 pa 58% kmetov in 44% ostalih poklicev, kar priča o naglem odhajanju ljudi s podeželja v industrijo —, je miselnost ljudi ostala v glavnem stara Večina v industriji zaposlenih ljudi spada v vrsto malih kmetov, k-; so vezani na zemljo, s tem pa tudi na razne zastore1e nazore in škodljive . navado Glavni cilj je zaslužek Ena izmed posledic navede- večja. ko bomo proučili pisme- v okraju deloma obnovljenih nost tudi pri ženski mladini. ] 11 šol, večinr vseh šolskih po-Slabo oz. nezadovoljivo stanje i slonij pa j e bila zgr£vena že v prosvetljevanju našega ljud-' pred prvo svetovno vojno, stva kaže tudi beg iz šol in pre- j Tako imam1 letos v 322 od-majhno zanimanje za izobrsže-: (jgjkih 2583 gimnazijcev n 8060 vanje. Deklice, ki so bolj mar- j u^encev osnovnih . šol, učilnic KU,,.ltv ... ljive in, jih navadno doma to- j pa ie v Vseh šolah v okraju i društvom ori niihovem de u. Na-iiko ne izkoriščajo za dejo se; -Kn dva dijaška domova s 145 gojene1. Kmeti;sko gospodarskih Sol (zimskih tečajev) je bilo lani 17 in 21 priprav1; sir in razredov s • poukom Na osnovnih šolah v okraju uči 245 učnih oseb, od teh 44 moških Od teh poučuje samo po 1 razred 183 učnih oseb, dva ali več razredov pa poučuje 62 učnih oseb Posebno pa ma-njka osnovnim šolam učiteljev in upraviteljev z zadostno teoretično izobrazbo in potrebnim praktičnim znanjem — Na 10 gimnazijah poučuje 37 moških in 64 ženskih učnih oseb; od tega je 28 pripravnikov, 15 učiteljev, 40 predmetnih učiteljev in 18 profesorjev Potrebujemo 11 novih osnovnih šol Za 49 osnovnih šol v okraju imamo šolske stavbe le v 42 krajih. 7 šol nima svojih šolskih poslopij. Najs’abše razmere so lah niso zgolj posledica zadnje vojne, temveč nastajajo tudi zarod’ naravnega prirastka in dotoka prebivalstva. Mnogo šol, k; so bile zgrajene pred letom 1900, pa je že odslužilo svojim prvotnim namenom, V Vel Dolini ie šola n. pr. stara nad 109 let; 64 let je v njej šola, prej pa je bila gostilna. Ima komaj 4 učilnice, otrok pa je 321. in bi morati imeti vsaj 10 učilnic Potrebe po novih šo’skih stavbah ?o v okraju nadvse pereče in bo treba v te namene vložiti velike investicije. Sole so v mnogih krajih tudi središčna kulturno-prosvetn? ustanova, okoli katere se zbirajo člani raznih društev sluz ;o za različne sc.-" ?ke. za po'Vičn'0 in družabno Oljenje krajev. Več pomoči društvom in organizacijam Važno vlogo imajo za pro-svetljevanje ljud ,tva prosvetna društva in športne organizacije. V okraju imamo 3 DPD Svobode in 31 SKUD oz. KUD. S številom ne moramo biti zadovoljni, saj so še vedno kraji, ki nimajo takih društev. Pereče vprašanje je pomanjkanje dvoran in drugih prosvetnih prostorov Zadružni domovi so ponekod še nedograjeni, ostale dvorane pa imajo revno opremo. Tov. Bohinčeva je nato govorila o knjižnicah, ki dobivajo premalo pomoči od občin in podjetij Pred vojno je bilo v okraju 26 fizkulturnih organizacij, da- i . . ■ I . 1 Ll J V a [J-UUUUU* UAftUitUliUII VZ I. < IX. *4 -■■- J. - ■ rVcčnrh ‘zobrnžrvateih predme- nes Pa je le 8 društev Partiza- tov. Te šole se še povsod borijo z začetnimi težavami Otroških vrtcev ie v okraju 5 in jih obiskuje 175 otrok. Glasbeni šol; v R ežioab in Krškem pa imata 130 učencev. Čedalje boli se kaže potreba. da hi bilo treba v okraiu ustanoviti enoletno stalno kmetijsko in gosnod’njsko šolo s praktičnim poukom. Le s sistematično vzgojo in izobrazbo kmečke mladine bomo lahko v našem kmetijstvu napredovali tako. kot to zahtevate od nas sedanjo?1 ir. bodočnost Jutri bn y Bresta n ie: zbor v$eh • h 'lastnikov in pn!"astn:kov krškega okraja Po dveh uspelih tečajih za administrativne sodelavce v gasilskih društvih ki sta bila 21 novembra na Vidmu in 5 decembra v Brežicah in ki ju je priredila okrajna oasilska zveza Krško, bo jutri v Brestanici zbor vseh gasilskih častnikov in podčastnikov našega okraja Na zboru bodo razpravljali o celotnem operativnem delu naših gasilskih društev. Imeli bodo tudi praktično gasilsko vaio k’ io bodo uprizorili član; PGD Brestanica in PGD Elektrarna Po vaji bo razprava o napakah delu in pripravijeno-Vs gasilcev na požar’šču. i Zaradi važnosti posveta in I vaje nai se vsi povabljeni jutriš ! nierra sestanka v Brestanici zanesljivo udeležijo! L. K. na. V 'teh društvih so 1604 člani od katerih dela aktivno 1178 članov ali 1 5 odstotka cestnega števila prebivalcev okraja. Večino članov v Partizanovih društvih predstavljn šolska mla- I dina, delavske in kmečke mla dine pa je prav malo. Posebno slabo je v športnih društvih zastopana ženska mladina, posebno malo pa je v njih žena. — Pereč je ob tem vprašanju problem kadra in prostorov Le tri društva imajo telovadnice ki so jih podedovala od nekdanjih sokolskih društev, pet jih gostuje pa drugod, brez telovadnega orodja. V okraju sta le dva nedograjena stadiona v Krškem in Brežicah, povsod pa primanjkuje telovadišč na prostem Razen krške šole n ma nobena lastne telovadnice, zato resno zaostaja tudi pouk sodobne tejesne vzgo-ie. Sama sebi so prepuščena tudi razna športna društva Brez temeljite, sistematične pomoči strokovne kot materialne, teh resnih vprašanj ne bomo mog’i rešiti. Sredstva ki so bila v povojnih letih vložena v kulturnoprosvetne namene, so v primeri z industrijo, razpirat trgovski-, mi, gostinskimi in podobnimi obrati ki porabljajo milijonske zneske za adaptacije in moder?-nizacije lokalov in podobno, skrajno skromna. ★ Zatem je tov. Bohinčeva govorila še o problemih muzejskega in spomeniškega varstva v Spodnjem Posavju (o černc-r bomo v bližnji prihodnost: pisali več in obširneje). Po referatih se je začelo razprav’janje v katerem je sodelovalo 14 tovari-sev. Ivan Kolenc predsednik LO MO Brežice je razpravljal o vzgoji mladine kvalitet- vzgojiteljev in pouka ter o sođe’o-vs-nju inteligence v kulturnem življenju — Za njim ie govori! Franček Drenovec urednik Slovenskega poročevalca o socialističnem humanizmu ir. c, skrbi za šolanje in izobraževanje naših ljudi Dejal je. da b-: morali to pa je obširno utemeljil desetletni načrt za gradnjo šol ’ krškem okraju O vzrokih slabih uspehov, so cisinem o,koltu, učnih pripomočkih verbalizmu in učtelrskih kadrih ter njihovi pripravi je zatem razpravljal prof dr M bajto Rostohar. Iz naših šol morajo prihajat; moralne osebnosti ljudje, ki imam pozitiven odnos do dela in ljubezen do ustvarjalnega dela, io med drugim poudaril prof Rostohar. O šolskih uspehih problemu vajenske šole uspehih v brežiški gimnaziji in izvenšolskem delu prosvetnih ddavcev je n-to razpravljal prof Bogo Javom’k, ravnatelj brežiške gfmnaz'je. Za njim je govoril 0 borbi prosvetnih organizacii za dvig kulturne stopnje naših ljudi predsednik okrajnega odbora SZDT Franc Kolar. Dejal je med drugim da smo lahko v glavnem ponosni na doslei dosežene usnche na ku Iturnopro svetnem področju navzlic temu. da imamo še nešteto težav i-n problemov Tu ne moremo ničesa- mimo razvoja Naloge prosvetnih organizacij so predvsem v tem, da to naravno rast pospešujejo, n’emenitijo in krepi’o kar .ie dobree- in pozitivnega Kn Pa razpravljamo o prosveti in kulturi. pa vse preveč mislimo samo na šolo in na učitelje, profesuri e, na tisti sorazmerno majhen del ljudi ki se po’-"leno peča s prosvetnimi nalogami. Pes je da • leži na teh ljudeh glavni del praktičnega uresničevani a nalog s tega področja vendar na niso to edini ljud'e kj so odgovora’ z? kulturno raven in prosvetno delo nasploh To je odgovornost vseh naših političnih in gospodarskih organizacij delavskih svetov. Svobod. SKTTT) in KUD skratka — to ie deUr-nst nas vseh. Predsednik SZDL Krškega okraja je zatem govoril še o več1; mobilizaciji javnega mnenja za ob-so’nnie izkoriščanj otrok ter o čuvan 1 u spomenikov Predsednik okraine Trgovinske zbornice Franci Novak je govoril natp n problemih vajenske šole. o'nekaterih pojavih v naš; filmski proizvodnji in o tem da hi naše osnovne šole morale dajati kmečki mla d’n’ tud1 osnovno znanje za kmečko delo D’rektor rudnika Krmelj Jož-Hegter ie razpravljal o preslabem sodelovanju prosvetnih de- 1 JI1 I | !/. - , jIa- % fr -• Jt; trnmT,ar .mmuMat——aeeai lavcev z delavskimi prosvetnimi organizacijami. Konservator Zavoda za spomeniško varstvo LRS Ivan Komel j je nato pozdravil posvetovanje v imenu zavoda ter razpravljal zlasti o pomenu arheoloških najdb na terenu, po katerem bo tekla nova avtocesta Ljubljana—Zagreb. Nova cesta teče v glavnem po trasi nekdanje stare rimske ceste ob kateri pričakuje noša znanost odkritje pomembnih najdb k; bi lahko silno koristile tudi z i turizem sicer pomembnemu področju Spodnjega Posavja. Govoril je nadalje o oddelkih NOB v 'naših muzejih ter o problemih spomeniškega varstva nasploh, posebej pa se je zadržal pri nekaterih pajvažne’ših spomenikih našega okraja. (O tem važnem in zanimivem p rob' emu bo _tov. Ivan Komelj na prošnjo našega uredništva napisal za »Posavski tednik« poseben pregled s podrobno obrazložitvijo problemov, ki so važni za razvoj turizma v našem okraju kot za spomeniško varstvo ) Upravnik Dolenjskega muzeja prof Janko Jarc iz Novega mesta je nato pozdravil posvetovanje. zatem pa govoril o vlogi in pomenu naših pokrajinskih muzejev, o njihovih ciVih, načrtih in povezavi. Posebej je podčrtali važnost medsebojne povezave muzejev v B-ež cah, Metliki in Novem mes+u ki rešujejo dostikrat, so v dno problematiko in imaio tud1 sicei več stičnih točk. Pozdravi' je za-mise’ ustanovitve Valvazorjeve in Mencingerjeve muzejske sobe v Krškem. Posebej je omenil zgodovinski pomen Dmovcga, mimo katerega ho tekla nova avtocesta. Pnrodne lepote zgo- 11 kolektiva ZTP „POSAVjl1 sla bila Izk! iBrs, Trgovskim podjetjem je socialistična družba zaupala odgovorne naloge V e čina industrijskih proizvodov in kmečkih pridelkov gre skozi naša trgovska podjetja preden pridejo v roke potrošnikom Zato je poštenje prvi pogoj za službo v tej stroki, Gez 100 zaposlenih v ZTP »Posavje« Brežice upravlja z več sto milijonskimi sredstvi podjetja in z znatnimi količinami odkupljenega blaga Prevzem blaga, manipulacija predelava, priprava zg odpremo na domači trg in za izvoz mora skozi nešteto rok Podjetju je za to potrebna vsestranska kontrola, prav tako pa seveda tudi izpopolnjena notranja in zunanja organizacija podjetja. Ker sta delavski svet in upravni odbor pri Posavju na to vprašanje pravilno gledala in posvetila nadzorstvu in raznim slabim pojavom ter gospodarski škodi veliko pozornost, je vod stvu podjetja uspelo že v kali zatretj nepoštenost posameznikov Podjetje pa si je s tem seveda tildi prihranilo raatna bremena in obvarovalo ugled. ker nista poštena Pomočnik skladiščnika v zbirni I baz; Brežice in prevzemalec bla-j ga na terenu S. K )e hotel na ialiek način priti do denarja Pri ; prevzemu jajc v zadrugah je na-; lagal posamezne poslovodje, da 1 je od zasebnih zbiralcev prevzel večje količine jajc Ker takim zbiralcem podjetje ne sme plačevat; z gotovino, je Š K to izkoristil Nagovoril je neka- poslovodij da so mu izstavili dobavnico na večje količine jajc kot "jih je dejansko prevzel. Za razliko so mu izplačali gotovino, ki jo je spravil v žep Tudi pri oddajanju jajc v skladišče se je posluževal zvijače. V zbirne zaboje je vlagal jajca samo v zgornje vrste in pod. Pregled nad odpremo jajc pa je hitro pokazal, da v skladišču nekaj ni v redu. Težko je bilo sumiti uslužbence iz vrst kolektiva, vendar pa so goljufu kma'u prišli na sled in pravočasno odkrili njegovo škodliivo delo ? K je bil zarodi tega kazno I van s takojšnjim odpustom ;z službe in izročen sodišču v na-1 daljnji postopek Tudi prevzemalec lesa I. Pf si n; mogel pri svojih nepoštenih namenih niti oddahniti Se prej ko je docela uresničil svoj načrt je bi’ že onemogočen. Ponaredil je več kupnih pogodb za les in ; prejemke gotovine Tako je hotel ogoljufati posamezne proda i jalce lesa in se okoristiti na ra-| čun podjetja. Izročen je bil 1 disciplinskemu in rednemu ?o-’ dišču. Tudi za njega p~ri »Posav-i ju« ni več mesta 1 Delovni kolektiv je goljufije obeh bivših nameščencev ostro obsodil in soglašal s podvzetimi ukrepi. Števdni primeri gospodarskega kriminala in raznih negativnih pojavov med njimi tudi slednja dva. opozarjata organe delavskega samoupravljanja v podjetjih, upravne odbore zadrug in tudi zasebne proizvajalce na še večjo budnost Nn ročno je mnenje da je borba pioti gospodarskemu kriminalu ir, drugim škodam stvar inšpekcij in pristojnih oblastnih organov. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da ti organi navadno odkrijejo nepravilnosti šele takrat, ko je škoda že precejšnja ir je stvar postala tudi že na zunaj sumljiva. Dostikrat je to lahko usodno za nadaljnje poslovanje podjetja ali zadruge, saj gre škoda dostikrat v milijonske zneske. Dolžnost članov delavskih svetov m upravnih odborov, ki neposredno delajo v proizvodnji, je. da poleg svoje dolžnosti prvi pravočasno ■ in učinkovito poseaajo v borbo za odstranjevanje škodljiv h posameznikov in napak v podjetjih. Pogoj za to je seveda ; dobra ev-'denca in učinkovito nadzorstvo. Senca nepravilnosti v podjetjih pada tudi na ostale člane kolektiva če se kriminal ali škoda pravočasno ne prepreči in ne dokaže Organi upravljanja se morajo že vnaprej zavedat1 posledic in odgovornost; pred družbo za vs» nepravilnosti gospodaral-ih podjetij. Z. P. (Nadaljevanje s 1. strani) svoj čas preti Generalno skupščino svetoval francoski premier Mejndes-Fran.ee? Kaže, da bo nezaupanje, ki g? vsa povojna leta kažeta Vzhod in Zahod, pognalo že glob, j e korenine. Še ostrejšo obliko nesoglasij zasledimo v zadnjih dneh na daljnem Vzhodu. Stara pesem je, da se ameriška politika nikakor ne more spoprijaziaiti z LR Kitajsko in da jo še vedno smatra za »prednjo s-tražo mednarodnega komunizma«, torej za nekaj, kar nai vzbudi med ameriško. južnoameriško in slednjič tudi evropeko javnostjo nezaupanje do zadnjih kito"skih miroljubnih de’anj in r opuščanja (Indokina!) Ta taktika je tudi zagotovila ZDA večino v Združenih narodih, kadar koli je nanesla besedo na spre 'm te, Po številu prebivalstva najveeje države na svetu v OZN -Tajska ne more prevzeti prav zaradi tega odpora svoje vloge, ki bi ji pripadala v duhu Ustanovne listine OZN Ameriški raod-pora Cen g Kaj S •' v mu režimu, ki ie moral prc-d revoluciom ono Kitajsko odnesti pete na otok Formrzo, pomeni, tore1 le maniri acij o sovraštva, obenem pa tudi primemo izhodišče za s tire. kadar koli bi bilo — potrebno. Zadnje tedne pa razburja ameriško javnost nov _kam.cn spotike s Kitajsko. Pekinško sodišče je obsodilo med »skupino vohunov« tudi U ameriških letalcev, ki so —'sodeč pp ameriških uradnih izjavah — svoj čas izginili v borbah nad Korejo. ZDA zahtevajo, naj jih pekinška vlada takoj izpusti, ker je kršila pogodbo o korejskem premirju. (Ta namreč med drugim določa, da morata cfc? boreči se stranki na Koreji izpustiti vse volne ujetnike brez izjeme). V Pekingu trd , da gre za vohune, ki so prevažali V ou-mintarjjkc agente na kek," i .o ozemlje in c6Io pomagali organizirat,j protirri.imeko. podtalnp gibanje, a ne za ujetnike. Ameriška vlada je ob -podpori pete s jekih e rialih d "dav. ki so se svoj š ' torej i pod zastavo OZN, predložila vsa zadevo Združenim narodom. V k "e praviiati. Razen -tega ie zaprosila' glavnega tajnika OZN D a ga Hammarskolrln. naj orohno posreduje pri pekiršk; vlad’ in o svo’em usrebu pl’ m- mča vsem član1 cam <^7N naj-poTBfde d-? 31. decembra. Tako v Evgop1" ka1-or v Aziji je potrebno ‘več medrabotee- cra zaunarila ao «e tako ko. r-J-tre p.-.h" U 7? 710 zbližan;e ali pomiritev zaman. ..POSAVSKI TFPM-K" qn^T» A N 3 11 „ K A. 5 X enojega poroča o Prvi v i.i viii okraja so v ne- | DPM »e tudi organiz’ralo Pr’~ d'-jo na Senovem praznovali prave za bližnjo proslavo no Dan i. . .o. cneev Proslavo je: e ■ r, n or,- oij&ntel al Krajevni sindikalni pravlja odlomek iz pravljične sveč i:od uokrcviteljstvom pred- otroške iglice »Rdeča kapica«, Iz Sevnice Priprave za novoletno jelko | ga podoficirja — višjega vodnika sel 11:. GSS Krško tov. Karla Štev. m. V sindikalni dvorani se je -kmalu po 9 uri zbralo okrog E00 upokojencev iz bližnje in daljne okolice Senovega in Brestanice Navzoče upokojence in predstavnike organizacij je najprej pozdravil predsednik ir,?.S Senovo nato pa je imel tov. Šterbn.n daljši referat o pomenu praznovanja Dneva upokojencev. V govoru je zlasti poudaril težak položaj upokojencev v stari Jugoslaviji in današnjo skrb ljudske oblasti za delovne ljudi, ki stopajo v zasluženi pokoj. Govoril je tudi o pomembnejših političnih dogodkih ter zlasti poljudno obrazložil bližnje formiranje komun. V kulturnem programu, ki je sledil po govoru, so sodelovali senovški godbeniki, pevski oktet Svobode in recitatorji. Po končani proslavi so bili upokojenci skromno pogoščeni. Neverjetno zadovoljni in hvaležni so se vračali na sv i skupno 1,350.000 dinarjev, in" si- lanskem letu. To stanje pa je očitnejše šele potem ko k zavarovancem prištejemo še njihove svojce. Če računamo na povprečni odstotek zavarovancev po 3 družinske člane, potem je imela oz. ima zdravstvena služba cer: Krško 350.000 din, Sevnica 350.000 din, Brežice 350.000 din in Senovo 300.000 dinarjev. Od splošnih ambulant pa so prejele Brežice 350.000 dinarjev, Krško 300.000 din, Senovo 500.000 din, Krme!- 200.000 din. Kostanjevica | Nujno bo v najkrajšem času ustanoviti socialistično zobno | ambulanto tudi v Krmelju, za , katero so tamkajšnji zavarovanci ; zelo navdušeni Zobne ambulante , so v letošnjem letu dosegle lep napredek, vendar pa bo potrebno, da se za to važno ustanovo v , bodoče prizadeti še bolj zainteresirajo Koliko bolezni povzročajo slabi zobje, naj povedo javnosti strokovnjak; in tisti, ki razpolagajo s tozadevno statistiko. Z NOVIM LETOM: BOLEZENSKO ZAVAROVANJE OBRTNIKOV Z novim letom se bo najbrž začelo izvajati tudi bolezensko zavarovanje obrtnikov, ki pomeni za naše obrtnike važno pridobitev, za zdravstveno službo pa nove napore in hkrati večje izdatke za našo skupnost. Izdatki za bolezensko zavarovanje obrtnikov, ki jih je v krškem okraju približno 650, bodo na leto približno 5 milijonov din višji od dohodkov kj jih 'a oz. ima zdravstvena služba v Krme!- 2UO.OOO din, Kostanjevica dohodkov kj jih bodo po pred- segajo našem okraju letos samo iz na- 100.000 din Bizeljsko 100 000 din videnih stopnjah" vplačal: obrtni- ljudje slova socialnega zavarovanja pri- in Sevnica 400.000 dinarjev. I ki. Po sedanji pogodbi je predvi- 1 deno, da bj plačevali obrtniki na mesec po 800 1000 1200, 1400 oz 1600 dinarjev kot prispevek za bolezensko zavarovanje za sebe in svojo družino Kakor kažejo podatki, bo v našem okraju največ obrtnikov, ki bodo plačevali po 1000 do 1200 dinarjev na mesec Zato bodo imeli celotno zdravstveno oskrbo, prav tako pa bodo dobili tudi plačo takrat, če bo zaradi bolezni njihov obrat zaprt Če bo obrat nekega mojstra med njegovo boleznijo obratoval. potem nadomestila za plačo seveda ne bo prejel. Zdravstvena služba prevzema v svoje okrilje nove kategorije naših delovnih ljudj in bo s prevzemom zdravstvenega zavarovanja kmetijskih nosestn-kov prevzela razen malih izjem sko-ra; vse naše delovno ljudstvo. Za razvoj in pravilno poslovanje naših zdravstvenih ustanov je zato potrebno, da se zanimamo vsi skupaj. Zdravstvena služba služi izključno našemu napredku, napredek in uspehe pa lahko dole zdrav, in pošteni Franc Lipovšek mu. Posebnih vabil ne bo. Zadružni dom je velika pridobitev za Bučko Naš časnik je že pisal o tem, da so na Bučki dogradili zadružni dom in uredili prostore v njem Dvorana, k} je sicer skromna že služi -svojemu namenu. Bučko ie že dvakrat obiskal potujoč: kino. Ka; to pomeni za ljudi ki že dolgo niso gledal; nobenega filma ali pa ga sploh še niso videli v svojem življenju o tem ni treba govoriti Kmalu bodo lahko gledal; tudi igro. ki io bodo naštudirali domači mladinci in mladinke Zadružn; dom je velika pridobitev za Bučko, sai služi med drugim tudi za prosvetljen-"ko in kulturno poslanstvo v občini. _nc Popravki V zadnjo številko našega tednika nam je tiskarski škrat natrosil več prav neljubih pomot. Tako se mora glasit; prvi stavek predzadnjega odstavka v članku »Zapiski s posvetovanja v Čate-ških Toplicah« na 2. strani: »Ob zaključku posvetovanja se je predsednik . . zahvalil ... za dane pobude in števi’ne napol-ke . ne pa »napake«, kakor je bilo pomotoma tiskano. V članku »Sadjarji — listje je odpadlo!« na 3. strani se mora besedica »registriral« v 6. stavku četrtega odstavka pravilno glasiti »regresiral«, kar so bralci verjetno tudi že sami opazili. V objavi, nagradnega žrebanja »Ne pozabite, da bo ki smo io natisnili na 3. strani, pa moramo poprav-ti obiavo glede nagrad, ki so jih prispevala naša podjetja: premog (skupno 7 ton) sta nam podarila za novoletno nagradno ž-ebanie rudnika Krmili in Globoko, ne pa. Senovo. kakor je bilo pomotoma natiskano. Ostale maniše tiskarske napake pa so brale! veriehro že med branjem sami popravili Uredništvo POSNEMAJTE! Ponovne, moramo pohvaliti prizadevnost nekaterih naših sodelavcev, ki pomagajo pri razširjanju našega tiska. Tovariš Ježe Mazaj, šolski upravitelj z Blance, nam je že drugič poslal spisek novih naročnikov, v katerem pravi: »Ponovno Vam pošiljam seznam 13 naročnikov s prošnjo, da jim Vaš tednik redno pošiljate, pričenši s soboto, 11. decembra 1954. — Naročnino za trj mesece sem od naročnikov pobral in Vam jo danes v skupnem znesku 130C d;n nakazal po poštni položnici. Novi naročniki so: Franc Drstvenšek, železničar, Brezovo 15, p. Blanca; Ivan Korene, mlinar, Zigarskj vrh 48; Leopold Lukač, posestnik, Krajna brda 26; Ana Frece, posestnica, Blanca št. 33, Mihael Žveglič, posestnik, Čanje 23; Franc Omezel, Blanca 53; Jože Požun, Krajna brda 23; M:mica Radej, Krajna brda 6; Ivan Zupančič, železničar, Blanca 43; Franc Martinkovič, posestnik, Poklek 27; Jože Zalokar, Blanca št. 58; Anton Budna, Krajna brda 10, pošta Blanca, in Franc Radej, Prešla dol 5, pošta Brestanica. Prosim, da pri naslovih navedete hišne številke, ker imajo nekateri iste priimke in imena. Pozdravlja Vas Jos. Mazaj.« Tovariš Miško Žmavc, poslovodja »Preskrbe« v Brestanici, je v zadnjih tednih pridobil za »Posavski tednik« 20 novih naročnikov. Tovariš Edo Zajelšnik. šolski upravitelj s Studenca pri Sevnici, nam je 5. dec. ponovno poslal imena 17 novih naročnikov. Tako bodo po njegovi zaslug; od danes naprej prejemali naš časnik: Oton Paukovič, Zavratec 21, p. Studenec; Jože Ratajc. Rovišče 21; Pavla Zibert, Rovišče 56; Anton Hočevar. Zavratec 18; Matija Mlakar, Studenec 47; Slavko Mikolič, Rovišče 24; Janez Štajner, Rovišče 33; Jožefa Judež. Hudobrezje 22; Milka Mlakar, Hudobrezje 17; Aloj zija Danicič. Impoljca 14; Vida Zupanc. Studenec; Edo Zajelšnik, Studenec; Zofka Vinter, Zavratec 24; Jože Jesih, Dol-Orle 9; Franc Sutar, Križe 23; Ana Avsec. Studenec 26, in Andrej Colarič, RGU Sevnica. Tovariš Vlado Šuster, šolski uprav, z Velikega Trna, pa nam je 6. decembra poslal seznam 10 novih naročnikov, ki jih je pridobila osnovna šola na Velikem Trnu: Venčeslav Gorenc, Lomno 17, p. Videm-Krško 1; Ivan Levičar, Gornja Lepa . vas 12; Pavla Cerovšek. Apnenik; Marija Vodopivec, Zenje 12; Franc Pečnik, Mali Trn 6; Valerija Sršen, Apnenik 1; Lucija Radič, Nemška vas 5; Stane Turšič, Veliki Trn 13; Alojzija Šribar, gospodinja, Kalce 7, in Franc Bizjak, Kočno 4. Zahvaljujemo se tudi tov. Leu Komanu, šol. upravitelju na Itaki, kj je naročil najprej 10, nato pa 25 izvodov »Posavskega tednika«, ki ga učitelji osnovne šole na Raki vsak teden razpečajo med tamkajšnje šolarje oz. njihove starše. ★ Vsem prijateljem našega časnika se za vzgledno sodelovanje javno zahvaljujemo, hkrati pa prosimo vodstva vseh osnovnih šol in nižjih gimnazij v okraju, da posnemajo prizadevanje ljudskih šol na Blanci, Studencu in Velikem Trnu. Uresničimo geslo: »POSAVSKI TEDNIK« V VSAKO HIŠO NAŠEGA OKRAJA! Poleg koristnega branja, ki ga vsak teden prinaša naš list, so vsi naročniki »Posavskega tednika« brezplačno nezgodno zavarovani pri DOZ Krško. Vsi, k; bodo do 31. jan. 1955 plačali bodisi celoletno ali polletno naročnino za 1955, pa bodo tudi sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, v katerem bomo razdelili med naše redne naročnike nad 30 nagrad v skupni vrednosti 200.000 din, UREDNIŠTVO IN UPRAVA KROM m NESREČ poro? smučk z® mm pionir! Tudi mladina iz Brežic dela V zadnjem času je aktivnost mladine v Brežicah precej večja, kar nam pričajo dosežen; uspehi. V tem letu se je v Brežicah mladina bolj razgibala kakor prejšnja leta Na področju ob- , v soniebUe vohtvev o^ovn^mla- I č® mladine' Vsa naša skrb mora j Krško, ki odhajajo na odsluže- ^tor=ftcb!št^eSS I n-.rSju; ^ i 23^0^“ -Mss»*•ražni v Čatežu m Krški vas:. j |e od picmirjev navzgor naučiti Upnzonh so tudi igro »Lum- , smučanPja z^to gre D= vsej Slogih. dvakraT v Brežicah 'b ! ™ klic »SmUČke V OSnOVn8 v Cerkljah Mladinsko vodstvo je j "Va telesnovzgojna in športna tudi skupne izlete ; društva so povzela veliko na- :.r © Smučanje ;e v Sloveniji šport > do 50 tisoč dinarjev letno; kar št. 1. In to je prav! Saj je smu-j čedna vsota za širjenje smuške-čenje tisti šport, ki najbolj kre- | ga šnorta! Usnehi ne zaostajajo: Pi človeško zdravje in ugodno j Vsak0 leto je več smučarjev, vpliva na organizem doraščajo-! Vsi člani Partizana Videm- To sta dve važni panogi telesne vzgoje, k; sta potrebni vsakemu pripadniku JLA. Partizan Videm-Krško se dobro zaveda, da prav s tem tudi organiziralo tudi skupne izlete na Lisco in v Koper na mladinski festival. Tega izleta se je udeležila skoraj vsa brežiška mladina. Tudi na veliko proslavo na Ostrožno je pohitela skoro vsa brež:škg mladina. Mladina je pripravila med drugim plesni tečaj ki je trajal dobre tri mesece. Po končanem tečaju so priredili plesni venček, na katerem je dobil najboljši par primerno darilo Seda; se pripravlja brežiška mladina na ob logo, da nauče čimprei smuča »L vse. kar ima mlade noge. Tisti, ki upravljajo družbeno imovino Pa naj preskrbe smučke za naše pionirje. Republiška zveza PARTIZAN je dala vzgled in darovala prvi milijon d.nar-jev za nabavo smuči Partizan Videm-Krško pa že neka; let nabavlja po 8 do 10 parov specialnih smučk vsako leto (tekaške, smuške, skakalne) za činsko konferenco, k; bo v krat- I sv?.je tekmovalce zraven pa P° toTTl 1 | nekaj parov pionirskih za na- grade pri tekmah. Za te smučke kem. Razveseljive uspehe je mladina iz Brežic dosegla predvsem le na kulturnem področju. V bodoče bomo poživili še ostale panoge dela in odstranili slabosti, ki povzročajo neuspehe. L. J. NESPEČNOST Uspeh te akcije bo pokazal, kako velika je ljubezen do naše mladine. Dejanja naj govore! TVD Partizan Videm-Krško Dežela blagostanja in — dolgov Ameriko si marsikdo predstavlja kot obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko. Vsekakor imajo ljudje tam najvišji opravlja veliko domoljubno na- : življenjski standard, toda ali so logo pri krepitvi obrambne mo- ; vse dobrine tudi plačane? či domovine. To nalogo bo na- j Ameriški državni dolg znaša še društvo tudi v bodoče nese- j 275 miiijard dolarjev! Privatni bično opravljalo, toda le v ome- j dolgovi Američanov znašam 27 jenem obsegu, ker društvo m-; milijard dolarjev (8100 milijard ma tolikih sredstev, da bi vsem dinarjev). Avto je sestavni del pionirjem nabavilo smuči. Od Amerikančevega živ'jenja Nad staršev ne moremo zahtevati, 50 milijonov jih drvi p0 cestah naj poleg smučarske obleke m Toda, koliko je plačanih? Leta čevljev nabavijo še smuči. Zato starši obleko, Partizan pa bi bilo pošteno: druž.ba smučke, znanje! Zaradi tega si je zastavil Partizan Videm-Krško veliko n>a- ž-$fp »Oprostite, tovariš šef, da sem nekoliko zamudil, toda danes ponoči nisem in nisem mogel zaspati!« izda Partizan Videm-Krško 40 V Novem mestu je začel delati prvi farmacevtski laboratorij Slovenije Kakor poroča »Dolenjski list«, sq v Novem mestu pred krat-I kim odprli prvi slovensk, farmacevtski laboratorij »Krka«. Laboratorij je moderno oprem-I ijen in je četrt; te vrste v državi. Tako je postala Dolenjska središče naše slovenske farmacevtske industrije. V laboratoriju, o katerem so se st.rokov-i n jaki iz vse države pohvalno izrazili. izdelujejo sedaj 20 vrst zdravil, kj so zelo dobra in tudi nekoliko cenejša od podobnih ' zdravil drugih laboratorijev. V i načrtu imajo izdelovanje še več I vrst zdravil, ki naj bj imela prvovrstno kakovost, bodo pa tudi cenena. Za otvoritev novega farmacevtskega laboratorija ima največ zaslug mag. pharm. Bo-! ris Andrijanič predsednik LO MO Novo mesto. 1945 je znašal privatni dolg na avtomobilih samo pol milijarde dolarjev, lani pa že deset milijard dolarjev! Kaj bi bilo, če bi ti krediti nekega dne nenadoma prenehali in bj bilo treba vse te logo, da izvede nabiralno akci.io j dolgove plačati? Koliko ljudi bi \T npč; n H r>i n : vn noT-uatrrv 1 HO r-iF) — z _ :_t _: _ . _ i • i o v naši občini za nabavo 100 parov pionirskih smučk v nri-bližni ceni 1000 din za par. S tem bi vsak aeseti otrok v občini dobil smučke. Partizan pa bi vse te pionirje še v tej sezon; nauči! smučanja. To akcijo bi nekaj let ponavljali in vsa •naša mladina bi znala smučati. Partizan Videm-Krško bo obiskal vsa podjetja po članih svoje uprave Do takrat pa naj delavski sveti in upravni odbori razmislijo m sklenejo, koliko parov smučk bedo zapisal; in darovali otrokom svojih delavcev. še imelo »svoj« avtomobil? »Da, tokrat mi je kip zares podoben, le obrvi so morda malce preveč poudarjene...« in OffflaAi Ivan Galič, 30-letni električar pr; vojni pošti Cerklje, je 4. dec. 1954 padel z gospodarskega poslopja in si zlomil levo no.go. Matija Rebek, 66-letni delavec iz Zagreba, je 5 dec. 1954 padel in si zlomil levo nogo Mariji Foslek. 36-letni gospodinji iz Gredic, je 4. dec. 1954 padel hlod na levo nogo in j; jo zlomil. Albin Tomaž, 24-letni delavec pr; »Projektu — Ljubljana«, je bil dne 28. nov. 1954 v gostilni Tratnik na Raki pri pretepu poškodovan z nožem. Ana Pečnik, 77-lctna žena posestnika iz Zg. Sušice, je 27. nov. 1954 pri prometni nesreči debila poškodbe na desni nogi in bila prepeljana v brežiško bolnišnico, tam pa je zarad' možganske kapi umrla. Iz brežiške porodnišnice V porodnišnici naše bolnice So od 23, nov 1954 pa do 6. dec. 1954 rodile: Fanika Račeči č iz Skupi c 23 — deklico; Neža’ Lubej iz Sevnice — deklico; Ljudmila Ceršak iz Kunšperka — dečka; Nada Olenik iz Stare vasi — dečka; Marija Kunej iz Kostanjka 21 — deklico; Stanka Kranjc z Broda — dečka; Pavla Ban iz Anovca — deklico; Frančiška Glas z Rožnega — deklico; Slavica Kelhar iz Gornje Sušice 18 — dečka; Štefanija Smon-ker iz Dobove — dečka; Ana Kužner iz Pečic — dečka; Marija Jalovec iz Bučarce — de- klico; Mira Kuzmin iz Brežic — dečka; Marica Grmšek iz Velikega Dola — deklico; Mimi Jordan, Krajna brda — deklico; Zofija Cerovšek iz Rovišča — dečka; Rozika Perkman iz Brežic — dečka; Jožefa Žulič, Dovšče — dečka; Nada Pinek, Ključ — dečka; Jožefa Kržan iz Čateža — dečka; Vera Bojani č iz Brežic — dečka; Jovanka Matošič, Zdenci — dečka; Ani- I ca Novak iz Pišec — deklico; Ivanka Dcrnikovič iz Bizeljske-j ga — deklico; Marija Drnovšek j iz Krškega — dečka; Ljudmila ! Štefančič iz Vidma — deklico. Čestitamo srečnim mamicam! odkupuje po svojih odkupnih postajah in zbiralnicah ter kmetijskih zadrugah s ** viži til v il in plača NEPOŠKODOVANE KOŽE domače pasme p© 200 din ess kg 'f o deri te vse prašiče in oddajte kože „KOTEKSU" oz. KMETIJSKIM ZADRUGAM vam nlnfam nnivišip ceno! RAZPIS Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Krškem razpisuje mesto finančnega kontrolorja Pogoj: dovršena srednja šola z vsaj nekaj prakse. Plača po Uredb; in terenski dodatek. Nastop službe takoj. Okrajni zavod bo s 1. januarjem 1955 sprejel tudi nekaj uslužbencev oz. uslužbenk za administrativne posle. Pogoj: vsaj 6 razredov gimnazije. Prošnjo je dostaviti Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje v Krškem. OBVESTILO! Anton Klemenčič, Poštena vas št. 10. pošta Cerklje, je do nadaljnjega zaprl pot čez svoje dvorišče. KINO BEŽICE Od 11. do 12. dec. 1954 amer. barvni film »NA RIVIERI« — FN 42. Od 14 do 16 dec. 1954 premiera jugoslov. filma »ANKINI ČASI«. KINO KRŠKO Od 11. do 12. dec. 1954 ameriški film »PRVA DAMA AMERIKE«. Od 15. do 16. dec. 1954 amer. film »RDEČI ZNAK HRABROSTI«. KINO SEVNICA Od 11. do 12. decembra 1954 švedski film »GOSPODIČNA JULIJA«. KINO* KOSTANJEVICA Od 11. do 12. dec. 1954 venski film »VESNA«. slo- 1 SEJMI V okraju Krško: 13. decembra v Bistrici ob Sotli, 18. decembra v Brežicah. V okraju Klanj ec: 15. decembra v Velikem Trgo-višču. V okraju Celje: 12. decembra v Podčetrtku, 19. decembra v Štorah (Teharje). PREKLIC! Podpisana Marija Fovše, posestnica v Zgornjih Vodalah 2, preklicuLj em vo-cr, kox «mi gv- vorila žaljivega o Ivani Udovče-vi, posestnici v Zg. Vodalah 10, pošta Tržišče (Dolenjsko), kot neresnično in neosnovano in se Udovčevi zahvaljujem za odstop od tožbe. Marija Povše MALI OGLASI POSESTVO PRODAM (5 ha) s hišo in gospodarskim poslopjem, tri četrt ure od rudnika Senovo, takoj pripravno za vselitev. Informacije pri Francu Kocjanu, Presladol št. 50, Brestanica. PRODAM HIŠO S PARCELO (1,68 ha) na Lihni. Vprašajte pri Ivanu Ivanšku, Arnovo selo 48 — Artiče. GOZD PRODAM, lepa lega. — Vprašajte pri Vinku Voglarju, Semiše 11, Leskovec. ESPERANTA se hitro naučite z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. SREDNJEVELIKO POSESTVO naprodaj. Karolina Zemljak, Poklek 68, pošta Blanca. “3 4 N T O N INGOLIČ: SONČNA REBER Da bi otroke pomiril, je dal vsakemu kos prepečenca in kocko sladkorja Po cesti je zdaj pa zdaj prišla gruča otovorjenih ljudi. Marsikdo se je poželjivo ozrl po Osojnikovem vozu Ne dolgo in iz večje gruče se je utrgaj moški ter predložil Osojniku, da bj mu njegovi ljudje pomagali peljati voz če jim dovoli. da zmečejo nanj svojo prtljago Se preden se je Osojnik prav ovedel je bil voz ng cesti in visoko naložen s kovčki, škatlami, culami in košarami, nekje med njimi pa so na pol prestrašeno čepeli Anica. Tinček in Lizika. »Čakajte čakajte!« je Osojnik zaman ugovarjal in odrival vsiljive Poljake od voza. »Vse v redu, oče! Vlekli bomo mi, vam se ni treba truditi Glejte, kako gre! Primite, primite za voz. ria boste laže hodili!« V mraku so prišli v večji kraj. Zasedi' so prvo hišo ob cesti in zanetil! ogenj kar na dvorišču. Osojnik že doloo ni tako dobro večerieb otrori ng so po večerji dobili še čokolado. Drugi dan se je sredi opoldneva napravilo k dežju. Osojnik je zaradi otrok hotel vedriti, a Poljaki se niso marali ustaviti. Čeprav so otroke ogrnil; s plašči, so bili kmalu premočeni, Osojniku pa so začele odpovedovati noge. Od utrujenosti ni ničesar več videl pred seboj, pa tudi misliti ni mogel nič določenega. Bilo mu je, kot da ga nekdo vleče po mračni brozgi, v kateri bo utonil, če bo samo za hip izpustil voz, za katerega se je krčevito oprijemal. Slednjič so se le ustavili. Ko se je Osojnik utrujen zravnal, je zagledal ob cesti prostorno uto. Zapeljali so vanjo in drug za drugim popadali na slamo, ki je bila na redko raztresena po vlaž-i nih tleh Tinčka je Osojnik sicer : preoblekel, deklicama pa ni mogel dati suhih oblek, ker je bilo vse, kar so ime’i v košari, skoz , in skoz premočeno. Ker tud; naslednji dan ni deževje prenehalo, so še dalje ve-: drili. V tem se je uta napolnila ! z najrazličnejšimi ljudmi. Lizika in Tmček sta se kmalu vžive’a v i novo okolje, Anica pa se ni ga nila z ležišča. Popoldne so ji začela rdeti lica in vsa vroča in nemima se je premetavala po ležišču. Še huje jo je kuhalo naslednjo noč Osojnik skoraj ni zatisni! očesa Šele proti jutru, i ko se je bohica nekoliko umirila in ie zunaj prenehalo deževati, je zaspal. Ko se je zbudil, je bilo pol ute prazne Poljaki njegovi znanci, so se tud' odpravljali. Naglo ie zbudil otroke Lizika in Tonček sta bila spočita in zdra va, iz Anice pa je še vedno puhtelo. Vtem so Po Maki naložili voz in ga potegnili iz ute. »Gremo, gremo!« so klicali Osojn-ku, ki ni vedel, kaj naj stori. Klopce so ga klicale, z bolno Anico pa n; mogel na pot. »Ne mo-cm. ne grem.« se je končno odločil. »Mi pa gremo!« so dejali Poljaki se nekai trenutkov g!edali, potem pa Osojnikove stvari zme I tali z voza in potegnili voz iz ute. I »Voz je moj!« je kriknil Osoj-! nih in se pognal za vozom. ! »Voz je naš. 'naš!« ie zajokala Lizika in se spustila za dedkom. | Dva moška sta ju zadržala, ■ ostal; pa so odhiteli z vozom. I »Ljudje so podivjali, oonojno-ma podivjali « ie toži1 Osojnik v onemogli jezi in žalosti. »Slekli , bi drug drugega do golega, še j požrli bi se.« i »Kaj bo zdaj?« ie zastokala Li-| zika. j »Zdaj?« je vprašal Osojnik za-• teglo. »Zdaj moramc počakati.« j je dejai, kakor da (e našel reši-| tev iz zagate, »počakati da Ani-| ca ozdravi!« Proti poldnevu se je uta po-; po’noma izpraznila ostal je le i Osojnik s svojim' otroci Sredi I popoldneva pa se je ulila ploha i m uta se je znova napolnila, i Ena izmed žensk se je pozani mala za Anico in ji dala prašek I zoper vročico Med najhujšm ; nalivom se je zatekla v uto gruča ljudi, ki so govorili Osojniku tako ljubo obsoteiske govorico »Maj in takšno vreme!« je vzkliknila ob vstopu priletna ženska, ožemajoč ruto, s katero je bila ogrnjena »Hitler je obrnil svet narobe, ! zato ne more priti tako; v stari tir,« je dejal neki moški. »Hudič naj vzame Hitlerja!« »Saj gp je že vzel.« »Škoda, sicer bi ga mi vzeli s seboj.« »Kaj bi z njim?« »Po kolenih hi moral od hiše do hiše. In vsak izseljenec hi ga usekal za uho.« ' Jaz h: ga za obe.« Osojnik je . vznemirjeno pogle dal po ženski, ki je izgovorila zadnje besede. »Petanka?« se je zavzel in se dvignil. _ »Si ti Osojnik?« se je začudila nekdaj postavna ženska, ki pa je zdaj ni bilo drugega kot kost in koža; naglo je stopila k starcu in ga stresla za roko. Pristopili so še drugi, »Osojnik s Klopc?« je vprašal nekdo. »Od kod pa ti Petanka?« je vprašal Osojnik, ki se mu je zazdelo, kakor da mu je domači kraj prišel naproti, da bi se prej sestala. »Iz pekla v raj,« se je zasmejala Petanka, a se takoj spet zresnila »Slišala sem, da sta z Lojzom odpeljala Petana domov. Ni bil kaj prida č’ovek, a grob v domači zemlii Si je zaslužil. Hvala tebi in Lojzu, kako ie bilo. Preden je Osojnik pričel s pripovedjo, so pojužinali in se pomenili o drugih rečeh, napravila se je tudi noč in nekdo je prižgal svečo hlizti bolnice, ki ji je vidno od’egalo. Osojnik je zgodbo Petanove vrnitve povedal na kratko, a doživel jo je do poslednje podrobnosti. Nekaj dni po tem, ko so jih strpali v kapelo razpadajočega samostana v hrastovem gaju, je i srečal na samostanskem dvorišču j Petana, ki ga že nekaj let ni vi* ! del. Bil je komaj še podoben j nekdanjemu ženskarju in bahaču. Opirajoč se na dve palici, se je vlačil po dvorišču in preklinjal : Nemce, ker so ga pregnali iz Stare vasi, ženo, ker se je kak j mesec prej prijavila za delo v j tovarni in brez slovesa odšla s skupino moških, pa tud; na Osoj-I nika, brž ko ga je zagledal. ! »Prekleti!« je sikal sovražno in obenem škodoželjno. »Od kod pa so tebe privlekli; spravil si me s Klopc, zdaj pa imaš Klopce, pre-j kleti!« Dvinnil jt celo palico nad Osojnika, k; sv je naglo in brez besed umaknil nazaj v kapelo. Dva dni ga ni bilo na spregled. Tretje jutro pa je vzel vrv :n — ( napravil otrokom zibelko. Polcm se je najprej spoprijateljil z otroci, nazadnje pa tudi s Petanom. »Nisem poznal vdove, «am si se pomenil z njo,« ga je mirno zavrnil nekega dne »Imel si več izkušenj z ženskami kot jaz . . « »To pa, to,« se je Petan široko zasmejal. »Žensk sem ime! na tucate.« A že se mu je smeh sprevrgel v divjo jezo. »Vsega sem imel. zdaj sem pa ob vse Prekleto živlienie!« (Nadaljevanje sledi)