THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. zd amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. štev. (No.) 224. CHICAGO, ILL., TOREK, 18. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 18, 1930. LETNIK XXXIX. iii arozl stavka komisija za uveljavljenje zakonov se izre- KLA ZA predrugačenje sedanje prohibici-je. — niso si njeni člani edini, v kaki meri se naj predrugačenje izvede. — velika napaka, da se je prohibicija vpletla v ustavo. t i Washington, D. C. — Wick-ershamova komisija za uveljavljanje zakonov, postavljena od predsednika Hooverja, je v glavnem dokončala svoje ogromno delo glede proučevanja prohibicijske postave in kakor se od zanesljivih strani doznava, je uspeh njenega Proučevanja ta, da bo z veliko večino glasov predlagala, da se prohibicija znatno omili. To priporočilo za omiljenje bo podano v obsežnem poročilu, ki bo temeljilo na izjavah Mnogih zagovornikov prohibi-cije, ki jo sami obsojajo v nJeni sedanji obliki, in med temi je več visokih vladnih u-radnikov. Poročilo bo predloženo predsedniku Hooverju toed 1. in 15. januarjem. Bržkone bo poročilo obstojalo iz dveh delov, namreč poročilo Večine komisije, ki obstoji v celem iz enajstih članov; in ta veČina se je izrekla ne sicer Za popolno odpravo prohibici-e, pač pa za temeljito predru-Sačenje. Poleg tega namerava manjšina podati svoje poučilo, ki pa ne bo merodajno. Vsi člani večine so si edini v tem, da se prohibicija, ka-Wšna je zdaj, ne da izvesti, ]n v svrho, da se bo mogla iz-^esti, se bo morala predruga-Clti. Zelo različnih mnenj pa s°> v kaki meri se naj predru-£ači in omili. Najmanjše, kar Slnatrajo za umestno, je, da se zakonito dovolijo pijače, ki bi Vsebovale 4 do 5 odstotkov alkohola, kar bi lahko izvedel kongres z večino glasov. Naj-v'šja zahteva, ki jo stavijo nekateri člani, pa je, da se doda p°seben amendment k dosedanjemu 18. amendmentu, ki bi Govoril, da je izdelovanje in ,)revoz opojnih pijač prepove-| dan drugače, kakor po določ-kongresa. Na ta način bi "a dana kongresu oblast, da \ Smerno regulira prohibicij-zakone. Za ta amendment ' bili potrebni dve tretjini c^nov obeh zbornic. , ^lani komisije so tudi izrabi mnenje, da je bila velika 1)°niota, da se je prohibicijsko ^ašanje vpletlo v ustavo Ze-'njenih držav, pač pa bi bilo j6'iko pametnejše, če bi se da-a san:o federalni vladi oblast, a regulira promet s pijačami. pomagajmo poštnim us,jjžbencem pri njih delu Washington, D. C. — Bliža V božični dan, v katerem se I^v na požti ogromno poveča, ,e kateri ljudje domnevajo j;, Je bolj varno, ako na zavodi ki jih pošiljajo po pošti ^vijo naslov na dveh me-^ ■ Kakor pa objavlja pošt-u Prava, to uslužbencem PRED NOVO STAVKO V ANGLIJI ? Ako ne bo v zadnjem času prišlo do poravnave, bo v kratkem izbruhnila v Angliji splošna premogarska stavka. — Tudi železničarji se nameravajo pridružiti. —0— London, Anglija.— MacDo-naldova delavska vlada stoji pred krizo, ki bo uničujoče vplivala na celo deželo, ako se ne bo še v zadnji minuti kaj ukrenilo, da se jo odvrne. Pri-1 čakuje se namreč, da bo v kratkem izbruhnila splošna stavka premogarjev, v kateri bi bilo udeleženih okrog 1,170,000 delavcev. To stavko izzivajo lastniki premogokopov, in sicer s tem, ker nameravajo znižati mezde. S 1. decembrom bi se namreč imel vpeljati krajši delovni čas in za krajši čas hočejo lastniki plačati tudi manjšo plačo. To znižanje bi znašalo pri posameznih delavcih od 75 centov do tri dolarje na teden. Da se resno pričakuje krize, je razvideti iz vladnega službenega organa "Daily Herald", ki skuša prebivalstvo pripraviti na njo s tem, da objavlja, da je v najkrajšem času pričakovati pomanjkanje premoga. Tajnik zveze premogarjev, A. J. Cook, pa se je naravnost izrazil, da bo v šestnajstih premogarskih di-striktih stavka neizbežno izbruhnila, ako se ne bo tekom dveh tednov poravnal spor med delodajalci in premo-garji.. Ako bi prišlo do stavke, se bodo pridružili bržkone tudi železničarji, kajti stoje na podobnem stališču, kakor pre-mogarji. Dočim je namreč njih unija, ki šteje nad pol milijona članov, pred kratkim pristala na 2 in pol odstotka znižanje plače, ni nikakor pri volji, dovoliti še nadaljnje znižanje, ki ga nameravajo železnice uvesti. BARAGOVA PROSLAVA V SHEBOYGANU Rt. Rev. Friderik Baraga I . ,' NA ZAHVALNI DAN 27. NOVEMBRA, bomo imeli tukaj izvanredno slavnost, katere se bo udeležil indijanski gospod Rev. Philip Gordon. Njegov stari oče je bil krščen od slovenskega misijonarja Friderik Barage. Ta Indijanec je bil njegov tolmač in velika pomoč pri njegovem delu med Indijanci. Ob osmi uri bo imel sv. mašo za vse šolske otroke v Sheboyganu indijanski gospod. Vsi otroci bodo sprejeti med sv. mašo sv. obhajilo v namen Baragove proj slave. Za odrasle bo slovesna peta sv. t maša ob deseti uri, pri kateri bo indijanski gospod imel pridigo v angleškem in Fr. Schiffrer v slovenskem jeziko. Popoldne bodo na programu razni govori in petje. O tem se bo poročalo pozneje. ITALIJA OBSODILA KOMUNISTE Rim, Italija.—Na ječo dveh do dvanajstih let je bilo obsojenih pred posebnim tribuna-lom za zaščito države deset oseb, ki so bile spoznane krivim, da so skušale reorganizirati komunistično stranko v Italiji. Med obsojenci je tudi edeii Amerikanec, A. Perrot-ta, ki je bil rojen v Bostonu, Mass., a je zdaj stalno živel v Rimu. Dobil je 5 let. POBIJANJE CEN V ^NEMČIJI Vlada v Nemčiji uspešno pobija visoke cene živilom. -O-- Berlin, Nemčija. — Na vseh frontah se vodi v Nemčiji boj, da se znižajo cene življenjskim potrebščinam. Kljub trdovratnemu odporu trgovcev, da se vzdržijo cene na do-esdanjih višinah, dosega vlada s svojim pritiskom čimdalje več uspehov. Zadnji njen napad je bil naperjen proti pekom, mesarjem in mlekarjem, katere je prisilila, da so šli s cenami navzdol. Krepko podpirajo vlado pri njenem delu tudi nemške ženske same potom svojih organizacij. Dosedanje znižanje cen pa nikakor ne bo odpomoglo delavcem v toliki višini, kakor se nameravajo znižati plače. Dočim si namreč z znižanjem more prihraniti povprečna družina štirih članov samo kakih 13 centov na teden, je določeno znižanje plač na 75c. Vlada si zato prizadeva, da bo pripomogla še k nadaljnjemu padcu cen. KRIŽEMSVETA — Belgrad, Jugoslavija. — Tukajšnja policija je aretirala deset ogrskih bivših častnikov, kateri so bili obdolženi in so tudi priznali, da pripadajo kot člani neki budimpe-štanski teroristični organizaciji. — Madrid, Španija. — Krvava bitka, v kateri so bili 4 delavci ubiti in okrog 200 ranjenih, se je vršila pretekli petek v sredi tukajšnjega mesta med 50 tisoč glav broječo množico in policijo. Izgredi so zavzeli političen in revolucionaren značaj. — Cape Town, Južna Afrika. — Tukajšnja vlada je nakazala kredita okrog 5 milijonov dolarjev, ki naj se razdeli med kmete, ki so bili po zadnji suši občutno prizadeti. Cela žetev je bila popolnoma u-ničena, in na tisoče glav goveje živine je poginilo. RUMUNSKl KRALJ KARL ZA JUDE Iz Jugoslavije« OROŽNIKI IN GASILCI V BOJU S TATOM.— TAT SE SAM OBSODIL. — PRVI SNEG NA KOČEVSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE. otežkoči delo, in zato po- i » ------ ^irl stvo' nai napravi na 'Htt%u 8amo en naalov' a 1>:izločno in pravilno. "Amer. Slovenca" v vsako slovensko hišo, naj bo geslo vseh njegovih prijateljevi MED IGRO UBIT OD ELEKTRIKE Gary, Ind. — Pred očmi 10-tisočerih gledalcev, ki so se zbrali pretekli petek, da prisostvujejo nogometnim igram na tukajšnjem Gleason igrišču, je nalik goreče bakle zdrknil z električnega droga 241etni H. Puent. Da bi bolje videl igro, je fant zlezel na drog; v raz burjenju pa je prišel v stik z žico visoke napetosti; bil je pri priči ubit, poleg tega se mu je pa tudi vnela obleka. rev. philip gordon, ki bo imel na Zahvalni dan 27. nov. slavnostno pridigo na Baragovi proslavi v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Sheboygan, Wisconsin. Kralj Karol otvoril parlament. — Za državljanske pravice Judom. Bukarešta, Rumunija. — Preteklo soboto je kralj Kari slovesno otvoril zasedanje ru-munskega parlamenta, kar se je zgodilo prvikrat, odkar je zasedel prestol. V svojem o-tvoritvenem govoru, ki je bil po radio razglašen po celi deželi, je kralj povdarjal, da se bo uvedla posebna varčnost v državno upravo, ki bo vključevala zmanjšani proračun, kakor tudi zmanjšanje števila državnih uradnikov. Dalje je priporočal, da se predrugači državljanski zakon in se zopet podeli pravica državljanstva rumunskim Judom, kakor tudi, da se naj s pomočjo zakonov zasigura enakopravnost verskim in narodnim manjšinam v državi. -o- NI SE MOGEL LOČITI OD DOMAČE HIŠE Chicago, 111. — Skozi celih 34 let je živel J. Nelson s svojo družino v hiši na 8521 Mackinaw Ave. Tam sta mu bila rojena in vzgojena njegov sin in hči; tam je preživel vse svoje žalostne in vesele dni. — Preteklo soboto bi imela biti hiša prodana in Nelson bi se moral izseliti iz nje. V petek se je družina že izselila na novo stanovanje, oče pa je še ostal v prejšnjem, češ, da ga bo varoval čez noč. Ko so pa drugo jutro prišli v hišo, so našli 711etnega starčka mrtvega in poleg njega list papirja, v katerem je dejal, da ne more preživeti, da bi izgubil svoj stari dom. Razbojnik streljal na orožnike in gasilce Anton Štangel, posestnikov sin iz Gotne vasi pri Novem vasi, izučen ključavničar, ki se pa boji poštenega dela, temveč se je raje potikal po Zagrebu in po drugih krajih, kjer je izvrševal razne tatvine in rope, se je vrnil domov. Oblasti so ga že dolgo zasledovale. Ko so zvedeli, da se skriva na domačem kozolcu, so takoj trije orožniki obkolili kozolec in pozvali Antona, naj pride doli. V odgovor so dobili orožniki strele iz samokresa. Šel je k njemu tudi domači hlapec, Tone mu je pa rekel, naj se spravi doli, če hoče iživeti. Orožniki so dobili ojačenje, ki pa ni drugega pripomoglo, kakor da se je začelo streljanje na obeh straneh. Štangel se je obnašal kot norec in divje streljal na orožnike. Ker so se bali, da bi ne zažgal kozolca, so alarmirali novomeške gasilce. Tudi nanje je Štangel streljal.Ko je streljanje ponehalo, so orožniki vdrli na kozolec in našli Štangerja ležečega v slami s prestreljeno glavo in vsega krvavega. Krogla mu je šla skozi glavo in izstopila na desnem sencu. Še je dihal, ko so prišli k njemu. -o- Sneg dela škodo Iz Kočevskega pišejo, da so se tam otroci veselili prvega snega. Niso se ga pa tako veselili starejši stanovalci, ker je potrgal električne žice in so bili za delj časa v temi. Vse kaže, da bo ta sneg nekaj časa obstal. Dolina Mirne pod vodo Po neprestanem deževju so vsi pritoki narastli in voda je preplavila travnike, njive in deloma tudi ceste. V nedeljo, 26. oktobra, niso mogli ljudje v Mirno k maši. Ysa ravan od Mirne, Volčje vasi in Glinka je pod vodo. Pečetova hiša na Mirni je pod vodo. Voda narašča; po hribih je zapadel sneg. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Pavla Pustovrh, soproga delavca v tovarni v Rušah, stara 44 let. —- V Sežanjevcih pri Ljutomeru je umrl Leopold Culk, upravitelj osnovne šole. — V Radečah je umrla Marija Verbič, soproga železniškega uslužbenca v Radečah. — V Domžalah je umrl Ant. Štolfa, mizarski mojster. umor ali za nesrečo v vinjenem stanju. -o- Kostanjevica dobi davkarijo S sklepom ministrstva financ se otvori v Kostanjevici za ko-stanjeviški srez sreska davčna uprava. Doslej je bilo po zakonu o reformi finančne uprave ta davkarija ukinjena. -o- Čudna mati K neki gospej v Slovenski ulici v Mariboru je prinesla neka služkinja nedavno komaj leto dni starega otroka moškega spola. Ker se do večera nihče ni oglasil, je gospa otroka oddala v dečji zavod. -o- Nesreča Na domačem pragu si je pri padcu zlomil desno nogo 18-letni Fran Robič pri Sv. Križu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Nezgoda Slikar Ernest Lisk je na Grajskem trgu v Mariboru padel pod tovorni avto, ki mu je poškodoval levo nogo. -o- Maribor Bik je napadel nedavno Frana Kitaka in ga težje poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Mrtvec ob potu Pod takozvanim Očeslav-skim bregom blizu glavne ceste Radgona-Ivanjci-Maribor so našli ljudje truplo Alojzija Lapija, po domače Markca iz Okoslavskega vrha. Ležal je na trebuhu in iz ust mu je curljala kri. Ne vedo, ali gre za Napad Na Ljubljanskem polju je bil od neznancev napaden 38-letni tapetnik Anton Jerančič z Vodmata. Več kamnov mu je priletelo v glavo. Težko ranjenega so spravili v bolnico. -o- Nesreča Posestnik Janez Gabršek iz Homca pri Kamniku je tako nesrečno padel z voza, da si je poškodoval desno oko. -o- Hrib se ruši ' V Mariboru se je pričel vsled stalnega deževja rušiti Stolni ali Meljski hrib. Veliki plazovi so docela zasuli cesto Maribor-Sv. Peter. Stekel pes Stekel pes je obgrizel 2D-letnega Ivana Vičar s Polenša-ka pri Celju. Spravili so ga v bolnico. -o- Vihar odnesel streho Med Hočami in Slivnico si je postavil slikar O. hišo. Nenadoma je pa prihrumel vihar, ki je divjal okolu Maribora in prestrašeni prebivalci hiše so z grozo opazili, da poka tramovje ostrešja. Predno so se zavedli, že ni bilo strehe nad njimi. -o- Odkritje premoga Delavci opekarne Cirila Co-mna v Škofljici so pri kopanju ilovke za opeko naleteli na kaka dva metra široko žilo črnega premoga. Kako daleč sega, še niso ugotovili. Premog je dober in dobro gori. Stran 8 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 18. novembra 1930_ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-lclikov in dnevor po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: „$5.00 _ 2.50 _ 1.50 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ----------------- For half a year _____$5.00 __2.50 ___1.50 For three months ------------ Chicago, Canada and Europe: For one year----------------$6.00 For half a year-----------3.00 For three months ...................I-'5 6» celo leto ia pol leta Za četrt leta -------- Za Chicago, Kanado in Evropo: U celo leto----------$600 Za pol leta----------3.00 Za četrt leta------------1-75 ________ POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. ____ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-»ivo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ ___ Najdem v protestu: ". . . nasprotovali raznarodovalni in barbarski politiki papističnega fašizma v Primorju. Ta barbarski čin fašizma je bil preračunjen napad v prvi vrsti . v drugi je glid (?,) v verigi provokacij Mussolinijeve in papeževe Italije . . (Jaz podčrtal.) Dalje: ". . . bo strmoglavilo fašizem v Italiji . . ., strmoglavilo na smetišče tirahstva s fašizmom vred tudi papizem in kapitalizem . . ." Krepkih izrazov ne manjka, in če bi taki izrazi pomagali, bi bilo Slovencem pomagano. Ampak izrazi še nikomur niso pomagali. Papizem z laškim fašizmom nima nobenega opravka, naj se o tem še tako kriči. Daleč pred našimi slovenskimi kričači o papizmu pa je ta laški fašizem, ker se je s papeštvom na pameten način spravil, pri nas pa sq smatra za najbolj potrebno pri narodni obrambi, da se po — papeštvu udriha, V tem so ti krogi daleč za laškim fašizmom. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______— DETROIT SE OGLAŠA J. M. Trunk: Fašizem Zdaj se tudi med nami amerikanskimi Slovenci veliko govori in piše o fašizmu. Največ pač o laškem fašizmu, ker ta davi naše rojake na Goriškem, v Trstu in Primorju, m Jih strelja v hrbte. Vsaj v političnih dnevnih vesteh se omenja tudi nemški fašizem, ker ta je dosegel velike uspehe pri zadnjih volitvah, in fašizem hudo dviga glavo v Avstriji, dasi je bil temeljito pobit pri zadnjih volitvah. Tudi slovenski ali jugoslovanski fašizem se omenja, ker je ta vsaj v preteklosti nekim krogom močno skalil vodo, in se kaj takega ne more lahko pozabiti. Ni mesto, da se tu razpravlja o bistvu fašizma. Ime je tu in enako pojav v javnem političnem udejstvovanju. Fašizem je politična oblika, kakršna je demokratizem, komunizem, nacionalizem, absolutizem. Od diktature se razlikuje v toliko, da nekako ne zedinjuje politične moči v roki ene osebe, ampak razdeljuje to moč na vse fašiste svojega sistema, dasi je hudo diktatorskega značaja. Piše se, da je fašizem pretiran in skoroda zblaznel nacionalizem. Nekaj resnice je na taki trditvi. Nemški fašisti se ne omejujejo pri svojih zahtevah samole na nemško ozemlje, njih aspiracije grejo v prvi vrsti daleč na vzhod, in to je huda zabloda. V resnici blazen pa je laški fašizem, ker sanja kot nacionalizem o vpostavitvi nekdanjega rimskega imperija. V tem je postal patologičen, a radi tega v mešanju in stremljenju zelo nevaren radi kalenja mednarodnega miru. Avstrijski fašizem se še ni popolnoma razvil. Pomemben je za nas Slovence, ker trpijo pod vplivom tega fašističnega mišljenja koroški Slovenci. Laški fašizem pa je postal za nas naravnost usoden, ko davi in mori naš narodni Iživelj na Goriškem. Proti temu laškemu fašizmu se je pbjavil neki odpor tudi med amerikanskimi Slovenci. Protestiramo, manifestiramo, ugovarjamo, obsojamo, govorimo in pišemo. Nasilje je veliko, in ura blizu dvanajste. Slovenci pa smo stari Slovenci in stari prepiri j ivci. Kake enotne fronte še nikoli nismo imeli. Cepimo moči, kakor bi nas bilo mnogo milijonov« ko nas je le peščica, in zdi se, da smo v večjih skrbeh, da bi ta ali ona skupina ne prednjači-la, kakor pa, da bi odvrnili po možnosti skupno nevarnost. Kdo je sklical shod? Kdo je bil povabljen? Kdo je govoril, kako je govoril? Kdo se ni udeležil, kdo ne sodeluje? To so naše skrbi, zdi se, prve in najvažnejše skrbi. Pri tem skoroda na glavno pozabimo, ali pa uprizorimo vse tako, da je učinek na papirju, v resnici pa —- ničla. Mnogi bi morda radi stali čisto ob strani, ampak ne morejo prav. Treba se je pred javnostjo postaviti, da jih javnost ne pritisne ob steno. Ampak, kako se postavljajo? Tudi "Konferenca Prosvetne matice JSZ." se postavi zoper laški fašizem. Prav tako. Prav tudi, ako se postavlja /oper vsak fašizem, tudi zoper jugoslovanski, ako ga je kaj. Tajnik Anton Garden je podal tako izjavo zoper fašizem. Zdi se pa, da vsaj pri laškem fašizmu ne dela ta fašizem te m krogom toliko preglavice, kakor veliko bolj menda to, da je laški fašizem baje najtesneje združen s — papizmom.' Detroit, Mich. Kdor vedno doma tiči, ta ni za rabo, tako pravijo ljudje,, ki so že dolgo na svetu. Nočem, da bi tudi mene že vrgli v staro, neporabno šaro, zato sem šel na potovanje. Zadnjo nedeljo v oktobru sem jo bil mahnil v prijazni Cleveland. Tam sem se mudil tri dni in sem videl marsikaj in sem si nabral gradiva za liste. Predno nadaljujem današnji dopis povem cenjenim bravcem A. Slov., da imam tukaj v zalogi na koše dolgega časa, ki ga komu lahko zastonj odstopim. Jaz pa bom za kratek čas zložil dopis za hvalevredni list A. Slov. ter bom poročal, kako se mi godi v pustem jesenskem času. Človek, ko živi pod vplivom protestnih shodov in vidi pred seboj trpljenje, ki ga prestajajo naši rojaki pod polentarjem, se začudi in razveseli, ko nenadoma dobi v roke pismo od sorodne osebe, ki sameva tam daleč od velikega mesta proč. Tako se je meni dogodilo pred kratkim, ko sem nepričakovano prejel pismo od najbližje sorodnice, ki mi poroča, da še živi in da ni okrog nobenega Slovenca, da bi se z njim raz-govorila v sladki materinščini. .Rada bi kaj več pisala, pa so v pismu pike in pomišljaji, kar je najbolj varno pa veliko pove. Človek se poprašuje, ali bo še dolgo tako kruto, nečloveško, da trpin še vzdihniti ne sme! ? Napočil je za lovce vesel mesec november. Lovec zahaja v prirodo, ker jo ljubi, občuduje naravo in jo opazuje. Življenje v prosti naravi lovca preraja in ga oprošča vsakdanjih skrbi, prevedri ga in mu daje dobro voljo. Še posebno razigrane volje je lovec, ako srečen kaj podere ali u-streli. Pravijo, da je patron lovcev Hubert. Lovci so si pravega zaščitnika izvolili. Ali veste zakaj? Če berete ime Hubert, po judovsko, to se pravi od desne na levo, dobite ime trebuh. No, saj se lovci po navadi postavljajo s svojim reje-nim trebuhom, ki je dostikrat poln okusne divjačine. Ker sem že ravno omenil jed, sem se domislil na chikažkega gospoda Dr. Dobrojed-a, ki je zadnji čas znal v A. Slov. tako vabljivo opisovati imenitna jedila, ki so bila prinesena na mizo ob raznih slavnostih, da se mu je pozneje od srca smejal neki imenitni gospod v Cle-velandu, ki dobro pozna poročevalca izbornih jedil. Dr. Do-brojed ve kaj je dobro, samo na dišeči kofetek Žontatove mame je zadnji čas gospod popolnoma pozabil. Ne vem ali se je gospodu Ž. mama zamerila, če še živi; ali pa kofetek ni dobro dišal. Nekaj ni prav. nik, ker je namreč take zunanjosti. Ime in kraj posestnika previdno zamolčirp, da ne bo kakšen nebodigatreba nadležno obiskoval imejitelja zdravilnih sokov, ki so boljši kot Marija-Celjske kapljice. . Ker grem bolj po svetu kot drugi, se naberem dovtipov kot berač mraza. Zato bom danes, dragim bravcem A. S. izdal način, kako smo nekdaj v New Yorku krstili božjo kapljico, ki ima po letošnjih volitvah hvala Bogu čedalje manj sovražnikov. Besedilo sem slišal takrat to-le: Sam te bom, sam te bom, če ne boš teku, te bom pa vleku; prišla je štrafenga črez te, marš v me! (Po domžalskem načinu). Tako sem izpolhil obljubo, ker sem kratko poročal, kako je martinoval Popotnik. -o- KAJ JE NOVEGA NA EVELETHU Bil sem povabljen na marti-novanje. Branil sem se počet-koma kot kmečka nevesta, a nazadnje sem le šel. Pa bi bilo bolje, da nisem šel. Bom pozneje povedal zakaj. Šel sem toraj na Martinovo. Ribničan je bil za oni čas s seboj prinesel leseno žlico, jaz sem nameraval to pot s seboj vzeti vilice zaradi varnosti. Pa ni bilo potrebno kot sem opazil. Povem vam pa, da jaz sem se že popolnoma odvadil jesti v družbi, zato sem se bil pri tej priliki vžagal v palec na levici, ko sem žagal kruh. To *ga imaš, sem pobožno vzdihnil! O Martinovi goski ne bom nič omenil, da ne bom zašel na pota chikažkega gospoda Dr. Do-brojeda. Jaz bom danes raje zopet pripomnil, da ime — kranjska — je tako pripravno ime, cla se še v pesmicah rabi. Ali še znate naslednjo pesem? Pogosto nad zvezde hitijo nam misli, pa kranjske klobase še bolj so nam v čisli. O sv. Martinu se tudi krsti vino. Tudi to je prišlo ta dan na vrsto. Hitro smo se bili sporazumeli za ime. Prvi sod je dobil ime Martinovec, ker je bil krščen na Martinov večer. Drugemu smo dali ime 'samec', ker je sam brez vode. Tretji nosi opravičeno ime trebuš- Eveleth, Miim. Naši "malčeki" se na tihem pripravljajo, da bodo na zahvalni dan zvečer iznenadili svoje stariše in občinstvo v E-veleth Auditorium. Skrbno se vežbajo v raznih igricah, ki jih bodo uprizorili v slovenskem in angleškem jeziku. Vadijo se tudi v petju in bodo gotovo zapeli nekaj lepih pesmic. Tudi neki starokrajski ples se učijo in bodo pokazali navzočim, da se znajo tudi po starokrajsko zavrteti. Imajo tukaj rojenega muzikanta s pristnimi starokrajskimi harmonikami. Med odmori bo svirala Eve-lethska banda, ki je znana po svoji zmožnosti daleč okrog. Imenovana banda bo igrala tudi med plesom, ki bo sledil prvemu delu zabave. In vse to bo za 50c, za otroke pa 25c. Vabite se prav prijazno- vsi E-velethski Slovenci, Hrvati, Slovaki in Poljaki, da se vsi udeležite te veselice, katere čisti dobiček je namenjen naši slovenski cerkvi. Vabijo se prijazno tudi vse druge narodnosti na Evelethu, kajti igre bodo razun jedne v angleškem jeziku, ples pa vsaki razume. Prav lepo vabimo tudi rojake po drugih naselbinah na Range, da se nam v velikem številu pridružite na zahvalni dan zvečer in se poveselite z nami. Pomislite, mestna banda (bo igrala, več igric se bo upri-I zorilo, pelo se bo in še ples po vrhu. Torej pomagajte nam napolniti naš veliki AuditoHum do zadnjega kota na zahvalni dan! Odbor. 'velik strah ravno na Martinov dan dne 11. novembra, ko je pričelo goreti. Bilo je opolnoči. Jaz, Mr. Golinar in Mr. Kovač smo spali sladko spanje pravičnega, ker smo se zavedali, da smo dobro opravili in proslavili dan sv. Martina tako, kot se pač spodobi. Krstili smo Noetovo kapljico ter se izvrstno imeli. Kar naenkrat prične nekaj ropotati na vrata. S početka mi ni bilo nič na mar, ker sem mislil, da povzročajo ta čum in ropot vinski duhovi, v našem ta zgornjem štu-ku. S silo so nas pa le ognje-gasci vzbudili. Bilo je pa tudi že skrajni čas, ker je bilo že vse v dimu. Kaj hitro smo smo se oblekli in šli ven gledat tistega ognjenega škrata, ki nas je pripravil ob najslajše spanje. Vidimo, da je bila sosedova hiša znotraj že skoraj vsa zgorela. Kdo je zažgal se ne ve. Naša triperesna pečljarska trojica daje to v naznanje, da bodo tudi naše ženice v starem kraju vedele, v kakšni nevarnosti smo bili, ker tudi one dobivajo Amerikanskega Slo-! venca in pravijo, da se jim zelo dopade. Vsi trije jih v tem dopisu prav lepo in srčno pozdravimo, kakor tudi naše o-tročiče in želimo, da bi se v kratkem videli. Zdravi smo vsi. Ostala dva prijatelja sta mi hvaležna, ker sem se na klice zbudil ter še nju o pravem času spravil pokoncu, da smo tako srečno ušli nevarnosti. John Perša, naročnik. mim Priporočajo nas ... ^do bi si mislil, da bo vesel otvoritve naše podružnice še celo sam Francelj s 26te. Pac dobra dušica je ta Francelj, spo-ve, če treba, kar javno v svojem trobilcu glede 'Norsajda, kakor tudi, da nam želi sreče in uspeha. Tako je prav, Francelj, pogruntal si jo še posebno, ko si rekel, da naj se s podvojeno silo oklenejo našega lista. Trobilca se pač nihče ne bo, ker Slovenci so se zadnja leta že preveč izpametovali, zlasti pri akciji milijonskega fonda, in ne dopuste, da bi se jim pamet solilo s tako soljo, kakor jo producira klepeta vi Francelj . . . O računih ... — Francelj objavlja dolge račune. CHICAGO NI TAKO SLABA, KAKOR JE RAZVPITA Chicago, 111. — Po poročilu, ki ga je izdal justični department Zed. dr. o zločinih v raz-'inih mestih tekom letošnjega leta, se razvidi, da je Chicago pravzaprav krotko mesto. Ako se primerja število umorov, ki so se izvršili v raznih mestih, s številom prebivalstva, pred-njači Chicagi več mest v številu zločinov. Precej večjih mest, kakor na pr. New York in Pittsburgh, v poročilu ni vključenih. Izmed mest pa, ki so navedena, je Chicago šele na šestem mestu. Prvo je Cincinnati, kjer pride skoraj 11 umorov na vsakih 100,000 prebivalcev. Nato slede Kansas City, New Orleans, St. Louis, Cleveland in nato šele Chicago s svojimi 8.35 umori na 100,000. Zelo malo umorov i-ma zaznamovati polmilijonsko mesto Milwaukee, namreč samo 1.22 na 100,000 prebivalcev. Vse prav. Ljudje pač radi vidijo račune. Ampak vražje čudno je pri Franceljnu pa to, da n noben način noče objaviti stih računov, ki so se plača1 iz milijonskega fonda ža Vie našanje piškavih miz, "žese nov" in druge ropotije. Pa ^ to naj enkrat pove, koliko že stlačili v yaržet vedno TBI' šavemu samosrajčniku na l> cesti, ki kašlja in hira že v< let in ga voditelji zbankro1 ranega lawndalskega socializma držijo pri življenju z veC nim beračenjem, pa z obr® mi od milijonskega fonda. čune in račune bi narod enK rad videl. Ali jih bo France J podal? Kdo suši seno. — Učit^j No, Franček, kdo pri vas s« seno? — Franček: Hlapec ^ oče. — Učitelj: Kdo pa_ ^ vas, Anica — Anica: Pri ' mati in dekla. — Učitelj: 1 pri vas, Jožek? — Jožek sli, nato se odreže: Pri nf NAŠI PREKMURSKI ROJAKI V NEVARNOSTI PRED POŽAROM Cleveland, Ohio. Dragim čitateljem lista naznanjam, da smo imeli precej solnce suši seno! H5 \ Gospodična Čudomila Je lo brhka stvarca. — Dela kot da bi bila 16 let stara, ce " — -----------v • vori kot ena z 20 leti, obl»^t. za 251etno, izdaja- se za svo3 no, je obhajala nedavno ^ 30. rojstni dan in ima v re ci že 45 let! f 1 * * ita»e te- Pa Oglašajte svoje prireditve, piknike, igre itd. v "Ameri-kanskem Slovencu"! v Podpirajte trgovce, ki oglašajo v vašem listu "Amer. Slovencu"! ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Katehet: Kakšen P°st človek, ki skrbi le za svojo lesno blaginjo, za dusn° ne? _ Učenec: Tak postane debel! '* * * .. reki1' Sodnik: Ali ste res flg da moj tovariš, sodnik (Al J ^ razume več kot vaš maček- , Obtoženec: Tega nisem Rekel sem le, da moj črlllcl]1iK ček več razume nego so ^ Čuk in pri tej trditvi osta^^ Kar se namreč tiče miši, v ^ se gospod Čuk gotovo ne meriti z mojim mačkom Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov < Dalje.) "O Marija, hvala ti!" je bila Katrica vsa srečna. "K ^vratom pojdi France, koj pridem doli, še Ivana pokličem!" je povedala, ga s solznimi očmi pogledala in izginila od okna. Tudi France je zavil okoli hišo. Katrica je ko na perotih zlietela v vežo, zaobrnila ključ, odprla vrata in padla Francetu v naročje . . . Ivan je prišel za sestro. Tiho je obstal in*milo se mu je storilo, ko je videl Katrico in prijatelja srečna, presrečna. "France, pozdravljen;" se je čez čas oglasil. "Pozdravljen Ivan, pozdravljen!" je segel Budinov prijatelju v roko, z levico pa še objemal Katrico. "Katrico sem prišel prvo pozdravit po tolikih letih — prva me je slišala in spoznala in prižgala luč. Vse sem pozabil, ko se je zasvetilo njeno okno. Vedel sem: zvesta mi je ostala . . . Zdaj pa moram domov, Katrica, ali ne? Saj me pustiš?" "Le pojdi, samo da si prišel. Kako je bilo, ti že povemo. Pa Ivan naj gre s tabo, da se ne bodo ustrašili. Veš, mašo so že brali za teboj, jaz sem pa le upala . . ." "Da, pojdiva Ivan, če nisi zaspan," je bil France zadovoljen, pozdravil Katrico. in odšla sta. Katrica ni mogla prenesti sama svoje sreče. Šla je in vzbudila mater in očeta in jima povedala, da France ni umrl, da se je vrnil, potem pa je v svoji sobi prižgala pred lurško Marijo lučko, pokleknila in molila in molila, zahvaljujoč se, da je bila uslišana. Marija se ji je smehljala izmed gartrož v vazah milo in ljubeznivo kakor ono zimsko noč izmed rožmarina in rožen-kravta . . . •t * * France in Ivan sta obstala na Budino-vem borjaču. "Pripraviti moram mater, da ji preveliko veselje ne bo škodilo," je rekel Ivan in France je moral ob steni čakati, da bi ga mati ne ugledala, ko bi odprla vrata. Ivan je potrkal, potem pa prijel za kljuko in potresel vrata. Matevž na skednju se je zbudil in zaklel, misleč, da se je vrnil Sandrini. Vstal je, da bi pri priči izginil. Ko je pogledal na borjač, je spoznal Ivana. "Kaj pa roštaš?" je vprašal. "Tiho bodi — France se je vrnil!" je pritajeno povedal Ivan. Matevž se je spustil po stopnicah, hitro premeril borjač, obstal ob Francetu in ga pozdravljal. Medtem je Ivan močneje zaropotal z vrati in je klical Budinko ter prisluškoval. "Tiho, tiho oba, zdaj gre!" Res je Budinka prišla v kuhinjo in je vprašala: "Kdo je?" "Jaz," se je oglasil Ivan. V vratih je zaškripal ključ. S svečo v roki je Budinka odprla: "Ali si zvedel kaj novega?" je bila pre strašena. "Sem, a nič hudega." '•Hvala Bogu," se je oddahnila. "Brzojav je prišel!" "Zdaj? Kako?" ni verjela. "Hrast je bil v trgu. Že pod večer je šel, pa je srečal pitmonoša, ki je bil namenjen v Križišče. "Pot mi prihranite," je rekel in mu dal brzojav. Hrast se je zamudil. Ni dolgo, kar se je vrnil. K nam je poslal, saj veste, da k vam ne mara, kar ga je Sandrini spravil ob gostilno," se je lagal Ivan. "Kdo brzojavi, Sandrini ali Nina?" "Ne ona, ne an." "Potem me nič ne briga," je bila 'spet žalostna. "Vas, vas, mati," ji je zatrdil Ivan. "Veste — France je brzojavil ... Na poti je v y y ze . . . "Ne norčuj se, Ivan. Mrtvi še ne vstajajo od smrti!" "Taki kot France pa. Pravil sem vam, da ne verjamem v njegovo smrt, dokler ima Sandrini svoje prste vmes. Brzojav je pokazal, da sem imel prav . . ." je Ivan vztrajal. "Saj bi ti rada verjela, a dokler ga ne bcm videla, ne boni," je odgovorila. France, ki jo poslušal razgovor, se ni mogel več premagati. Planil je v vrata in k mateH: "Zdaj pa verujte, mati, tu sem!" "Sin moj, sin!" je-bila Budinka ko v besih. link3 Matevž je zakuril ogenj in Buc ^ j>. kuhala in s solznimi očmi gledala 'j0l-je pripovedoval, kaj vse je doživel gih šestih letih . . . XI. 1 Budinovi so sekli v travniku ob ^% ^ jutranjico so že zapele kose in koM ^ ^ France, Tratarjev Ivan in Matevž, ^^ pot bo večja, kdo bo vrgel vet- je rec ij"' JlUt IJU VCUJO, 1\WU PJU Vi^v,. jjj 1J>- France se ni hotel samo postavljati, j, rekasai i bežni je delal in z lahkoto je pre jatelja in hlapca, ki sta se ^ nui ciu^ 'Zdaj pa že verjamem," ie jti uu< ■ .. . v> I,i vse Križišče založil z njim m ^ ostalo. Tam so polja, tam! ClovcK^ njih ko mravlja, v zavesti pa, « velik. 1 kamor seže oko, mpra človek P ^jhP1 je velik ruski človek. Nič nasin razmer ni v njem." (Dalje prih.) AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 23 24 25 26 27 28 29 TEDENSKI KOLEDAR Nedelja — Klemen I. Pondeljek — Janez ocl Križa. Torek — Katarina Aleks. Sreda — Silvester. Četrtek — Maksim. Petek — Jakob Mark. Sobota — Saturnin. K. Zakrajšek: ŠTIRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Poleg zakramentov ima sv. Cerkev tudi zakramentale, to Jc zakramentom podobna sveta dejanja, opravila, da dele ljudem milosti. Razlika je samo ta, da je zakramente usta-n°vil Jezus Kristus, zakramentale pa sv. Cerkev. 1. Zakramentali so sveta dejanja, opravila, ki jih je sv. Cerkev postavila, da ž njimi blagoslavlja, posvečuje in zarotuje. Zakramentale jih imenujemo radi velike podobnosti z zakramenti. a) Zakramentali so vsi blagoslovi, s katerimi sv. Cerkev fr'osi božjih dobrot na ljudi ali stvari. N. pr. razne molitve, ^fjpenja z blagoslovljeno vodo-, vsi blagoslovi, blagoslov rož-,uh vencev, svetinjic, križev, podob, raznih stvari, hiš, polja, Vcde, soli, viga, kruha itd. b) Zakramentali so posvečevanja, s katerimi sv. Cerkev ^ločuje osebe ali stvari z molitvijo za božjo službo. N. pr. -edovne osebe za redove, blagoslov ecerkva, kapelic, cerkvena pohištva, oltarjev, mašne obleke itd. j c) Zakramentali so zarotovanja* kadar sv. Cerkev z častjo odvračuje vpliv in moč hudega duha. Po vsaki tihi jv- maši n. pr. zarotuje hudega duha z molitvijo k sv. Mihae-t ^dangelju. Pri krščevanju ga zarotuje in podi iz človeka, ^ako pri raznih blagoslovilih. . 2. Zakramentali so dani vernikom, da se jih poslužu-in si prosijo milosti in blagoslova od Boga, da jim pomagajo v njih boju zoper hudega duha in strasti. Zato želi sv. erkev, da bi jih pridno rabili. Tako želi, da bi se pogosto poslovili z znamenjem sv. križa, pokropili z blagoslovljeno nosili pri sebi blagoslovljene stvari, kakor rožni venec, - etinjice, da svoje domove krase s svetimi blagoslovljenimi gobami, slikami, posebno s križem. Matere naj bi vsak ve-er pokropile svoje otroke z blagoslovljeno vodo. I p- Tisti, ki so izgubili izpred svojih oči smisel za vse. je duhovnega in vidijo samo zemeljsko blato, smatrajo ^kramentale za pobožnostarijo, za vraže, za cerkveno sledenje. I Katoliški verniki pa, ki verujejo v Boga in njegovo milt verujejo v potrebo te milosti božje za človeško duhovno ^ienje, so pa drugega prepričanja tudi glede zakramenta-^v- Ti jih pa pridno rabijo in kličejo božjo milost in božji poslov nase, na svoje drage, na svoje delo in opravilo, na °Je stanovanje in svoje premoženje. D fega ne more nih^e zameriti katoličanu, ako se jih :°f!užuje, saj jih že sama človeška pamet utemeljuje in kaže korist. N. pr. nekoga povozi avto. Na cesti leži neza-ai vn" Vratu °Pazij0 svetinjico, ali v žepu rožni venec, j,1 kak drug katoliški znak. Vsem to pove: Katoličan je! In g^sto se bo v 90 slučajih našel človek, ki bo hitel v k&to-j f° župnišče po duhovnika. Koliko ponesrečencev je dobi-( Milost zakramentov za umirajoče, ali vsaj sv. poslednje Je samo radi rabe zakramentalov. dn vRaba božjih slik je Bogu ljuba. N. pr. ti prideš v kako svq21110' ki Je tv0''c P°m°či potrebna. Pa najdeš na steni U J0 slik<> na častnem mestu. Ali se ti to ne bo dopadlo in »enilo, da boš gotovo pomagal, če boš le mogel? Tako Bog. Dalje, zakaj imamo po stenah slike tistih, katere imamo Ali bi ne smeli imeti tudi slik Boga, Marije itd.? si]j • SCbi nosimo sIike ljubljene osebe. Zakaj bi ne no-Plu scbi tudi slike ljubljenega Boga, Marije itd. pri Tolminu je umrl Ant. Rejc, po domače Liuk. — V Ponikvah je umrla Uršula Mlakarjeva, stara 59 let. — V Roči-nju je umrl Anton Ipavec, star 82 let. — V Nabrežini je u-mrla Terezija Nemčeva, stara 83 let. — V Bačah pri Kneža-ku je umrl Alojz Lipec, star 22 let. — V Zagonu pri Postojni je umrl Jernej Černač, posestnik, star 72 let. — V Žabnicah je umrla Rozalija Schwarz, stara 19 let. — V Krnici nad Spodnjo Idrijo je umrla Fanei Kacinova, učiteljica, stara 23 let. — V Idriji ob Bači je umrl Gašper Perva-nja, kmet in posestnik. — Na Brjah je umrl Anton Kodrič, topničar-vojak. — V Nožnem v Brdih je umrla Jožefa Šturm, stara 52 let. -o- Premeščenje Štefka Rutarjeva, ki je bila učiteljica v Lomu pri Tolminu, je premeščena nekam v milansko okolico. -o- l. Zato: Zakramentali so sredstva milosti božje za nas. 1110 jih pridno!'— Amen. ' Ra- IZ NEODREŠENE DOMOVINE Skrivna žganjekuha h Crapah pod Vrabčami na ^1'avskem so ujeli Jakoba j Jena in Jožeta Škapipa. ('n jim je ušel. Vsi trije so SL. J časa na skrivnem ku-b, 1 žganje, nazadnje so jih a vjeli. Dva nova župnika Prošli mesec sta napravila v Gorici župnijski izpit Stanko Stanič iz Podgore in Anton Češornja iz Loga pod Mangartom. -o- Hruševje na Pivki Žalostno gledamo skozi okna danes, 25. oktobra, ko pada sneg v velikih kosmih, kakor po zimi. Stelje še nismo nabrali, ker je bilo slabo vreme. Tudi korenje, repa in zelje je še na njivah pod snegom. --o- Vojsko Snega je že padlo pri nas za pav pedi. Letina je bila bolj slaba, ker je glavno pobrala toča. --o- Pomanjkanje duhovnikov Iz Srednjega nad Kanalom poročajo, da po vojni še niso imeli svojega dušnega pastirja. Nekateri fantje so že god- • ni za vojake, pa še niso opra- j vili spovedi in tudi ne prejeli sv. birme. -o-- Popravljena cerkev V Smastu v Kanalski dolini so farani z robotami popravili cerkev sv. Lovrenca, kjer počiva truplo pokojnega pesnika Simona Gregorčiča. Popravili so tudi mlekarno. voslovca je sicer tak pojav zanimiv, za kmeta je pa žalosten, ker se drevo na ta način uničuje za prihodnje leto. -o- Za možem V Južno Ameriko se je podala za možem Frančiška N. iz Divače. Isti dan je odšlo iz okolice tudi precej mož in fantov iskat srečo v novo deželo. -o- Odlikovanje V Mirnem pri Gorici je bil odlikovan od pokrajinskega gospodarskega sveta z zlato kolajno Jakob Černič. Odlikovanje je dobil za zvesto 53let-no službovanje pri mirenski stroj arni. IZ DOMOVINE. Nesreča pri telovadbi Dijak Hijernim Strlič si je v ljubljanskepi Narodnem Domu pri telovadbi, ko je padel s krogov, zlomil desno nogo. Udomačen orel Orožnik Mihael Štrajnar, ki službuje v Krivi Palanki, je ujel spomladi mladega orla, komaj 1 kg težkega. Sedaj tehta žival 16 kg in hodi za gospodarjem kot psiček. Čez peruti- je orel širok 3,35 m. --o-- 1 V tujino Redko so bili dozdaj Bohinjci v tujini. Zadnje čase se odpravlja nekaj skupin v Francijo, pa ne samo fantje, tudi družinski očetje. Dozdaj so bili zaposleni na Rudnici pri kopanju aluminija. Delo se je iz neznanega vzroka o-pustilo, zato se odpravljajo v tujino. -o- Požar Na Bruniški gori je požar uničil Mariji Keržetovi skedenj in hlev. Rešili so samo živino. Požar Posestniku Taužlaharju na Hudem se je vnela hiša. Zahvaliti se ima gasilcem, da ni danes brez strehe. Ogenj je bil podtaknjen. -o- TO INONO. NAJBOGATEJŠI ČLOVEK V FRANCIJI — BERAČ V Parizu te dni mnogo govore o dogodku, ki se je pripetil baronu Jamesu Rotschil-du in ki je imel za nekega mladega, a revnega umetnika jako ugodne posledice. Stvar se je dogodila tako: Nekega dne je povabil sloviti francoski slikar Eugen Delacroix k sebi več svojih odličnih prijateljev, med njimi tudi bankirja Rothschilda. Ko se je začela družba najbolj zabavati, pa je slikar nenadoma utihnil in je začel z napeto pozornostjo ogledovati Rothschilda, zlasti njegov obraz, j Na vprašanje Rothschildovo, j zakaj ga tako gleda, je slikar 'odgovoril: "Gospod baron, vi imate tako glavo, kakor jo jaz že dolgo iščem! Slikam ravno sliko, kjer bo glavna figura i berač. Modela za tega berača j pa ne morem dobiti. Sedaj pa I sem našel ta model, in ta model ste vi, gospod baron! Ali PREJELI SMO ravnokar v zalogo 50 izvodov knjižice RDEČI NAGELJI v kateri je izdala ga. Marica Strnad — Cizerlj v Mariboru venček svojih pesmi. Ga. Strnad — Cizerlj, je po poklicu profesorica in je službovala v Rusiji. Po preobratu se je vrnila v domovino in si tam ustanovila dom. Priznana je kot ena izmed najboljših slovenskih pesnic. Njene pesmice teko gladko in čustveno, kakor more teči le poezija mehke slovanske duše. Prošeni smo, da postavimo knjigo "Rdeči nagelji" na trg in zato prosimo zlasti slovensko ženstvo v Ameriki naj seže po tej knjigi, da se jo raz-peča. Knjiga stane 65c. Naročila je poslati na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. ne bi bili tako prijazni, da bi prišli enkrat v moj atelje?" Gostom je bila korajža sli-karjeva zelo všeč in tudi Rothschild se je smejal in obljubil, da pride. Ideja, da naj najbogatejši človek v Franciji služi kot model za berača, je bila res originalna. Rothschild je res prišel k slikarju. Ta ga je preoblekel v berača in ga začel slikati. Med delom pa je vstopil v atelje mlad slikar, učenec še, jako siromašno oblečen. Ko je videl, da moti, je hotel oditi, a predno je odšel, je še stisnil dozdevnemu "siromaku" svoje zadnje krajcarje v roko. Rothschilda je ta prizor globoko ganil. Vprašal je slikarja, kdo je to. Slikar mu je povedal, da je to eden najboljših učencev slikarske akademij«, a ne more nikamor naprej, ker nima denarja. Rothschild je molčal. Dan nato pa je dobil mladi slikar pismo, kjer je bila natisnjena tvrdka Rothschildova na ovoju. V ovoju pa je bilo pismo sledeče vsebine: "Čast mi je sporočiti Vam, da sem Vam dolžan z obrestmi vred 10,000 frankov, ki jih lahko dvignete v moji banki vsakega prvega. — Rothschild." Mladi slikar je seveda hitel, da se zahvali mogočnemu finančnemu magnatu, ta pa ga ni podprl samo z 10,000 franki, ampak mu je omogočil še nadaljno izobrazbo na svoje stroške. Samo cent in pol stane "Am Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete \ njem za ta cent in pol. Umor na ulici V Zagrebu je tramvajski u-službenec Dušan Stošij v Jova-novi ulici z nožem ubil služkinjo Katico Baukovijevo. -o- Požar Dne 28. oktobra je začelo ( goreti pri Štefanu Volku v Što--SIRITE AMER mažu na Vipavskem. Požar mu je popolnoma uničil poslopje in se prijel sosednjega, ki ga je tudi uničil. Rešili so samo nekoliko pohištva. --o- SLOVENCA! N esreča na v idrijskem rudniku popoldanskim • šihtom spodnjem dolu severoza-se ponesrečil ru-^anc Tušar. Plast rude »? Jame OCK>0<>000<>00<>00<>00000000000<'k)00\> CKH> PISANO POLJE Kralj — kapituliral. SEDAJ JE ČAS! "Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah." Da si nabayite slovenske plošče za jesenski in zimski čas. * TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC izvriuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in »o naši stalni odjemalci. k Društva'— Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikariski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 17a 31 iiauajiiic o.w. ~—---i------- _ . Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite .z nase knjigarne. 23000—Hruškovo drevo, štaj eriš, _ Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahacic..;...7bc 23001—Ljubljanski valček — Poskočna polka, Hoyer Trio 75c 23002—Terezinka, pevski zbor, Lepa Jožefa, valček, Hoyer Trio................................75c 23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adnje...r..........?5c 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush....................>5c 93006—Kmet in purgar, O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. . . 75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor .75c 23008—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio...............................75c 23009—Tone s hriba Trumplan, Koroška koračnica, Dajčman brata .........................."5c 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, orkestra.............................. 75c 23013—Kar imam, to ti dam, polka, Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio ..........................75c 23014—Po gorah je ivje, Megla v jezeru, moški kvartet Jadran....................75c 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer...,75c 23017—Po valovih, valček, Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio.............................75c 23018—Krasna Mariška, šotiš, V divni dolini, Landler orkester. :............................75c 23019—Škrjanček, valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del, Adrija ill Hoyer Trio....75c 23021—Novomeški purgarji, koračnica, Trboveljska polka, Hoyer Trio ................................75c 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran..........................75c 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c 24024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c 79484—Korajža velja — Vesela Gorenjka, dve polke..........75c 80183—Oj, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet—.75c 80184—Radi kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c 80331—Zgubljena pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c 80332—Amerikanec na obisku—Amerikanec se poslavja....75c. 8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c S0334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c 80481—Dolg, dolg fant — Seničica, polke ..........................75c 80482—Nocoj je Iušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c 80526—Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..............75c 80527—Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c 81250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c 81413—Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem..........75c 81414—Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara....75c 81454—Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE 59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo tudi po c.o.D. (poštnem povzetju), zakar pa računamo za stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Tokrat je bil bolgarski kralj Boris na vrsti, kakor se poroča. Zgodovina pozna neko vrsto takih — kapitulacij. Friderik II., zelo visok in ponosen in mogočen, se je vklonil, Bar-barosa je šel v Kanoso, klonil je Napoleon, klonil Bismarck. Mnogim krogom je to vrlo sitno, da se morajo gotove visoke in druge glave vkloniti pred papeštvom, ako gre za moralo in pravico, ne morda le za kako politično zadevo. Boris se je vklonil, je kapituliral. Ali je morda poizkusil, da bi bil papeža spravil h kapitulaciji? Stvar skoroda tako izgleda, in v tem slučaju bi mu bil Mussolini gotovo pomagal, ako bi bil Mussolini videl količkaj uspeha, ker tak u-speh bi bil pač Mussolinijev uspeh. Ampak Mussolini je videl skozi dilco, ako Boris ni. Noben papež se še ni vklonil, nij kapituliral, vsakdo je moral pred papeštvom kapitulirati, ako je šlo za zadevo morale in pravice. Kapitulacija bolgarskega kralja Borisa še ni popolnoma pojasnjena, ker vesti so se glasile tako in tako, ampak to je gotovo, da-je pač v bistvu kralj Boris kapituliral. Ako so rimski fašistični kro-Sgi zelo zadovoljni z Borisovo kapitulacijo, to ni prav noben dokaz, da bi bil papež s tem podpiral fašizem, ker Boris bi bil moral kapitulirati, naj je v Rimu fašizem ali komunizem na vladi. tudi drugi, ako kdo zna povedovati. . Včasih morajo kaki izletniki videti, česar nočejo videti, ker ne morejo priti preko, Ko je to gledanja vredno. Katedrale — eh, er — no . • • radl arhitekture, radi umetnin --ako že mora biti. Obisk kaKe katedrale, kjer je le siten- se pa lahko zabriše z obiskom kake druge znamenitosti, aK je to znamenitost. V Solnogr* du ali Salzburgu n. P* bl b}J taka znamenitost "die Sa-burger Orgeln", ako še stoj« te cevi, o katerih je rekel to ono naš profesor, ki je bil bo-nograjščan. Stvar močno sP' min j a na izrek rimskega i peratorja, ki je ljubil mnM davkov, in je razpršil vse misleke z znanim reko "Non olet". ' Jg In tako marsikatera nitost "non olet", da se še le — kaka katedrala- . Znamenitost je labk° res znamenita, ker sk° malo — smešna. . f. V Monakovem ali Munc nu, glavnem mestu je taka znamenitost menik z napisom: "Hen' -mach uns frei OsvoL ,od [nas, Gospod!" In da bi Gojjj^ deže^ Bog ne pozabil koga, je * * S pota. Tako se glasi navadno izraz, ako kdo kaj piše o tem, kar je videl in gledal na kakem potovanju. Kmet Piber iz Bač je šel leta 1873 na razstavo na Dunaj. To je bilo pripovedovanja še skozi desetletja, ker do tedaj je le redko kdo pri-| šel dalje kot v Celovec, kvečjemu kak vojak. Dandanes se potuje za kratek čas v Ameriko, ali iz Amerike v stari kraj. Velja pa še danes stara prislovica: "Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni dežel." Prav, da se potuje in se napravljajo izleti, ako tako kaže, ker se širi duševno obzorje, če je v potniku substrat podan. Rezultat uživajo lahko josvobojenja vredna imenovana, navedena, >n _ temi'vsaj za bavarsko ^ št vo zasužnjenimi (?) mi je tudi — Spodnja S« ska. . rjoii- Prefrigani so ti Nem«^ ^ ko milijonov jih je, aiflP^ ^ stoti" pristnih Nemcev. PeŠČic® ^ vencev pa skoroda poZa cele stotisoče. . morejo pozabiti, da je 118 šem Štajerskem par -gjg In niso izbirčni ti NemcV VP" vse štejejo med svoje Ko sem bil pred več k°ceiju, setimi leti prvikrat v ^ sem videl napis na ^ ' ^v "J. Wogg". Nekaj tre« le sem si belil glavo. ^Jt-Wogg . . ., morda je to ^ sko, cimbrijsko, tevt ^ germano - dinarsko nl0j> ime. Wogg, Wogg — 111 a prazna buča. Končno se l zasveti v moji buči, da Wogg čisto navaden s10 nci — Bog. Štajerski — TeV He, he. 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS 'tttftMttttftittttfttttttftf ffftyywwywywwtftwiltw^11 MILWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR! Vse slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni Podružnice Amer. Slovenca 7?3 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so. Za Božič SKUPNO POTOVANJE Skoro vsi i Slovenci, ki potujejo letos v stari lcraj za božične praznike, se udeleže skupnega potovanja na 12. DECEMBRA na priljubljene!) francoskem brzoparniku L /Vs --°-~cinve»el1 Oglasi v "Amer. ^ imajo vedno dober usp ( skusite in prepričajte se-* * >'■> • -form1 Karakter moza je > j lž'e pred ženitvijo, ref°r je pa po ženitvi. ŠIRITE AMER. SLOV£N i ILE De FRANCE Ako ste Vi med njimi, se takoj priglasite na spodaj navedeni naslov, ako se. še niste. DENARNE POŠILJATVE V ameriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka /lasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko. • LEO ZAKRA.TŠEK Midtown Utank of New York 630—9lh Avenue, New York, N. Y. PREJELI SMO Družinsko pratiko za leto 1931. Pfat% Letošnjo "Družil krasi več zelo lepih P?*™^L osebnih sUk. _ Zlasti «-" ?0W vremensko Prerokova"J%uPai'l!h,,ij humorja je zgodba " - h0 Zanimivi so pregovori. - ^ interesantne so pa "8anK. a,<0r K šc nikdar niste sliW«, » 0 . letošnji Družinski Pratg- ^ pr* so vredne, da takoj'P«*« » ^ žinsko Pratiko, k. stane S vred _ * 20 CENTOV■ Naroča se P*1-knjigarna AMER. SLOVEg 1849 West 22«d ? CHICAGO, fli)j Zastopniki in takoj prijavijo, koliko J lijo. M,