¡LOVE
Političen list za slovenski narod.
P* polti prejemati velja: Z» celo leto predplačan 15 g Id., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velJA: Za celo leto 1'2 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
Štev. 143.
V Ljubljani, v ponedeljek ¿4. junija 1889.
Letnik XVII.
Odmevi.
m.
„Svetska kultura je taka, da posvetnjaštvo ue gori za ideje srednjega veka, te kulture ni mogoče navzlic Mahničevim receptom iz naših ljudi izgnati; — z materinim mlekom smo jo že sesali va-se, kastam je odklenkalo za zmiraj — in če bi se narodi še kedaj uklenili v te spone, raztrgali bi jih čez malo časa. Slovenci nesmo sami na svetu. Udje smo evropskega človeštva in valovi duševnega gibanja vsega kultiviranega sveta dosezajo tudi naše hribe." Tako piše dalje člankar „Slov. Naroda" ter maha po temnih strahovih srednjega veka. Gotovo si je naročil nekoliko stotov Andčlovega prekmor-skega praška, da bode iz slovenskega domovja pregnal vso nadležno golazen. Kako srčno vendar neimenovani gospod ljubi svoj rod, da kar ječi v njegovih objemih. Z največjo žlico hoče narodu vlivati „svetsko kulturo", ki ne pozna konservatizma in njegove „neumnosti." Naravnost rečemo, da bi se vsak abiturijent moral sramovati, ko bi v svoji nalogi napisal take budalosti.
Mi le vprašamo člankarja, kako tolmači on to „svetsko kulturo"? Ruski nihilizem, nemški absolutizem nasproti Poljakom in katolikom, socijalni d e m o kr a ti z e m , kiseširi od zahoda proti vzhodu ter si z ognjem in dinamitom klesti pot, irredenta, fe-nijci, črne tolpe, prostozidarji itd.; to so menda član kar ju idej ali obožavane svetske kulture! In te kulture bodi deležen slovenski narod?! Ako je to slovensko domoljubje, ako so tako vzgojo „sesali va-se z materinim mlekom" vsi slovenski omikani posvetnjaki in s takimi idejami hočejo nasičevati naš narod, potem, gospoda, nismo več „na razpotji", temveč smo se že davno ločili. Vi ste jo krenili pod pot, a mi bomo vestno hodili po uglajeni poti do prave narodove omike in ne bomo iskali „receptov" v laži-liberalstvu.
Človek je izumel telegraf, telefon ter dospel
na duševno višino, tako poudarja „Narodov" člankar. čuduo, da je pozabil na „Dolenjsko železnico".
Da ne bodemo „prežvekavali" listov „Sendboten" ali „Monatsrosen", katere pa naj bi člankar s pridom čital, navesti hočemo ob kratkem nekaj stavkov iz prezanimive knjige: „Der Weltverkehr, Télégraphié und Post, Eisenbahnen und Schiffahrt in ihrer Entwickelung," dargestellt von Dr. M. Geist-beck, 1887.
V zadnjem poglavji obširne knjige našteva pisatelj, kako si je človek z občili razširil svoje obzorje, premagal mnogo ovir in težav ter ozke meje narodnosti razširil v meje človeštva. Ko je obširno opisal čudovitih pomočkov velikanske, koristne posledice, piše na str. 4T6: „Kakor hitra prememba kraja omogoči, da se širijo pojmi in znanosti, tako zapelja človeka, da površno opazuje ter ne sega v globino in do temelja. Iz tega izvirajo površnost, kratkovidnost, nervoznost . . . Mnogi vedo več o inozemstvu, nego o domačem kraji. S tem pa izgube mnogo ljubezni do domovine in spoštovanja do domačega. Kar človek spozna, to ljubi. Od mlačnosti do zaničevanja pa je le eden korak. Zaradi tega ginejo stare šege, ki vežejo življenje v družini in občini, nezadovoljnost z domačo omejenostjo itd."
Z občili se širi v društvu demokratski duh in m a teri j al i z e m . . . „Velika industrija, ki se opira na železnice, računa z izdelki na mase ter je zvabila skupaj mnogoštevilne množice delavcev. Delavci spoznavajo vrednost dela in se zavedajo svoje moči. Po občilih so v ožji zvezi za skupne namene v javnih in tajnih, stalnih in začasnih društvih. Mnogi velikanski „štrajki" delavcev so temu dokaz. Iz tega izvira socijalno-demokratski duh, ki skuša prevrniti družbo.
Poleg demokratskega duha v družbi razširja se paralelno materijalizem na nravnem polji. Ta praktični materijalizem se kaže v težnji za gmotne koristi pred idejaluimi, sebičnost je vodilno načelo delovanju, človeška dejanja se cenijo le po časnem
dobičku, zametu je se vse višje in kar presega naravne postave.
Materijalizem ni nov v zgodovini človeške kulture; a novo je, da sili med maso naroda in skuša razrušiti stari državni in družbeni red ter gospodovati na razvalinah."
Torej tako „svetsko kulturo" želite slovenskemu narodu? Tu je pač umesten pregovor: Bog, obvaruj me takih prijateljev!
Slavnostni dnevi na Srbskem.
Srbski narod se pripravlja k pomenljivim spo-menskim slavnostim. Petsto let je minulo, ko je bilo v junaškem boji poraženo srbsko carstvo na Koso-vem polji. Cvet srbskega naroda pal je in prelil svojo kri na onih tožnih ravninah, ki se razprostirajo nad Prištino, nje bregove namakate reki Lab in Situica. Dne 15. po starem, 27. junija po novem koledarji je usodni Vidov dan, ko je pred petsto leti razsajala usodna bitva, v koji je pal car Lazar, junaški Obilic, sedem bratov Jugovičev, in bilo vse posekano, kar se je postavilo divjim turškim tolpam na odpor, prihruvši iz Azije v Evropo. Tri dni borili so se Srbi kot levi, da je kri tekla v potocih, in tretji dan ostali so Turki vsled Vuka Brankoviča izdaje zmagovalci na bojišči.
Srbska ni tako srečna, da bi mogla proslaviti spomin kosovskih junakov na Kosovera, koje se nahaja doslej še v turških rokah, vendar se čuje vest, seveda agitacijska, da sultan namerava povodom kosovske petstoletnice odstopiti Srbski kosovski vijalet (okraj), za novce ali zastonj, to se ne govori in ue ve. Vendar je vzlic temu Srbska srečna, da more proslaviti to slavnost kot samostalno kraljestvo, kot prerojena, slobodna srbska dežela, koja si je z lastno močjo in vzlic sovražni zlobnosti priborila to, kar ima. Po tej važni slavnosti sledila bode i druga ve-selejša. Po pomenlji vi spomeniški, nadepolna slavnost sedanjosti — korona nje kralja Aleksandra.
Kosovska slavnost se bode sicer praznovala po vsem Srbskem, zlasti pa v staroslavnem Kruševci.
LISTEK.
Na bojišči.
(Črtica z laškega bojišča 1806. 1.)
Naprej tedaj, junaški roj, Za Jom, drage v hrabri boj, Tija sred sovražnih čet! Med nami vsak je cel junak, Naj pade tretji, drugi vsak, Da bo le dom otct!
S. Gregorčič.
V nočni tmini stoji kakor v zemljo prikovan na nizkem, s cipresami poraslem holmu postava dragonca. Konj njegov, privezan ob bližnjo murbo, povesujoč glavo, dremlje; a gospodar njegov zre srpo in zamišljeno predse v nočno tišino, kakor bi nekaj iskal v nji, kar je izgubil in kar je bilo njemu najdražje na svetu. Možno, da se mu vriva v misli rodni njegov dom tam v vipavski dolini, z drevjem in trto zasajeni vrt; morda da misli na vse te dobre duše, na mater in sestro, od kojih biva on zdaj tako daleč v tuji deželi sredi sovražnih laških čet na nočni straži in v vedni opasnosti.
Globoko vzdihne ter sede na bližnji murbini parobek. Goli palaš položi tik sebe na travo in pod-
prši si glavo, vtopi se popolnem v razmišljevanje. Nočno tmino prodere v hipcu svit blede lune in dražestno obseva v nebo štrleči pločati stolp „Spia d' Italia" v levo ležečega gradiča, ondi v daljavi po-kazujo se polagoma Monte Baldo in ravan Medole. Utrujen vsled dnevnega čuvanja zdrkne mu glava na prsi in konečno zadremlje. Ni čuje ne, ko lisec zahrže, nevarnost sluteč, in dotaknivši se ga neka roka, preplašen skoči kvišku; in kaj ugleda? Obkolili so ga prijateljski konjiki prednje straže, njegovi lastni tovariši.
Preplašen upre svoj pogled na-nje in urno zgrabi za palaš, da bi se vsaj nekoliko mogel opravičiti in da ni zanemarjal svoje stražarske službe. Toda en sam pogled ga uveri, da se nahaja v oblasti znanega mu konjika.
„Na konje, brzo, in vi, Vrtovec, prevzamete stražo! Ti, Francelj, med uas v sredo, ker si zapal kazni, kajti zaspal si na prednji straži pred sovražnikom !"
Podčastnik, ki je velel straži, nategne uzdo in zasuče konja, namenjen k odhodu.
„Jurij, usmili se, reši me, ue morem za to. Ustreljen bodem; ne povedi ničesa, saj fantje nič ne povedo!"
Dragonec s povzdignjenima rokama prosi milosti. Saj je bil podčastnik Jurij iz tega kraja in sela ko on, in bil je ženin sestre ujegove. In ta da bi ga prepustil gotovi smrti?
„Gosp. desetniku ue bomo nič povedali", odgovori jeden izmed dragoncev, koji so pomilovaje po-gledavali ubozega Francija.
„To ne more biti. Zaspal je na prednji straži. Hitro na konja, inače te dam zvezati."
Glas njegov bil je osoren in poln škodoželjnosti.
„Spomni se, Jurij, sestre, in vsaj zavoljo nje usmili se mene!" Dasi vojak, udero se mu, spominjajo se sestre, solze po obličji, ker je v tem tre-notji mislil, da se možno za vselej loči od nje.
„Ne slušaš li? Takoj dam izvršiti, česar sem obljubil."
Desetnik je dalje tiho popeval in požvižgaval. S povešeno glavo približa se Francelj svojemu konju. Razbeljeno glavo pritisne h konjevi glavi, ki malo zarezgeta, potem pa sede nanj. Dragonci izpodbode molče a srdito konje svoje, njim na čelu desetnik, sredi med njimi pa Francelj, in mala četica inirno jaše po stranskih potih v tabor Mozambano.
Kaj je vsakdo med njimi mislil, to je pač težko uganiti. Francelj se je pripravljal na smrt, a tudi

V Kruševac bodo prišli mladi kralj Aleksander, vladarji Ristie, Belimarkovič in Protic, vsi ministri, duhovniški dostojanstveniki, predsednik bivše velike narodne skupščine, predsedniki državnega sveta, najvišji sodi, duhovniki iz vseh hramov carja Lazarja, carevne Milice in vladarja Štefana, odposlanstva polkov in različnih vojaških oddelkov, po dva delegata iz vseh mest, kjer se priredi slavnost, zastopniki vseh krajev in mest, pevskih društev itd. Prične se pa slavnost v Kruševci prihodnjo sredo dne 26. t. m., ob polu 8. uri zvečer, v kruševskem hramu, koji je velel zgraditi car Lazar, in za-jedno po vseh cerkvah in srbskih samostanih.
Zvonjenje i zvonovi oznanjalo bode po deželi pričetek proslave spomina na kosovske junake, padle za srbsko slobodo, vero in prosveto. O tem času ne bode čuti ni godbe, ni petja; cerkve, v kojih bodo duhovniki pri vigilijah, otvorjene bodo vso noč narodu.
Vidov dan oznanjalo bode pri svitanji povsod ondi, kjer imajo topove, jedenindvajset strelov. Ob 9. uri vršile se bodo pa povsod službe božje za dušni mir in pokoj palih junakov, pri kojih med grmenjem topov in puškine strelbe zaori „Večnaja pamjat" pred petsto leti palim prednikom. V hru-ševskem Lazarjevem hramu bodo prisotni kralj in vsi napominani dostojanstveniki; najvišji duhovnik govoril bode slavnostni govor o Kosovskem spominu. Pred hramom bodo razvrščeni v polni paradi vojaški kori. Popoludne ob petih sestanejo se zopet vsi vdeleženci na mestu, kjer bode zgradjen spomenik palim junakom. Ministerski predsednik Sava Gruič prične slavnost s proslovom in prečita pergamentove spise, koji bodo vloženi spomeniku v temelj. Ko kralj udari s kladivom na temeljni kamen, oznani to jedenindvajset strelov iz topov in strelba iz pušek. Govor člena spomeniškega odbora završi to slavnost. Stoprav o polunoči bode zopet dovoljena godba in radovanje.
Dne 28. junija v jutro napoti se kralj Aleksander z vladarstvom, ministri in drugimi dostojanstveniki v starodavno Žičo. Potoma se vsi ustavijo v Ljuboštini, kjer počivajo telesni ostanki carice Milice, Lazarjeve vdove. Žiča je starodaven, sloveč samostan v starem bizantinsko-srbskem slogu, kjer so bili maziljeni in koronani srbski carji. Najbližje mesto je Kraljevo. Tu se zbero vsi gori navedeni vdeleženci. Tu bode kralj Aleksander vsprejemal du6 1. julija odposlanstva. V Žiči bodo vjgilije. Zvečer bodo mesto in vsi okolni vrhovi razsvetljeni.
Dne 2. julija bode maziljen Aleksander za kralja srbske kraljevine. Po mnogih vekih opuščena Žiča blestela bo zopet v novem lesku. Metropolit Mihael, ki je sedaj takorekoč merodajna oseba na Srbskem, bode mazilil mladostnega kralja. Pravijo, da bode prišla k tej slavnosti tudi kraljeva mati, kraljica Natalija, toda to samo ugibljejo, gotovo pa je, da Milan ne bode prisustvoval in pride v Beligrad stoprav po slavnostih. Iz topov bo zagromel 101 strel v vzduh, ko bo položil metropolit Mihael svoji roki na glavo mlademu vladarju in zajedno oglase se vsi zvonovi. To veličastno tre-notje objavi se brzojavno vsem mestom, občinam; povsod po Srbskem oglasili se bodo zvonovi, pokale puške in grmeli topovi.
Jurij koval je svoje naklepe v duhu, kako se bode po ukončani vojni vrnil domov, postal gospodar na velikem posestvu, ker mu pripadeta dva dela, Tončkin, neveste njegove, a drugi Franceljev, ki počiva nekje v hladni zemlji na tujem bojišči.
Prijašejo v tabor. Vže iz daljave bil je čuti bojni hrup in rožljanje orožja, in ko se približajo, uvidijo, kako vojaki vsedavajo in se postavljajo v dolge vrste — Juriju se čelo zgrbanči. Gotoro je k odhodu dano povelje, in nakana njegova se torej ne uresniči. Izpodbode konja in v divjem diru hiti k svojemu poveljniku. Ritmojstru na kratko pove, česa je zakrivil Francelj.
„K polkovniku!" zarenči vunj.
Polkovnik bil je baš obkoljen od častnikov ter jim je sporočal došla povelja iz glavnega tabora, naj njegov polk, tvorec konec desnega krila, odrine in skuša učiniti voj, koji bi mogel v prihodnji dobi napasti bok levega krila laške armade, koja se je zbrala blizu Kustoce. Nemilo prerušen vsled izvestja Jurijevega, pogleda ostro Francelja. in nekoliko premišlja.
„Zdaj je prepozno za kazen. Uvrsti naj se v prvo vrsto, in če bode v boji tako strahopezljiv kot na straži, kaznovan bode dvojno."
Po cerkvenih obredih zasede kralj na vzvišenem mestu pred ŽiČo sredi državnih dostojanstvenikov in bo vsprejemal čestitke in poclanjanje ljudstva. Slavnost v Žiči završi defilovanje vojne mimo kralja, na to so napoti kralj jež v Kraljevo. Tu se bode vršila velika narodna slavnost ob godbi in petji in plesalo neizogibno „kolo". Zvečer bode vse mesto razsvetljeno, na vrhovih, hribih in gorah pa po vsem Srbskem zažgo kresove in povsod bo narodno veselje. V spomin na ta slavni dan kovala so bode i kosovska svetinja. Iz Žiče in Kraljeva vrne se kralj v Beligrad nazaj, odtod pa zopet gre v Kra-gujevac, Niš, in bode prepotoval vso Srbijo.
V	slavnostnem odboru nahajajo se zastopniki vseh dežel, koder bivajo stanovniki nekdanjega srbskega carstva. V njem zasedajo členi iz Srbske, Crnegore, Stare Srbije, Bosne, Ercegovine in avstro-ogerski Srbi, med njimi tudi mnogo častnikov.
Pač bodo to dnevi velikih spominov, velikih dogodjajev. Srbska se jih radostno nadeja in hrepeneče pričakuje v nadeji, da napočijo narodu in deželi boljši časi. Po mnogih neblagih letih prodrlo je svetlo solnce veselih nadej, velikih činov temne oblake južnim nam bratom. Da bi bilo to i trajno, želimo jim bratje ob Savi, Soči, Dravi, Muri in Sotli iz dna svojega srca!
Politični pregled.
V Lj u bij an i, 24. junija. Notranje dežele.
Proračunski odsek avstrijske delegacije bo pričel stvarne razprave še-le dne 1. julija. Kakor se poroča „Politiki", naglašal je cesar v svojem včerajšnjem prestolnem govoru nevarnost za evropski mir z ozirom na položaj na Balkanu, vendar pa izrazil ob enem tudi nado, da se bo posrečilo v tem letu ohraniti mir.
V	dunajskem mestnem svetu je predlagal protisemit Gregorig, naj se v ljudskih šolah ločijo židovski otroci od krščanskih, ker židovski učenci ne morejo vsled praznika ob sobotah pisati, in vsled tega po nepotrebnem zaostajajo krščanski šolarji.
Na Ogerskem so blizo deset let mirovali delavci, toda opazuje se zadnji čas, da se je zopet pričelo mej njimi živahnejše gibanje posebno v Budimpešti. To dokazuje delavski shod na binkoštno nedeljo, pri katerem se je obravnavalo o vdeležbi pariškega delavskega mejnarodnega shoda, in novi list „Az Asztalos" (mizar), glasilo, ki ima sicer neznaten naslov, a se vendar sme smatrati za prvega bojevnika socijalne demokracije.
Vnanje države.
Iz Rima se dne 21. junija poroča inozemskim listom: Namestu navadne okrožnice bode papež Leon XIII. poslal o slavnosti na čast Giordanu Brunu okrožnico „orbi et urbi" vsem velevlastim. Sv. Oče jo že kakih osem dnij izdeluje, a jo je že skoraj izgotovil. Napominano slavnost razpravlja tako s katoliškega kakor sploh s krščanskega stališča ter kaže zavržljivost nagibov in nevarnost za socijalno in mejnarodno življenje, ako se bodo razširjala taka načela.
V	dopolnilo k zaplenjenju protiavstrijske pro-klamacije javlja „Corr. de 1' Est" iz srbske prestolnice: „Proklamacija, katero je redarstvo zaplenilo v Jovanovieevej tiskarni, uaglaša, da js vojska med Avstrijo in Rusijo neizogibna. Prišel je dan, da se
Skripaje z zobmi odvel je Jurij Francelja na odkazano mesto, dobro pozorujoč, kako je obličje dragonca spreletel škodoljuben usmev.
Dragonski polk stal je v vrsti kakor temna zgradba, čakaje povelja, da se tisoč kopit spusti v divji dir. Dan je začel odgrinjati temo v dolini, in videlo se je, kako se po jarkih premiče nepregledna vrsta mirnim korakom dalje, imajoč v rokah blesteče sablje. Tihota je vladala.	(Konec sledi)
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel —r—.) (Dalje)
„Sezima je bil sicer dober gospod, milostljiv, pa hotel je pustiti kraju vedno divji značaj, da bi dajal dosti zveri in bi varoval pred sovražnikom. Pa kaj nam je potreba pustih gozdov, velikih ribnikov, ko se množimo in otroci upijejo za kruh? Gospodom, vladikam, vitezom seveda ni nikoli tako slabo, pa gine in strada ljudstvo —
„Dii, tu je revno ljudstvo," je pritrdil Pavel, ki je dosti po svetu poskusil.
„Živi borno, o svetu nima pojma, ne zna niti brati, uiti šteti. Tistih, katere izuči pater Auguštin,
Slovani otresejo avstrijskega jarma (I). Ogerska naj se združi s Slovani, ker le tako si more obdržati ueodvisuost. Proklamacijo je sestavil Rus Sarapov, vrednik lista „Ruska Djela", ki je prišel pred nekaterimi dnevi iz Sofije v Belgrad. Na proklamaciji je tiskana tvrdka neke peterburške tiskarne, ker so hoteli s tem preveriti redarstvo, da je došel poziv iz Peterburga. Korekturne pole so poslali tudi novo-sadski „Zastavi", da bi s tem pregovorili tudi na Ogerskem živeče Srbe k izjavi, toda napominano vredništvo je proklamacijo poslalo belgrajskemu re-darstvu. — Minister notranjih zadev je Sarapova prognal iz Srbije.
Srbski dogodki sedaj še ne vplivajo na Bolgarijo, vendar pa se morejo na tihem zapaziti znaki, ki ne prorokujejo nič dobrega. Vladi nasprotna stranka tajno ruje in v mnogih mestih po deželi prevladuje že ruska stranka, tako posebno v Tatar-Bazardjiku, Eski Sagri i. dr. Del duhovščine, na čelu jej metropolit Klement, ne drži več križem rok, in opozicijonalno časopisje vriska veselja, češ, srbski dogodki so priprave za osodepolne politične prevrate, kateri bodo seboj potegnili tudi Bolgarijo. „Narodni Prava" nepozvani naglašajo, da je za slučaj vojske zveza mej Bolgarijo in „Ogersko" nemogoča. Kdo neki je prosil Bolgarijo za tako zvezo? Nezmisel je misliti o njej glede „Ogerske", pa tudi glede Avstro-Ogerske ni nič znanega. Izvir temu gibanju je v ruskem hrepenenju po privržencih v Bolgariji in dosegla bo to, ako ne bo kmalu bolgarska vlada pričela odločno postopati zoper to gibanje.
Angleški veleposlanik v ruski prestolnici, sir Robert Morier, je odpotoval v London, kamor je došel že angleški veleposlanik v Teheranu, sir Drummond-WolfT. Oba ta diplomata se bodeta mudila v Londonu ob času, ko bo prišel tje perzijski šah. Ruski vladni krogi sodijo, da čuti Salisbury potrebo z napominanima veleposlanikoma določiti novo smer, po kateri bodeta postopala nasproti Perziji in ki bi mogla bolje varovati angleške koristi, ne da bi vsled tega navstal prepir mej Anglijo in Rusijo.
Neki vojaški članek nemškega „Berliner Tag-blatta" se bavi z bojnim postopanjem Rusije. Na-glaša, da je Rusija zadnja leta z neprestanim oboroževanjem popravila svojo prejšnjo slabost v tem oziru. Postavila je sedem korov zoper Nemčijo, osem zoper Avstrijo. Rusija hoče izzvati na Balkanu Avstrijo, da bi Avstrija napala vsled tega Rusijo in bi v tem slučaji v smislu pogodbe ne bilo treba Nemčiji pomagati svoji zaveznici. Toda Avstrija dobro ve, kaj hoče Rusija, ter se ne bo dala zapeljati k napadu. — „Nat. Ztg." pravi, da se bo Nemčija le tedaj vdeležila mejnarodnega shoda o zavarovanju delaveev, ako se bodo mej tem časom poravnale razprtije mej njo in Švico.
Francoski konservativni listi objavljajo izjavo desničarskih poslancev, v kateri se slednji pritožujejo zoper večino zbornice in svetujejo volilcem, naj se v imenu Francije združijo zoper parlamentarno slabo gospodarstvo. — Minolo soboto je hotel bou-langist Leherisse interpelovati zaradi tega, ker je neki član državnega sodišči, prestopil postavne meje. Levica je nasvetovala, da se ta interpelacija odloži za mesec dnij, toda predlog je propadel; potem se je z 289 proti 226 glasovom sklenilo, da se bo o tej interpelaciji obravnavalo po končani proračunski razpravi.
Iz Bruslja objavlja „D. Reichsztg." dopis, ki označuje položaj v Belgiji vsled zadnje volitve dne 17. t. m.: Po liberalnem navdušenji je nastopil moralen in lizičen „maček". Kralj ni poslušal takoime-novanega „glasu ljudstva", kakor so to pričakovali liberalci ter zadnji torek v zbornici nesramno zahtevali. Kralj neomejeno zaupa kabinetu ter ne bo dopustil, da bi liberalci tlačili dvotretjinsko konservativno večino. Sploh se je pa že po kratkem ob-
je premalo. Nujno je potrebna dobra šola, ki naj bi vsaj nekoliko razširjala omiko med njim. Ko bi bil tukaj kak samostan, ta bi že odpomogel vsemu pomanjkanju."
„Gotovo se bo ozrl Hroznata tudi na šolo, da nam zadobi ne samo telesnega, marveč tudi duhovnega kruha. Zato si nikoli ne smemo želeti, da bi se tak izvrstni in dobri gospod podal v vojskino nevarnost. Nagradili ga bomo drugače —
„Obljubil je jeruzalemskemu romarju —."
„Pomoči; pa ni potreba biti njemu za vodnika. Ima hrabre namestnike. Nihče ne more terjati, da bi zapustil soprogo in otročiča. Srčni vitezi so, kojih ne bo nihče pogrešal, ako dajo življenje za sveto deželo. Rizek bo zastopal svojega gospoda."
„Obljubil je, da bo še danes prišel v Nezdice. Pripravlja se na vojsko, kolikor možno najbolj vestno. Preskrbel se je z novim orožjem in zdaj uri čilega konja. Omladel je, kar se pripravlja," rekel je Jurij Nekrasa, ki se je tudi pripravljal.
„Ne boji se tako smrti, kakor vi za svojega vladiko," je pristavil z nasmehljajem Pavel. „Jaz sem bil v mnogih bitvah, pa razun nekoliko prašek nisem dobil nič."
„Vse svoje zaupanje stavimo v Hroznato, zato
stanku začela na vseh straneh rušiti „zjedinjena liberalna stranka". Kjer se gre za denar, tam dostikrat preneha dandanes staro prijateljstvo, tembolj tedaj le nekaj dni mlado, kakoršno je med belgijskimi liberalci, radikalci iu soeijalisti. Volitev Jan-sonova je mnogo stala in sedaj je treba troške poplačati. Ker pa zahtevajo liberalci, da morajo pri tem pomagati tudi ostali zavezniki, oporekajo radikalci popolnoma opravičeno: „Z našimi glasovi je zmagal Janson. Ali naj sedaj, ko smo političnemu nasprotniku, ki nam bo gotovo prizadejal še mnogo škode, pripomogli k zmagi, sedaj tudi še sežemo v mošnjo? Raje se odpovemo tako dvojljivemu bratstvu." Tudi soeijalisti tarnajo sedaj: „Pred volitvijo ste nam liberalci obetali ustavno revizijo in zlate gradove, sedaj pa nočete o tem ničesa slišati." Z eno besedo, poslopje protikonservativne zveze se na vseh straneh maje.
Izvirni dopisi.
Iz litijske okolice, 23. junija. Kandidat g. J. Jeretin je na moj dopis v štev. 137 Vašega lista spustil dolgo „poslauo" v „Slov. Narodu štev. 141. Kdo mu je skrpal ta odgovor, ni mi znano, le toliko vem, da ga on sam ni spisal in ne more spisati. Veseli me pa, da ga nisem čisto nič obrekoval, ker vse, kar sem o njem povedal, on sam naravnost za resnico pripoznava. On potrjuje, da je zdelal samo ljudsko šolo, da je le majhen kmetiček in oštirček; da on slovenskih časnikov in knjig ne kupuje in da tudi za slovenstvo do sedaj še ničesar storil ni. Obeta pa, da hoče odslej, ako bo izvoljen, tudi za slovenstvo truditi se. Meni se le dozdeva, da se je on tega malo pozno domislil, kajti on je že davno prekoračil svojih 40 let in je torej tudi že po tirolski šegi dosti star. Torej mu bo že odslej malo časa ostajalo, posebno če bo še deželni poslanec zraven, še-le začenjati brigati se tudi za slovenstvo.
Najlepše je pa, da g. Jeretin ne taji, kako je on za-se s cestami agitiral, kako je enim obetal cesto čez Bogenšperg in drugim čez lupinsko bukovje itd.
Vendar me on jedne laži dolži, namreč, da ni zahteval 400 gld. plače za cestno prvomestuištvo, ampak, da mu je cestni odbor to plačo velikodušno sam od sebe dovolil. Jaz sicer nisem bil zraven; naravnost pa rečem, da to ne bo res. Tja v en dan cestni odbor ni denarja proč metal, ko bi ne bil vedel, da g. Jeretin najmanj toliko zahteva, če pa g. Jeretin res tako varuje okrajno blagajnico, kakor trdi, zakaj ni rekel: „Dragi odborniki, to je zu-me preveč, dajte mi samo 200 gld., jaz bom tudi s tem zadovoljen." To bi bilo možko in jaz sem prepričan, da g. Jeretin več ko 200 gld. z» pregledovanje cest ne potroši in bi po postavi, ki pravi, da je taka služba brezplačna, ter se samo resnični troški po-vračujejo, tudi več jemati ne smel.
Lepo je, kako trdno se on svojega prvomest-niškega stola drži, trdeč, da ima ves okraj va-nj zaupanje. To zaupanje pa še ni dokazano, pa po novi cestni postavi, ki je predložena v najvišje po-trjenje in po kateri bo deželni odbor cestne načelnike sam imenoval, tudi nič pomagalo ne bo.
On potrjuje, da je pri g. Vestenecku bil v milosti, samo obžaluje, da on takrat kot mali oštirček in kmetiček še ni bil pri njem toliko čislan, da bi
je tudi strah in skrb velika. Rizek ne bo ničesa zgubil, po priliki le življenje, mi pa bi zgubili gospoda, ki edini more povzdigniti zahodni kraj."
Pri Nekrasovej hiši so se pogovarjali danes le o namerjaui vojski. Tudi Kitka, ki je sem zašel, je pozabil na žvrgoljenje ljubezni ter strašil Marto, da se bo podal v Palestino na »vojem konju in da se ž njo mora ločiti. Le pod tem pogojem mu je namreč izprosil Pavel pristop v hišo in izsilil iz brata obljubo bodoče poroke.
„Ako se ne vrneš, nočem živeti na tem svetu."
„Saj ne pade vsak v boju."
„Pa v sveti deželi je bilo ubitih toliko ljudi, kakor je pripovedoval stric. Kaj ne, da ne boš šel
t Palestino?"
Pa predno je odprl Kitka usta k odgovoru, glasno se je zasmejal stric Pavel, ki je njujin cel pogovor slišal. „Tu noče brat pustiti Hroznate v vojsko, in tam pregovarja Marta njegovega oprodo. Kdo bo torej šel? Ali vitezi ali podložniki? Na ta način bi ne šel nobeden. Pa ti, Kitka, nikar se ne daj pregovoriti. Pojdeš ti in Iiroznata."
(Dalje sledi.)
ga bil tudi na šampanjca povabil. Češ, to je dandanašnji pač vse drugače, pri sedanjem sem pa že toliko prikupljen, da me ne bo preziral, če bo kdaj pri njem kaka velika pojedina. Smešno je, kako se g. Jeretin hvali, kako je cestno blagajnico varoval in koliko je vendar za ceste storil. Čudežev menda tudi on ne dela. Kajti volk sit in ovca cela po ljudskem pregovoru ni lahko mogoče. In meni ni znano, da bi se bile naklade za ceste kaj zmaajšale, kar je on cestni prvomestnik.
Na koncu svojega poslanega se gosp. Jeretin vsede mogočno na konja in preti dopisniku, ki ga ima po krivem za nekoga iz Litije, z njegovimi 38 volilci, ki jih ima neki v litijskem okraju. Ali prvič on popolnoma krivo meri, kamor zdaj meri, in drugič je prav grdo in ošabno, če on misli, da bo kakor kak turški paša volilcem ukazoval, kakor bo hotel. Volilci imajo svojo voljo in svojo pamet in bodo gotovo tako volili, kakor je po njih vesti in vednosti zd-nje in za deželo najbolje.
Z Rašice, 18. junija. (Volilni možje turjaške občine.) Vi ste v svojem nvodnem članku štev. 127: „Koga volimo?" med drugim pisali: „Deželni zbor pretresu je deželne potrebe, določuje troške in prešteva dohodke, nalaga deželne priklade, glavno točko vseh dohodkov. Sklepi njegovi postajajo postave, ki posezajo globoko v vse kroge" itd. Mi ne moremo tem istinitim besedam oporekati; a ko pogledamo na izid volitve volilnih mož v turjaški občini, se nam pač o p ti m i s ti č ne in san-guinične zdé besede navedenega članka: „Slovensko ljudstvo je vže toliko politično zrelo, da ne zna samo ceniti pomena volitev, temveč izbrati si tudi kandidata, poslanca, kateremu more izročiti in zaupati svoje koristi."
Moj namen danes ni, ta moj izrek utemeljevati ; torej kratko : izid volitve volilnih mož v turjaški občini je nepovoljen. Med petimi je samo jedeu zaveden narodnjak, ali bolj prav: jeden je, kateri bolj vé, za kaj gré; drugi .... kakor bo, pa bo! — Zastopnika turjaške graščine (Auersperg), nadlogar in logar, sta vspešno agitovala. — Največji del vohlcev pa je nebrižen, apatičen, ter govori : „Kaj to! Vsaj vse nič ne pomaga!" pa se volitev celo ne vdeleži. Tako je bilo vsaj tii ; izmed več nego 200 volilcev vdeležilo se je volitve ne 20! Žalibog, da se kaj tacega v kočevskem volilnem okraji pripeti, kjer je nujno potrebna najstrožja disciplina od strani slovenskih voli.nih mož, da ne podležejo strastnim, a dobro vojenim (discipliranim) Kočevarjem ! I vrhu tega še lepa kopica očitnih in tajnih kandidatov!
Volilni možje prave slovenske korenine, zastavite 4. julija ves svoj vpliv, da omahljivce ukrepite, nezavedence vzdramite!
Toliko za sedaj ; možno po dovršenih volitvah nadaljni komentar. Samo še eno vprašanje! V volilnem redu berem: „Vsak volilec more izvrševati svojo volilno pravico samo v enem volilnem okraji i pravilno osobno." Nu, visokorodni gosp. grof Leo Auersperg je po svojem pooblaščenci vršil to svojo pravico v turjaški občini i možno še drugod (Nad-lišek pri Blokah); vprašamo tedaj: bode mogel opravičeno gosp. grof, kandidat velikih posestnikov, tudi še v kuriji velikega posestva voliti? Pozor!
Dnevne novice.
(Prevzvišeni gospod knezoškof mariborski) so tako nevarno zboleli, da so jih danes, kakor se nam poroča, prevideli s sv. zakramenti za umirajoče. Le malo je upanja, da zopet okreva visoki dostojanstvenik. — Tudi preč. g. kanonik Košar je nekaj obolel.
(K Vodnikovi slavnosti v Ljubljano) pridejo s Koroškega, kakor se nam poroča, med drugimi gg: Gregor Einspieler, deželni poslanec iu župnik Podkloštrom; Fran Muri, deželni poslanec in posestnik pri Jezeru, J. Roblek in F. Stular, posestnika pri Jezeru, Ig. Muri, župan iu posestnik pri Jezeru, Jurij Šenk, trgovec v Velikovcu, Fran Treiber, mestni kapelau v Celovcu, V. Legat v Celovcu, Matija W u 11 i, posestnik na Vočilu. Dalje je že oglašenih nad 50 posestnikov, katerim se jih bode pridružilo še 20 ali 30 tekom tedna, ako bode vreme ugodno. Množina koroških Slovencev pridružila se bode onim iz Celovca na Dovjem, v Jesenicah, Otočah in Kranju. Na svidenje I
(K deželno-zbor8kim volitvam.) Gosp. c. kr. okrajni glavar črnomaljski naznanja v današnji izjavi, da ne prevzame mandata za deželni zbor. Kandidatov za to skupino je veliko preveč. Poroča se nam iz mnogih krajev volilnega okraja, da hoče vsaka večja vas imeti svojega poslanca. Belo-kranjci, bodite složni in ne cepite glasov! Izberite si zanesljivega, značajnega, četudi priprostega moža, ki bode složno deloval z deželno-zborsko večino v Vaš prid in blagor vse dežele. — Volitve volilnih mož v kočevskem in ribniškem okraji se vrše povoljno v konservativnem smislu. Tako se nam poroča, da so bili izvoljeni pri sv. Gregoriji 4, v Lužarjih 2, v Laščah 1, v Osilnici 2 moža, ki bodo zanesljivo glasovali za konservativne kandidate. Enako povoljne vesti se čujejo tudi iz ribniške okolice, iz Sodražice, iz Strug, Kostela, deloma tudi iz Dolenjevasi, le število volilnih mož nam ni znano. Volilci, zjedinite se, sicer se nam bodo narodni nasprotniki v pest smejali!
(Nov cesarski namestnik v Trstu.) „Edinost" poroča, da se je raznesla govorica o premembi v rumeni hiši. Kot bodoči naslednik baronu Depretisu se imenuje fcm. Appel, ki je sedaj v Serajevu.
(Iz poročila tajnikovega pri občnem zboru podpornega drnštva za duhovnike ljubljanske škofije.) Odbor je imel minola tri leta 25 sej. Dobrot društva je bilo deležnih 63 udov, gotovo visoko število. Prav to število kaže, kako potrebno je društvo in kako dobrodejno deluje. Ne kopiči le kapitala za prihodnjost, marveč prav zdaj krepko pomaga v zadregah. Izmed podpiranih jih je umrlo 6. Umrlo je skupaj 36 udov, med temi mnogoletni odbornik župnik J. Jerič in namestnik župnik M. Hočevar. Za vse ude, žive in mrtve se je bralo vsako leto 52 sv. maš; pa tudi oni udje, ki so dobili kakovo podporo, obljubili so, da se bodo spominjali udov te blagodejne naprave pri altarju Gospodovem. Akoravno torej ne prejema vsakateri društvenik od družbe materijalne podpore, kaj lepa in koristna podpora je 52 sv. maš, katerih sad se razliva na vse ude. — Izstop so naznanili trije udje; tako se je število z umrlimi vred zmanjšalo za 39 udov; pristopilo pa je novih udov 41, tako, da skupno število zdaj kaže dva več kakor pri zadnjem občnem zboru. Upati smemo, da se bo prihodnja leta število za nekoliko pomnožilo, ker bo več mladih duhovnikov prišlo v dušno pastirstvo in gotovo bodo vsi pristopili društvu. Vplačali so udja zadnja tri leta 3094 gld. Nekateri so s plačilom zaostali; gotovo pa bodo letošnje leto to poravnali. Podpore se je dalo 43 udom skupaj 2950 gld. Pri tej priliki poročevalec izreka iskreno zahvalo čč. gg. poverjenikom, ki so se potrudili pobirati doneske od posamičnih udov. Tudi zadnja leta so pristopili nekateri gospodje kot ustanovniki ali kot dosmrtni udje in sicer mil. gosp. stolni dekan pl. Pauker s 100 gld., č. g. Simon Zupan, katehet, s 100 gld., č. g. župnik L. Gestrin s 50 gld. in č. g. M. Arko s 50 gld. Ako primerjamo z dohodki troške zadnjih treh let, vidi se, da se je premoženje društveno pomnožilo za 2602 gld. in sicer znaša glavnica 12,847 gld., porabljivo pa 11.663 gld. 62'/2 kr. — skupaj: 24.510 gld. 62'/, kr. Naj blagi dobrotniki ohranijo društvu svojo naklonjenost tudi še zanaprej. Dobrotljivi Bog pa naj blagoslovi delovanje društveno v čast in blagor duhovnikom škofije ljubljanske.
(Konec šolskega leta na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani.) C. kr. mestni šolski svet je odredil, da je tekoče šolsko leto na vseh mestnih šolah v Ljubljani skleniti v soboto dne 13. jul. t. 1.
(Osebne vesti.) Svetovalec deželnega sodišča, gosp. Ludovik Ravnihar v Ljubljani, je na svojo prošnjo umirovljen. Pravosodnji minister mu je tem povodom izrekel priznanje za vspešno službovanje. Nadzorstvo na Žabjeku je prevzel gosp. svetovalec Tomšič. — Prečast. gosp. dr. Fran Stanonik, profesor na graškem vseučilišči, je toliko okreval, da se je danes skozi Ljubljano odpeljal v svoj roj-stveni kraj, Loko, kjer naj bi si naš učeni rojak popolnoma utrdil zdravje. — Nevarno je zbolel čast. g. Šoklič, župnik v Škofji Loki.
(Z Vinice) se nam poroča, da je nekdaj imenitni grad Friedau-ov na Vinici in dva orala zemljišča kupil Miko Kalič — za 600 gld.
(Utonil) je dne 16. t. m., ko se je kopal, štirinajstletni Jure Panijan v nekem kalu bliža Hrasta na Belokranjskem.
(Strela) je ubila dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj štirinajstletnega Jurija Medoša iz Kovačjega grada na Belokranjskem, ko je pasel. — Runo
isti dan popoludne okoli 2. ure jo strela udarila v poslopje posestnika Franceta Kozamernika na Utiku. Gospodarsko poslopje je pogorelo, več drv, nekaj kmetijskega orodja iu do petinšestdeset stotov letošnjega sena in detelje. Posestnik je bil zavarovan za 300 gld., škoda pa je večja.
(Umrlo) je v Ljubljani od 16. do 22. junija 17 oseb in sicer 10 inožkega in 7 ženskega spola; med temi 3 v deželni bolnišnici, 1 v ubožni hiši. — Rojenih je bilo ravno v tistem času 21 otrok in sicer 11 možkega iu 10 ženskega spola.
(Povožen.) Diurnist Florijan Millier, star 40 let, oženjen, oče šestih nedoraslih otrôk, je včeraj dopoludue ob polu dvanajsti uri na dunajski cesti skočil pod tržaški brzovlak; ranjenega na glavi in nogah so prenesli v bolnišnico, kjer je popoludne ob 4. uri umrl. Povod samomoru ni znan.
Telegrami.
Dunaj, 23. junija. Cesarje danes ob 1. uri popoludne sprejel ogersko, ob 2. uri avstrijsko delegacijo. Odgovor cesarjev na predsednikov nagovor obsega nastopni odlomek: „Niti v naših razmerah k inozemskim velesilam, niti v naši splošnji zunanji politiki se je kaj premenilo. Popolnoma zložna z zavezniki se poteza naša vlada za mirovni razvoj stalno težavnega evropskega položaja; vendar upa, da se jej bo posrečilo ohraniti blagoslov miru vzlic vsestranskemu neprestanemu oboroževanju, ki sili tudi nas. da ne prenehamo spopolnjevati svoje orožne sile. Obžalovanja vredni sklep kralja Milana, odpovedati se prestolu, izročil je mej inladoletnostjo kralja Aleksandra oblast v roke regentstva, katero je formalno zatrdilo, da hoče ostati v prijateljskih odnošajih nasproti Avstro-Ogerski. Navdajajo Me dobrohotni čuti za sosednje kraljestvo ter želim, da bi modrost in rodo-ljubje Srbov obvarovali deželo resnih nevarno-stij. V Bolgariji je red in mir in veselo je, kako vzlic težavnemu položaju stalno napreduje ta dežela. Konečno naglasa govor neprestani gospodarski napredek Bosne in Ercegovine.
Budimpešta, 24. junija. Vsi listi povdar-jajo, da so besedo gledé Srbije in Bolgarijo velikega pomena.
Pariz, 24. junija. „Republique Française" pravi, da govor avstrijskega cesarja ni napravil dobrega vtisa. Odlomek govora o Srbiji je resno svarilo. Toda številke zahtevanih kreditov manjšajo vznemirjenje.
London, 24. junija. „Standard" : Cesarjev govor temeljito in krepko označuje položaj. Besede „stalno težavni evropski položaj" so glase v ustih tako previdnega in modrega vladarja otožno. — „Morning" méni, da govor odločno svari Rusijo.
Trst, 23. junija. Deželno sodišče je ustavilo izhajanje lista „Independente", dokler se ne bo zadostilo predpisom tiskovne postave.
C'asn primerno zdravstveno premišljevanje.
nim elementom, vse njegove moči zahteva boj za obstanek, pri tem pa opustošuje onemoglost njegovo telo in zatemnuje njegovega duha. Zavratno in tiho, z nevidnimi perutami plane bolezen na svojo žrtev, vgnezdi se v njegovem mozgu, kateri polagoma po pije, in mnogokrat spozna človek prepozno žalostno resnico. Potem še-le išče tužen pomoči, rešitve. Medicina, ki je dandanes jako napredovala, dostikrat nesrečneža reši iz propada, preiskuje živalstvo, rastlinstvo, zrak, vodo in zemljo — celo naravo, kje bi našla protisredstvo, in narava ni skopa glede zdravilnih dobrot.
K najstrašnejšim in najbolj razširjenim boleznim na svetu spadajo nedvojno najvažnejši organi Človeškega telesa, ledice in jetra. Toliko je vsaj do-gnano, da iz njih izvira večina smrtnih slučajev.
Tudi tu stoji veda še pred nerešeno zagonetko in onemoglo poveša njen genij peroti, s katerimi se je že tolikokrat povzdignil do luči spoznanja. Toda tudi tem nadlogam nasproti je naiava človeku usmiljena, ker je iznašla edino do 6edaj znano sredstvo, ki zapira pot tem zavratnim boleznim ter jih zdravi: VVarnerjev Safe Cure.
Kakor pa se je godilo na tem svetu vsaki novi iznajdbi večje važnosti, tako je moralo tudi to sredstvo prestati mnogo sovraštva, ker si žal veliko lažje pridobi tal slabo na svetu, nego pa resnične, človeštvu izkazane dobrote.
Počasi, toda stalno je prodiralo to sredstvo — to tudi drugače ni moglo biti, in dandanes so že tisoči in tisoči na ledicah in jetrih bolni dejanjski poskusili izvrstni vspeh tega sredstva ter njegovo zdravilno moč, ki jih je rešila, skupno z zdravniki brez predsodkov hvaležno priznali; to so bili zdravniki, katerim je v resnici na tem ležeče, da v interesu vede in na blagor boluikov napredujejo ter spoznavajo vsako pravo zdravilo. Da se vzlic temu še mnogokrat iz nerednosti ali vsled predsodka nepovoljne sodi o tem sredstvu, ne pomeni veliko nasproti vspe-hom. katere ima to zdravilo.
Cena steklenici 2 gld. — Dobiva se v deželni lekarni ..Marija pomagaj 1" kakor tudi v vseh ostalih znanih ljubljanskih lekarnah.	(i)
ITmrli so:
19. junija. Antonija Dobnikar, delavčeva žena, 40 let, Karlovska cesta 7, vsled raka. — Alma Twerdy, uradnikov» hči, 4 leta, Rimska cesta 4, davica.
21. junija. Alojzij Ogrin, mizarjev sin, 2 uri, Krakovske ulice 17, vsled oslabljenja. — Ana Valenčič, knjigovezov» hči, 11 mes.. Poljanska cesta 33, jetika. — Ivana Miklič, delavčeva hči, 7 dni, Hradcckega vas 15, oslabljenje.
Vremensko sporočilo.
Neprestano obdajajo človeka najraznovrstnejše nevarnosti. Brez orožja se mora ustavljati razdivja-
C M O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zritkomera v mm	toplomera po Celziju			
21	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	735-6 734-9 733-8	16"4 21-6 18 4	si. svzli. n	oblačno del. jasno	0-70 dež
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	733 1 732-7 7330	17-4 21 8 17 2	sl. zap. n	oblačno n dež	8'00 dež
Srednja temperatura obeh dni 18 8° in 18 8°C., za 0-2° in 0 2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 24. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl.	85	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	83	„	45	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	108	„	55	„
Papirna renta, davka prosta......98	n	65	„
Akcije avstr.-ogerske banke............905	„	—•	„
Kreditne akcije ....................300	„	50	„
London.............119	„	60	„
Srebro .............—	»	—	n
Francoski napoleond..................9	„	48J/j „
Cesarski cekini ....................o	„	66	„
Nemške marke ..........58	„	421/, „
Najiskrenejšo zalivalo
izrekava vsem, kateri so nama izkazali svoje sočutje ob izgubi najine predrage hčerke
še posebno pa vsem, kateri so pokojno spremili na nje poslednjem potu, in tistim, kateri so vence položili na njeno krsto. V KRANJI, dne 24. junija 1889. Fran Marinšek in Karolina Marinšek, roj. Krisper.	(i)
x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X X	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X X K^J m« R» I J«»«*», X
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 4. X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot . znano reelno fino delo in najnižje cene.	^
X Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem lirneži najflneje naribane in bolise nego vse te vrste v prodajalnah. ^	Oeniko lin. lenhtoviujo.
-ra-
Odlikovan: 1873, 1881.
-K-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =—
na Dnnaji VII., ZieglergaHse 27.
Zastopnik Franc lirfickner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
m
Nič več mokre 11000 ali trdo usnje \
ur

I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izključi n o pravico v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. kra. prlv. nepremočljivc
hranilne masti za usnje
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela škatlja 1 sld., 1 \ škatlje 50 kr., 1 , škatlje 25 kr. , škatlje 12' , kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oijnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2 : 40 kr., št. 3: 20 kr. Kazprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Svarimo prod ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—14)
□iseldorfske oljnate £ barve v tubah. £
<
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
Mroljiiatili barv, tirneža in laka~w
>	v
JLjutoljaiii.
|Pisarna in zaloga: Šolski drevored «i (semeniščno poslopje).
Filijala: Slouovo ulico lO-ISi priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llkiirjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstne izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnlke zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežah od 26 klgr. naprej primerno ceneje.
Si^lK®)
j;
AAAAAAAAAAAAA^
Perstene, mineralne ► in kemične barve, t
_L
Kupovalcem večjih limuzin prednostne cene.
«AAAAAAAAAAAAA
t Vse vrste slikarskih in 4 likarskih čoplčev In i slikarske patrone.
Izjava,.
Vsem tistim gospodom županom kot volilnim možem in tudi drugim volilcem črnomaljskega okrajnega glavarstva, kateri so se osebno do mene obrnili, da bi sprejel dežclnozborski mandat, naznanjam s tem, da tega mandata kot politični uradnik ne sprejmem in se tedaj za častno zaupanje prav srčno zahvaljujem.
ČRNOMELJ, dne 22. junija 1889.
Ferdinand marquis Gozani,
<•. kr. okrajni glavar.
(i)