MALO PEJNAZ, DAPA...« STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 18. maja 2006 • Leto XVI, št. 20 13. maj: Sončen dan v Blatenskem kostelu – Zalaváru KOROŠKI SLOVENCI IMAJO KNEŽJI KAMEN, SLOVENCI NA MADŽARSKEM ZDAJ SPOMENIK PRIBINI IN KOCLJU Koclju, kajti tu je mesto, kjer se Sobota je bila sončen dan v Bla je rodila zgodovina slovenstva, tenskem kostelu – Zalaváru. V spomenik pomeni prispevek k parku Cirila in Metoda so odkrili sodelovanju slovanskih kultur. in blagoslovili spomenik slovaš- Iz Bolgarije je, denimo, prišla kemu knezu Pribini in slovenske pobuda, da bi povezali vse poti mu knezu Koclju. Pot do tega, za slovanske kulture, od Bolgarije Slovence na Madžarskem in v Slo prek Balkana do Slovenije,« je bila preprosta, kajti od ideje -pri veniji, pomembnega dogodka, ni v imenu Slovenije poudaril velekateri so sodelovali prvi sloven poslanik Andrej Gerenčer in do-ski veleposlanik na Madžarskem dal, da gre za izpolnjen dolg do Ferenc Hajós, mariborski pomož- Cirila in Metoda, ter priložnost, ni škof dr. Jožef Smej in takratni da kraj obiščejo tudi Slovenci. državni sekretar za Slovence v Enako željo oziroma povabilo zamejstvu in po svetu dr. Peter je izrekel tudi župan Zalavára Vencelj -do uresničitve je minilo István Berkenyés, ki se je pohvaveč kot desetletje. Pobudo iz leta lil z bogato zgodovino tega kraja 1993 sta uresničila Društvo mad nedaleč od Blatnega jezera. žarsko-slovenskega prijateljstva Preden je spomenik Pribini in in Zveza Slovencev. Okoli dva Koclju blagoslovil, je pomožni in pol metra visoka skulptura je škof dr. Jožef Smej opozoril še delo slovenskega akademskega na nevzdržnost takoimenovane kiparja Metoda Frlica, udeležen vendske teorije, ki se občasno še ca monoštrskih mednarodnih pojavlja. Zgodovinsko dejstvo je, likovnih kolonij in avtorja kipa v ski zbor Avgust Pavel: Spet kliče Slovenci na avstrijskem Ko-in Metodu, ki sta prišla sem med da Porabskih Slovencev ni mospomin na sončev mrk pred Slo-nas venčani maj. roškem imajo Knežji kamen, panonske Slovence in postavi-goče razlikovati od Slovencev na venskim domom v Monoštru. Pri S pesmijo Slovenec sem, ki so mi smo imeli kneze, nismo la temelje slovanske krščanske Koroškem ali Štajerskem. Ob blanastajanju spomenika je ves čas jo zapeli gornjeseniški pevci, se imeli knežjega kamna. Zato kulture: »Spomenik ima več goslovitvi pa: »Kdorkoli bo šel tusodeloval tudi Franc Gerič, vodja je začela slovesnost ob spome-bo ta kip naš Knežji kamen, sporočil, eno je povezano s te-kaj mimo, naj se spomni svojih Galerije Lendava. niku v parku Cirila in Metoda, ki nas bo spominjal na cveto-melji krščanske kulture, kar je prednikov Pribine in Koclja!« Slovesnost se je začela v zalavár-kjer sta že bolgarski in slovaški če obdobje spodnjepanonske slovenskemu narodu dalo že O nastajanju kipa je Metod Frlic ski (blatograjski) cerkvi, kjer je v obeležji, posvečeni tema, s slo-staroslovanske kneževine. Naj takrat prostor v veliki družini dejal, da je poskusil prenesti čim slovenskem in madžarskem jezi-venstvom in slovanstvom tesno postane simbol za Slovence in evropskih narodov. Ta pravica več simbolike v beli marmor: ku, v čast Cirila in Metoda, ma-povezanima osebnostima v de-Madžare, ki tu že več kot tisoč je dobila institucionalno po-»Zajeti sem želel del zgodovine ševal mariborski pomožni škof vetem stoletju. »Pri krojitvi pri-let živijo v sožitju,« je v imenu trditev, ko sta pred dvema le-kneza Koclja; skulptura preddr. Jožef Smej, ki se je ozrl tako hodnosti nekega naroda, ali Zveze Slovencev in Društva mad-toma Slovenija in Madžarska stavlja knjigo in meč – moč v slavno preteklost, kot se spom-v našem primeru narodnosti, žarsko – slovenskega prijatejstva postali članici Evropske unije.« vladavine, ki jo človek ima ali nil dogodka na Gornjem Seniku se moramo ozirati tudi v pre-povedal Jože Hirnök. Ferenc Hajós je tudi prepričan, je nima. Knjiga zato, ker sta pred nekaj več kot dvajsetimi leti. teklost. Del naše preteklosti je Prvi slovenski veleposlanik na da je pomembno, da so pobudo Ciril in Metod maševala v lju-Tedaj so se slovenski duhovniki tu, kjer je bil sedež kneževine Madžarskem in eden izmed po-uresničili v Zvezi Slovencev in dem razumljivem jeziku. Tu so na Gornjem Seniku srečali z le-Pribine in Koclja. Pomemben budnikov za postavitev skulp-Društvu madžarsko-slovenskega tudi oblike, ki predstavljajo vegendarnim župnikom Janošem je prihod vere in krščanskih ture Ferenc Hajós je izrekel prijateljstva. Enakega mnenja je liko moč, moč človeka, ki želi Küharjem in poslušali enako pe-učiteljev Cirila in Metoda, kar prepričanje, da ne gre samo za tudi dr. Jožef Smej. ustvariti neke vizije, po katerih sem, kot jo je v zalavárski cerkvi pomeni začetek pokristjanje-pomnik slovanskima knezoma, »Prepričan sem o velikem po-se svet razvija in gre dalje.« zapel gornjeseniški mešani pev-vanja panonskih Slovencev. marveč tudi apostoloma Cirilu menu odkritja kipa Pribini in Ernest Ružič 2 NOVE PODOBE EVROPE Društvo »Európafórum«, ki so je, da, čeprav je sporazum obeh držav. Povzetek njegove-skem Ministrstvu za šolstvo, narodov, ni pa nujno, da ima ga v Železni županiji ustano-dober temelj za pravno za-ga predavanja je bil, da zago-znanost in kulturo. Svoje pre-le-ta posluh za druge etnične vili pred dvema letoma, je 8. ščito slovenske manjšine na tavlja Slovenjia vsaj desetkrat davanje z naslovom Narodi in skupine v regiji. maja organiziralo v Monoštru Madžarskem in madžarske več podpore za redno dejav-narodne manjšine v Evropski Tudi Unija nima pravih me-v Slovenskem kulturnem in skupnosti v Sloveniji, kajti nost madžarskih manjšinskih uniji je začel z razlago, da ima hanizmov za zaščito etničnih informativnem centru sreča-priznava nihove individualne inštitucij v Sloveniji kot Mad-pojem narodne ali nacionalne manjšin, s katerimi se ukvarja nje z naslovom Manjšine in manjšine v nemščini prizvok, le Svet Evrope v okviru komikulture v Evropski uniji. Ni zato bo rajši uporabljal izraz sije za manjšine in komisije naključje, da so si za to temo etnične manjšine ali etnične za manjšinske in regionalne izbrali prav Monošter, kajti na skupine. Postavil je vprašanje, jezike. Pravi pravni mehatem območju živi več manjšin, če lahko odigra država vlogo nizmi obstajajo le za zaščito je povedal predsednik društva angela varuha manjšin, ali splošnih človekovih pravic, Vince Kovács, ki je pozdravil bi morala to nalogo prevzeti oz. proti rasni diskriminaciji. navzoče, me d njimi tudi ge neka nevtralna mednarodna Po mnenju dr. Tichyja bi bila neralnega konzula R Sloveni organizacija. Dražave oz. poli-dolgoročna rešitev, če bi držaje v Monoštru Marka Sotlarja tične sile naj ne bi izkoriščale ve na zelo visoki stopnji upošter župana mesta Monošter svojih manjšin v določene na-tevale človekove pravice, med Tiborja Viniczayja, ki je tudi mene. Države niso v enostav-katere spadajo tudi pravice sam včlanjen v društvo. nem položaju, kajti Bruselj manjšin. Za le-te bi morale Na srečanju so navzoči lahko jim jemlje določene pristojno-skrbeti nevtralne inštitucije prisluhnili dvema predava sti, hkrati pa nanj pritiskajo in ne države, katere imajo njima. Predsednik Zveze Slo regije, katerih pojem še niti ni lahko sebične interese. Toda vencev na Madžarskem Jože in kolektivne manjšinske pra-žarska za slovenske inštitucije popolnoma razčiščen. So lah-tudi sam je priznal, da smo od Hirnök je govoril o položaju vice, zaradi neizvajanja ali le v Porabju, ki bi težko obstajale ko geografske, zgodovinske, tega zelo daleč. Porabskih Slovencev, in sicer delnega izvajanja določenih in delovale brez redne podpo-kulturne. Nekateri menijo, Večina manjšincev, ki so sedena podlagi bilateralnega spo-sklepov ne zagotavlja dejanske re Republike Slovenije. da regije bolj podpirajo manj-li med poslušalci, bi se težko razuma o zaščiti manjšin, ki enakosti obeh manjšin. To je Drugo predavanje je pripravil šine kot države. Po mnenju dr. strinjala s tako rešitvijo manjsta ga Madžarska in Slovenija dokazoval tudi s konkretnimi dr. Heinz Tichy, koordinator Tichyja to ne drži, kajti tudi v šinske problematike v Evropi. podpisali leta 1992. Ugotavljal podatki o finančnih podporah za človekove pravice v avstrij-regijah je v večini eden od M.S. REGIONALNI IN MANJŠINSKI JEZIKI V IZOBRAŽEVALNIH SISTEMIH S tem naslovom je 27. in 28. jezika v družinah, so bili iz-primere dobre prakse s tega dovanje jezika v družini, in-v Franciji. Zanimive izkušnje aprila 2006 v kongresnem jemno dobrodošli in koristni področja v svojih državah. tegracija skozi izobraževanje s poskusi prijaznega opocentru Borschette v Brus-prispevki prav na temo ohra-Položaj manjšinskih jezikov, (projekt Gandhi na Madžar-zarjanja staršev na njihovo lju potekala mednarodna njanja manjšinskih jezikov v italijanskega in madžarskega, skem), preko dvojezičnosti do narodnostno pripadnost konferenca, ki jo je organi-intimni družinski skupnosti. in sistem dvojezičnega izob-večjezičnosti, uspešnost dvoje-in nagovarjanja le-teh, naj zirala Evropska komisija. V Udeleženci konference smo raževanja v Sloveniji je pred-zičnega izobraževanja, izobra-otroka učijo materinščino, je ožjem organizacijskem od-prišli v Bruselj predvsem iz stavila dr. Albina Nećak Lük. ževanje učiteljev za večjezični predstavila predstavnica basboru konference je bila tudi evropskih držav, a tudi iz Azi-In kot smo lahko ugotovili, pouk, IKT (informacijsko-ko-kovske skupnosti iz Španije: slovenska predstavnica, dr. je in celo Avstralije jih je bilo je Slovenija v evropskem in munikacijska tehnologija) v skupnost poskrbi za to, da Sonja Novak Lukanovič, ki nekaj, seveda kot poslušalcev. verjetno tudi svetovnem kon-večjezičnem izobraževanju, vsaka mlada mamica dobi v me je, avtorico tega zapisa, Uvodna predavanja (pre-tekstu res nekaj posebnega, jezikovna zavest in jezikovna paketu za novorojenca kasepovabila na konferenco. Na davatelji: Ján Figel, evropski saj so na primer italijanski raznolikost, večjezična inter-to z baskovskimi otroškimi tem mestu želim zapisati le komisar za vzgojo, izobraže-udeleženci kolegico iz Kopra akcija v razredu, vseživljenj-pesmicami, slikanice in še splošne vtise, saj je analiza vanje, kulturo in večjezičnost, vprašali, če je vse to, kar je sko jezikovno izobraževanje. kakšen prijazen AV-pripomoobravnavanih tem stvar dva ministra evropskih vlad povedala slovenska pred-Sama sem sodelovala v delav-ček, ki jo opozarja, kako postrokovnih revij. itd.) so bila namenjena pred-stavnica, dejansko res (tu so nicah, kjer smo se ukvarjali z membno je z otrokom že od Konference, kot je bila to-stavitvam splošnih evrop-mislili predvsem na obvezno učenjem manjšinskega jezika rojstva komunicirati v svoji kratna bruseljska, želijo skih smernic in programov dvojezično izobraževanje za v družini, drugi dan konferen-materinščini. Ja, ta prekraopozarjati na probleme posameznih držav za ohra-pripadnike večinskega naro-ce pa v tisti, kjer je bilo govo-sen zgled bi priporočila tudi predvsem manjših ogrože-njanje manjšinskih jezikov. da na narodnostno mešanem ra o večjezičnosti v razredu. narodnostnim organizacinih manjšinskih jezikov, Evropska unija, po zagotovi-območju Prekmurja). Uvod v delavnico je bil dvajset-jam Porabskih Slovencev. njihovega ohranjanja ali lih referentov, v svojih prog-Plenarnim predavanjem je sle-minutna predstavitev primera Pozitivnih vtisov z bruseljponovnega oživljanja pre-ramih (Sokrates, Leonardo, dilo deset delavnic, istočasno dobre prakse iz posamezne ske konference je veliko, težno v šolskem izobraževa-Lingo itd.) namenja posebno po pet vsak dan. Vsak udeleže-države. V evropskem kontek-zato bom kakšno izkušnjo nju. Ker pa vemo, da šolsko skrb in ogromna finančna nec se je lahko udeležil dveh. stu se največ govori o oživlja-predstavila še v kateri izmed jezikovno izobraževanje ne sredstva prav za reševanje te V delavnicah smo se ukvarjali nju keltskih jezikov, irskega, prihodnjih številk Porabja. more biti popoln nadome-problematike. Nekateri pre-z zanimivimi temami; naj škotskega, velškega in bretonstek za učenje manjšinskega davatelji so predstavljali t. i. naštejem le nekatere: posre-skega, na Irskem, v Angliji in Valerija Perger Porabje, 18. maja 2006 3 Petanjci: 5. dan spominov in tovarištva PREKMURSKO NAREČJE JE POSTALO KNJIŽNI JEZIK Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je pripravila v sodelovanju z občino Tišina, Pavlovo hišo iz Potrne (Avstrija), murskosoboško gimnazijo in osnovnima šolama Tišina in Puconci mladinsko prireditev »Štefan in Mikloš Küzmič – orača na njivi našega starega slovenskega jezika«. Dogodek, že peti po vrsti, je bil v Vrtu spominov in tovarištva (Šiftarjeva domačija) na Petanjcih, tokrat z edinstveno udeležbo: poleg ostalih gostov, so v prvi vrsti sedeli tudi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej in škof evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša, med njima pa predsednik Zveze borcev Slovenije dr. Janez Stanovnik (svetovljan in nekdanji predsednik predsedstva Slovenije, ki so ga poimenovali »oče naroda«). Slavnostni govornik na prireditvi, ki jo je skupaj s sodelavci zasnoval akademik dr. Anton Vratuša, je bil pesnik in akademik Ciril Zlobec. Akademik Ciril Zlobec je že uvodoma za Štefana in Mikloša Küzmiča dejal, da sta bila moža, ki sta postavila temelje slovenskega jezika. »Največja napaka vsake družbe, tudi naše sedanje, je skušnjava, ki se ji predajajo predvsem politiki, ki si domišljajo, da so prvi resnično zaslužni ljudje za narod, za zgodovino, za preživetje. V resnici pa ima vse, kar je danes, kar danes živi, svoje davne korenine, celo v času, o katerem ničesar ne vemo. Nihče ne ve, zakaj je bila tudi na tem prostoru posejana slovenska beseda, ki se je z muko, žrtvami in z veliko ljubezni razrastla v jezik,« je poudaril slavnostni govornik in dodal: »Prekmurje je edina pokrajina, ki je svoje narečje pogumno poimenovala jezik. Ta prostor je bil dolgo časa odrezan od osrednjega telesa slovenskega naroda; v vseh ozirih, tudi v jezikovnem.« Ciril Zlobec je izrekel prepričanje, da je verska vnema v tem prostoru – sedanje Prekmurje ali celo Pomurje – našla prijazne duše tako med evangeličani kot med katoličani. »Versko prepričanje ni bilo mišljeno kot nekaj iracionalnega, to je bil poizkus globlje kultiviranosti človeka.« Z na potilom, naj ljudje spoštujejo cesarsko voljo in povsod govo rijo svoj jezik sta »tudi Marija Terezija in sin Jožef prispevala k ohranitvi slovenstva v Prekmurju.« Najmočnejše orožje osamo svajanja člove koveosebnostije knjiga, in »Mik loš Küzmič je nekje zapisal, saj ni – ko se je potožil svojemu sombotelskemu škofu Jáno su Szyliju – v naši okroglini morda niti 100 ljudi, ki znajo brati, pa vendar jim moramo dati knjigo. Tako sta oba duhovnika na svoj način v izoliranosti med Madžari, Hrvati in osrednjo Slovenijo morala izoblikovati svoj jezik in ustvariti prepričanje ljudi, da so Prekmurci – narod«. Zato tudi ni dileme, da sta bila Štefan in Mikloš Küzmič slovenska pisatelja svojega časa. Kar sta pisala, je bila literatura, kajti ljudje, ki so brali katekizme in evangelije, tako evangeličanske kot katoliške, so v teh tekstih našli lepoto jezika, lepoto izraza, lepoto prispodob... Predsednik programskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije akademik dr. Anton Vratuša je izrazil posebno zahvalo županu občine ZAHVALA V četrtek, 4. maja, smo z veliko žalostjo pospremili na njeni zadnji poti Porabsko Slovenko Ireno Barber. Kdo ne bi poznal njenega imena? Pokojnica je uživala vsesplošni ugled in priznanje ne le v svoji ožji domovini, v Porabju, temveč tudi v svoji širši domovini, in enako v matični državi, ker je uspešno, z vsem znanjem vneto delovala za Porabske Slovence, da bi se ohranil njihov jezik, kultura, porabski običaji. Svoje poslanstvo, svojo dolžnost je izpolnjevala z veliko ljubeznijo do Porabskih Slovencev, do Slovencev v matični državi, pa tudi do večinskega naroda in drugih narodnosti, ki živijo v Porabju. Večkrat mi je pripovedovala, kako rada bi bila postala učiteljica, da bi lahko vzgajala mladino. Ta želja se ji sicer ni izpolnila, opravila pa je bolj široko poslanstvo, kajti vzgajala je vse generacije, jim kazala pot, po kateri naj bi hodili, da bi ohranili kulturno izročilo svojih prednikov. Z največjim spoštovanjem je vedno omenjala svoje prijatelje iz Slovenije, svoje nekdanje sodelavce v Porabju in sedanjo mlado generacijo, ki je prevzela od nje štafetno palico. »Či nam žitka svejča zgori I zmenkajo nam Teda vsemi konec bode, Obstaramo vsi po vrsti, Za nami nouvi narod pride.« (Flisar Janoš) V imenu njene družine, sina Štefana, snahe Judite, vnukinje Nikolete in vnuka Štefana se zahvaljujemo vsem tistim, ki so tako iz Porabja kakor tudi iz Budimpešte, drugih krajev Madžarske in sosednje Slovenije izkazali zadnjo čast pokoj nici. Zahvaljujemo se gospodu župniku Ferencu Merkliju za lep pogrebni govor, zahvaljujemo se za poslovilne besede njenih dolgoletnih sodelavcev, predsednika Državne sloven ske samouprave gospoda Martina Ropoša ter sekretarke Slo venske zveze gospe Klare Fodor. Zahvaljujemo se pevskim zborom za sodelovanje. Hvala za morje rož in vencev, hvala za rdeče vrtnice, ki so jih položili na njen grob člani Društva upokojencev iz Murske Sobote, hvala sovaščanom, prebival cem okoliških vasi iz Porabja, da so jo pospremili na mesto večnega pokoja, da so izrazili svoje sožalje. Ona zdaj že sanja svoj večni sen, ali njen spomin, njeno delo bo še dolgo živelo v hvaležnih srcih Porabskih Slovencev, njena ljubezen pa v srcih njene družine, njenih prijateljev in kolegov. Naj počiva v miru. Suzana Guoth Tišina Jožefu Poredošu, ki je ski Slovenci so v takoimenosvojevrsten pokrovitelj Vrta vanem »radgonskem kotu« spominov in tovarištva na Pe-(v Avstriji) živeli v posebnih, tanjcih: »Ne samo na osnovi njim nenaklonjenih okoliščiprijateljstva, ki ga je ves čas nah. Kljub temu so ohranili vezalo s pokojnim Vanekom jezik in slovensko pesem, njiŠiftarjem, ampak podpira hovo kulturno društvo pa poidejo, ki služi vsem ljudem udarja pomen večkulturnosti, dobre volje.« Dr. Anton Vra-in v tem duhu organizira tuša je poudaril tudi, kako prireditve v Potrni. (O zadnji, pomembno je sodelovanje ki je bila istega dne kot ta na mešanega pevskega zbora iz Petanjcih, podrobneje v na-Pavlove hiše v kulturnem pro-slednji številki Porabja.) gramu prireditve, kajti štajer-Ernest Ružič Porabje, 18. maja 2006 4 Mala in srednja podjetja iz Evrope v Monoštru SLOVENIJA IN MADŽARSKA PREMALO KORISTITA SOSEDSTVO ZA RAZVOJ Na široko zastavljeni konferenci malih in srednjih podjetij iz petnajstih držav (starih in novih članic Evropske unije) v Monoštru so se dva dni pogovarjali – o čem drugem, kot o možnostih medsebojnega sodelovanja z izmenjavo znanja in izkušenj. Na konferenci so se zbrali predstavniki kovinsko in lesnopredelovalnih podjetij in iz pohištvene industrije. Konferenca naj bi imela ugoden vpliv na razvoj Porabja oziroma širšega prostora, tudi na slovenski strani, bogatega z lesom. Del konference je bil namenjen koriščenju obnovljivih energetskih virov, kar je povezano z ne ravno primerno izkoriščenimi gozdovi. Slednje dobesedno velja za Goričko, kjer na vseh koncih najdemo celo zanemarjene gozdove. V uvodnem delu konference je sodeloval tudi slovenski generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar, ki je poudaril dejstvo, »da prav mala in srednja podjetja na sedanjem razširjenem evropskem trgu predstavljajo pomemben steber ekonomske stabilnosti na tem našem skupnem notranjem tržišču. Pa ne samo to, temveč prav tovrstno podjetništvo predstavlja pomembno sestavino socialne stabilnosti, zvišuje stopnjo in kakovost zaposlenosti v vsaki posamezni članici in vsaj po dosedanjih izkušnjah v Sloveniji, kjer je podjetništvo kar dobro razvito, dviguje raven kakovosti proizvodov, pa naj gre za ozko specializacijo, kot je današnji primer lesne, pohištvene ali kovinske industrije, ali pa zgolj za storitvene dejavnosti.« Generalni konzul Marko Sotlar je tudi ocenil sodelovanje s tega področja med Slovenijo in Madžarko in poudaril, da je možnosti mnogo več, kot jih je koriščenih: »Predvsem so bila pričakovanja, ki so se odprla z vstopom obeh držav v Evropsko unijo, in potencialna prednost, ki jo daje obmejna lega tega območja tudi v določenih gospodarskih panogah, bistveno večja od sedanjih rezultatov.« eR PREDSTAVITEV ANTOLOGIJE V založbi Slovensko-madžarskega prijateljskega društva je pred kratkim izšla Antologija sodobne prekmurske in porabske književnosti. Antologijo so najprej predstavili v Budimpešti na slovenskem veleposlaništvu (o tem ste lahko prebrali članek Ernesta Ružiča v 16. številki Porabja), 11. maja so pa o njej spregovorili tudi v Monoštru v Slovenskem domu. Do izdaje antologije je prišlo na pobudo pesnice in prevajalke Judite Zagorec Csuka, ki je kot udeleženka prekmurskih književnih dogajanj ugotovila, da Madžari in Slovenci premalo poznamo sodobno literaturo drug drugega. Zato je pripravila izbor pesmi, proze, dramskih odlomkov, jih tudi prevedla v madžarščino. V antologiji najdemo 26 avtorjev iz Prekmurja in Porabja. Kot je na monoštrski predstavitvi povedal Franci Just, literarni zgodovinar iz Murske Sobote, antologija odpira majhno okence v zidu, s katerim se obdajamo, in nam dovoli vpogled v dušo Prekmurcev in Porabcev. M.S. Bralna značka v Porabju Med učenke in učence na Gornji Senik je prišel slovenski pisatelj in dramatik Tone Partljič. Zelo hitro je navezal stik z mladimi, ki so mu zastavili tudi nekaj zanimivih vprašanj. »Res, prijetno sem presenečen, kako smo poklepetali,« je povedal po obisku. Števanovske otroke je obiskala pisateljica Karolina Kolmanič. Do srečanja s pisateljema je prišlo v organizaciji Bralne značke. Skupaj s pisateljema je Porabje obiskala tudi Manca Perko z Bralne značke, ki je knjižnicam na šolah in v Slovenskem kulturnem in informativnem centru podarila knjižni dar. (Foto: eR) 5 »ZNAU SAM, KA JE MALO PEJNAZ, DAPA…« Pomalek de osem mejsecov tauma, ka je na Verici Andraš Dončec župan grato. Tau je nej dugi čas, dapa name je zato itak zanimalo, ka se je v tom kratkom časi zgodilo. Kak vidi zdaj ves, kakšne cilje ma zdaj, gda se je že malo „županski stolec” segrejo pod njim. • Tej osem mejsecov je vejn že zavolé časa za tau, ka spoznaš delo, ka župana čaka. Ka je bilau tisto, ka je tebi najbola čüdno bilau zdaj pri spoznavanji dela? »Gda so namé izvolili, sam emo v sebi tašo mise u, kak te zdaj baude. Če mo vedo tau delati, kakšne možnosti mo emo v ednoj tašoj maloj vesi, kak je Verica.« • Dosta si zmišlavo? »Že prvin kak bi se glaso, sam zmišlavo, zato ka še tau nej bilau gvüšno, ka mo se leko glaso za župana ali nej. Dja v Varaša na samoupravi delam v tehniški pisarni, pa sprvoga je tak vögledalo, ka je tau delo nejzdružljivo s tejm, ka bi župan bijo.« • Pa tak je bilau? »Nej, leko sam slüžbo tö zdržo, pa sam leko župan tö.« • Ka je tebe motiviralo pri tejm, ka si se za župana glaso? »Vejn tau, ka škem nika za ves djati, pa tak čütim, ka vejm tö.« • Ka vidiš zdaj ovak kak pred osmimi mejseci? »Pred osmimi mejseci sam tau nej znau, ka tak malo pejnaz ma občina, ka je taši mali proračun. Vsakši filer moramo pogledniti, kama ga dejamo. Ešče taši natečajov ne moremo notradati, gde je svoj tau minimalen. Znau sam, ka je malo pejnaz, dapa tau nej, ka na telki.« • Ka se je dogajalo v tom kratkom časi? »Notra smo dali natečaj na paut, ka de med Verico pa Gornjim Senikom. Srečo smo meli zato, ka zavolo volitve so zdaj vse bola podpirali kak ovak. Zato ka ešče svoj tau nede trbelo vcuj dati k natečaji, pa etak tau vesi nika nede koštalo. Na kulturni daum smo dobili tri milijaune forintov. S tauga strejo dolamenimo, zato ka je že cejlak nanikuj prišla. Tau je fejst potrejbno, zato ka tü mam pisarno pa tü je zdravstvena ordinacija tö.« • Gda staneta vcuj, ka strejo dolamenite? »Drugi keden. Žau tej pejnazge so malo za tau, ka bi tau delo vödali podjetnikom. Ka leko, mi, vaščani napravimo. Samo strokovno delo do mojstri delali. Črpnje smo tü tam küpili, gde je redijo. Etak smo štirideset procentov prišparali. Če bi tau nej tak delali, te bi strejo s tej pejnaz nej mogli dolmeniti. Notra smo dali ešče eden natečaj za Interreg program. Tau bi bilau kompleksno obnavljanje kulturnega doma, zato ka če bi dobili pejnaze, te bi se tü eden turistično-informativni center vönapravo. Že samo čakamo, kak se odlaučijo, dobimo pejnaze ali nej. Drügo, ka bi ešče sploj potrejbno bilau, so poti. Ta krepka zima ji je redno nanikuj djala. Problema je ešče tau, ka po tau pauti sploj velki pa žmetni autonge vozijo. Vö mamo djano tablo za omejitev, dapa zaman. Vö iz lesa vozijo drva pa paut vse nanikuj dejajo. Paut popravlati pa sploj dosta košta. Če natečaj notradamo pa dobimo pejnaze, te tü samo polovico dajo. Drügo polovico pa mi moramo vcuj djati. Na poti bi več miliaunov forintov trbelo, dapa nejmamo. Dosta pejnaze taodneseta šaula pa vrtec.« • V čim vidiš ti razvoj Verice? »Na turističnom pa gospodarskom področji bi se leko, pa bi se trbelo razvijati. S Slovenijov dosti kulturni stikov mamo, dapa gospodarski nej. Dobro bi bilau, če bi lüstvo tü v vesi melo delo. Samo tü pa drügi problem pride naprej, ka se tak zove, ka Narodni park Őrség. Če bi tü edno tovarno steli zidati, dovoljenje bi sploj težko dobili, dapa leko, ka bi ranč nej dali. Narodni park bi tü več dela leko dau za vaščane. Žau, do tejga mau bola samo zapovejdajo, ka leko pa ka nej.« • Na Verici, če kauli poglednamo po vesi, leko vidimo, ka eden za drügim se zidajo pa obnavlajo iže, dapa tau so zvekšoga vse Vaugri, šteri so es prišli. Dobro je tau za ves? »Z ednoga tala dobro, zato ka več prebivalcov mamo, dapa doste je tisti, šteri samo za vikend pridejo. Baukše bi bilau, če bi se naši mladi Slovenci nej odselili, nej odšli, liki bi ostali doma. K taumi bi tau trbelo, naj bi pri nas tü taše razmere bile kak npr. v Varaši. Te bi gvüšno več mladi doma ostalo.« • Jeseni do volitve, glasoš se tadala za župana? »Glaso mo se. Sploj pa zato, ka s tejn de lüstvo, če me znauva izvolijo, cenilo mojo delo, ka sam do tejga mau opravo.« Karel Holec RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo od 12. do 14. vöre. Porabje, 18. maja 2006 6 POSLAVLJAJO SE OD ALME MATER To so dnevi, ko oči profesorjev ter absolventov gimnazij in strokovnih srednjih šol plavajo v solzah, čeprav skušamo to na nek način prikrivati. Najbolj skušamo to slabost prikrivati mi, starejši profesorji, kajti večkrat nam zastavijo vprašanje, kako je to mogoče, da se po to likih letih še vedno raznežimo ob slovesu od svojih dijakov. Dragi dijaki! Gotovo poznate latinski pregovor »Tempora mutantur et nos mutamur in illis.« To pomeni, da se spreminjajo časi in se spreminjajo tudi ljudje. Za nas, profesorje, je vsak dijak nekaj posebnega, nekaj neponovljivega. Ko jemljemo slovo od vas, ne jemljemo slovesa nasplošno od nekega imaginarnega dijaka, temveč od vas, od tebe, s katerim smo skupaj preživeli uspehe, pa tudi včasih neuspehe, napotili smo vas na tako imenovano življenjsko pot, po kateri boste morali hoditi bolj samostojno, kjer vas več ne bomo »držali za roko«. Sami boste imeli pravico in dolžnost odločati o svojem življen ju in sami boste nosili odgovornost za svoje odločitve. Gotovo se še živahno spominjate tistih lepih, svečanih trenutkov preteklega tedna, ko so od vas sošolci in profesorji s svečanimi besedami v svečanih okoliščinah jemali slovo. Življenje je zelo lepo, toda včasih tudi trdo, neusmiljeno. Dosti je delavnikov, praznikov pa zelo malo. Rože, ki ste jih dobili ob slovesu, še gotovo razkošno krasijo vaš dom, toda vi ste že morali dati obračun o svojem znanju v pisnih maturitetnih nalogah in se boste kmalu začeli pripravljati INFORMACIJE ZA PORABSKI DEN Slovenska zveza letos pripravla že 15. Porabske dneve, steri so najstarejši pa drügi najvekši programi Porabskih Slovencov na Vogrskom. Letos smo si za kraj odebrali najmenšo ves na južnom tali Porabja, stera je vejn najbola menja poznana ves. Ranč zatoga volo smo prosili slovenske organizacije v Budimpešti, Mosonmagyaróvári pa Somboteli, naj vseveč svoji lidi pripelejo domau med domanje. Porabski den mo držali vküper s Samoupravov Andovci v soboto, 27. majuša, od 10.00 do 0.2 vöre. Pred očami držimo tau, naj Slovenci s svojimi držinami vred najdejo zasé programe, steri je brigajo, naj vseveč lidi leko samau tü nika se špila ali dela, naj se vseveč gonči slovenski, naj se dobro čöje pa vidi, ka se godi, naj bau karažno. Škemo ponöjati zanimive pa nauve programe, steri naj bi potegnili od najmenši do najstarejši lidi. Naj se vidijo pa čöjejo lejpe slovenske pesmi, plesi, muzika, stere gora pomagajo držati mlajše generacije tü. V soboto lüstvo čakamo že med deseto pa edenajsto vöro, naj si malo leko zdenejo pa kaj k séba vzemejo. Dvojezično sveto mešo do slöjžili gorejnjisenički gospaud Feri Merkli, gospaud Lojze Kozar iz Odrancev pa gospaud iz varaške fare. Liturgijo de spejvo pod vodstvom Marije Trifus Mejšani pevski zbor Avgust Pavel ZS z Gorejnjoga Senika. Za kulturnim programom želimo pogostiti vse lidi, steri se dajo pozvati. Pri obedi mislimo zavole časa njati, naj si leko redno pripovejda lüstvo med seov. Za obedom, v pau tretjoj vöri, se napautimo k Črni mlaki. No, nej pejški, liki s traktori. Andovci s svojimi sausednimi vesi nota postavijo pet traktorov s prikaulici. Če že konjski kaul nejga, té mo se prej malo dročkali s traktori. Traktoristi fajn na meko „postélajo” s senaum prikaulice, etak leko pelejo lidi skur do mlake. Po tejm moški pa ženske tü leko pokažejo, kak se razmejo vcuj k traktorom, kakšni pavri so v tau modernom svejti. Na tekmovanje do se leko glasili tisti, steri majo vozniško. Prauti večeri se pa Andovska ves napuni z lidami. Namesto futbala baujo 5 članske ekipe, stere dobijo več nalog, dela po vesi zatau, naj se vseveč zvej od té male vesi, v steroj tü trno dobri lidgé živejo. Večer, gda že nede vročine, de se pa s plinom napinjani balon zdigo v luft. Sto de emo volo, de se leko pelo prauti nebi. V tau časi de že pripravleno vse za pravi piknik. Zatok pravi, ka de si vsakši sam peko pod zobé valaun. Andovski podje zrejžajo šibe, pripravijo okajen špejk, lük pa fajnski krü vcuj. Tak de se peklo, ka de se vse kadilo. Letos nemo meli tekmovanja v küjanji, liki do küjarji iz Selnice ob Dravi pa iz Gornji Petrovec küjali po svojom, s tejm nota kazali, kak se leko küja veselo. Goslardje iz Kicra do njim pa vlekli pod pete valaun, naj se küjarge flajsno obračajo. Leko de se strejlalo z zračnimi pöjkšami, domanje pa goričke ženske do delale papirnate rauže, okraske, do kvačkale. Velki gazda iz Otovcev de palinko žgau. Vöjpamo, ka de kaj ponöjvo tü za koštavat. Leko de se kipüvo „vattacukor” (sladkorna pena), sladoled, no pa ka je najbola fontoško za želaudec, gesti pa piti tü. Z Markovec je pozvan majster, steri de peko čevapčiče pa piščančeve perauti tü. Organizatorji se pobrigamo, vcuj pomoramo zatau tü, naj se za telko odava, ka si lidgé leko privauščijo küpiti. Odavale do se ške medene figice pa vse kaj drügo tü. Tak pri piti kak pri gesti do cejne vseposedik vönapisane v forintaj pa tolaraj. No, od večera do pa igrali muzikanti Prekmurci, dočas de melo volo lüstvo plesati. Mamo pa eno velko prošnjo kak organizatorji. Trno lepau prosimo pa zovemo domanje lidi iz Porabja ob tej priliki tü. Zvöjn novin, radija, plakatov mo ške prejk članov predsedstva Slovenske zveze organizirali domanje lidi. Lanjsko leto smo trno zadovolni bili, zakoj smo ške zdaj radi. Zatau, ka té programe ranč za Porabske Slovence pripravlamo zatok, naj njim olepšamo živlenje, naj se leko srečajo s svojo žlato, padaši, znanci iz rosaga. Klara Fodor, sekretarka tudi na ustni izpit. Morda danes še ne veste dovolj ceniti svoje šole, tiste šole, ki vam je posredovala temeljna znanja o vseh važnih področjih znanosti, ali verjemite, da bo to s časom drugače. Ko boste starejši, se boste vsaj v mislih gotovo dostikrat vračali nazaj med njene zidove, hrepeneli boste po tisti razredni skupnosti, ki vam je štiri ali več let pomenila vaš drugi dom. To si danes morda še težko predstavljate, ker stoji še tako rekoč celo življenje pred vami in vi morate gledati naprej, graditi morate svojo bodočnost. Toda prej ali slej bo prišel čas, ko bo pred vami število sončnih dni začelo vedno hitreje pojemati, za vami pa se bodo v vedno večje hribe zgrinjali včerajšnji dnevi. Takrat boste vedno pogosteje obujali tudi zbledele spomine na svojo mladost, na almo mater. Dragi starši! Izražamo vam iskreno priznanje, da ste vzgojili svojega otroka, da ste se zaradi njega odpovedali neštetim materialnim lagodnostim, da ste žrtvovali zanj čas in ljubezen, da ste ga izšolali za življenje. Hvala vam tudi za to, da ste ob spornih vzgojnih in študijskih vprašanjih, ki se pri šolanju vsakega učenca naravno pojavljajo, vedno ščitili svojega otroka. Pravilno je tako. To je vaša dolžnost. Kljub temu da smo vas prepričevali, da eno ali drugo dejanje, ki ga počne vaš otrok, ni pravilno, ste vi vedno iskali opravičila zanj, ščitili njegovo dejanje, njegovo stališče. Na dnu srca smo mi to vašo mentaliteto vedno iskreno priznavali, kajti menimo, da je naloga staršev pred javnostjo z vsem znanjem in močmi braniti lastnega otroka, ker bo on tako imel stabilno družinsko zaledje, ki mu je potrebno za harmonični razvoj osebnosti. Dragi stari starši! Tudi vam izražamo ob tem važnem dogodku svoje priznanje, svojo zahvalo. Gotovo je v glavnem vaša zasluga, da ste svojega vnuka, svojo vnukinjo pošiljali v cerkev, da ste ga naučili moliti »Oče naš« in druge molitve, da ste jih učili govoriti slovensko, učili peti stare porabske pesmi, jim pripovedovali o nekdanjem življenju v Porabju. Vi ste bili prav gotovo tisti člani družine, ki ste svoje potomce brezpo gojno ljubili, vedno ste jim bili na razpolago, ko so potrebovali kakšno pomoč. Gotovo ste jim skuhali tudi njihove najljubše jedi in jim skušali izpolniti vse njihove skrite želje. Dragi absolventi, želimo vam, naj vaša življenjska pot ne bo »Trnova pot«, kot je bila nekoč življenjska pot Porabskih Slovencev. Suzana Guoth Porabje, 18. maja 2006 7 Karolina Kolmanič NA DRŽAVNEM »PROSIM, LEVO COPATO!« TEKMOVANJU IZ razkošne trgovine pa ostrmi. »Morda psičko? Glejte, tam na SLOVENŠČINE skozi gosto Kupcev ni. Le čudne stopnice vrhu je!« se je hahljal možak. Sončni žarki so se prebili oblačno zaveso. Po po-lezejo nekam navzgor, ja, kar »Vi ste čuden stric, kako se Dijaki tretjih in četrtih letnikov srednjih šol in gimnazij mladi diši. Četrtošolci so se odmikajo se. Še strmi, ko zazre lahko tako neumno režite!« imajo možnost vsako leto preizkusiti svoje znanje na državrazgubili proti domovom. Ale-spodaj prilepljen zeleni list s »Greva za dečkom!« se je po-nih tekmovanjih v različnih predmetih, ki jih organizira šu se ne mudi. Počasi usmerja črnim napisom: »Psa obvezno nudil. Ministrstvo za šolstvo na Madžarskem. Med njimi je tudi korake po pločniku. Tam na nesti v rokah!« »O, ne! Jaz ne maram takih tekmovanje v slovenskem jeziku. Letos sva se prijavila tudi vogalu ulice pa je nova trgovi-Velika ura na steni odmerja poševnih ’prog’,« se je otresa-midva z Eriko. Izpit sestavljata dva dela: pisni in ustni del. na, ki razkazuje v izložbi vse minute. On pa mora v drugo la njegove roke. Pisni del sva pisala na gimnaziji 10. januarja. Veliko sva se mogoče in lepo razmetane nadstropje. In psa mora vzeti Možak se je vzpel sam. Brž pripravljala. Bila sva malo živčna. Erika se je bala, da bova predmete: športna oblačila, v naročje. Kje naj ga dobi? Do-je našel Aleša, ki je ljubkoval za spis dobila temo, ki je sploh nismo obravnavali. Bile so žoge in vse pisane vredno-mov? Nak! Predaleč, ne gre! Pepiko v naročju. Tej je očitno tri vrste nalog: bralno razumevanje (3 besedila), slovnična te. Alešu so se oči prilepile Njegov razposajen Pufek, da godilo tako sprehajanje in se pravilnost (2 besedili) in pisno izražanje. Pri pisnem izrana mamljiv velik plakat: vse bi vzdržal na tej smešni stop-niti ni upirala. žanju je bilo treba napisati vabilo, ki vsebuje dnevni red, in znižano na 50 odstotkov. Ja, ničasti železnici? Nak, preveč »Fantič, kako si drzneš! Gos-spis. Pri spisu sva lahko izbrala med dvema naslovoma, in odstotkov se res še niso učili. je živahen. Kazalec pa skače pa je zgubila živce! Zdaj je ne sicer Možnosti potovanja in Miško Kranjec: Povest o do-Aleš pa je zelo brihten fant in trgovino bodo zaprli in čakaj!« brih ljudeh. Pisala sva lahko 4 ure. in ve, da je to lahko polovica copate ne bo. Že mu gre na Aleš pa brž: »Samo levo copa-Med čakanjem na rezultate pisnega dela sva se pripravžoge, polovica plašča, torej jok. Tedaj, v zadnjem hipu to bi rad in nje ne bom čakal. ljala na ustni del. Sporočili so nam, da je od takrat, ko jopa in polovica čevljev, se pa pride gospa – s kužkom, Ja, in kužka bom spustil.« so uvedli dvostopenjsko maturo, državni izpit postal težji. pravi en čevelj. Čevlja sicer oblečenim in obutim v rdeče »Kako, levo copato!? Kaj Zato sva se morala temeljito in veliko učiti. Predelati sva ne potrebuje, copato pa in to copatke. Kaj mu mar! Pogra-bomo pa z desno?« se začudi morala določene tematske sklope iz književnosti, kulture samo levo adidasko. Igrivo bi živalco, jo stisne v naročje možak. in vsakdanje tematike. Na urah slovenščine smo predelali in razposajeno ščene mu je in že se vzpenjata v višave. »Kaj vem? Spodaj piše, da je teme, in vsako tretjo uro je bilo treba ustno predstaviti namreč desno nagrizlo in Psiček od presenečenja še za-vse na pol. Lahko nekdo pri-posamezno temo. Moram priznati, da je bila Erika dorazcefralo. Že res, da je Pufija bevskal ni. Pač pa je grozovito de, ki išče drugo polovico co-slednejša kot jaz. Veliko se je pripravljala, med drugim je izzival, ga dražil in mu copato zavpila spodaj otrpla gospa: pate. Ali pa mu jo podarite, ko naredila izpit iz slovenščine na srednji stopnji. Jaz pa sem podtikal. Domačim je ostalo »Pepika, moja Pepika! Ni je! so tu tako dobri, da dajejo vse imel veliko drugih obveznosti: igral sem v gledališki skuvse lepo prikrito, to je bila pač Kam je izginila! Oropali so za pol cene.« pini – imeli smo premiero v Monoštru, potem nastop v njuna skrivnost, saj je »cufa-me!« Varnostnik je vzel kužka in se Murski Soboti, pripravljal sem se tudi na jezikovni izpit iz nje« s kužkom veselo. Pritekel je varnostnik in tola-spuščal z njim v varno zavet-nemščine. Tako da sem se intenzivnega učenja lotil le dva Botri, strici in tete, ki jih pored-žil bledo stokajočo gospo. je. Gospa je od sreče jokala. tedna pred ustnim delom tekmovanja. Čas je seveda hitro ko obiskujejo, a ko pridejo, za-»Kaj pa imate, gospa?« Aleš pa se je izmuznil skozi minil in že je bil 21. april. Zjutraj sva se z vlakom peljala šelesti kak tisočak. Tako se Aleš »Imam? Nič! Imela sem pa Pe-stranska vrata. Iz svojih pri-v Sombotel. Spremljala naju je profesorica Elena. Tekmoodloči in obišče to čudežno piko, krasno, lepo in brihtno hrankov si je v drugi trgovini vanje se je začelo ob pol enajstih. V komisiji so bile dve trgovino. Pohiteti mora, ker prijateljico!« kupil par copat, za vsak pri-profesorici z Visoke šole Dániel Berzsenyi in predstavnica bo kmalu sedem in ne boleve »Ah, ženske pa pri nas ne kra-mer je vzel Pufija s seboj. Le madžarskega Ministrstva za šolstvo. Po vrsti sva morala copate in nič drugega. V žepu dejo,« se je poredno smehljal. da tu ni napisa in ne stopnic, potegniti 3 vprašanja: eno iz književnosti, eno iz kulture pa čakajo podarjeni stotaki, da »Ženske? Kdo govori o žens-tu je vse v pritličju in nič na in eno iz vsakdanje tematike. Na prvo vprašanje sva se zamenjajo lastnika. V pritličju kah!« je hlipala. polovico. lahko pripravljala 10 minut. Začel sem jaz s književnost jo: Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni. Sledila mi je Erika. Kot se ponavadi zgodi na izpitih, je Erika potegnila tisto vpraša- POSKUSILI SMO PLAVATI nje, ki se ga je najboj bala: Ivan Cankar, Na klancu. Pri Na DOŠ Gornji Senik so nam književnosti nisva bila najboljša, zato so nama postavili organizirali plavalni tečaj. Na veliko vprašanj. Na žalost nisva vedno znala odgovora. plavanje se je lahko prijavilo Nič hudega, pri kulturi in vsakdanji tematiki je šlo bolje. 12 otrok. Javilo se je 6 deklet Končali smo ob dvanajstih. Pogostili so naju s sendviči in in 6 fantov. To smo bili: Hensokom. Malo smo se še pogovarjali, nato smo se odpravili rietta Škaper, Ester Geček, na železniško postajo. Na poti sva se spomnila, česa nisva Bettina Bajzek, Sabina Rüšič, povedala in kaj bi morala. Kljub temu sva bila srečna, da Barbara Zakoč, Martina Zaje izpita konec. Ko sva zvedela za rezultat, sva bila zelo ve koč, Alex Sukič, Gergő Labric, sela, da nama je uspelo in nama ni treba delati mature iz David Labric, Tomaž Ro slovenščine. Saj se državni izpit prizna kot maturitetni poš, Peter Cziraki, Mi lan Nordovits. Zahvaljujemo Erika Dončec in Gabor Holec 12. b.r., se, se lahko imeli dobroga učitelja pa smo Martina Zakoč, 6. r. u č i l i se malo tudi naučili plavati. DOŠ Gornji Senik Porabje, 18. maja 2006 izpit na visoki ravni. da smo plavati, bili smo radi, da smo Gimnazija Monošter PETEK, 19.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.35 Z VAMI, 11.25 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 MEDNARODNA OBZORJA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŽAMETEK, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽEBELJ, 16.25 ŽIVALSKI VRT IZ ŠKATLICE, ŠKOTS. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 VELIKI IMPERIJI, NEMŠ. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 VELIKI IMPERIJI, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, PON., 3.10 INFOKANAL PETEK, 19.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.05 SRCE V GLAVI, NEMŠ. FILM, 16.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 17.25 KO IGRA SE MULARIJA, 17.55 ZDAJ!, 18.25 MOSTOVI -HIDAK, 19.00 SKRIVNOSTNO JEZERO, FRANC. LIT. NAD., 20.00 LEONARDOVA SANJSKA STROJA, ANG. DOK. SER., 20.50 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 21.20 IZBOR DESETLETJA - STOCKHOLM, DOK. SER., 21.50 REMBRANDT, DANSKI FILM, 23.35 PEPELNICA, AM. FILM, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 20.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.25 PRVI IN DRUGI, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENCI V ITALIJI, 13.45 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 14.35 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, SLOV. MLAD. FILM, 16.10 UMKO, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.30 PROSLAVA OB 15-LETNICI PEKRSKIH DOGODKOV, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 METOD PEVEC -MIHA HOČEVAR: SE ZGODI, 21.00 PESEM EVROVIZIJE 2006, 0.00 PAJEK, KANADSKI FILM, 1.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 20.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.05 SKOZI ČAS, 10.15 PESEM EVROVIZIJE 2006, 12.25 CITY FOLK: IZBOR DESETLETJA -STOCKHOLM, DOK. SER., 12.50 DRUGAČNA ŽENSKA, FRANC. DRAMA, 14.40 ZDAJ!, 15.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 17.10 NOGOMET, PRVA LIGA SIMOBIL, HIT GORICA - MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO, 19.10 LP V ROKOMETU, VIBORG - KRIM MERCATOR, 21.00 SKRIVNOST WYVERNA, ANG. NAD., 21.55 BAST, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE, 22.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL NEDELJA, 21.05.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 UMKO, 10.45 SLEDI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, VREME, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 0.30 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 21.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 PESEM EVROVIZIJE, 12.00 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 12.25 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 13.00 GOSPODAR PUŠČAVE, NEMŠ. DRAMA, 16.00 KOŠARKA NBA, 17.30 MAGAZIN LP V NOGOMETU, 18.00 KOŠARKA NBA ACTION, 18.30 MAGAZIN LIGE SIMOBIL V NOGOMETU, 19.10 SP V HOKEJU NA LEDU, 21.30 MOZARTOVO LETO, 21.30 MARIA JOAO PIRES, PIERRE BOULEZ IN BERLINSKI FILHARMONIKI, 22.05 ZNANI GODALNI KVARTETI, 22.25 DOKAZ, IRSKA NAD., 23.20 ŠPORT, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.05.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PON., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 14.25 TURISTIKA, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, 16.05 BINE: VITEZI, LUTK. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KINO, 16.35 BISERGORA: BIBAMICA IZGUBI HIŠKO, LUTK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ROJENI V DIVJINI, FRANC. DOK. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 PODOBA PODOBE, 21.00 KOMISAR REX, AVST.-NEMŠ. NAN., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 JAPONSKA: SPOMINI SKRIVNEGA IMPERIJA, AM. DOK. NAD., 23.50 ROJENI V DIVJINI, PON., 0.40 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 22.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.40 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 15.00 SLOVENCI V ITALIJI, 15.30 MARIA JOAO PIRES, PIERRE BOULEZ IN BERLINSKI FILHARMONIKI, 15.30 MOZARTOVO LETO, 16.00 GODALNI KVARTET GEWANDHAUS IZ LEIPZIGA, 16.25 PRIMER DOMINICI, FRANC. DRAMA, 18.05 TEKMA, 19.00 RDEČE POLETJE, FRANC. NAD., 19.55 KRATKI IGRANI FILM, 20.15 PRAKSA, AM. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.30 FUTURAMA, AM. NAN., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL TOREK, 23.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 11.35 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STANISLAVA KNEZ MILOJKOVIČ, PORTRET, 13.35 IL DIVO, GLASB. DOK., 14.30 PO SVETU NAOKOLI, NEMŠ. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.10 JEZUS IN JOSEFINE, DANS. OTR. NAD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: SODARJI, 18.00 MODRO, 18.40 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POD ŽAROMETOM, 21.00 AUFBIKS, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 MOJA AFRIŠKA FARMA, DANS. DOK. ODDAJA, 23.40 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: SODARJI, PON., 0.05 MODRO, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 INFOKANAL TOREK, 23.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.35 KAKO SMO GRADILI CANKARJEV DOM ALI ZGODBA S SREČNIM KONCEM, DOK. FILM, 16.25 ARITMIJA, 16.55 STUDIO CITY, 17.50 PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 HUDE SANJE KANCELISTA JAREBA, TV DRAMA, 20.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 20.35 KRALJ NA BETAJNOVI, TV PRIREDBA GLED. PREDST., 22.35 VIPER AU POING, FRANC. FILM, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem in samouprava Andovci Vas vljudno vabita na prireditve PORABSKEGA DNEVA 2006, 27. maja v ANDOVCIH. Program: 10.00 Sprejem gostov 11.00 Dvojezična maša na prostem 12.00 Kulturni program: Slavnostni govor Predaja priznanja „Za Porabje” Nastopajo: Folklorna skupina II. ZS OŠ Gornji Senik Folklorna skupina ZS Sakalovci Ljudski godci in pevci Černelavci 13.00 Pogostitev 14.30 Ogled Črne mlake 16.00 Kdo je najboljši traktorist? 17.30 Tekmovanje z zaprekami 19.00 Vožnja z zračnim balonom Piknik Veselica Igral bo ansambel PREKMURCI Dopolnilni programi: Izdelovanje okraskov, papirnatih cvetlic, kvačkanje Streljanje z lokom in z zračno puško Jahanje Predstavitev žganjekuhe goričke domače „palinke” Predstavitev kuhanja iz Prekmurja in Koroške Ljudski godci iz Kicra SREDA, 24.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.05 KNJIGA MENE BRIGA, 10.30 VELIKI IMPERIJI, NEMŠ. DOK. SER., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.00 SE ZGODI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BABAR, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 BIZGECI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 SOUL KEEPER, KOPR. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 24.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.20 BAST, KONCERT SLOV. SKUPINE, 14.20 UMKO, 15.05 TEKMA, 16.00 IZOBČENCI, ANG. NAN., 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.00 MOSTOVI - HIDAK, 17.40 DP V KOŠARKI (M), 20.00 NOGOMET, FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 22.00 BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS - UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 22.40 KUHINJSKE ZGODBE, ŠVEDS. FILM, 0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL ČETRTEK, 25.05.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 POD ŽAROMETOM, 11.15 IZZIVI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DRUŽINSKE ZGODBE, 14.10 PODOBA PODOBE, 14.35 ODPETI PESNIKI, 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TRACEY MCBEAN, RIS., 16.05 HIŠA EKSPERIMENTOV: SVETLOBOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NAN., 16.25 VSE O ŽIVALIH: ZELENI LEGVANI, ANG. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.25 JASNO IN GLASNO, 1.15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.15 INFOKANAL ČETRTEK, 25.05.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.10 SLEDI, 15.40 KVIZ NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR, 16.25 LEONARDOVA SANJSKA STROJA, ANG. DOK. SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 POMAGAJMO SI, 18.20 ŠTUDENTSKA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 19.40 SKOZI ČAS, 20.00 EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI, 21.55 OPROSTI ZA KUNG FU, HRVAŠKA DRAMA, 23.05 VODOVODAR, AVSTR. FILM, 0.15 FUTURAMA, AM. NAN., 0.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT