glasilo
delavcev
industrije pohištva Stol Kamnik marec 1984, letnik XXXI
STOL
LET
Kakšno je bilo naše poslovanje lani in kako poslujemo v začetku letošnjega leta
Čaka nas veliko dela in odgovornosti
Čeprav smo že krepko v letu 1984, ni odveč, da ponovno ocenimo gospodarjenje v letu 1983, še preden povemo, kako poslujemo v začetku letošnjega leta in kakšne so perspektive za naprej.
S poslovanjem v lanskem letu ne smemo biti zadovoljni. Preveč je kazalcev, ki kažejo na slabosti, še posebej izrazite na najpomembnejših segmentih gospodarjenja. Eden najslabših pokazateljev je padec fizičnega obsega proizvodnje. Ta je v letu 1983 manjši za 1,4% v primeriavi z letom poprej. Ker se je zaposlenost zmanjšala za 1,5%, pomeni, da smo stopnjo produktivnosti ohranili iz leta 1982. Še ob devetmesečnem periodičnem obračunu je bil fizični obseg manjši kar za 4%; v zadnjih treh mesecih lanskega leta pa nam je uspelo z dokaj velik mi napori v proizvodnji povečati produktivnost in tako zmanjšati negativno odstopanje fizičnega obsega proizvodnje.
Celotni prihodek smo v Stolu povečali za 25%. To je količinsko manj prodane proizvodnje, vrednostno pa ne toliko več kot je bila stopnja inflacije. Ker so bila porabljena sredstva večja le za 19% in, ker smo ob pospešeni likvidnostni situaciji ob koncu leta ustvarili določen del dohodka s plasmajem naših denarnih sredstev drugim, je dohodek in čisti dohodek delovne ornanizacije večji za 46%, kot v letu 1982. Izguba, ki je po 9 mesecih v tozdu 2 znašala 3,3 mio S din, je mzja in znaša 0,5 mio S din.
Po delitvi čistega dohodka na sklade za OD In skupno porabo nam je za akumulacijo ostalo za 187% več sredstev, kot leta 1982. Na prvi pogled bi poslovanje lahko ocenili uspešno. Ko pa pričnemo nekoliko natančneje ocenjevati poslovanje preko absolutnih številk, ie prvotna ocena, da nismo bili uspešni, na mestu. Zakaj?
Za lastni poslovni sklad nam ie ostalo le 21.430 tisoč din, in to ob nizkem poprečnem osebnem dohodku, ki ie v preteklem letu znašal 16.088 din in je bil za 25% višji od poprečnega OD v letu 1982. Res ie sicer, da se marsikomu v lesni panogi ni godilo nič bolje, a ie vendar bil naš osebni dohodek v poprečju za 8% nižji od poprečnega osebnega dohodka v občini Kamnik in za 10,4% nižji
od poprečnega neto osebnega dohodka v SRS. Realni padec OD zaposlenega v Stolu je torej višji in izrazitejši kot padec OD delavca v občini Kamnik ali v SR Sloveniji. V mesecih oktober, november in december smo na področju rasti fizičnega obsega proizvodnje, rasti produktivnosti in ob večjih OD nadoknadili zamujeno. Tako smo se približali poprečnemu OD zaposlenega v občini Kamnik. Vendarle s tem še ne smemo biti zadovoljni.
pa tudi vrsta težav pri kvaliteti naših izdelkov.
In kako poslujemo v začetku letošnjega leta? Prodaja v januarju in februarlu je večja za 11,9% od plana in za 140% večja od enakega obdobja v letu 1983. Enaka gibanja pričakujemo tudi v mesecu marcu, tako da bo prvi kvartal letošnjega leta v okviru zadanih planskih nalog. Vzporedno s tem uspešno poteka tudi uresničevanje planov proizvodnje, sai se je ta v januarju in februarju dvignila za 5 % v primeriavi z enakim obdobjem lanskega leta. Kljub boljš'm rezultatom v januarju in februarju, ki se izražajo tudi v boljših OD, pa nas čaka na nekaterih področjih še veliko dela. V programu usmeritev za leto 1984 in 1985, pa tudi v planskem aktu za leto 1984 smo zapisali naloge, ki jih ne uresničujemo dovolj hitro in kvalitetno.
Nove Stolove sušilnice za žagan les bodo stale na severni strani skladišča žaganega lesa. Betonsko ogrodie je že postavljeno. Zgradbo gradi SCT Ljubljana, notranja dela pa bo Izvedlo SOP Krško.
Eno izmed pomembnih strateških nalog v letu 1983, ki je bila zanimiva tudi iz dohodkovnega stališča, nismo uspeli realizirati. Izvoz je bil namreč v letu 1983 80% proti letu 1982 in le 70% v primerjavi s planom. Vzrokov za manjši izvoz je več, mnogo pa je takih, ki so predvsem subjektivnega značaja. Mnogo je bilo zamud pri naših odpremah, prav tako
Tako še sedaj nismo pripravili sistemske metodologije za razrešitev problemov na relaciji prodaja—proizvodnja— prodaja.
Število zaposlenih prepočasi narašča in onemogoča hitrejše povečevanje fizičnega obsega proizvodnje (stanje zaoosle-n:h feruar 1984 — 1513, plan 1984 pa 1544). Nismo dovoli uspešni ali bolje re-(Nadaljevanje na 2. strani)
Izvolili smo nove delegate
(Nadaljevanje s 1. strani)
čeno: prepočasni smo na področju uveljavljanja kazalcev za merjenje delovne uspešnosti, sistem delitve osebnih dohodkov moramo še naprej dograjevati, še naprej zamujamo pri dobavah za izvoz, velike težave pa imamo pri nabavi tvoriv in repromateriala. V tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo je prišlo zaradi pomanjkanja repromateriala tudi že do prvih zastojev v proizvodnji.
Svetla točka v tem trenutku je dokaj dobra likvidnost, ki omogoča plasmaje naših denarnih sredstev v druge OZD. S tem pa tudi nadoknadek obresti za najete bančne kredite. Še naprej lahko pričakujemo visoko stopnjo likvidnosti, kar naj bi imelo ugoden vpliv na rast dohodka DO.
In kakšne so naše perspektive?
Če bomo odpravili prej navedene slabosti, če bomo hitreje uresničevali naloge pri razvoju novih programov, še posebej s temeljno organizacijo kovinsko in oblazinjeno pohištvo, in se med drugim bolje organiziral, potem bi rezultati gospodarjenja v letošnjem letu morali biti boljši. S posodobitvijo tehnologije obdelave lesa, s postavitvijo novih suš'lnic za žagan in decimiran les, s toplotno postajo, posodobitvijo tehnologije pri grobem razrezu lesa, novim silosom in drugo strojno opremo bomo lahko močneje povečali fizični obseg proizvodnje, s tem pa tudi izboljšali finančne rezultate. Potrebno pa se bo maksimalno potruditi, da bi uspeli uresničiti rok za dokončanje te investicije.
Nekoliko smo se že navadili na hitro rast cen vhodnih materialov. Kliub temu je treba ponovno zapisati, da zelo visoka rast surovin in reoromateriaiov ogroža naš dohodek, in to predvsem dohodek tozda Kovinsko in oblazinjeno pohištvo.
Med letom bomo morali zaradi različnih vzrokov hitro ukrepati, še naivec zaradi pomanjkanja repromaterialov. Tudf s prerazporejanjem sodelavcev. Posebej zato, da bi lahko ohran'li sedamo rast fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti, ter primeren nivo osebnih dohodkov.
Dne 9. 3.1984 smo v naši delovni organizaciji volili delegate v organe upravljanja tozdov, DO in sozda. Tako smo izvolili delegate v naslednje organe: delavski svet temeljne organizacije, delavski svet delovne organizacije, samoupravno delavsko kontrolo temeljne organizacije, samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije, disciplinsko komisijo delovne organizacije, predsednika in zunanja člana disciplinske komisije, delavski svet sozda Uniles ter delegata za samoupravno delavsko kontrolo sozda Uniles. V vseh temeljnih organizacijah, razen v tozdu Kovinsko in oblazinjeno pohištvo, pa smo izvolili tudi nadomestne delegate za izpraznjena mesta v delegacijah SIS in ZZD.
Rezultat volitev je bil zelo dober; izvoljeni so bili vsi kandidati,pa tudi volilna udeležba je bila dokaj dobra, saj je bila v vseh temeljnih organizacijah več kot 90-odstotna, razen v tozdu 2, kjer je bila 88,6-odstotna.
Volilna udeležba po posameznih tozdih je bila naslednja:
TOZD-1 91,1 odst., TOZD-2 — 88,6 odst., TOZD-3 — 91,5 odst., TOZD-4 — 91,6 odst., TOZD-5 — 90,4 odst., TOZD-8 — 95,2 odst., skupne službe — 92,6 odst.
Poglejmo, kdo so novoizvoljeni delegati, ki nas bodo v mandatnem obdobju 1984/86 zastopali v organih upravljanja: DELAVSKI SVET TOZD-1
Škerjanec Ivan, skl. 10. Kotnik Miha, skl. 90, Golob Marija, PE-4, Kemperle Franc, PE-4, Kladnik Anton, PE-4, Ravnikar Alojz, PE-4, Rudič Drago, PE-4, Burja Tončka, PE-6, Kcpec Bojan, PE-6, Šinkovec Ivanka, PE-6, Troger Fani, PE-6, Bizjak Mari, PE-7, Boječ Franc, PE-7, Kodra Janez, PE-7, Osolnik Francka. PE-7, Pavlovič Petko, PE-7, Brelih Marija, PE-8, Hemetelc Mariia, PE-8, Komatar Marjan, PE-8, Pogarač Jakob, PE-8, Škrbine Martina, PE-8.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-1
Golob Pavel, PE-8, Moneta Lojzka, PE-7, Pohlin Tilka, PE-7, Pogačnik Janez, PE-4, Przelj Draga, PE-6.
DELEGACIJA SIS TOZD-1 Osolnik Ivanka, PE-4.
DELAVSKI SVET TOZD-2
Dolinšek Cveta, Osolnik Angela, Pa-vrič Štefan, Štebe Milan, Kavčič Jože, Kiirbus Avgust, Rems ivanka, Senožetnik Marija. Bičanič Vida, Plevel Ana, Belo-ševič Rozka, Hančič Zofka, Kralj Marija, Pančur Janez, Pestotnik Vinko, Brelih Brigita, Lah Ferdinand.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-2
Kralj Emina, Osolnik Stane, Ravnikar Roman, Rihtar Branka, Sedeljšak Kati.
DELEGACIJA ZZD TOZD-2 Balut Vinko, Povšnar Alojz.
DELEGACIJA SIS TOZD-2 Mlinar Alojz, Klemen Miro.
DELAVSKI SVET TOZD-3
Semprimožnik Ivan, PE-0 Motnik, Uran Slavko, PE-0 Motnik, Zajc Janez, PE-0 Motnik, Ambrož Stanka PE-3, Koželj Andrej, PE-3, Klemenc Alojz, PE-3, Sešek Stanislava, PE-3, Brleč Alojz, PE-5. Grošelj Nežka, PE-5, Korošec Jernej, PE-5, Kepic Zinka, PE-5, Kuhar Stane, PE-5, Slapnik Štefan. PE-5, Popit Franc, PE-5, Vrankar Fani, PE-5.
SAMOUPRAVNI DELAVSKA KONTROLA TOZD-3
Bergant Polde, PE-0 Motnik, Dobovšek Vilko, PE-3, Hemetek Martin, PE-3,
Boris Zakrajšek
KO V NAŠIH DELAVNICAH GLEDAMO POLIZDELKE, VIDIMO, DA JIH JE DOLOČEN ODSTOTEK NEUPORABNIH. TA ODSTOTEK JE LAHKO TUDI PETINA CELOTNE KOLIČINE IN SE VEC.
NEKATERIM NAŠIM DELAVCEM SE ZDI NORMALNO, DA JE TAKO IN NE RAZMIŠLJAJO, KAKO BI TO ODPRAVILI.
OB VEČJI SKRBI IN PRAVEM ODNOSU DO DELA BI LAHKO VEDNO BOLJ VNOV-CEVALI ta porabljen material, PORABLJENE URE IN SE DRUGE STROŠKE, KI SO VLOŽENI V POLIZDELEK.
Stroj za brušenje ploskovnih polizdelkov Je bil v Slogo pripeljan Iz tozda 2.
Ko smo napravili posnetek, je delavka pravkar na njem brusila elemente za program Delta.
V Slogi imajo za čelni prirez furnirja preprosto napravo (ročna krožna žaga je vpeta v priročno vodilo), vendar je njihova storilnost v pripravi furnirja dobra, prav tako pa tudi izkoristek materiala.
Z delovno voljo in pravim pristopom se da tudi v preprosti delavnici veliko narediti.
Grgec Andrej, PE-5, Loboda Polde, PE-5.
DELAVSKI SVET TOZD-4
Črtanec Matjaž, Jagodic Vinko, Sar-di Ivan, Didovič Vlado, Fon Ludvik, Gašperlin Ivan, Hribar Irena, Maleš Vinko, Danilovič Vesna, Golubovič Fe-rid, Gorza Vendel.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-4
Koller Draga, Košir Jože, Koželj Jernej.
DELEGACIJA SIS TOZD-4
Kočar Andrej, Lončar Peter, Tičar Franc.
DELEGACIJA ZZD TOZD-4 Didovič Vlado.
DELAVSKI SVET TOZD-5
Bergant Slavko, Hribar Valentin, Kukanja Ernest, Lebar Roman, Pohlin Boris, Škrjanc Tomaž, Zavrl Stane, Zaplotnik Tilka, Dacar Vinko, Hriberšek Vojko, Šuštar Pavel, Karnar Marjan, Štebe Franc, Zadrgal Franc, Zorman Franc.
SAMOPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-5
Škerjanec Anton, Ulčar Ivan, Zorc
Rudi.
DELEGACIJA SIS TOZD-5 Zabavnik Janez.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-8
Kuhar Terezija, Slabajna Valči, Šimenc Marta.
DELEGACIJA ZZD TOZD-8 Klemen Brigita.
DELEGACIJA SIS TOZD-8
Bevc Nada, Slabajna Valči, Zupan Marinka.
DELAVSKI SVET TOZD-9
AndrejUa ZofDa. Ciuha Milena. Han Stijepan, Komiciovski Dušan, Marcijan
Silva. Mulec Brigita, Okorn Anica, Pan-telič Lenka, Kalčič Tatjana, Razdevšek Matej, Škofič Božena, Šutar Janez, Tomc Ivan, Vargaševič Adam, Zidarič Andreja.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD-9
Hribar Majda, Martinjak Miha, Novak Bernarda, Petek Miro, Suhadolc Rado.
DELEGACIJA ZZD TOZD-9 Krstič Dragan.
DELEGACIJA SIS TOZD-9 Prelovšek Marjan.
SVET SKUPNIH SLUŽB
Burkelica Janez, Černivec Tončka, Homšak Drago, Juhant Marinka, Koleša Janez, Koritnik Tatjana, Križane Helena, Rcdja Mitja, Romih Francka, Ovi-jač Sonja, Šarc Anton, Štebe Irena, Štros Miran, Stele Franc, Zalokar Angelca.
SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SKUPNIH SLUŽB
Erzar Viktor, Kure* Marta. Romih Mirko, Šimenc Anton, Šuštar Jožica.
DELEGACIJA SIS SKUPNIH SLUŽB Juntez Ignac.
DELEGACIJA ZZD SKUPNIH SLUŽB Kragelj Milica.
DELEGATI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
Bertoncelj ,T"lka. PE-4 TOZO-1. Bergant Janez, PE-8, TOZD-1, Jazbinšek Beno. PE-fi. TOZD-1. Lasič Silva. PE-4, TOZD-1. Pavlič Slavka. PE-fi. TOZD-1, Pes*o*nik Anfirej. PE-8, TOZD-1, Peterca Jože. PE-fi. TOZD-i, Peterlin Anton, PE-8. TOZD-1, Prelovšek Fani. PE-7. TOZD-1, Ravnikar Ančka, PE-7, TOZD-1. Stele Stanko, skl. 10. TOZD-1, Šuštar Olga. PE-7, TOZD-1, Učakar Ma-riia PE-4. TOZD-1. Vidmar Jože PE-7, TOZD-1, Vukmir Malči, PE-4, TOZD-1,
Zajc Marija, skl. 90, TOZD-1, Bičanič Vida. TOZD-2, Golob Alojz, TOZD-2, Kavčič Jože, TOZD-2, Osolnik Angela, TOZD-2, Pančur Janez, TOZD-2, Povš-nar Alojz, TOZD-2, Bremšak Jože, PE-5, TOZD-3, Blazinčič Ivan, PE-3, TOZD-3, Humar Štefan, PE-5, TOZD-3, Keršič Jože, PE-0, TOZD-3, Kladnik Bine, PE-5, TOZD 3. Perčič Andrej, PE-5, TOZD-3, Spruk Franc, PE-3, TOZD-3, Jagodic Vinko, TOZD-4, Šardi Ivan, TOZD-4, Bergant Slavko, PE-2, TOZD-5, Černelič Miha, PE-2, TOZD-5, Pohlin Franc, PE-2, TOZD-5, Zajc Lado, PE-2, TOZD-5, Gostič Dušan, TOZD-8, Kovačič Helena, marketing, TOZD-9, Krstič Dragan, izvoz, TOZD-9, Šutar Janez, inženiring, TOZD-9, Urbas Elizabeta, Inte-rier Lj., TOZD-9 in Burkeljca Janez, SRTI, Jež Janez, SEOP, Kobetič Alojz, SPP, Legedič Štefka, kadr., Strnad Stanka, FRS, skupne službe.
DELEGATI
DISCIPLINSKE KOMISIJE DELOVNE ORGANIZACIJE
Breznik Valentin, PE-4, TOZD-1, Homar Ivan, skl. 10, TOZD-1, Baš Eva, TOZD-2, Hrastovec Franc, TOZD-2, Ži-bert Franc, PE-3, TOZD-3, Osolin Anton, PE-5, TOZD-3, Koželj Jože, TOZD-4, Maleš Vinko, TOZD-4, Horvat Ervin, električna delavnica, TOZD-5, Uranič Stane, garaže, TOZD-5, Klemen Brigita, TOZD-8, Šegula Elizabeta, TOZD-8, Plevel Peter, inženiring, TOZD-9, Slapnik Peter, interier Duplica, TOZD-9, Matijaš Srečo, SVD, skupne službe, Vogrinec Jože, SPP, skupne službe, Kemperle Franc, SEOP, skupne službe, predsednik disc. komisije, Kočevar Stane, zunanji član, »Menina-«, Šmarca, Vrhovnik Pavel, zunanji član, »Zarja«, Kamnik.
DELEGATI
SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE
DELOVNE ORGANIZACIJE
Osolnik Darinka, PE-6, TOZD-1, Re-panšek Janez, PE-7, TOZD-1, Vidmar Franc. PE-4, TOZD-1, Žagar Alojz, PE-8, TOZD-1, Kralj Emina, TOZD-2, Rode Stojan, TOZD-2, Semprimožnik Slavko, PE-0, TOZD-3, Dobovšek Vilko. PE-3, TOZD-3, Makse Anton, PE-5- TOZD-3, Košir Jože, TOZD-4, Ugovšek Lojze, TOZD-5. Slabaina Valči. TOZD-8, Martinjak Miha, TOZD-9, Suhadolc Rado, TOZD-9, Pušnik Dušica, skupne službe.
DELAVSKI SVET SOZD UNILES
Kladnik Bine, TOZD-3, Leskošek Janko, TOZD-1. Plevel Peter, TOZD-9, Sluga Janez, TOZD-2, Stele Franc, skupne službe.
DELEGAT ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO SOZD UNILES
Kuret Marta.
Vsi izvoljeni delegati so v postopku kandidiranja dali pismeni pristanek na kandidaturo in se s tem zavezali, da bodo vestno opravljali svojo delegatsko funkcijo Naloga delegata je, da zastopa stališče baze, to je tistih delavcev, ki so ga izvolili. Zato pa se mora pred vsako seio samoupravnega organa z njo posvetovati, po seji pa mora delegatsko bazo informirati o sprejetih st»i;ščih.
Ida Kočar
Programska usmeritev izvršnega odbora sindikalne konference za naslednje mandatno obdobje
Temeljna izhodišča za oblikovanje programa dela IO SK DO Stol za naslednje mandatno obdobje izhajajo iz nalog, sprejetih na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, resolucije 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter nalog, ki jih je Republiški svet ZS Slovenije sprejel na svoji 6. redni seji v zvezi z uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Prizadevali si bomo uresničiti zastavljene cilie, ki so pred nami. Obenem pa bomo spremljali socialni in materialni položaj delavca, ki pa mora dosledneje temeljiti na nagrajevanju po delu in rezultatih dela.
Na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov se bomo zavzemali za takšno obliko samoupravne organiziranosti, ki bo omogočala uveljavljanie dohodkovnih odnosov. Ti naj privedejo do možnega povezovanja samoupravnega združevanja dela in sredstev in tudi fizičnih integracij, kot logičnih posledic takšnega dela. Fizična integracija pa v teh procesih ne sme biti temeljni smoter, niti cilj.
Na področju spremljanja rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka bomo:
—	aktivno vodili akcijo analize gospodarjenja v letu 1984 in 1985 ob priliki obravnave zaključnega računa;
—	aktivno se bomo vključili v razpravo o sprejemu letnih planov za 1984. in 1985. leto ter nato s svojim delovanjem zagotavljali, da se bodo tudi uresničevali;
—	prizadevali si bomo za odgovorno uresničevanje stabilizacijskih nalog in usmeritev, posebej varčevalnih ukrepov energije, surovin in repromaterialov ter spodbujali vse akcije pospeševanja izvoza na konvertibilni trg.
Pri uveljavljanju načela delitve po delu bomo s svojo aktivnostjo zagotavljali :
—	da bo raznoreditev dohodka temeljila na opredelitvi predvidenih pogojev
KO NAS DELAVEC OPAZUJE NASE DELO IN PROIZVODNJO, UGOTAVLJA, DA BI LAHKO BOLJE DELALI IN VEC NAREDILI.
TAKIH UGOTOVITEV JE MOGOČE VSAK DAN VELIKO SLIŠATI.
MORDA SE NE ZAVEDAMO, DA TO LAHKO ODPRAVIMO!
CE pa vemo, pa nam Se ni
TOLIKO DO SKUPNIH INTERESOV, DA BI PRIČELI BOLJE DELATI.
ustvarjanja in pridobivanja dohodka;
—	zavzemali se bomo, da bodo v samoupravne akte vnešena takšna merila za delitev po delu in rezultatih dela, ki bodo materialno stimulirala ustvarjalnost in marljivost delavcev, predvsem na področju tehničnih izboljšav, štednje z materiali, energijo, delovnim časom itd.
Na področju izobraževanja, zaposlovanja in usposabljanja delavcev bomo zlasti:
—	podpirali takšne oblike usmerjenega izobraževanja, ki bodo omogočale zaposlovanje mladih glede na potrebe tozdov;
—	spodbujali in podpirali vse oblike izobraževanja ob delu, tako za potrebe proizvodnje, kot tudi za kvalitetno družbenopolitično delovanje v DPO in v organih upravljanja tako znotraj DO kot tudi navzven:
—	zagotavljali, da bodo imeli vsi delavci vpliv na kadrovsko politiko in politiko zaposlovanja, da bodo kadrovski plani ter plani zaposlovanja postali sestavni del kratkoročnih in srednjeročnih planov razvoja tozdov in DO;
—	poleg zaposlovanja mladih si bomo prizadevali za vključevanje invalidov v delovni proces kot tudi za prerazporejanje delavcev, ki delajo na težjih, zdravju škodljivih delih;
—	spremljali bomo uresničevanje dogovora o minimalnih standardih zaposlovanja, življenjskih in kulturnih razmer delavcev itd.
Krepili bomo vlogo delegatskega sistema. aktivno spremljali in analizirali delo delegatov v samoupravnih organih in družbenopolitičnih skupnostih ter SIS. Spodbujali bomo delo sindikalnih skupin pri obravnavi gradiv, da bodo mnenja in stališča oblikovana v temeljnih sredinah dobila svoje mesto v samoupravnih organih, DPS in SIS.
Na področju reševanja stanovanjskih vprašanj bomo spodbujali namensko varčevanje pričakovalcev stanovanj, kot tudi ustrezno kreditno politiko bank. Omogočati moramo odkup stanovanj v družbeni lasti, saj bi se tako zbrana sredstva stanovanjskega dinarja hitreje obračala. Politiko subvencioniranja je treba izvajati dosledno po pravilniku, ki je sprejet ter ga po potrebi dopolniti glede na spremenjene okoliščine gospodarjenja in gibanja življenjskih stroškov.
Kultura, oddih in rekreaciia so pomembna prvina dobrega počutja delavcev na delu, zato bomo zlasti:
—	spodbujali kulturno delo skunin in posameznikov na področjih, za katera obstaja interes med delavci;
—	zavzemali za takšen sistem regresiranja letnega oddiha, ki bo spodbujal dejansko letovanje in počitek ob koriščenju prostega časa;
—	za množičnost vseh oblik rekreacije ter za dostopnost vsakemu delavcu.
SAMOZADOVOLJSTVO OB POSAMEZNEM ALI OB SKUPNEM DELU, KI BI BILO LAHKO VELIKO PREJ IN BOLJE OPRAVLJENO, JE ZELO NEGATIVEN POJAV.
NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI OB DELU, ZA KATEREGA VEMO, DA NE TEČE, KOT BI MORALO.
OB TAKEM DELU NAZADUJEMO, NE PA NORMALNO DELAMO ALI CELO NAPREDUJEMO, KOT SI NEKATERI MISLIJO.
Na področju organiziranosti, kadrovske krepitve in povezanosti OOZS moramo :
—	krepiti organizacijsko in vsebinsko delovanje tako, da bodo IO OOS resnično najtesneje povezani z vsemi deli delovnega procesa ter njihovimi sindikalnimi skupinami;
—	nenehno pripravljati in usposabljati kadre, ki bodo v postopku evidentiranja in kasneje sposobni in pripravljeni prevzeti najrazličnejše politične in samoupravne funkcije na vseh ravneh;
—	stalno ustvarjalno sodelovati zlasti pri skupnih akcijah z ZK in ZSM.
Ob koncu lahko zapišemo, da je temeljna naloga sindikata ta, da mora biti s svojo aktivnostjo v nenehnem demokratičnem dialogu z delavci. OOZS, Občinski svet in tudi Republiški svet ZS ne sme biti samo prenašalec takšnih in drugačnih stališč ter nalog, ampak si morajo prizadevati, da bodo rezultat demokratičnega dialoga. Zavedati se moramo, da so delavci tisti, ki bodo tako dogovorjeno politiko podpirali in izvajali v teh stabilizacijskih časih.
Izvršni odbor sindikalne konference
V Stolovi restavraciji je bilo po raznih športnih tekmovanjih že velikokrat prijetno. V športni druščini, ob glasbi in domačem pogrinjku in morda še ob pričakovanju nagrade ali pohvale, kaj bi si želeli še več ...?
Tudi Štefan Humar, mojster iz neserij-ske, je bi! ob tej priliki zelo zadovoljen.
Storimo več za večjo produktivnost
Konec lanskega leta smo ugotovili, da je produktivnost dela v letu 1983 enaka tisti iz leta 1982, da je bil fizični obseg proizvodnje manjši za 1 odst., ob tem, da smo imeli povprečno 2 odst. manj zaposlenih. S takimi rezultati ne moremo in ne smemo biti zadovoliui, še posebej, če vemo, da sta nas zadnja dva, precej intenzivna meseca, rešila slabših rezultatov.
Lahko se vprašamo, kaj je sploh produktivnost? Čeprav je beseda produktivnost sila udomačena, odgovor, kaj je Produktivnost in kako jo povečati, ni niti najmanj preprost. S produktivnostjo merimo fizični obseg proizvodnje na enoto časa oz. koliko časa porabimo za izdelavo neke proizvodne enote. Švicarski mednarodni biro za delo navaja 37 različnih dejavnikov, ki vplivajo na gibanje produktivnosti znotraj posameznega podjetja.
Po njihovem mnenju so za porast Produktivnosti najbolj pomembni tehnološka opremljenost, sodobna organizacija dela, sodobne metode upravljanja in vodenja, sistem nagrajevanja, merjenje produktivnosti dela in drugih kazalcev učinkovitosti poslovanja, uspešnost izkoriščanja zmogljivosti, bolj smotrno izkoriščanje osnovnih sredstev, varčevanje s surovinami in energiio, kontrola in izboljšanje proizvodov, splošno in strokovno izobraževanje in usposabljanje delavcev, medsebojni odnosi in drugo.
Še veliko dejavnikov pa bi lahko našteli izven delovne organizacije, ki vplivajo na produktivnost, npr.: transportni stroški, zdravstvo, izobraževalni sistem, trgovina (zlasti nabava različnih materialov), pretirano zaposlovanje in Podobni problemi.
Vemo, da na mnogo od teh činiteliev nimamo velikega vpliva, zato bi se morali obrniti k tistim, na katere lahko vplivamo s svojim boljšim delom, večjo zavzetostjo pri delu.
Obnašati se moramo tako, da bodo skupni efekti večji, da bomo skupaj več in bolje naredili.
Eden osnovnih dejavnikov, na katere imamo vpliv, je boliše izkoriščan ic obstoječih kapacitet, za katere vemo, da niso dovolj izkoriščene, posebno v popoldanski izmeni.
čeprav stvari niso rožnate pri možnosti nabave raznih osnovnih surovin in repromaterialov — s tem so nevezane velike težave pri organizaciji dela in pri izkoriščanju kapacitet — moramo vsi, ampak res vsi in ne le nekateri, stremeti, da se izdelek naredi v čim krajšem času in čimbolj kvalitetno.
Oktobrsko povišanie normativov časa je vplivalo na večio produktivnost dela in. s tem v zvezi ni bilo večiih problemov pri tako veliki količini normativov časa. Pokazalo se je, da so bile še Prece;šnje »rezerve« pri delu in nekaj jih obstala tudi še nanrej. Stremeti je treba, da te, še obstoječe »rezerve« pri produktivnosti dela. poiščemo in jih uskladimo. Tu morajo odločilno vlogo
odigrati vodje del, skupaj z analitiki časa, da ugotovijo obstoječa nesorazmerja.
Zavedati se moramo vsi, da nam lahko da le skupni boljši delovni rezultat boljše OD ter več denarja za posodabljanje proizvodnje ter s tem hitrejše večanje produktivnosti dela. Vsako stremljenje po manjši normi, s tem večjim preseganjem norme, trenutno boljšemu OD, je le »tek na kratke proge«, oziroma zelo kratkovidna politika.
Nihče nam ne bo nič dal, ampak si bomo morali vse sami ustvariti z boljšim delom, z boljšim izkoriščanjem materiala, vestnejšim odnosom do družbene lastnine. Marsikdo bi se obnašal drugače, če bi bil material ali delovne priprave njegove in bi energijo bolj smotrno izkoriščal.
Velikokrat so slabši delovni odnosi krivi za sporazumevanje in ne dovolj aktivno delo na posameznih področjih. Popravimo to! Vsi smo odvisni; eden od drugega in ne nagajajmo si! Pomagajmo si več pri medsebojnem delu, s tem bodo tudi skupni učinki večji!
Razumeti moramo težave drugih, kot morajo tudi drugi razumeti naše težave. Ne glejmo stvari samo enostransko! Opazujmo delo okoli sebe in skušajmo vedno presoditi, ali lahko več in še bolje delamo in ne kritizirajmo samo drugih!
Članek nima namena nikomur »soliti pameti«, ampak samo opozoriti na nekatere dejavnike, ki zavirajo boljšo produktivnost in od katere je odvisna tudi naša sedanjost in prihodnost.
Matjaž Drčar
NEKATERI DELAVCI OB MENJAVI DELEGATOV V SAMOUPRAVNIH ORGANIH POMISLIJO, KATERI LJUDJE SO DO SEDAJ OPRAVLJALI TO DELO IN PREDVSEM, KATERI BODO NOVI. OB TEM NAJVEČKRAT NITI NE POMISLIJO, DA TO TERJA VELIKO PRIZADEVANJ IN NAPOROV IN VELIKO UR DELA, KI GA DRUGIM NI POTREBNO OPRAVITI.
LAHKO JE DELAVCE PRI SAMOUPRAVNIH PRIZADEVANJIH POKRITIZIRATI. VE' IKO TF7IF PA IF USK'A "=VAT|
MNENJA IN Sl PRIZADEVATI, DA BO OD SKUPNIH NAČRTOV ZARES TISTO SP id-JETO IN URESNIČENO, OD ČESAR BODO DRUŽBA IN S TEM VSAK NJEN ČLAN NEKAJ IMELI.
KOLIKO PAMETNEJE IN KORISTNEJE BI BILO, DA BI SE V NAŠIH DELAVNICAH VEČKRAT POGOVARJALI O DELOVNIH DOPRINOSIH, KI JIH JE OB PRAVI VOLJI IN NORMALNEM DELU MOGOČE DOSEČI, KOT DA SE POGOVARJAMO, DA TEGA IN TEGA ZARADI TEGA IN TEGA NE MOREMO NAREDITI.
KAR NE NAREDIMO, PA BI LAHKO NAREDIM, JE ISTO, KOT BI ŠKODOVALI SAMI SEBI.
KO NEKATERI NAŠI DELAVCI TRANSPORTIRAJO POLIZDELKE IN IZDELKE V NAŠIH DELAVNICAH, NANJE RES PAZIJO, DA SE NE POŠKODUJEJO.
DRUGIM PA JE VSEENO, KOLIKO SE JIH POŠKODUJE.
TUDI MOJSTRI IN DRUGI MIMOIDOČI OB TAKEM STANJU LE UGOTAVLJAJO, DA JE ZADEVA PAC TAKA.
Vsako naročilo ne more Iti takoj v delavnico. V pripravo dela spada ureditev tehnične dokumentacije, pa tudi risanje načrtov, da bo delavec takoj razumel, kakšen mora biti izdelek.
Na sliki je tehnik v Slogini pripravi dela, Matjaž Črtanec.
Investicijska vlaganja v lanskem in letošnjem letu
V tem kratkem opisu bodo zajeta vsa večja investicijska vlaganja, katera smo izvedli v letu 1983 in katera se nadaljujejo v letošnjem letu. Pri večjih tehnološ-ških delih ni mogoče -izvesti delitev po koledarskem letu, temveč tako, kot je bilo predlagano samoupravnim organom; da bomo investicijo izvedli v lanskem in letošnjem letu. Če izvzamemo pripravljalna dela, kot so tehnološke študije, načrti, priprava ekonomskega dela, razna dovoljenja itd., bodo glavna investicijska dela potekala eno leto. Začela so se julija lani in se bodo končala v septembru letošnjega leta. Po sedanjem poteku del bomo ta rok lahko dosegli, če ne bodo prisotne višje sile, na katere mi ne moremo vplivati. Poleg izvedbe glavne Investicije v tozdu 1 vlagamo precejšnja sredstva tudi v ostale obrate.
Glavni investicijski projekt v tozdu 1 vsebuje posodobitev tehnologije obdelave lesa s postavitvijo novih sušilnic za žagan in decimiran les s toplotno postajo, posodobitev tehnologije v grobem razrezu lesa in drobljenju ter transportu lesnih odpadkov, nov silos s filtrirnimii in dozirnimi napravami, novo opremo za izdelavo masivnih sedežev za lesene stole, novo strojno opremo za izdelavo Rex stolov ter ostalih rezkalnih operacij.
S predlagano -investicijo želimo predvsem v primarni kompleks predelave lesa rešiti dolgotrajne probleme pri sušenju lesa in primarni predelavi lesa, rešiti želimo neustrezen transport kosovnih odpadkov in njih racionalnejšo uporabo za energijo, s čemer bomo dosegli znatne energetske prihranke. Rešili bomo nekatera ozka grla v proizvodnji in izboljšali ekološko čistost okolja, v veliki meri odpravili
težko fizično delo ter izboljšali požarno varnost s sodobnimi filtrirnimi in dozirnimi napravami. Večji del opreme predstavlja oprema, ki jo uvrščamo v avtomatiziran tehnološki postopek.
S praktično izvedbo investicije smo pričeli v jeseni. Začeli smo postavljati nove sušilnice za žagan les. Gradbena dela nam izvaja SCT Ljubljana. Objekt mora biti končan do konca marca. Kljub zimskim pogojem bodo to nalogo uspešno opravili. Strešna konstrukcija hale in temelji za postavitev sušilnih komor so že končani. Sušilne komore pa nam izdeluje podjetje SOP Krško, katero bi moralo tudi v tem času končati z montažo. Napravljene ima vse elemente novih sušilnic, montaže pa ne more izvesti, ker jim do sedaj ni uspelo dobiti aluminijaste pločevine za izdelavo polnil.
Toplotno postajo in dovod toplotnega medija pa izvaja »Zarja« iz Kamnika, katerim delo poteka v redu in pravočasno. Torej, izgotovitveni rok je odvisen od »SOP« iz Krškega. Uvožena elektronska oprema za avtomatsko vodenje postopka sušenje pa bo v celoti dobavljena konec meseca maja.
Želimo, da bi bile sušilnice končane vsaj konec aprila, da bi lahko pričeli s poizkusnim obratovanjem, čeprav ročno; to se pravi brez avtomatske regulacije, ki bi jo naknadno vgradili.
Od obratovanja teh sušilnic je odvisno nadaljnje delo v obratu grobega razreza. Šele, ko bomo odstranili stare, dotrajane sušilnice, bomo lahko pričeli z urejanjem tehnologije v tem obratu. Na mestu, kjer stojijo sedaj stare sušilnice, bo komandni prostor za krmiljenje obeh sušilnih sistemov.
TEHNOLOŠKI NAPREDEK JE PRAV TAKO POMEMBEN KOT DOBRO DELO. VSI VEMO, DA V SEDANJEM TRENUTKU NAŠE PROIZVODNJE NA VSEH MESTIH NE MOREMO POSODOBITI, NA MARSIKATEREM DELOVNEM MESTU PA ZADEVE LAHKO IZBOLJŠAMO IN SKRAJŠAMO IZDELAVNE ČASE.
PRAVI NASLOV ZA TA VPRAŠANJA SO POLEG STROKOVNJAKOV, KI SE S TEM POKLICNO UKVARJAJO, MOJSTRI, OBRATOVODJE IN DRUGI DELAVCI V NAŠIH DELAVNICAH.
NJIM NE MORE BITI VSEENO, KOLIKO ČASA KAKO STVAR DELAMO!
KO NAROČAMO SESTAVKE ZA NAŠE GLASILO SE, RAZUMLJIVO, POGOVARJAMO Z NAJRAZLIČNEJŠIMI NAŠIMI DELAVCI. ZANIMIVO JE, DA Sl NEKATERI VZAMEJO ČAS ZA PISANJE, PRI DRUGIH PA JE RAVNO NASPROTNO. SVOJEGA DELA NE OPRAVIJO IZ MESECA V MESEC IN ŠE TEDAJ, KO GA KONČNO NEKAKO LE OPRAVIJO, IMAJO OBČUTEK, DA NE BI BILO TREBA.
SMO PAČ TAKŠNI, RAZLIČNIH MIŠLJENJ IN TUDI RAZLIČNE VOLJE DO DELA!
SESTAVEK V GLASILO LAHKO NAPIŠEMO NA VEČ NAČINOV. RAZUMLJIVO JE, DA MORA BITI SESTAVEK RAZUMLJIV, BRALEN IN Z LOGIČNIM ZAPOREDJEM, VENDAR JE PREDVSEM POTREBNO, DA BO BRALEC OB BRANJU IZVEDEL TISTO, KAR MORA IZVEDETI, TO JE, DA BO PRAVILNO INFORMIRAN-
SESTAVEK NAJ NE BO »LEPOPIS« ALI NEUTEMELJENA KRITIKA, TEMVEČ PRIKAZ DEJANSKEGA STANJA.
SKLEP V SAMOUPRAVNEM ORGANU SPREJMEJO NA POBUDO SVOJE DELOVNE SREDINE LJUDJE, KI V TEM ORGANU DELAJO.
POTREBNO JE, DA SE VSAK PREDLOG PRED SPREJEMOM ZARES SKRBNO PRETEHTA IN SPREJME TISTI, KI NAM BO V KORIST, NE SAMO V ZAČETKU, AMPAK TUDI KASNEJE.
MARSIČEMU SMO V ZADNJEM ČASU LE NAMENILI VEČ POZORNOSTI IN SKRBI, MARSIČEMU PA ŠE VEDNO NE.
MED VELIKIMI BREMENI NAŠE PROIZVODNJE SO STROŠKI MATERIALA. PO POGOVORU Z RAZNIMI NAŠIMI DELAVCI DOBREMU IZKORIŠČANJU MATERIALA ŠE VEDNO NE POSVEČAMO TISTE SKRBI, KI BI JO LAHKO IN V TEH POGOJIH TUDI MORALI.
* * *
PRED DOBRIM LETOM JE IMEL STOL OKOLI TRISTOPETDESET UPOKOJENCEV, DANES JIH IMA 417.
POTEM LAHKO POMISLIMO, KOLIKO DELAVCEV JE ODŠLO V POKOJ V ZADNJEM ČASU IN KOLIKO DELOVNIH MEST, KI SO TAKO IZPRAZNJENA Z ZARES DOBRIMI DELAVCI, MORAMO ZAPOLNITI Z NOVIMI.
Toplovodni dovod k novim sušilnicam bo speljan od grobega reza do temperirnice in nato v novo zgradbo.
Na sliki je viden kovinski nosilec, ki povezuje sosednji zgradbi In je opora vodnim cevem. Toplovodne cevi so sedaj že izolirane.
Spajanje furnirja z nitko je v Slogi precej nova zadeva, vendar njihovim delavcem ne dela problemov. Posebno mlad delavec se novemu delu hitro priuči.
Sedemnajstletna delavka iz Križa je rekla, da na stroju rada dela.
Obstoječe sušilnice za decimiran les bomo samo obnovili in jih tudi vklopili v centralni elektronski sistem.
Za manjkajoče kapacitete v glavnih sušilnicah smo iz uvoza že dobili va-kumsko sušilnico (Maspell, Italija), ki nam bo služila za odpravljanje konic. V tej sušilnici bomo sušili tudi zahtevnejše vrste lesa, uporabljali pa jo bomo tudi takrat, kadar se bo zahtevala izjemna kvaliteta sušenja. Postavili jo bomo lahko šele takrat, ko bodo končana dela na glavnih sušilnicah.
Za ureditev transporta v grobem raz-rezu sta že naročena dva prečna talna transporterja, ki bosta odnašala odpadke na transport za sekanje odpadkov. Stroj za sekanje odpadkov smo že uvozili (Spoerri, Švica); ima veliko kapaciteto in bo lahko drobil odpadke tudi iz ostalih strojnih oddelkov.
Za ureditev tehnološkega postopka v grobem razrezu in postavitev drobilnega stroja moramo preseliti skladišče repro-hiateriala iz sedanjih kletnih prostorov na hovo lokacijo. Po več variantah smo določili ta prostor v kleti pod sedanjima tozdoma 3 in 5. Selitev se že izvaja. Oddelek za pripravo brusilnega papirja smo že preselili, ostala selitev pa mora biti končana do konca aprila.
V	kleti, ki je bila že prvotno namerna za transportne naprave grobega razreza, pa bomo lahko uskladiščili tudi Polizdelke tega obrata. Pri IMP Ljubljana srno za to naročili tovorno dvigalo.
V	tem projektu je vključena tudi linija za izdelavo masivnega sedeža. Za uvedbo te tehnologije smo se odločili zaradi trž-ho situacije na tujem tržišču. Ameriško tržišče namreč stole s panelskim sedečem, ki jih sedaj izdelujemo, ne želi več, pziroma dosegamo s stoli s tem sedežem nižje cene. Tudi obstoječi stroji za to tehnologijo so že zastareli in do konca izrabljeni. Masivni sedež nam ni neznan, saj smo ga v naši državi pričeli Prvi izdelovati, zato bo ta prehod lažji. ?a ta tehnološki postopek imamo stroje že nabavljene. Dobili smo jih iz Amerike, °d firme »Diehl«. V ciklus te proizvodnje Pa bomo vključili že obstoječi štiristran-ski skobeljni stroj in rotacijsko stiskalnico. ki smo io napravili doma. Ko jo bo tozd 5 preuredil, bomo pričeli s preizkusno proizvodnjo. Pogoj za kvalitetni izdelek Pa je seveda dober les in pravilno sušenje — torej zopet sušilnice. Kupcu smo zagotovili, da bo prve masivne sedeže dobil v mesecu septembru. Za brušenje teh sedežev smo naročili kopirni brusilni stroj (Heesemann), katerega bomo dobili v mesecu aprilu. V oddelku pa imamo že nov stroj za sedlanje sedežev (Knovena-gel), tako, da bomo lahko dobili boljšo Ploskev sedeža, kot smo jo do sedai izdelovali na starem stroju. Tudi stari pasni crusilni stroj v strojnem oddelku stolarne Predelujemo, da bo v bodoče brušenje lažje in kvalitetnejše. Za kvalitetnejše bru-šenje masivnih polizdelkov in delno tudi Ploskev smo v strojni štolami postavili nov kontaktni brusilni stroi Butferina. ki zagotavlia ob dobrem opravljanju odlične Pfusne kvalitete. Stari tricilindrski valjčni stroj, pa bo tozd 5 generalno obnovil In bo služil za egaiiziranje.
V	tem paketu investicij je tudi stroj za spaianje funvria »Kuper«. Tudi ta ie ze montiran v PE-6. S tem bo možno tudi v tozdu 1 kvalitetno spajanje furnirja.
V	maju bomo dobili kopirni rezkalni
stroj z elektronskim vodenjem (Maka). Stroj bo v glavnem namenjen za izdelavo »Rex« programa, pa tudi ostalih rezkal-nih operacij. To je za program, ki ga že dalj časa izdelujemo in je še vedno interesanten za izvoz in domači trg. Sedanja proizvodnja je že zastarela in jo tudi količinsko ne moremo povečati. Ker je tehnologija razdrobljena, prihaja do dolgih izdelavnih časov, po drugi strani pa do obolenj delavcev, zlasti zaradi poškodb hrbtenice. Stroj bo imel velike kapacitete, je elektronsko voden in zato zelo zahteven za pravilno upravljanje. Vedno večji priliv elektronike in avtomatike v lesno industrijo nas bo kmalu prisilil, da bomo morali v znanje naših mlajših kadrov več investirati; ne samo v strojno opremo.
V okviru te investicije gradimo tudi novi betonski silos za lesne odpadke. Ta je lociran v kompleksu med žago, kotlovnico in furnirno. Imel bo 1400 m3 neto prostornine. Sestavljen bo iz dveh silos-nih komor — za svežo žagovino in za ža-govino iz ostalih strojnih oddelkov. Vsaka celica za sebe predstavlja celoto in lahko samostojno deluje. Doziranje silosa se bo opravljalo z vrha, kjer bodo nameščeni filtri in dozirna naprava. Silos smo že pričeli graditi in bo končan do avgusta. Delo izvaiaio SCT Ljubljana, Gradis Ljubljana in SOP Krško.
S postavitvijo novega silosa nam bo omogočena velika akumulacija lesnih odpadkov. Kot vemo, je bila sedaj težava v tem, da je bilo poleti odpadkov preveč, pozimi pa smo morali kuriti izdatne količine kurilnega olja — mazuta. Obstoječi, stari silos ima malo kapaciteto in je tudi netehnično grajen, tako da nismo mogli imeti enakomernega pretoka, tudi avtomatski odvzem odpadkov ni bil dobro urejen. Tudi cikloni, ki so na starem silosu, so dotrajani in dobro ne ločijo transportnega zraka od žagovine. Tako nam onesnažujejo tovarniške prostore ter ostalo okolico.
(Nadaljevanje na 8. strani)
»Ravno toliko, da se v upravni stavbi splača voziti z dvigalom. Ljudje ob prihodu na delo, ko je čas za kavo, ob delovnem odmoru in ob zaključku dela, dvigalo neprestano »kličejo« in se ta ustavlja in počaka v vsakem nadstropju.
Velikokrat je bolje, da greš peš, prej boš prišel.«
* * *
»Delam na prostem. Ne boste verjeli, vendar moram reči, da je bilo pozimi boljše, čeprav bo sedaj, spomladi toplo. Pozimi ni bilo toliko dela!«
Kadar boste popoldne pogledali skozi okno in videli sprehajalce na polju ali ob gozdu, vedite, da to ni zapravljanje časa, temveč nabiranje novih moči za jutrišnji delovni dan. Tudi človek se izčrpa, ne samo stroj.
• * *
Naši Stolovci so dopoldne delavci na delovnem mestu, popoldne pa kmetje na polju ali drvarji v gozdu.
Kdo more reči, da veliko naših ljudi ne dela rado.
* * *
Pred šesto uro zjutraj je vsaka minuta dragocena. Skoraj vsakdo računa toliko časa za pot na delo, kot ga nujno potrebuje.
* * *
Ob takih priložnostih se pešci kar vsipajo čez ceste. Med njimi so tudi taki, ki ne vedo, ali bi si mesto pred avtom še izsilili ali bi vendar počakali nekaj trenutkov.
* * *
»Res si do kraja prehlajen. Kaj ti naj dam v čaj, limono ali šnops?«
»Oboje, pa še ne vem, če bo kaj pomagalo.«
(Nadaljevanje s 7. strani)
V	sklop transportiranja lesnih odpadkov različnih granulatov sodijo tudi sodobne ekshaustorske filtrske naprave. Te smo v naši organizaciji postopoma uvajali že več let. Vzrok je bil, da smo s tem prihranili veliko toplotne energije, saj jo v pretežnem delu vračamo (70—80%). Poleg tega smo si zagotovili boljšo požarno varnost in lepšo — čistejšo okolico.
V	tem letu bomo v sklopu glavne investicije zgradili ekshavtorske naprave za oddelek struženja in grobi razrez ter delno za furnirno. S tem bomo imeli dokončno urejeno sodobno ekshaustiranje za celo matično tovarno.
Iz sredstev investicijskega vzdrževanja bomo obnovili tudi dovode iz žage, mi-zarne in furnirne. Pogodbena dela z izvajalcem SOP Krško so podpisana in bodo morala biti izvedena do zaključka investicijskih del, to se pravi do konca septembra.
S tem je bila v grobem obdelana dejavnost na glavni investicij« v tozdu 1, Tovarni sedežnega pohištva.
Ostala investicijska dela v tozdu 1:
V	preteklem letu je bila v krivilnici na področju visokofrekvenčnega gretja pri krivljenju lesa končana prva faza. Rezultati so zelo dobri. Delo je veliko lažje, izmet je minimalen. Glede na to izdelujemo v letošnjem letu še eno podobno napravo. Stiskalnico z opremo izdeluje tozd 5, visokofrekvenčni generator pa Inštitut za elektroniko iz Ljubljane. Naprava bo predvidoma končana do avgusta.
V	PE-4, na žagi, bo v letošnjem letu do polnojarmenika zgrajena transportna naprava za transport hlodov. Napravo izdeluje tozd Tovarna opreme iz Mežice. Za ta obrat bo nabavljen tudi nov bočni viličar (Irion — Križevci) in čelni viličar (Indos).
V	PE-6 bodo pri žagi za razrez ivernih plošč dokončana dela na transportni napravi. Dela izvaja tozd 5. Oddelek je dobil nov stroj za razžagovanje lamelirane-ga pohištva »Meblo«. Skušali bomo uvoziti stroj za nanašanje lepila »Hymnen«. Ta stroj oddelek nujno potrebuje, zlasti pri izdelavi krivin za lamelirano pohištvo.
PE-8 bo dobila uvožen stroj »Spoerri« za izdelavo raznih okvirjev. To bo univerzalni stroj širine 2500 mm s kombinacijo večvretenskega vrtanja, rezkanja in žaganja. Dokončan je tudi stroj za izdelavo segmentov za Modul program. Stroj je izdelek tozda 5.
Poleg omenjenega je bil v tozdu 1 izmed večjih investicijskih del dokončan tudi obrežni zid ob Kamniški Bistrici. Dokončana je nova črpalna postaja za točenje motornega olja — nafte. V delu je priključek kanalizacije na kolektor. To delo bo končano do junija. S tem bo na kolektor priključena celotna matična tovarna in ne bo v Kamniško Bistrico speljanih več nobenih odvodov.
Izdelani so projekti in v teku je postopek za pridobitev lokacije in gradbenega dovoljenja za postavitev prizidka za PE-8 ob stari neserijski delavnici. To delo mora biti opravljeno do konca junija, da bo lahko nemoteno stekla tehnologija z novimi, dobavljenimi stroji.
Za energetski sistem v tozdu 2 ie za postavitev novega toplovodnega kotla za kurjenje z lesnimi odpadki, oziroma s premogom v izdelavi idejni projekt. Projekt izdeluje Biro za lesno industrijo v Ljubljani in bo izdelan do konca julija. Sistem,
ki ga imamo sedaj, je predrag in tudi obratovanje zaradi vprašljive dobave težkega kurilnega olja ni zagotovljeno. Tudi za plinski pogon, katerega odcep imamo že pripravljen, je bila napravljena tehnična dokumentacija.
Strojni obrat tozd 2 je dobil stroj za razžagovanje in rezkanje furnirja, v tem polletju pa bo dobil še poravnalni skobeljni stroj. Glede na skrajno omejen uvoz opreme v preteklem letu nismo uspeli dobaviti formatne krožne žage z elektronskim vodenjem. Če bomo letos dobili kontigent, bomo združili vsa razpoložljiva investicijska sredstva in tako ta potrebni stroj uvozili. Tudi štiristranski viličar »Irion« bomo poskusili uvoziti. Če nam to ne uspe, bomo morali rešiti kombinacijo z našim proizvajalcem »Križevci«.
Za tozd 3 smo nabavili novo stiskalnico. Uvedli smo tudi novo tehnologijo za izdelavo podnožij vrtiljakov. To smo napravili skupno z Mariborsko livarno. V izdelavi so tudi ventilacijske naprave za kovinski obrat.
Za tozd 4 dokončujemo z ekshaustira-njem obrata grobega razreza. V preteklem letu smo dokončali dela na silosu, sedaj pa dokončujemo filtrski in razvod-ni sistem. Dela izvajamo skupno s »SOP« Krško. Dela bodo predvidoma končana do konca maja. Strojni obrat je dobil tudi stroj za spajanje furnirja. Ker ima ta obrat zelo star in slab stroj za robno furnira-nje, bomo poizkusili preko sejemskega kontigenta uvoziti nov stroj »Stefani«. Ta stroj bo lahko izdeloval robove iz furnirja, folije ali pa z masivnimi letvami, poleg teh operacij pa bo lahko obdeloval profilne robove.
Tozd 5 je dobil prikolico za prevoz žagovine. Hidravlični stroj za krivljenje pločevine, ki je bil v lanskoletnem planu, pa bo dobil maja letos. Prispel je tudi stroj za rezanje navojev in konzolna bru-silka. V aprilu bo dobil nov poltovorni avto, do konca junija pa kamion za prevoz pohištva.
Tozd 8 je dobil novo prevračalno po-
nev. V pripravi pa je tudi asfaltiranje prostora pred obratom družbene prehrane.
V	tozdu 9 in skupnih službah je bila nabavljena razna drobna oprema. V tozdu 9 so v letošnjem letu predvidene večje investicije.
V	tem popisu so bila navedena večja investicijska dela v preteklem letu in tekoča v medletnem obdobju. Za vsa ta dela smo se skupno dogovorili in je pri načrtovanju sodeloval zelo širok krog sodelavcev. Če kakšno delo do navedenih rokov ne bo končano, bo to vpliv zunanjih dejstev, oziroma splošnih gospodarskih težav. Posebno je vprašljiv uvoz tuje opreme, saj še do danes niso dana jasna izhodišča.
Kljub temu pa smo z vlaganjem v strojno opremo za preteklo leto lahko zadovoljni, saj v ta namen v preteklih letih glede na druge obveznosti nismo veliko vlagali. Sedaj pa bomo v dobrem letu vložili za tehnološko posodobitev skupno z investicijskim vzdrževanjem ca. 290 milijonov din. Seveda so v tej vsoti tudi domači in tuji krediti, katere pa bom o z dobrim gospodarjenjem lahko odplačali.
SRTI
Pomladi je vožnja za kolesarjenje kot nalašč. Kolesarjev bo zopet vse polno P° cestah. Tudi takih, ki imajo radi vožnjo »vštric«.
Elektrikarsko delo ni samo popravljanje stikal na stroju ali popravljanje razsvetljave na stropu delavnice.
Med današnja elektrikarska opravila spada popravljanje Izredno zahtevnih strojnih linij, ki so veliko zahtevnejše od popravila pralnega stroja.
Naši elektrikarji pa morajo popraviti tudi izredno veliko drugih stvari.
Sloga iz Most je delovna in kvalitetna
O Slogi, našemu najmanjšemu proizvodnemu tozdu, smio pred časom v Glasilu že pisali. Njegova proizvodna Usmeritev je specifična, prav tako je zanimiva organizacijska in delovna pripravljenost; gotovo tudi zaradi tega, ker je ta tozd le odmaknjen od Stolove matične tovarne in je z -njim povezan z delom, samoupravljanjem in informiranjem.
Vsi vemo, da je Sloga iz Most v preteklih letih dobro delala. Tudi danes je njena storilnost dobra, prav tako tudi kvaliteta izdelkov.
Slogina proizvodna sposobnost je v Pogledu tehnološke opremljenosti na ravni drugih tozdov, z nabavo še nekaterih strojev pa bo njihova zmogljivost še večja, v precejšnji (meri bodo odpadle sedanje težave in fizični -napor delavcev.
Slogini delavci — 58 jih je — s svojim delom, sposobnostih in znanjem do-Prinašajo k Stolo-vemu gospodarskemu Uspehu.
V	tem sestavku bomo skušali napisati 0 Slogi o nekaterih zadevah, o katerih doslej še nismo toliko pisali in tako Predstavili Slogo številnim Stolovcem v drugih tozdih, še najbolj tistim, ki v Slo-§i še niso bili.
V	današnji Slogi, njenih problemih, Uspehih; o delavcih, ki predstavljajo mali, vendar zavesten in dobro urejen Stol v Mostah, smo se pogovorili z njenim vodjem, ing. Lojzeim Kahnetom.
Koliko vas je in kakšna je strokovna
razdelitev?
Kot smo že omenili, nas danes v (51o-Si dela oseminpetdeset delavcev.
V	zadnjih letih opažamo upadanje števila kvalitetnih mizarjev. Nekaj naših mizarjev je odšlo v starostni pokoj, drugi so invalidsko upokojeni, nekaj pa jih je odšlo iz delovne organizacije. Velik problem je, ker se mladi fantje in tudi dekleta ne učijo za mizarje.
Prav sedaj sicer dva -naša delavca po delu opravljata šolo za poklic mizarja, vendar je to veliko premalo.
Dela imamo toliko, -da moramo vsak dan delati nadure.
Dve tretjini naših delavcev je nekvalificiranih, vendar morajo tudi ti dati primerno storilnost in kvaliteto.
Ker imamo tako strokovno usposobljenost, morajo mojstri veliko bolj delati.
Kaj delate — programi v preteklem in letošnjem letu?
Pretežno delamo za inženiring. Sem spadajo lesene predelne stene, obloge, bančni pulti, direktorski kabineti in podobno.
Serijsko izdelujemo predalnike za kartoteke, nizke in visoke.
Letošnji izvoz nameravamo podvojiti. Za izvoz delamo razne hi-fi in stereo omarice po naročilu, pa tudi predalnike, klubske mize in mizne plošče, vse v jesenovem furnirju, ki ostane v naravni barvi ali je črno lužen.
Za pridobitev novih naročil na problem, problem pa so dobavni roki. Kupci hočejo -imeti naše izdelke še prej, kot jih -moremo narediti.
V	proizvodnji namenjamo glavno skrb izvozu.
Kakšen imate strojni park in tudi razna orodja?
»Nič ni delal. Vprašal sem ga, če bi lahko neko stvar naredil, pa je rekel: ,Kje pa, kje imam pa čas‘«.
»Nekdo lahko vse reče, pa mu ne bodo zamerili, drugi pa naj samo usta odpre, pa bo že narobe.«
»Ta se pa res ne zna obvladati. Vse svoje občutke tudi na zunaj podoživlja. Kot da je sam v tem okolju.«
»Rad bi sedel in počival.«
»Kar je bilo dobro narejenega, je pripisal sebi, kar je bilo slabega, drugim!« * v
Naš strojni park je sestavljen iz starejših in nekaj novejših strojev. Za letos imamo v načrtu nabavo nove robne furnirke in ureditev ekshaustiranja našega grobega reza. Potem bomo lahko vključili v pogon 4-stranski skobeljni stroj, M je že pri nas.
Še vedno bo ostal problem rezkanja plošč in sušilnik laka v površinski obdelavi. Ko bi imeli še to urejeno, bi bil celotni strojni park v Slogi zaključen.
Drobno orodje imamo. Za kar čutimo potrebo, sproti dopolnjujemo.
V notranjem transportu imamo velike probleme z ročnimi dvigosi. Delavci se zaradi tega veliko prejeze. Kvaliteta dvigosov je zelo slaba, -pol jih imamo vedno pokvarjenih.
Kako se dogovarjate za delo?
Za nov-o naročilo vodi pogovor s kupcem vodja tozda. Vsakokrat je prisoten naš inženiring. Tedaj se skupno dogovorimo za izvedbo, ceno, dobavni rok in kvaliteto. Ko je to urejeno, mora svoje delo opraviti priprava dela. ki pripravi in uredi spremno dokumentacijo in načrte. S pripravo dela je mišljena Stol-ova priprava dela na upravi in naša priprava v tozdu.
Kako bom-o posamezno delo opravili v naši proizvodnji, se potem dogovorimo
v tozdu. Sestanke imamo z mojstri, prisotna je naša priprava dela.
Če je izdelek posebne izvedbe, se z delavcem za posamezne detajle dogovori naš tehnik ali vodja tozda.
Tudi kontrolo kvalitete opravljamo sami: v to delo so vključeni mojstri, tehnik, za zahtevnejša in posebna dela pa vedno tudi vodja tozda.
Pred začetkom dela naredi izmero na objektu vodja tozda ali tehnik. Običajno skupaj pripraviva skice ali načrte. Tako napravimo tudi zaključni, kvalitetni prevzem z naročnikom.
O novih delih se pogovarjamo tudi v delavnicah, lahko je to v času med malico ali pa kratek pogovor med delom. Delavce vedno zanima, kaj bodo delali, kakšno bo to delo.
Kako delate (storilnost, prizadevnost, izkoriščenost delovnega časa)?
Na splošno je izkoristek našega delovnega časa dober, prav tako tudi pri-
(Nadaljevanje na 10. strani)
Mojster v Sloginem strojnem oddelku je Franc Mušič. Rad je pokazal njihov strojni Park in proizvodni program. Imeli smo občutek, da Franca delo zanima, da mu gre za ^aiiteto in koliko bodo uspeli narediti.
po teh vprašanjih rad red in zagotovilo, da bo tako, kot je rečeno.
Tozd 2 serijsko izdeluje pisarniške K omare. Nekateri naročniki pa potrebujejo tudi omare, ki so globlje in z vmesnimi predelbami. Take omare izdelujejo v Slogi.
Primerek, ki ga delavca pravkar lepita v korpusni stiskalnici, je iz jverala.
Naši delavci so mojstri na neštetih področjih. Veliko hišnih del opravijo kar sami. Kaj pa je danes polaganje tapet ali beljenje stanovanja! Če ne bo tako natančno, bo pa poceni.
»Veš, čemu se tudi lahko reče petindvajset odstotkov? Če na sejo uredniškega odbora od osmih članov prideta le dva!«
»Ne smeš jih preveč poslušati. Vsak bo gonil svojo vižo in hotel dokazati, da ima prav on najbolj prav.«
(Nadaljevanje z 9. strani)
zadevnost. Seveda pa so tudi pri nas izjeme. Posebne probleme imamo z mladimi delavci, ki še nimajo v sebi pravega odnosa do dela.
Kako skrbite za delovni red v delavnicah?
Za red pri delu so odgovorni mojstri. Vsak delavec pa mora skrbeti za red na svojem delovnem mestu in okoli njega. Vsi skupaj morajo paziti, da na delovni nalog vzamejo ustrezno količino materiala in ostanek po končanem delu takoj vrnejo.
Za čiščenje glavnih transportnih poti imamo čistilko, ki ostali delovni čas pomaga pri delu na strojih.
Imate probleme s proizvodnimi materiali?
V zadnjem času nam pomanjkanje iverk in iverala dela velike glavobole.
Nabavo in pripravo dela moramo za prizadevanja pohvaliti. Imamo dobre delovne odnose, odraz se vidi pri realizaciji.
Vedno isi prizadevamo, da potreben material pravočasno naročimo.
Kako te materiale izkoriščate?
Ker je naš program raznolik, polizdelki zelo veliki, pa tudi zelo majhni in vseh mogočih izvedb, je tudi izkoriščanje materialov dobro. Vse ostanke iverk lepimo skupaj, predvsem debelino 25 milimetrov. Odrezke furnirja, ki so dolgi nad 20 cm, sestavljamo po dolžini, za odlica. Tako delamo že ves čas.
Odnos do izkoristka furnirja v pripravi furnirja je posebno dober. Potrebno je pohvaliti Vinka Špenka, ki brez tega, da bi ga kdo posebej opozarjal, porabi vse najmanjše ostanke furnirja.
Kako uspete napraviti dobro kvaliteto?
Vpeljano imamo medfazno in končno kontrolo. V to smo vsi vključeni. Mojstri, tehnik in vodja tozda. Vsi skupaj z delavci vred skrbimo, da kupec slabe kvalitete ne bo dobil.
Kakšno je vzdušje med vašimi delavci?
Včasih sta volja in razpoloženje odvisna od dneva. Delavec bo gotovo slabše volje, če se mu pokvari stroj, če mu ne gre delo dobro od rok, če ni potreben material pravočasno nabavljen, če delo ni dobro organizirano.
Najslabše je, če naši delavci izvejo, da se ne držimo postavljenega načrta, npr. tudi, če je na hitro prestavljena neka delovna sobota. Delavec ima tudi
Kako so vaši delavci zadovoljni z zaslužkom?
Če pogledamo lansko povprečje osebnih dohodkov in letošnja povišanja, bi bili lahko skoraj zadovoljni. Računamo, da se bodo naši dohodki še povečali.
Kaj kot kolektiv pričakujete od leta 1984?
Za letos imamo dela dovolj, celo preveč. Potrebovali bi še vsaj dvajset delavcev, od tega polovico kvalificiranih mizarjev. Najbolj si bomo prizadevali, da bodo z našim delom in dobavami zadovoljni kupci na domačem trgu, še posebej pa za izvoz.
V	prvih dveh mesecih smo glede na domači trg naredili še enkrat večjo realizacijo v izvozu.
Kakšna je samoupravna zavest vaših delavcev?
Samoupravna zavest Sloginih delavcev je na zadovoljivi ravni, predvsem znotraj tozda.
Lani je bilo nekaj vroče krvi ob sodelovanju naših delegatov na delavskem svetu delovne organizacije. Naši delavci so bili pri tem nepravilno ocenjeni.
Zadeve ne bi še enkrat ponavljali, v tozdu pa je izzvala kritiko in odvračanje drugih delavcev od sodelovanja v samoupravnih organih na ravni delovne organizacije.
Nekateri delavci so mnenja, da ne morejo vplivati na skupne odločitve. Ne vedo tudi npr., kaj je Uniles.
Vaš tozd je majhen. Kako delavci gledajo na to?
Zaradi tega nimamo problemov. Smo delavci, kot v vsakem drugem tozdu, imamo kup obveznosti, nasploh smo tudi mi Stolov! delavci.
Kaj bi želeli v prihodnjih letih urediti, da bi lažje delali?
Vsi želimo, da bi imeli tehnološko ureditev čimprej končano. Odpadlo bi veliko jeze nad slabšo kvaliteto, čeprav je v to vloženega veliko truda in tudi znanja.
Prizadevati si moramo za boljšo delovno disciplino in boljše nagrajevanje dobrih proizvodnih delavcev. Naročila za Slogo niso problem, torej moramo urejati druge zadeve, ki nam bodo doprinesle k boljšemu uspehu.
Plan za leto 1984 je izredno velik, poskušali ga bomo doseči. Ni prav, da morata biti realizacija in dohodek na delavca v Slogi večja kot v drugih tozdih.
V	vseh naših tozdih naj bi bile delovne zahteve enake, prav tako tudi režija in drugo.
Plan na našega delavca se postavlja iz podatkov iz prejšnjih let. Ker smo tudi prej dobro delali in je bilo naše poslovanje dobro, so zahteve postavljene na to podlago in sedaj še bolj napete.
Stolovi delavci si moramo kot ena delovna organizacija prizadevati za enak skupen doprinos ob enakih pogojih.
Slogini delavci si bomo prizadevali, da bomo šli v korak s celotnim Stolom in pripomogli k našemu skupnemu razvoju, uspehu in zaslužku.
Pogovor je pripravil Ciril Sivec
s SREČANJA UREDNIKOV GLASIL V OZD UREDNIŠTVU REVIJE LES
Idej za izboljšanje sodelovanja in dela je veliko
V sredini prejšnjega meseca je bilo v prostorih uredništva revije Les že tradicionalno srečanje urednikov tovarniških glasil. Sklicatelj srečanja je bila revija Les. Od povabljenih tridesetih urednikov glasil je bila na srečanju prisotna nekako polovica. Srečanje je vodil glavni urednik revije Les, prof. dr. Jože Kovač, sodelovala pa sta tudi sourednika Pri reviji Oskar Jug in Boris Kern, član uredniškega sveta in Karel Lipič, predsednik odbora republiškega sindikata gozdarjev in lesarjev Slovenije.
Na srečanju so bile obravnavane razne teme, ki se nanašajo na revijo Les, na tovarniška glasila in na druge zadeve v lesarstvu. V tem sestavku bi skušali vsebino zajeti v te okvire, da ne bi odhajali iz ene teme na drugo in se -potem zopet vračali.
Revija Les je med delavci v organizacijah združenega dela dobro poznana in marsikateremu strokovnjaku, pa tudi Preprostejšemu delavcu zelo koristno vodilo in učinkovit pripomoček pri delu: revija je zasnovana strokovno, področja Pa so številna in zastopana z namenskimi sestavki.
Revija Les izhaja vsaka dva meseca. Izhajanje je financirano iz raznih virov, Predvsem iz dotacij, nekaj denarja pa je tudi od oglasov.
Posebnost letošnje prve številke je Povečano število anotacij. S tem si bo revija pridobila še nove bralce, več pa bo nudila tudi sedanjim. Uredništvo teži za kratkimi in zanimivimi sestavki. Novosti je pri nas in v svetu dovolj. Velik Problem pa je te koristne in tudi -potrebne zadeve spraviti na papir in dobiti v Uredništvo. Kot je rekel glavni urednik revije, je uredniška torba bolj prazna kot polna. To smo uredniki glasil v OZD kaj lahko razumeli, saj se s podobnimi Problemi tudi sam-i vsak dan ubadamo.
Prizadevanje slovenskih lesarskih strokovnjakov za sodelovanje v revij-i Les bi moralo biti večje. V reviji preveč sodelujejo isti sodelavci in še ti bolj z naročenimi sestavki; člankov, ki bi spontano prišli v uredništvo, ni veliko.
Uredniški svet in uredniški -odbor revije Les namenjata vedno večjo pozornost vestem iz delovnih organizacij. To so lahko skrajšani zanimivi sestavki iz tovarniških glasil, pa tudi druge zanimivosti in novice.
Na lanskoletnem srečanju urednikov glasil v reviji Les je bilo sklenjeno, da se to sodelovanje v največji meri okrepi- V delovnih organizacijah se dogajajo vedno nove zadeve, prav tako so tudi novosti na tehnološkem in drugih Področjih. To ugotavlja uredništvo revije Les ob vsakokratnem prejemu tovarniških glasil, v katerih so tudi gradiva za revijo, pa čeprav včasih kratka.
Za medsebojno sodelovanje med revijo Les in organizacijami združenega dela na področju lesarstva je zadolžen tov. Bojan Kern, ki za vsako številko
revije Les navezuje stike z uredniki glasil -in avtorji sestavkov v delovnih organizacijah. Prvi uspehi so tu in bra-lci revije Les lahko že nekaj časa prebirajo novice in zanimivosti s slovenskega lesarskega področja. Želja, da bi se to sodelovanje zares okrepilo in bi bila vsaka novica, ki je zanimiva za širši slovenski prostor, natisnjena v reviji Les.
Poleg osnovne dejavnosti, to je izdajanja revije Les, se strokovni kader -na splošnem združenju lesarstva Slovenije, v katerem je tudi uredništvo lesarske revije, ukvarja z mnogimi načrti, med katerimi velja posebej omeniti osnovanje posebne komisije, ki bi v nekaj letih izdala priročnik za pravilno poimenovanje desnih strojev in [naprav. Prvi -deli tega obširnega gradiva so že začeli izhajati v reviji Les. Za osnovo služi tuji -slovar. — Da bi tudi na slovenskem področju dobili dovolj kvaliteten in popoln slovar strojev in naprav za lesno predelavo, nii dovolj, da se s tem problemom ukvarjajo le sodelavci iz komisije za čistočo lesarskega jezika, temveč najširši krog slovenskih lesnih delavcev. Koristni začetki so napravljeni, z delom pa je treba n-aprej in pri tem aktivno sodelovati.
Druga zamisel uredništva revije Les je izdaja kataloga jugoslovanskih proizvajalcev lesnopredelovalnih strojev. Znano je, da tudi v Jugoslaviji že proizvajamo veliko strojev za gozdarstvo
Ko sonce malo močneje posije, stopi sneg in posuši zemljo, naši vrtičkarji pripravijo vrtno orodje, gnojilo in zelenjavna semena.
Tudi letos bo zelenjava draga. Bolje jo je pridelati doma.
»Kdo pravi, da je hudo na svetu. Jaz sem srečna, kot bi bil svet moj. Prvič imam fanta. Hodiva v kino, na ples, voziva se z njegovo »gajbo«.
Ne vem, če je kaj lepšega na svetu, kot ljubezen!«
* * *
»Nikoli nisem bolan, tudi prehlajen nikoli. Vsak dan spijem Šilce ali dva žganja, če se me pa loteva prehlad, pa količino nekajkrat povečam. Saj pravim: Držim se pipe, ne bojim se gripe!«
* * *
»Očetu sem povedal, da se bom poročil. Ko bi videli, kako je ponorel. Moral sem ga spomniti, da je bil sam v mojih letih že poročen.«
(Nadaljevanje na 12. strani)
Trije fantje v Slogi so lepili »sendviče«, to je zafurnirane iverke s srednjim okvirjem. Delo je normirano, vendar so fantje morda malo v šali rekli, da morajo potrebno narediti, če je norma ali ne.
Po izdelanih polizdelkih sodeč, so bili mladi delavci tisti dan marljivi, delo pa je bilo tudi kvalitetno opravljeno.
(Nadaljevanje z 11. strani)
in lesno industrijo, vendar nad našo tovrstno proizvodnjo ni točnega pregleda, zato se kupci teh strojev in naprav večkrat za nabave nehote obračajo na inozemskega dobavitelja, ne da bi na domačega sploh pomislili.
V Jugoslaviji je nekako šestdeset proizvajalcev opreme za gozdarstvo in lesno industrijo. Vsi so bili povabljeni, da s svojim programom sodelujejo v omenjenem novem katalogu. 32 se jih je za to odločilo, ostali ne. Torej jih je le dobra polovica. Katalog bo nared konec maja in bo šel po celi Jugoslaviji. Izdan pa bo ob slovenskem lesnem sejmu (pohištveni sejem nam je odpadel).
Težko je razumeti, da se ostala polovica proizvajalcev opreme za lesno industrijo ne zanima za svojo reklamo in s tem tudi boljšo prodajo. Zanimivo je tudi, da takega kataloga doslej pri nas ni še nihče naredil
Predno se dotaknemo zadnjega, čeprav v očeh urednikov glasil najpomembnejšega dela srečanja v uredništvu revije Les, to je vprašanja tovarniških glasil, še kratka zanimivost z letošnjega Beograjskega salona pohištva. Urednik revije Les, tov. ing. Kovač, se je v Beogradu pogovarjal z vsemi delovnimi organizacijami, ki so prejele zlati ključ kot priznanje za najvišji dosežek v namembnosti in izgledu svojega pohištva. V reviji Les bi hoteli te dobitnike posebej predstaviti s sliko in pisano informacijo. Bralci bi tudi izvedeli, kdo so projektanti tega pohištva. Človek bi pomislil, da se bodo delovne organizacije vendar pozanimale za predstavitev svojih novih, uspešnih programov, vendar je rezultat ravno nasproten: nihče se ni oglasil. Na srečo je vse »zlate ključe« fotografiral prof. Niko Kralj, ki bo slike gotovo rad odstopil reviji Les. Trenutno je tov. Kralj v bolnišnici.
Urednik revije Les, ing. Kovač, je povedal, da tuji proizvajalci opreme za lesno industrijo in tudi pohištvo ob vsakokratnem stiku na naših ali tujih tleh kažejo pravo poslovnost, pa čeprav oh tega za vsak posamezen primer takoj ne pričakujejo uspehov. Zal je še vedno tako, da bi se mi od njih lahko veliko naučili. Veliko več nam mora pomeniti doslednost, predvsem spoštovanje dogovorov, navezovanje vedno novih poslovnih stikov, da po drugi strani o dobavnih rokih in kvaliteti posebej ne govorimo.
Skozi vse srečanje se je kot rdeča nit vleklo glavno vprašanje: kako izboljšati glasila v delovnih organizacijah, kako pritegniti nove sodelavce, kako pripraviti take informacije, ki bodo zanimale vsakega delavca in mu tudi koristile.
Znano je, da informacije navzdol še nekako gredo, če temu na poenostavljen način tako rečemo, od spodaj navzgor jih pa stežka dobimo.
Delavca pa vendar zanima, kako teče delo in gospodarjenje v svoji delovni organizaciji in tudi v drugih. Neposrednemu proizvajalcu se je treba na področju informiranja bolj približati in ga spodbujati.
Na srečanju so bila pohvaljena tudi glasila, to je Meblovo. Brestovo in Sto-lovo. Rečeno je bilo, da je v njih veliko informacij in zanimivosti. Zastopana je tudi široka paleta tistih vprašanj, ki nas zanimajo. Poleg drugega mislimo tudi na take sestavke, ki bodo znali delavca
spodbujati pri delu in ustvarjalnosti. Delavec bo zelo rad pogledal, kje so kaj novega naredili in s tem dosegli boljše delovne uspehe. Zato so sestavki o inovacijah in delovnih spodbudah vedno primerni, pripravljajo in objavljajo naj jih tudi v drugih delovnih organizacijah. Vsakogar tudi zanima nova proizvodna investicija, nov delovni zajem.
Doslej je bilo srečanje novinarjev v uredništvu revije Les enkrat letno. Letos so se udeleženci odločili, da bodo na prihodnjih srečanjih, ki bodo dvakrat letno, v marcu in oktobru in v raznih delovnih organizacijah, še bolj izmenjali medsebojne izkušnje in si s tem veliko pomagali. Na tem področju so novinarji, pa naj bodo uredniki glasil ali drugi delavci na področju informiranja, amaterji, ki so velikokrat prepuščeni iznajdljivosti manjše skupine delavcev ali celo nekaj ljudi in morajo še vedno orati nekakšno ledino.
Udeleženci srečanja so se dogovorili za izdelavo enotnega vprašalnika, na katerega naj bi odgovorili v vsaki delovni organizaciji in naj bi povedal, kakšne in kolikšne pisane informacije poznajo, kolikokrat jih izdajalo, kakšna je njihova učinkovitost, kolikšen odstotek delavcev sodeluje itd....
Kot je na srečanju rekel urednik revije Les, idej za boljše in učinkovitejše delo je veliko, dogovoriti se [moramo, kako bomo to uresničevali, da bomo uspešnejši.
Pisati ni lahko. Vendar je lažje napisati nek strokoven sestavek, za katerega avtor že naprej ve, da bo dobro napisan. V tovarniško glasilo pa strokovni sestavki ne sodijo toliko. Gospodarske in samoupravne informacije je težje spraviti na papir. Kdor se s tem ukvarja, bo pritrdil.
Revija Les je pokazala veliko pripravljenost za dodatno usposabljanje delavcev, ki se ukvarjajo z informiranjem. Njeni strokovnjaki se zavedajo, da jim je treba pomagati pri njihovem delu z učinkovitešjim medsebojnim sodelovanjem. Poti in načinov je veliko.
Dolžnost urednikov in drugih delavcev v lesnih tovarnah je, da se vključimo v ta prizadevanja.
Ciril Sivec
Za dan žena smo se ženi ali dekletu skušali prikupiti z vsakoletno obljubo in nekaj rožami.
Še dobro, da naše boljše polovice ne pomislijo, kako je bilo več let nazaj.
Prvi a razred v nekoliko starejši, oa toliko bolj duhoviti zasedbi. S svoiim nastopom je Stolovce že velikokrat razveselil.
Svet, gledan s prvošolske klopi, je drugačen. »Prvošolci Meta, Franček, Mitja in Maks so povedali, da se tudi našemu okolju lahko nasmejemo, kar ie tudi prav. Kaj bi pa bilo, če bi bili samo resni.
TAKO MIMOGREDE (NOVICE SO POBRANE IZ RAZNIH ČASOPISOV, KOMENTAR NANJE PA JE NAPISAL MITJA REDJA)
Povprečna teža ©raslega človeka je 40-krat večja od teže njegovih možganov.
TO SE NE POMENI, DA SO DEBELI LJUDJE TUDI BOLJ PAMETNI!
Za ljubezenski odnos je vsakemu od partnerjev potrebnih pol manj kalorij kot športniku za skok v daljavo ali višino.
PA NAJ KDO REČE, DA SKOK CEZ PLOT NI NAPOREN.
Koža povprečno velikega človeka meri 1,85 kvadratnega metra.
V TEJ DRAGINJI JE TUDI MAJHNO POVRŠINO TEŽKO — DRAGO OBLECI.
Po odmrznitvi cen predvidevajo naslednji sistem oblikovanja cen: za 55 odstotkov industrijskih proizvodov se bodo cene oblikovale prosto, za 35 odstotkov proizvodov bi jih določali v okviru gospodarske zbornice Jugoslavije, 10 odstotkov cen pa bi bilo pod neposredno kontrolo.
DRUGA STRAN ENAČBE PA SE GLASI: 10 ODSTOTKOV PREBIVALCEV BO ŽIVELO DOBRO, 35 ODSTOTKOV PA NAS BO TAKO REKOČ ŽIVOTARILO.
»Kako so sedaj prestavili uro, naprej ali nazaj? Ali je po starem ob šestih pet ali sedem.
Ali je bila ura pred tem orav, ali je sedaj?«
* * * *
»Koliko let moraš še delati?«
»Kako pa sprašuješ? Deset... pa ne let, tednov, potem grem pa v pokoj.«
Priprave za proslavljanje Stolove 80-letnice
V	februarski številki je tov. Slavko Bergant napisal krajši sestavek o predvidenih prireditvah in tekmovanjih, ki bi jih letos organizirali v počastitev visokega jubileja delovne organizacije.
Da bi tudi o vsem tem pisali v vsaki številki in bi bili naši delavci o dogajanjih pravočasno obveščeni, objavljamo imena delavcev, ki so zadolženi za izvedbo posameznih prireditev in tekmovanj.
Odbor za pripravo organizacije za proslavo Stolove 80-letnice je bil objavljen v prejšnji številki in ga ne bi ponovno objavljali, prav tako tudi ne bi posebej Pisali o tekmovanjih, ki so v tem času že bila (ali odpadla).
Šli bi po kronološkem redu, ne po vrstah aktivnosti. V zadnji številki Glasila ie bil že objavljen razpis za razstavo ročnih del naših delavcev. Za zadevo je zadolžen Franc Pestotnik.
V	aprilu je predvidena razstava nekega akademskega slikarja v dupliškem Interieru. Tudi o tem bo poročal Franc Pestotnik.
V	maju ali juniju je v načrtu odbojkarski turnir. Za izvedbo bo poskrbel Srečo Matijaš in upamo, da bo o pripravah in tekmovanju za naše delavce napisal ustrezne sestavke.
V	osnovnih šolah občine Kamnik bo v tem in prihodnjem mesecu objavljen razpis za najboljši spis na temo: Stolova 80-letnica. Za to delo je v Stolu zadolžena vodja službe za delovna razmerja Milica Kragelj. Prepričani smo, da bomo nekaj najboljših spisov naših delavcev lahko objavili, tov. Kragljeva pa bo napisala, kako za to akcijo potekajo priprave in kako je uspela.
V	zgodnji pomladi je načrtovan turnir Petih ekip v malem nogometu. Kako bo s tem, bo poročal Srečo Kralj.
Maja so v načrtu nogometne tekme za Pokal Vinka Dobaja. Nastopili naj bi druga in tretja selekcija. V Stolu imamo veliko nogometnih privržencev, v letošnjem, jubilejnem letu pa bodo te tekme še zanimivejše. O poteku bo poročal Lojze Štros, ki je za izvedbo in koordinacijo tudi zadolžen.
V	maju sta predvideni še dve športni tekmovanji, to je kegljaški turnir, o katerem bo poročal Marjan Prelovšek in med-družinsko tekmovanje z zračno puško, o čemer naj bi napisal sestavek Peter Bertoncelj. Tov. Prelovšek je zadolžen za kegljaški turnir, tov. Bertoncelj pa za strelsko tekmovanje.
Kdaj bodo Unilesove letne igre, v osnutku programa, iz katerega povzemamo vse te podatke, še ni datuma; lahko samo napišemo, da je zanje pri nas zadolžen Jože Okorn. Tov. Jože je za naše Glasilo napisal že precej prispevkov, zato upamo, da bomo o letnih igrah Unilesa prebrali marsikaj zanimivega in, kot tov. Okorn zna, tudi vedrega.
Tretjega junija je načrtovana kolesarska tekma na kronometer. Upamo, da tekma bo in bomo lahko tudi o njej kaj napisali. Imena našega delavca, ki bi bil
zadolžen, še ne moremo objaviti, ker je mesto v razpredelnici prazno.
Julija sta predvidena turnir v balinanju, organizator Maks Štebe in gasilsko tekmovanje, organizator Franc Juvan. Od obeh, Štebeta in Juvana, pričakujemo poročilo o pripravah in tekmovanju.
Na zgodnjo jesen je načrtovan planinski izlet v Julijce. V naši delovni organizaciji imamo precej navdušenih planincev, kar tudi naši bralci dobro vedo. Vodja tega izleta je Franc Kemperle, ml.
Oktobra je v Stolu predvideno med-tozdno tekmovanje z zračno puško. O tem nam bo zopet kaj poročal Peter Bertoncelj, ki je naš navdušen strelec in tudi dober organizator.
Za oktober ali november načrtujemo fotografsko razstavo. Za organizacijo je zadolžen Franc Stele, ki je posebno delavcem upravne stavbe po uspelih razstavah v avli dobro poznan. Upamo, da bomo na tej posebni razstavi tudi videli tako lepe fotografije. Motivov za snemanje je zares veliko.
Kviz na temo Stolove 80-letnice bo organiziral Franc Pestotnik, ki je tudi domi-selen vodja, sproščen in spreten povezovalec raznih dupliških in kamniških javnih prireditev.
Jeseni bo tudi zaključna prireditev ob našem slovesnem jubileju, to ie slovesna seja delavskega sveta s svečano akademijo in kulturnim programom ter s pogostitvijo vseh zaposlenih.
Na koncu naj še omenimo, da nameravamo v počastitev Stolove 80-letnice izdati slovesno številko Glasila, ki pa bo
obenem tudi naša redna avgustovsko-septembrska številka. Obseg bo povečan. Del številke bo v barvah.
S to številko bomo skušali poseči na naša najrazličnejša delovna, samoupravna, družbenopolitična, športna, zabavna in druga področja v naši delovni organizaciji in našem kraju. Kar najbolj natančno bomo poizkusili opisati Stolov razvoj; v očeh strokovnjakov in preprostih delavcev iz delavnic. Čeprav je 80 let že nadpovprečna življenjska doba človeka, so v tem času še živi ljudje, ki se Stolovega nastajanja izpred desetletij še dobro spomnijo.
V tej številki Glasila bi moral sodelovati neprimerno širši krog naših delavcev, kot je to dosedanja praksa. Skušali bi obiskati tudi nekatere naše nekdanje vodilne ljudi, da bi povedali, kako se spominjajo Stola in njegovih delavcev.
Stolovih razvojev je zares veliko: od izgradnje stavb, do tehnološkega opremljanja, razvoja projektov, proizvodnih programov, utiranja prodajne poti v državi in široki svet, itd.
Praznična, slovesna številka Glasila naj bi bila kar se da celovit prikaz našega, osem desetletij dolgega življenja in dela.
Stari ljudje se še dobro spominjajo stare Duplice, ko razen male tovarnice in nekaj nizkih kmečkih hišic tu drugega ni bilo. Dupliške travnike in podgorsko polje je sekala le kamniška proga.
Za to priložnost že sedaj vabimo k sodelovanju zares širok krog naših delavcev in tudi okoliških krajanov.
Da nam bo tudi po zapisani besedi ostalo praznovanje Stolove 80-letnice v lepem in trajnem spominu.
Ciril Sivec
»Nam, ženskam, pa res dela nikoli ne zmanjka. Najprej imamo v tovarni en šiht, potem pa še doma dva.«
Kadar pog'edamo kaj naravnega, se nam spočije duša in oko.
Med najlepše naravne materiale spada les.
Borove deske so bile še v lubju, na njih so bili ostanki žagovine, na konceh je izstopala smola.
Dišalo je po kasni zimi in zgodnji pomladi, po prvobitnosti, brez katere tudi današnji človek ne more.
4. zimske igre Unilesa na Veliki planini
Delavci 11 delovnih organizacij, združenih v sozd Uniles, so se v soboto, 25. 2. 1984, zbrali na Veliki planini, da se pomerijo v veleslalomu in tekih. Teke smo zaradi ugodnih snežnih razmer organizirali v Tunjicah pri Kamniku. Skupno je bilo prijavljenih 325 tekmovalcev iz naslednjih DO: Tribuna, Lesnina, Meblo, Novoles, Marles, Iztok Miren, Kras oprema, Javor, Liko, Hoja, skupne službe unilesa in Stol.
Delovna organizacija Stol v letu 1984 proslavlja visok jubilej obstoja, in sicer 80 let. Zato, da bi čimbolj slovesno proslavila visok jubilej, so delavci Stola prevzeli pokroviteljstvo nad 4. zimskimi igrami Unilesa. Kulturne in športne manifestacije ob proslavljanju tega visokega jubileja bodo na programu preko celega leta.

Trenutki pred startom so polni napetosti, notranjega nemira, treme na seveda ni toliko kot na sarajevski olimpiadi. Ježev Janez se je takole pripravil na prvi odriv.
Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno in je vse kazalo, da bomo morali tekmovanje zaradi neugodnih vremenskih razmer na Planini odpovedati.
Vodstvo tekmovanja in marljivi delavci SK Kamnik so odločili, da bodo tekmovanje izpeljali in da bo štart, napovedan ob 10. uri, prestavljen na 11. uro. Čeprav je bila proga postavljena že v petek, so jo morali znova postaviti, ker je zapadlo veliko novega snega. Pogoii za delo so bili zelo težki in članom SK je uspelo vse pripraviti do 11. ure, ko se je pričelo zares.
Tekmovanje je potekalo v nenormalnih pogojih in tako niso vsi tekmoval-
Med našimi smučarkami so mlada in malo starejša dekleta. Vse zaslužijo priznanje, posebno druge.
Vsako srečanje smučarjev ali smučark je posebno doživetje.
Prav zato taka slika, kot je gornja, veliko pove.
ci imeli enakih pogojev na progi. Predvsem je tekmovalce ovirala megla.
V veleslalomu je bilo prijavljenih 114 tekmovalcev na dveh progah. Na krajši progi s 16 vratci so nastopile ženske in moški IV. in III. kategorije.
Na daljši progi II. pa samo moški II. in I. kategorije. Proga je imela 22 vratič.
Obe progi sta bili postavljeni v Tihi dolini, na desni strani stare vlečnice.
Rezultati — veleslalom:
I.	kategorija — ženske:
I.	Simreich Milica — Marles, 2. Ham-brož Gordana — Marles, 3. Kaloh Milena — Marles, 5. Kovačič Helena — Stol, 8. Suhovršnik Polona — Stol, 13. Hafner Darja — Stol.
II.	kategorija — ženske:
1.	Višenjak Maja — Lesnina, 2. Poberaj Marjam — Meblo, 3. Janežič Jožica — Lesnina, 11. Biček Dragica — Stol, 12. Černjivec Tončka — 'Stol, 18. Zem-ljen Joži — Stol, Mušič Majda — Stol, 22. Kočar Dani — Stol.
III.	kategorija — ženske:
1.	Živae Cvetka — Marles, 2. Bajec Alenka — Lesnina, 3. Bedrač Jadviga — Marles, 4. Okorn Anica — Stol.
I. kategorija — moški:
I.	Ličar Leon — Liko, 2. Ravnikar Tone — Novoles, 3. Fric Ladoslav — Marles. 5. Kotnik Marko — Stol, 10. Hribar Lovro — Stol, 15. Spruk Franc — Stol, 17. Mlinar Lojze — Stol, 24. Ugav-šek Lojze —.Stol, 33. Smidovnik Marko — Stol.
II.	kategorija — moški:
1. Trebizan Marjan — Meblo, 2. Sajevec Slavko — Lesnina, 3. Kandič Dar-
»Pomiadi se veselim! Še najbolj zaradi tega, da bova imela s fantom zares kam iti.
Doma naju ne marajo: Pri nas njega ne morejo videti, pri njih pa mene ne.«
»Ne boj se za njega. Če bo treba, bo delo opravil. Izvija se samo zaradi tega, da mu ne bi bilo treba.«
Precej let nazaj smo se greli s priročno in ne predrago kurjavo. Žal je marsičesa zmanjkalo. Še vedno pa ostajajo klasična ogrevalna telesa, kot so preprosti štedilniki, razne vzidane peči in tudi peči na žaganje. Morda je kdo kaj takega vrgel v odpadno jamo, pa mu je danes žal.
»Zelo rad imam urejeno hišo in vrtiček okoli nje. Vse bi dal, da bi bilo lepše kot pri drugih.
Kako imajo drugi, me ne zanima!«
Peter in Štefan se v času, ko je nastal ta posnetek, nista pogovarjala o inženiringu in tudi o neserijski ne, pa tudi o »jagi« ne. Beseda je tekla o smučanju.
Peter in Štefan, škoda, da ni še več tako vnetih smučarjev, kot sta vidva!
ko — Marles, 8. Zupin Jože — Stol, 25. Bauman Franc — Stol.
III.	kategorija — moški:
1. Grugič Stefan — Marles, 2. Gorše Alojz — Lesnina, 3. Gabron Matjaž — Lesnina, 5. Verk Emil — Stol, 18. Lavrač Janez — Stol.
IV.	kategorija — moški:
1. Humar Štefan — Stol, 2. Šegula Tone — Marles, 3. Ogrin Janez — Liko.
V	veleslalomu se Stolovoi nismo dobro odrezali, saj smo v tej disciplini osvojili eno samo kolajno.
Teki na 3 km — ženske:
I. kategorija:
I.	Dianiš Blanka — Stol, 2. Hambroš Gordana — Marles, 3. Kalčič Stanka — Novoles, 4. Kalčič Tatjana — Stol.
II.	kategorija:
1. Grom Boža — Liko, 2. Vilar Darja
—	Marles, 3. Garše Alenka — Novoles, 6. Osolin Veronika — Stol, 7. Biček Dragica — Stol.
III.	kategorija:
1. Foster Jelica — Marles, 2. Lavrač Anica — Stol, 3. Okorn Anica — Stol, 6. Stražar Marinka — Stol.
Tek — moški:
I. kategorija:
I.	Orehek Dušan — Stol, 2. Vidmar Brane — Novoles, 3. Cafnik Albin — Marles, 5. Mlinar Lojze — Stol, 9. Jež Janez — Stol, 13. Razdevšek Matej — Stol.
II.	kategorija:
1. Tepina Ludvik — Lesnina 2. Lah Vlado — Marles, 3. Pivk Miro — Liko, 6. Virjant Franc — Stol, 13. Balut Cene
—	Stol.
III.	kategorija:
1. Majcen Anton — Hoja, 2. Sajevec Tone — Liko, 3. Gruden Jože — Marles, 4. Lavrač Janez — Stol, 14. Stebe Franc — Stol.
IV.	kategorija:
1. Rijavec Miloš — Liko, 2. Humar Stefan — Stol, 3. Plevel Peter — Stol.
V	tekih se je naša ekipa odlično odrezala, saj smo skupno pobrali 6 medalj in to 2 zlati, 2 srebrni in 2 bronasti.
V	imenu organizatorja je pokale podelil generalni direktor Stola, tov. Boris Zakrajšek.
1. mesto ekipno — Marles 509 točk, 2. mesto Stol 455 točk, 3. mesto Meblo 406 točk, 4. mesto Lesnina 312 točk, 5. mesto Novoles 284 točk in nato slede: 6. Liko, 7. Hoja, 8. Javor, 9. Tribuna, 10. Iztok Miren, 11. Krasoprema in 12. Uniles (skupne službe).
Organizatorji so podelili tudi pokal najboljši ekipi v veleslalomu in tekih. V veleslalomu je ekipa Marlesa osvojila pokal, pri tekih pa je to uspelo gostitelju ekipi Stola.
Na koncu naj pohvalim vse, ki so pripomogli, da je prireditev uspela: Pripravljalni odbor, SK Kamnik, restavracija Stol, Komunalno podjetje Kamnik. Za dobro počutje pa sta poskrbeli skupini TEN in l.a razred.
Jože Zupin
»Danes ie smučanje drag šport, vendar če se zavzameš, boš zbral denar za opremo in tudi čas za smučanje.«
Sindikalno prvenstvo občine Kamnik v smučanju
Jutro ni obetalo lepega vremena. Temperatura se je zopet spustila kar dobro pod ničlo, čeprav smo že prebrodili prvo tretjino marca.
Tako kot vsako leto, so se tudi letos na Veliki planini zbrali člani sindikalnih organizacij občine Kamnik, ki so se pomerili v veleslalomu in tekih. Tek je bil prvič organiziran na Veliki planini.
Značilnost sindikalnih tekmovanj je veliko prijav. Prijavilo se je 316 tekmovalcev v veleslalomu in 40 v tekih. Ker pa je bilo tekmovanje v nedeljo, 11. marca 1984, pa je dejansko nastopilo dosti manj tekmovalcev. Samo v naši ekipi jih je bilo komaj za tretjino. Skupno smo prijavili 33 članov za veleslalom in 12 za teke in od tega je štartalo 20 tekmovalcev v veleslalomu in 6 v tekih.
Čeprav je bilo lepo vreme, je bila udeležba slaba. Tako smo v veleslalomu osvojili samo eno kolajno. Prvič se nam je zgodilo, da v veleslalomski konkurenci nismo -imeli niti v eni kategoriji ekipe. To pomeni, da se ni-ti v eni kategoriji ni uspelo uvrstiti trem tekmovalcem. Edino vidno uvrstitev je dosegla Anica Okorn, ki je v III. kategoriji osvojila 2. mesto.
Več sreče smo imeli v tekih. Proga je bila speljana iz Tihe doline proti Domžalskemu domu in nazaj. Lepo vreme in dobro pripravljeno progo, a žal zelo težavno, so naši tekmovalci kar uspešno premagali. Pri tekih smo osvojili kar štiri medalje, in sicer: ženska ITI. kategorija 1. mesto Lavrač Anica. I. kategorija -moški 2. mesto Orehek Dušan. II. kategorija moški 3. mesto Virjant Franc, III. kategorija 1. mesto Lavrač Janez.
Ostale rezultate pa žal ne moremo objaviti, ker jih še nismo prejeli.
Na koncu lahko ugotovim, da smo v veleslalomu zaostali za pričakovanimi dosežki, medtem ko so -nas maloštevilni tekači razveselili, saj so od šestih, kolikor jih je štartalo, kar štirje osvojili medalje.
Jože Zuoin
Stolov direktor Boris Zakrajšek predaja pokal predstavniku Marlesove ekipe za doseženo prvo mesto v veleslalomu.
»Lahko si še tako dobro opremljen, imaš pravo smučarsko obleko in dobre smuči, če nimaš prave maže, ne boš nič naredil.«
* * * *
»Kako lepo ie, ko se po smučarskem tekmovanju usedemo skupaj in se pogovorimo, kako ie kdo vozil. O najboljših se niti dosti ne pogovarjamo, bolj o tistih, ki so imeli probleme na progi.«
KADROVSKE SPREMEMBE
Delovno razmerje so sklenili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Albin Čelik, NK delavec, PE-4
—	Jerneja Čelik, NK delavca, PE-8
—	Magda Recek, NK delavka, PE-7
—	Jasmina Hotovič, NK delavka, PE-6
—	Zahid Mujetič, NK delavec, PE-6
—	Vinko Gorčan, admi-n. tehnik, PE-7
—	Marjan Kompan, KV elek-tromeha-nik, PE-4
—	Jožica Švajger, gimn. maturant, skl. 10
V	TOZDU KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
—	Zoran Mamič, NK delavec, PE-3
V	TOZDU SLOGA MOSTE
—	Martin Kavaš, NK delavec
V	TOZDU TEHNIČNE STORITVE
—	Zdravko Matjaž, NK delavec
Delovno razmerje so prekinili:
V	TOZDU SEDEŽNO POHIŠTVO
—	Marija Grilc, NK delavca, PE-7
—	Ada Jenko, PK politirka, PE-8, upokojena
—	Štefan Zrim, NK delavec, PE-4, upokojen
—	Ana Lipovšek, NK delavka, PE-8, upokojena
—	Bremšak Marija, NK delavka, PE-6, upokojena
—	Cecilija Kobe, NK delavka, PE-7, upokojena
—	Anton Piliček, NK delavec, PE-4, invalidsko upokojen
—	Mihaela Ulaga, NK delavka, PE-7, upokojena
—	Vilma Chiiapolini, PK politirka, PE-7, upokojena
—	Neža Stoje, PK izdelov. vez. plošč, PK-6, upokojena
—	Angela Keržič, PK delavka, PE-7, upokojena
—	Ivan Božič, KV mizar, PE-7, upokojen
—	Franc Podbevšek, VK mizar, PE-7, upokojen
—	Franc Štebe, PK stroj, mizar, PE-4, (grobi rez), bpokojen
—	Rihard Tomšič, NK delavec, PE-7, upokojen
V	TOZDU PLOSKOVNO POHIŠTVO
—	Anton Bergant, KV mizar, invalidsko upokojen
—	Bernarda Kočar, NK delavka
V	TOZDU KOVINSKO
IN OBLAZINJENO POHIŠTVO
—	Marija Štebe, NK delavka, PE-5, upokojena
—	Anton Hribar, NK delavec, PE Motnik
—	Marija Pogačar, KV tapetnik, PE-5
—	Valentina Berlec, KV tapetnik, PE-5
—	Marija Vrhovnik, NK delavka, PE-5
V	TOZDU SLOGA MOSTE
—	Marija Zarnik, NK delavka, upokojena
V	TOZDU DELAVSKA
RESTAVRACIJA
—	Irena Vrhovnik, NK delavka
—	Milosava Pavlovič, NK delavka
V	TOZDU PRODAJA
—	Terezija Fujan, NK delavka, Interier Duplica, upokojena
—	Vladimir Mičič, NK delavec, Interier Beograd
V	SKUPNIH SLUŽBAH
—	Štebe Maks, VK delovodja, upokojen
—	Milka Glažar, administratorka, upokojena
Služba za delovna razmerja
«/*X
Anica Okorn je naša redna in vztrajna smučarka. Vsako zimo trenira in tudi redno nastopa na naših tekmovanjih. Tako je bilo tudi tokrat.
»Za slalom ali smuk mi ni, rad imam pa tek na smučeh. Čeprav je to garanje, Je kljub temu velik užitek. Nekaj dni te bole noge, potem je pa v redu.
Marsikdaj pa si tak, da bi vriskal.«
»Meni je zdrveti po progi o ra v tako, kot sedeti na stolu doma v kuhinji. Med tekmovanjem ne bom gledal na ljudi, temveč, kako bom dosegel čim boljši rezultat.«
* * *
»Jaz bi na tovarniških tekmovanjih rad nastopil, pa se bojim, da bi imel veliko tremo in dosegel slab uspeh. Zato pridem le pogledat druge sodelavce.«
* * *
»Kaj ni to tudi korajža? Zijajo me vsi tovarniški smučarski privrženci.
Star sem skoraj petdeset let, pa se kljub temu zapeljem po slalomski progi.«
* * *
»Na tovarniška smučarska tekmovanja rad pridem, toda kaj, ko me je kar sram. Napravljen sem v staro smučarsko opremo in imam stare smuči, drugi pa so taki, kot bi prišli z olimpiade.«
* * *
»Če bi ljudje vedeli, kakšna sprostitev je smučanje, ne bi čepeli doma, se stiskali k peči in buljili v televizor.«
» * *
»Smuči imam, čevlje, smučarske hlače in kapo tudi, vendar to zimo nisem niti enkrat smučal. Kje imam pa čas, ko imam drugega dela preveč.«
• * *
»Vedno pa le nismo slabe volie. Ste videli, kakšni smo bili na pustni dan. Zvečer smo se držali za rame in peli. Pa tudi nekaj Štefanov smo pospravili.«
* * *
»Če smo skupaj v pisarni, nam pa ja lahko poveš.«
»Če pa ne vem zagotovo.«
»Ne bodi tak, če ne bi vedel, pa ne bi omenil.«
»Ko pa ne vem, kdaj to bo.«
* * *
»Kolikor me je letos moj dedec razjezil na dan žena, pa še ne pomnim. Domov se je privlekel šele okoli desetih zvečer, čeprav se je nekaj delal, da bova popoldne vendar nekam šla.
Čez dva dni sem izvedela, da že precej časa ,šmira‘ z ono iz delavnice.«
• * *
Pred nekaj leti se za kokošje ia:ce še zmenil ni nihče. Kupili smo jih deset, dvajset, trideset.
Danes so marsikje pričeli rediti svoje kokoši. — Res je s kokoško precej dela in vse zbrska, jajce ti pa le skoraj vsak dan znese.
Izdaja v 2100 izvodih Industrija pohištva Stol Kamnik. Glasilo ureiajo — g'avni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Franc PE-STOTNIK in člani uredniškega odbora: Franc RAVNIKAR, Andrej PERČIČ, Vinko JAGODIC, Danica KOČAR, Tone ŠIMENC In Sonja ZORN. Lektor: Ivan SIVEC. List Izhaja vsak mesec in ga prejema 'o delavci Stola brezplačno. Natisnila TISKARNA LJUBLJANA v
Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.