ga bolj humanega razvoja pokrajine. Tako kot ne moremo biti vsi geografi akademiki, tako tudi vsaka pokrajina na tej ljubi Zemlji ne more biti bogata, razvita... Lahko pa za vsako pokrajino najdemo in predlagamo najustre- znejšo razvojno pot do bolj humanega preži- vetja. To je naša naloga! Ko bo geografija sposobna dosledno opravi- ti takšno sintezo spoznanj, od osnovnošolske stopnje do akademskih raziskav, bo poslala družbeno zanimivejša, iskana in cenjena. Potem posamezni politiki, zveze, novinarji, idr., ne bodo citirali samo npr. Bajlovega inšti- tuta ali kakšnega sociologa, ekonomista, idr., ampak bodo citirali tudi geografski inštitut in kakšnega geografa. Bivši učenci, ki so poslu- šali le osnovnošolsko in srednješolsko geografi- jo, pa ne bodo znali le naštevati in razlagati probleme v poseznih pokrajinah, ampak bodo poznali tudi njihove možne rešitve. In ko bodo li ljudje na odgovornih mestih, bodo vedeli koga morajo pritegniti za reševanje posame- znih pokrajinskih in razvojnih problemov. SOLSKA GEOGRAFIJA NA SVETOVNEM KONGRESU Tatjana Fcrjan Tudi področje šolske geografije doživlja bistvene spremembe. O teh problemih so spre- govorili na svetovnem kongresu. Šolska geo- grafija (pod sekcijo K: geographical educa- tion) je bila po programu IGU zastopana s 5 tematskimi sklopi: 1. učni programi in geografsko mišljenje, 2. opazovanje okolja in učenje v prostoru, 3. geografija in vplivno področje, 4. razvoj geografskih spretnosti, 5. geografija in učna sredstva. Prispevki so prišli iz različnih držav in sicer skupaj 24 in to iz ZDA 5, iz Kanade, Velike Britanije, Nizozemske, Hong Konga, Italije in Indije po 2 ter iz Avstralije, Argentine, Dan- ske, ZR Nemčije, Finske, Francije in Jugosla- vije po 1. Vsi referati, razen enega iz Argenti- ne, ki je bil poster, so bili v obliki predavanja. Vsebinsko prispevki obravnavajo: • geografijo v učnih programih, problematiko geografske misli na različnih stopnjah izobra- ževanja • računalnik v geografiji in druge oblike dela • referati, ki ne sodijo v ti dve skupini. Nekaj povzetkov iz referatov: I. Prispevek iz ZDA (Harper, 230): Potreba poznavanja današnjega sveta: Potreba za vse otroke je, da razumejo današnji svet. Današnji svet je kom- pleksen. Del sveta je moderen, del pa ne. Naloga geografije v šoli je razumevanje sodo- bnega sveta. Prispevek iz Italije (Piacente, 452): Prispe- vek k razumevanju fizično geografskega oko- lja kot integralnega materialnega sistema. Kompleksnost naravnega sveta, ki ga predsta- vimo kot rezultat medsebojnih odnosov med fizičnimi in po človeku povzročenimi elemen- ti, mora biti osnova tudi v osnovni šoli. Novi šolski program pri njih je stopnica k temu. Izvajati so ga začeli 1987/88. Prispevek iz ZDA (Stoltman, 577): Razvoj geografske vzgoje v 80 letih v ZDA: Geogra- fska vzgoja ima v ameriških šolah v 88 letu večjo bodočnost, kot jo je imela kdajkoli v 20. 19 stoletju. V zadnjih 50 letih je imela geografija nevidno mesto. V sestavku obravnava pome- mbne dogodke, ki so pomagali k renesansi geografske vzgoje v ZDA. In sicer: podčrta mnenja publike, da je geografija pomemben šolski predmet, navaja poročilo študijskih skupin in raziskovalcev o spremembah statusa geografije v osnovni šolski vzgoji. Govori o programu, ki je v 70 letih doživel poudarek na geografiji, in se nanaša na razvoj strategije učenja. Prispevek iz Nemčije (Volkmann, 620): Spremembe programov v Nemčiji kličejo po vrnitvi regionalne geografije v šoli. Zagotav- ljajo, da regionalno zasnovan učbenik daje več reproduktivnih znanj kot tematsko organizi- ran. Prispevek iz Hong-Konga (Spcak, 569): Geografija, vzgoja in tretji svet: govori o dile- mah, ki se tikajo geografske vzgoje. Bistvene spremembe so bile po letu 1960, zlasti v 70 in 80 letih, tudi s pedagoškega stališča. Prvo vprašanje se tiče sprememb v geografskem programu in drugo vprašanje pa učitelja v razredu pri izbiri metod. Pravi, da se mnogo piše o geografiji v tretjem svetu, malo pa o problemih učiteljev v tretjem svetu. Pravi, da ti kreirajo tretji svet. Prispevek iz Indije (Sinha, 546): Geografski program v letu 1990 v Indiji: Učni načrti so v stalni spremembi. Zelo težko je pisali o bodo- čnosti, ker tu igra vlogo več faktorjev. Sesta- vek govori o bodočnosti geografije. Trditve slone na trenutnih trendih v šoli v splošnem in posebno v geografski vzgoji. Zahteve učnega načrta se zrcalijo skozi zahteve vzgoje. Pouda- rek je na razvoju spretnosti bolj kot na znanju. Pomembne so lokalne študije, ki dajejo mož- nosti za direktno opazovanje. Ekspanzija mu- ltimedijskih sredstev: radio, TV, računalniki bodo poenostavili učni proces v geografiji. Prispevek iz Indije (Sen, 518): Moderni trendi v geomorfološki vzgoji v geografskem programu v Indiji . V širokem okviru fizične geografije ima tudi geomorfologija svoje mesto na indijskih univerzah, vendar je pri njih drugače kot v ZDA. Prispevek iz Finske (Rikkinen, 489): Raz- voj učnega programa in geografske misli na Finskem: Govori o odnosu med šolsko in univerzitetno geografijo in o odnosu med šol- sko gegrafijo in biologijo. Daje dva grafikona, kjer grafično predstavlja odnos in spremembe po letih. II. Prispevek iz ZDA (Wheeler, 633): Raba računalnika pri kartografskem risanju horoplet v regionalnem geografskem kurzu. Računalni- ško risanje kart je pogosta metoda v kartogra- fiji. Risanje z računalnikom v splošnih geogra- fskih kurzih zelo dvigne inieres študentov. Računalnik ima vpliv tudi pri učenju informa- cij, konceptov in tehniki risanja kart. Študen- tje pri tem skrajšajo čas, ki bi ga sicer porabili. Sledi opis programa. Prispevek iz Danske (Larsen, 323): Upora- ba računalnika za študij okolja. Vreme je predmet proučevanja na vseh stopnjah. Klima- tski podatki opisujejo življenjske pogoje, pomembni so za študij okolice, onesnaženosti v njej. Avtomatska postaja je za to dobra in to je pedagoško zelo priporočljivo. Z računalniki številne podatke lahko ilustrirajo in podatke tudi primerjajo. Prispevek iz Nizozemske (Trimp, 599): Uporaba računalnika za simulacijo življenjske situacije v geografski vzgoji. Literatura prispe- va h geografskemu izobraževanju, k razume- vanju okolja. Interaktivna literatura, (compu- ter adventure) lahko nadomesti knjige s pove- zavo osebnih izkušenj (private geography) s podatki, ki rokujejo z različnimi stopnjami analiz (academic geography). Razvoj tega pripomočka lu obravnavajo. Prispevek iz ZDA (Sharpe, 523): Povezani program za izobraževanje fizične geografije in fizične geologije. V splošnem v geografiji in geologiji ne uporabljamo računalnikov v skupnem programu. Glavni razlog za to je 20 pomanjkanje takih programov. Pojavila se je potreba po razvoju in povezavi serije progra- mov in laboratorijskih vaj, t.i. coursevvere, ki bi jih uporabljali v fizični geografiji in geologi- ji. Programi so grafično orientirani in označu- jejo okolje. Podobnost z naravo pomaga učen- cem razviti sposobnosti in znanje, ki jih rabijo. Študentje se tudi usposobijo za delo z računa- lniki, ki so potrebni v njihovem znanju. Prispevek iz Velike Britanije (Kent, 295): Geografska učilnica - videoprojektor. Ta pri- spevek govori o videoprojektorju, kar povzro- ča spremembe v načinu učenja v moderni geografski učilnici. Prispevek iz Italije (Piacente, 451): Fun- kcionalnost kartografskega jezika v fizično geografski vzgoji v srednji Soli. Sestavek govo- ri o pomenu dela s kartami; rezultati so dob- ljeni na daljšem raziskovalnem obdobju z uči- telji in učenci. Osnovne tematske karte se lahko uporabljajo za predstavitev in opis osno- vnih elementov. Vsi znaki so lažje razumljivi kot pisana beseda. Uporabnost kart je različna, interpretacija in izdelava kart pa zelo pome- mbna pri memoriranju. Prispevek iz Jugoslavije (Ferjan, 182): Terensko delo potreba sodobnega pouka. Se- stavek govori o prednosti terenskega dela pred poukom v razredu. Navaja Štiri primere: karti- ranje mesta Ljubljane, analiza živilskega trga, kartiranje rabe tal na podeželju in vremensko opazovanje. Uspešnost teh vaj ugotavljamo primerjalno med skupinami v istem ali vzpo- rednem razredu. Odvisna je od zainteresirano- sti učencev, njihovega predznanja in sposobno- sti. Učenci radi delajo na terenu in so pri tem ustvarjalni. III. Prispevek iz Nizozemske (Vlaandcrcn, 619): Projekt poenostavitve učenja za vidno prizadete učence v geografski učilnici. Ta projekt (project by touching) se je začel v letu 1980 in je usmerjen zlasti: O produkcija materiala za 7. stopnjo in 1. letnik srednje šole • osnovno delo z grafi in kartami • predstavitev Nizozemske na kartah. Osno- vno sredstvo je "swell paper". Prispevek iz Avstralije (Hali, 225): Učenčev odnos do vojne, miru in mednarodnih konfli- ktov. Prispevek proučuje kdaj in kako so učenci zainteresirani za vojno, mir in medna- rodne konflikte. Odvisno je od starosti, spola, izvira informacij in vrste šole. SKLEPNA MISEL 1. Referati govorijo o položaju geografije v izobraževanju po svetu. To ima dvojen pomen in sicer: • za učitelje, da spoznajo to problematiko v svetu in • za teoretike, ki se ukvarjajo s to problema- tiko (razvoj geografske misli, položaj geografi- je, povezanost geografije, zastopanost geogra- fije v izobraževanju). 2. Računalniki bodo v bodoče široko zaživeli tudi v srednjih učnih programih, kajti v tej smeri bo šel razvoj. Kakšen pomen imajo referati za nas? Za naše šolske potrebe sc mi zdijo pomembni poleg teoretičnih referatov prispevki, ki obra- vnavajo zlasti delo z računalniki. Široka geo- grafska problematika, ki zadeva šole različnih stopenj je pokazala, da je tudi na tem področju velika aktivnost. Mislim, da so tematike, ki so bile predstavljene na kongresu, aktualne tudi za nas. Abstracts of 26lh Congress of the Internatio- nal Geographical Union, Volume 1,2, Sydney 1988.