a' 4 * gospodarske j narodn Izhajajo vsako sređo po celi pôli. Veljajo v tiskarmci j emane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 2. februarija 1876. Obseg: Notranjcem na znanje in v premislek. Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. (Dalje.) Navod za pridelovanje lanù in prediva po Belgiškem načinu. (Dal.) Postava o stavbah na Rranjskem. (Dalje.) (Dalje.) V spomin Valentinu Vodniku. Naši dopisi. Novičar. Slovenska pesmarica Jugoslavensko slovstvo. Mati ga izda. Gospodarske stvari. rediti in reko uravnati. Stroški za vsa ta in še druga delà bi znašali okoli 212.500 gold. Ti stroški bi se Notranjcem na znanje in v premislek. Leta 1869 je podružnica kmetijska v Ložu ob- Čnemu zboru družbe kmetijske Kranjske potožila nad-loge ondašnje doline , ki jih delajo mnogokrat ponavljane povodnji onega kraja. Občni zbor je pripoznal veliko škodo, ki jo kmetijstvo trpi po navedeni nesreči, in sklenil to v narodno-gospodarskem oziru jako važno stvar izročiti deželnemu odboru in c. k. deželni vladi s utegnili znižati na le 122.500 gold., ako bi se vse to, kar je treba, naredilo površno. Vrednost zemljišč ( žet in i jiv) ki so dandanes tukaj povodnjam podvrž in ki znašajo 394 oralov, se ceniti sme na 168.000 gold. ko bi se pa nadloga povodinj po imenovani poti odstranila se vrednost njihova povzdignila na 420.000 gold. 2. Dolina CerkniŠka. Sedanja vrednost onih 4500 oralov, čez katere periodično voda stopa, se ceni na 210.000 gold. Od teh f ) toplim priporočilom, naj bi se naprosilo si. ministerstvo bi se dalo vsaj 2800 oralov na suho djati da se kmetijstva državne podpore v ta namen pred vsem najde mož izveden, ki bi tehnično preiskoval na 840.000 gold. , m po takem bi se vrednost zemljišč vse doline povzdignila vzroke, od kodi one povodnje izvirajo, pri teh preiskavah pa ne bi ostal samo v Loški dolini, tem-več jih razširil tudi na Cerkniško jezero, na dolino 3. Dolina Skocijanska. Vsa tukaj potrebna delà bi mogli posestniki zem- Planinsko, na tek Unca in na močvirje okolice ljišc sami brez velicih stroškov izpeljati. Ljubljanske, ker se misliti sme, da vse ondašnje po- vodnji so v nekaki podzemeljski zvezi me seboj. SI. ministerstvo kmetijstva je vslišalo to prošnjo; dovolilo je subvencijo za obširne preiskave, in ízvoljen je bil Tržaški tehnik dr. Vicentini. On je z velikim trudom preiskaval Notranjski vunanji in podzemeljski svét. in kar je našel pri teh preiskavah, popisal je v f ki- še zove v Rela- 4. Dolina Planinska. Sedanja vrednost 1525 oralov zemljišč se sme ceniti na 152.000 gold. Ko bi se pa povodnje odstranile bila bi ta zemljišča vredna 343.125 gold. 5. Dolina Ljubljanska. Tù dr. Vicentini opominja, da bi treba bilo mnogo del pri železniškem mostu na Ljubljanskem močvirji , pa tudi pri Selu, Fužinah inVevčab. Nekatera teh del bi se dala koj po naukazu politične go-sposke izpeljati, se vé da na stroške tistih, ki dandanes dobiček imajo od nepravilnega teka Ljubljanice. Kar pa se tiče druzih del, bi se na tanko določiti mogla po posebni preiskavi te okrajine. Skupne stroške za uravnavo vodá v dolini Ložki govoru pravi: „moje preiskave so le tehnične studije; Cerkniški in Planinski ceni dr. Vicintini na več kot laškem jeziku v posebni knjižici, zione e voto delT ingegnere civile dr. Raffaele Angelo Vicentini di Trieste sul Bonfico Delia Valli di Laas, Zirkniz niolia." Planina e Lubiana nella provincia della Car- našim Ta knjižica je preobširna, da bralcem; posneli bomo tedaj jo celo priobčili poglavitne řeči na kratko, dostavljaje besede dr. Vicentini-a, ki v pred- treba Je te preiskave nadaljevati iz kmetijsko-go-spodarskega ozira, da se izvé, ali bi se nasvetovana delà tudi izplačala in kmetijstvu z a že len i h dohod kov přinesla". Ko je dr. Vicentini popisal podzemeljski ték vodá od Ložke doline proti Cerkniški niži in še nižji Planinski in z Uncem vred do Ljubljanske najniže doline, popisuje navedene doline tako-le : milijone goldinarjev. m se znano } stvar dalje motala. kako se bode ta važnja a tudi draga a v za pridelovanje lanú in prediva po Belgiškem nacmu. Da 1. Dolina Lozka. se temeljito odvrnile povodnje te doline, se predor narediti skoz tišti hrib, ki Ložko moral dolino loči ôd Cerkniške Spisal Andrej Pisk ar. (Dalje.) f od D an do Golobine. Tudi bi treba bilo kanal na- Belgijanci sej ej o mnogo kupčijskih rastlin in zato drug predor pa narediti ne pridelujejo toliko slame, da bi pri obilni živinoreji JUV j / WJiwtx» V *j IV * V MIAAM MA T AMVA VJ* mogli živini vedno sè slamo nastiljati, druge stelje pa tudi nimajo v obiljL Zato imajo navado, da hleve z tudi tl vodo poplakovajo in snažijo. bamo ob sebi pa se raz kajti pozimi mora ži- y kakošnega živeža potrebujejo gledati ume da um^, u«, je to le poleti mogoče, vina imeti toplo ležišce. Ta poplaka moramo na to, katere rastline in pridelki se tu ali tam živalski iz- bolj plačajo. Gledati moramo na klimatiČne razmere mečki z vodo zmeŠani — jim je izvrsten gnoj. Da se potem pravo zadeti jim gnojnica ne izgublja, imajo hleve tlakane in iz m se na mnoge druge reči. Vednost in skušnj uči hlevov držé odtoki v prav za to napravljene, dobro ob vwwv»» » J»»«' «« u«ij/x«i.xjuuvj uv/wiw VW pn TlDbOUjly J jJOJ I/O, , UOi UC OC/JC 111 UC QdUl tčtUlLl litsi" »zidane jame. Gnojnici primešajo po potrebi še člove- lin druge za druge, katera imajo enake lastnosti, enake v 1 »1 • ví 1 • V« v •! ' V • 1 • • m 1 l • *• 1 • ^ 1 « . . Glavna stvar stenji, je pa ta na katero mora kmetovalec gledati da ne sej e in ne sadi takih rast ških izmečkov ali pa ogršičnih preš iz oljarnic. Toda nikoli ne mešajo tje v en dan vse slcupaj, marveč na- pravljajo gnojnico več sort, za vsako zemljo in za vsak korenine ali enako zrnje, ampak za sadežem ki ima da v prideïek posebej. V tem so tako izurjeni okoliščinah vedó pravo zadeti. Pri gnojenji dobro vseh glav nje gl namen k pridelek k / , WUi^MQ. Ol» , ttl llllCv naj seje takega, kateremu so za rastlinam y ki peri » naj seje rastline z o z kim perjem imaj zijo, ali je njiva na solnčni ali senčni strani; za vsa a-a- za tom, ki navadno dosti plevéla zapusti ? tero zemljo napravljajo drugačno gnojnico. Na suho in tako zemlj ^ ^ " A li ULI ^ t^X 11W) ▼ WU.UU UUOtl U1U V Ul« áJCKiXJ Uûtl ^ rastline, ki se okopavaj o , da se p le vél zatare naj seje i «viv ^v/^.jw ^«^x^.aj«jvr uxu^avuu ^"vjuiw, ^ c* ocídiv» ni iaau zj^LULjyj, rvjex jo prst po vrhu zelo izmolzena, u< gorko zemljo ne vozijo gnojnice iz človeških izmečkov, seje detelje, ki delajo globoke korenine in najdej na naj tudi ne sme biti za tako zemljo preveč preš, ker bi v globočeje še dosti živeža hudi suši lan zgorel, če bi bila pa mokra letina, pa in se plevel zaduši. poleže. Tudi pazijo na to, če je njiva že izmolzena ali w It 1 • è 1 1 * * â pa , zraven se pa mlj spočij (Dal. prih.) še močna; na prvo ^spravljajo bolj mastno gnojnico, na drugo pa slabejo. Ce je sama gnojnica brez mora biti ravno prav godna, predno se poliva. Godna je gnojnica ^takrat, kedar začne stoječa se krojiti in duh pres, Krnetijski zgođovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih. se razvijati. Ce se v gnojnico devljejo ogršične preše stolčejo in potem z gnojnico zmešajo. Taka gnojnica Po )) Oceterr. Landw. Woehenblatt." mora pa samo kake tri dni stati predno kajti, če bi predolgo stala, ni tako dobra. se poliva y Ker imajo Belgijanci sploh rahlo in globoko obděláno zemljo, katera mokroto rada pije, lahko z gnojnico Gnoj- Dnć 22. Leta 1803 Meseca januarija. vsak čas gnojé, veliko bolj kot s trdim gnojem nica ima že v tem prednost pred trdim gnojem ima vse redilne snovi že v taki obliki. kakoršne ravno Slavni govor Roberta Peel-a v Angleškem državnem zboru zoper colnino na žito. 23. 1608. je bil najhuji zimski mraz na Francoskem ; ker in sicer tak rastline potrebujejo, namreč v vodi raztopljene. Poglejmo še kolobarenje ali vrstenje pridelkov, kar lan zadene. tem oziru sicer ne moremo podati gotovih in na-tančnih pravil, kajti v vsakem kraji kolobarijo neko- , da je kruh na mizi kralja Henrika zmrznil; skor vse trte in sadna » drevesa so pozebla. 24. 1842. je umri na Dunaji dr. Janez Burger, c. k. profesor prirodopisja in kmetijstva; on je bil eden najsiavníših pisateljev kmetijskih v Avstriji, po pravici so ga tedaj imenovali liko drugače, tudi zahteva vsaka zemlja in vsako pod-nebje drugačno vrstenje pridelkov. Gnojenje tudi mnogo določuje v tem oziru. Vsak kmetovalec vé, da ne stori na eni in isti njivi vedno ena rastlina, kajti^vsaka rastlina potřebuje nekoliko drugačnega živeža. Ce sadimo na njivo letos krompir, ga drugo leto ne smemo zopet ondi saditi, če 1 • • v v v \r li A w\ i o* AA vrr > Schwerz-a" Avstrijskega. 25. 1851. se je ustanovila družba za rejo lanú in ko- nopelj v Ber olinu, katero je sprožil pl. V i e b a h n. 25. 1514 so prvi gleš k o. karfi iz Do nave prišli na A n- a se morejo še le čez več let z gnojenjem tudi bi zemljo pognojili. Vsejmo pa na krompirišče rž bo tudi brez gnoja dobro storila. Vsaka rastlina povžije iz zemlje nekaj snovi za več časa, katerih posebno potřebuje, tako in obdelovanjem namestiti. To se more samo po kemijskem potu razjasniti. Rastline sploh obstojé po večem delu iz enih in istih kemijskih prvin, toda njihova sestava je zelo različna. Ne-katere potrebujejo za rejo svojo mnogo kalja, druge fos-forokisline, zopet druge več apnine, kremenine itd. Vze-mimo, daje zemlja previđena z vsemi potrebnimi tvari -nami vrastlinsko rast. Rastlina, ki potřebuje mnogo ka- bo v njej dobro storila, ker najde aovolj živeža. 26. 1793. Cesar Kitajski Kien-Loong je razposlal okrožnico na kmetovalce svojega cesarstva v kateri jih opominja, naj s kmetijstvom 28. 814 kolikor mogoče združujejo obrtnijstvo. t i Ie umri cesar a r o 1 V é1 i ki ? ki je na vso moč pospeševal kmetijstvo na Nemškem, in posebno vino-, sadje- in čebelorejo po- vzdignil. (Dalje prihodnjič.) 9 se enkrat, nam viffii 1 bo pa slabeje storila zato, ker lija Vsejmo jo poprejšnja je po vžila veliko kalija, kateri se z drugimi tvarinami ne dá namestiti. Vsejmo pa tako rastlino, ki potřebuje manj kalija, pa več fosforokisline ; ta nam bo pa dobro storila tudi brez gnoja, ker najde dovolj IVove postave. Postava o stavbah na Kranjskem II. razdelek. veza, ki ga poprejšnja rastlina ni povžila. Tako većkrat zaporedoma na eno in isto njivo sej at i, n^c* m ^ r «« — pa ni vsakokrat gnojiti, ako se rastline umno menjajo in potih se mora na oběh stranéh ceste prosto pustiti zida treba se 67. Predpisi za stavbě. (Dalje.) Pri cestah se je držati stavbene crte. Pri novih stavbah na okrajnih ali občinskih cestah in vrstijo. To xv J6 jlkj u\j\jx wtivuu x j ua oi/ uiuiu ot v ai x jasniti; sicer je pa pri tem gledati naveliko reči. Treba teoretično rečeno da se more stvar raz- od zunanjega kraja cestne grape do stavbene črte naj- manj m. prostora. Izjemki se smejo dovoliti v posebnega ozira vred- )e poznati zemljo, kakošne vrste je, katere tvarine ima nih slučajih po dobíjeni privolitvi politične gosposke in še sama v sebi in katerih jej manjka. Poznati moramo tistih organov, katerim je izročena cestna uprava Oblastnija se mora, če se v stavbeni komisiji ni doseglo porazumljenje (§. 9), predno podeli stavbeno privolitev, v teh slučajih dogovoriti z oblastnijo, ki je cestni službi predpostavljena, ter sme v stavbo le ta-krat dovoliti, ce ta oblastnija pritrdi, da se sme stavba k cesti pomakniti. Stavbeni prosilec mora v vseh slučajih, v katerih je, da se do poslopja pride, treba mostá, oboka čez cestno grapo, ali v grapi tlaka, te reči napraviti na lastne stroške tako, kakor se mu je naročilo , ter jih mora vzdrževati v dobrem stanu; tudi ima dolžnost, vse spolniti , kar se mu je zaukazalo od oblastnije cestni službi predstojne v odvrnitev zastavljanja in ognjušenja ceste in cestne grape. ■ §.68. Pri Železnicah. Pri stavbah blizo železnic se je, kar se tiče odda-ljenosti od železnic in izpeljave staveb, ravnati po posebnih določbah, katere zarad tega obstojé. J « §. 69. Saditev drevja. V trgih in vaséh se hišniru gospodarjem dolžnost nalaga, med hišami in gospodarskimi poslopji, ki so še skodlicami ali slamo pokrita, taka drevesa saditi, katera branijo ognju se razširjati. Tudi je delati na to, da se tam, kjer to dopusté krajne okoliščine, na cestah in ulicah nasadijo drevesne vrste. — Take saditve napravljati in vzdrževati je dolžnost obcini. 70. Razlastitev v stavbene namene. Vprašanje, ali je treba in na koliko je treba, da zarad kake nove naprave sel ali selskih delov ali zarad njihovih uravnav nastopi posilna razlastitev privatne ali občinske lastnine, to razsojujejo politične go-sposke po postavah o tem obstoječih. Ako je treba pri novi stavbi, pri prezidanju in pri-zidanju po razmeri od gosposke dolocene stavbene črte stavbě pomakniti ali za lastninsko mejo stavbenega prosilca ali še dalje čez to mejo, mora v prvem slučaji občina hišnemu gospodarju, v drugem slučaji pa hišni gospodar gruntnemu posestniku primerno odškodnino dati za to, da odstopi zemljišča ležeča med tema obema stavbenima crtama. Kar se tiče zneska te odškodnine, se mora skusiti, da se z lepa poravná ta stvar. Ako pa tega doseći ni mogoče, naj se posestnik razlastenega zemljišča zavrne na pravdno pot zarad odškodbenega zneska. V tem slučaji se pa zidanje ne more zadržavati, Če seje pri realni sodniji zapoložila varščina, katero je gosposka, ki stavbě privoljuje, doiočila po vrednosti razlastenega zemljišča, za katero sta se izrekla dva iz- vedenca. III. razdelek. Olajšave pri stavbah. §. 71. Olajšave gledé na slavitelje in nacrte. K §§. 1., 2., 4., 5., 16. Za stavbě pri tleh brez obokanih stropov in kletnih prostorov se smejo rabiti na kmetih obrtniki pooblaščeni po obrtnijski postavi ter ni treba predlagati nivelnih načrtov in iskati stavitelja. Sicer je postopati po določbah 1. razdelka. §. 72. Olajšave v trg ih, vaséh in pri poslopjih na samotnih krajih v trgih in mestih. Pri stavbah v vaséh in na samotnih krajih, celó v trgih in mestih utegne gosposka, če ne gré za stavbě v javne namene ali če namen stavbě ali okolišča ne potřebuje posebne stavbene trdnosti in ognjavarnosti, dovoliti sledeČe olajšave : (K §. 20.) 1. ÍJtegne se stavba, če nima več ko eno nastropje in ni podvržena nevarnosti povodnje, se-zidati iz egiptovske (nežgane) opeke, vendar se mora podzidje do visokosti 1 m. nad tlami napraviti iz karana ali žgane opeke, ter se oboki ne smejo natezati Čez 4 m. Pisetne stavbě se imajo enačiti s stavbami iz nežgane opeke. (K §. 23.) 2. Visokost sob za stanovanje se sme zmanjšati do 25 m. Okna sobnih prostorov morajo dobiti visokost, ki je primerna primeram sob. (K §. 27.) ?). Stop nice se utegnejo narejati v širokosti 1 m. in če so podobokane ali imajo na spodnji strani oboj in stukaturo (omet), smejo biti iz lesa. (K §. 29.) 4. Prehodi (ganki) se smejo napravljati tudi popolnoma iz lesa. (K §. 33.) 5. Pripuščeno je strope v hlevih in svislih pokrivati samo z ilovim tlakom, ki je 11 m. debel. (K §. 40.) 6. Da bi morale krušne peči biti v prostoru , ki je z močnim zidovjem obdan in obokan, to utegne odpasti ; izhodi iz kurilnih delalnic se utegnejo napraviti tudi na ulice. (Dalje prihodnjič.) Marodne stvars. V spomin Valentina Vodnika. Vredništvo „Novic" je přejelo te dni sledeči dopis: „Svečnica je svečan dan posebno nam Slovencem, ker ponoći onega dne rodil se je Vodnik, po pravici imenovan prvak slovenskoga slovstva. Citalnice slovenske tedaj le sveto dolžnost spolnujejo, da vsako leto obhajajo spomin Vodnikov. Po naključbi mi je te dni přišel v roke rokopis gosp. Drago ti na Dežmana pod naslovom „v spomin Valentina Vodnika", ki je pred 20 leti jako marljiv delavec bil na polji slovenskem. Morebiti je častitemu vredništvu drago, v sredo natis-niti v svojem listu ta spomin Vodnikov, ki je žali-bog ob enem spomin, kako se „spreminjajo časi". Radi smo sprejeli ponuđeno spomenico, ter jo danes, ker je ugoden Čas za to, priobčimo tako, kakor smo jo sprejeli: „Če si obnebje kranjske slave ogledaš, boš vidil na njem z blišecimi zvea iami vpisano imé : Valentin Vodnik! Naj se druzih rojaKov junaštva ali modrost na vse strani sveta oznanjujejo, on se našimu narodu nar bolj po domaće glasi, in zmiraj bode globoko segal v serca Slovencov. V polnim občutku svoje veljavnosti in cene je m oj -ster pevcov od sebe reči zamogel : Ne hčere ne sina po meni ne bo, Dovolj je spomina, me pesmi pojó. Sivi starčki spomnivši se tega imena z živo besedo pripovedujejo, kak korenjaško so v svoji mladosti pod cesarskim banderam združeni Vodnikove „brambov-ske" prepevali; naši gorenci ne morejo pozabiti moža, kteri je zaklade, v hribe pregnane slovenščine med njimi nabiral. Vprašaj učene može, vprašaj pro-stiga kmeta: kdo je, Krajnca zdravo serce in um spoznaje, v nar prijetnišim jeziku njemu govoril, kdo ga je per vi z gorečo pesmijo pozabljene matere Slave opomnil? Odgovor ti bode: Valentin Vodnik! Kakor iz terdiga kremena živa iskrica šine, tako je tudi krepko nepokvarjeno jedro nasiga naroda — kmečki stan— nam tega moža podařil. V gorni Siški : v kmečki hiši se mu je zibelka točila ; nad se ie rodil dalj Zakaj njegova delà in trude za naš narod na prešteval, zakaj bi tak slavni spomin s povestjo glavo spijočiga deteta je kolovrat drdral, in sladka britkih skušinj, ki so ga v starih letih zadele, ogrenïl materna pesim je že mlado serce vnela; ni je pozabil, kir je že neumirjoči Prešern v krasni priliki Vodnik; marveč pesim kmetice je bila vodniea njegoviga pev- življ ski ga duba: Kar mat je učila, me mika zapet, Kar starka zložila, jo lično posnet. Žibertov TinČek se dersanja na jamenških lužah naveličva , igre zapusti, in radoveden jo v ljubljanske pel in 8mert z gorečnostjo pevsko popisal V Arabje pušavi Se tiček rodi itd. itd. 7 ko J® Slovenska pesmarica sole pomaha, in ker je bistrega uma, vse težave pre-maga, včasih áe kakšno okroglo zapoje. Po dokončani šesti šoli so ga „muhe" v klošter gnale. Iz kloštra pa * mance ? Glasbena Matica je izdala 2. z vezek v kateri nahajamo čvetero pesem „Slava Slovencem" , ga kliče duhovsko pastirstvo v Bohinj. Tam so ga na- vglasbil Ant. Fors ter svoje pes-namreč : besede Virkove, za moški zbor > vdale „Triglava snezne Moja rožica", besede Kur- kopć u. ? Savico, mater pevske umnosti, solo zdrave treznoati. Tačas so bohinjske goré v sebi hranile demant krajnske dežele. velikana učenosti, podpornika slovenščine, Vod- ~ . in imena is UUtUJ. X »Ui O \j gdi JU C«, » ^tuuwti i*uv. A U l O t U l , - „U xu )ch l kj ci t V ck y UCOCUC . tam je hodil pit' visoko nikove, za čveterospev vglasbil Anton Nedved Opomin k petji" y „w^v,^.^ ^ , besede Franjo Cimpermana za moški zbor, vglasbil Anton S tockl, tarjeve, za moški „Svèt", besede Stri-zbor, vglasbil Anton Fors ter. Ime- nikoviga prijatla, slavniga Z i geta Cojza, in imena novani trije Antoni so tako dobro znana firma med nasiga pevca in njega podpornika sta se tak nerazloč slovenskimi skladatelji, da nam ni treba še poaebnega ljivo združila, de kjer se eno glasi, tam tudi gotovo priporočila tega najnovejšega zvezka „glasbene Matice slava druziga odmeva. u Od Cojza spodbadan, potřebnost omikanja svojiga naroda spoznavši se Vodnik pratikarskiga delà loti vganjke kuje, novoletne vošila sklada; kar je Krajncu j * nar bolj vediti treba , prav po domače uči y se cio go- v spodinjam s kakšnim svetam ustreči si prizadeva. Pa tudi on je tožil čez nemarnost marskterih svojih rojakov, ktiri vsako sebi neznano še tako Zagrebu Jugoslavensko slovstvo. Akademija jugoslavenska za znanosti i umjetnosti ravnokar izdala tri knjige Rad u 33 knjigo, „Monumenta spectantia historiam Slavorum me (Listine o odnošajih izmedju južnoga Sla čisto slovensko besedo kakor ptujo ali novokovano gra- ridionalium venstva i Mletačk knjigo publike), zvezek 5 f) « X V U U U L l tV i , li V Citira , - 1U Starin". Ceravno vse te knjige obdelujej m pa tudi JaJ° ako je v svojih rotab še slišali niso. Rekel je: za slovenske učenjake zanimivo gradivo, more oni ob iji; } aau ju v o vujiu i v/tctu ou ouoau uiov/i xíl/hvji j • " ^ » vriauuu kadarkolj krajnske bukve na dan pridejo, ima sledni širni sestavek, ki ga j Starinah" spisal akademij ,,i\auaitvuij iva kar je manj > kdo raj blago in življenje zgubi, kakor svojo čast in samosvojnost. Komur je tako pri sercu, ta ne govori mehke besede, ampak iz polniga serca mu tečejo iz ust Zabavno berilo. goreče pesmi, ktire junake k junaštvu vžgejo. Peli so nekidaj naši očaki, in Turke pobijali; peli so ino pod Sisek tekli Hasan Baša v Savo potopit; ino če je Turk do nas priderl, so ga pognali, de bojniki svoje pete vnesli. Pojte tedaj, bovske pesmi, vnemajte se s petjam štvu, k brambi našiga svetliga cesarstva!" so komaj nektiri raz- Slovenci, bram-pravimu juna- Vsak kte- oiv u j xx Lf i cm lu ua uaoi^a o « ^tiJ^a ^uoai o iva * v oatv • Jtv tv> ' rimu slovensko serce v persih bije, bo še dan današnji z Vodnikam pel: „Bit če, bit če Est raj h za vse. On je v visoki pesmi „Ili rij o oživljeno" pozdravil (( sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Alešovo c. V. Mati ga izdá. (Dalje.) > in pravdo slovenskiga naroda proti napadam naših tlačivnikov braneč, krasno besedil: Od perviga tukaj Stanuje moj rod, Na vprašanje više sodnije tedaj nisem mogel odgovoriti ugodno. Razložil sem pač vse na tanko, kar sem do zdaj zvedel, a to se je ti tako pomanjkljivo zdelo, ^ ^ ^ • 1 % w i 0 w w 1 • V da sem dobil » v ua o o un uuuii precej son „nos , wo, u« ju uvuiw^ww tako očitno hudodelstvo pri belem dnevu, ne da bi se našel kak sled. Drugi dan sem dobil dopis sodnije, ki me je klica! na moje prejšnje mesto, ter mi ukazal iz- V V ces da je nemogoce Ce vé kdo za drujga Naj reče odkod! ) ročiti vso preiskavo mojemu následníku, ki ima priti v moški spol ga je, kolikor mogoče, skušal dohajati in dveh dneh. Da-si mi je bilo ljubo znebiti se te sitne, tako je bilo tu vedno borenje krasnih nos in duševnih iežavne in skoro nemogoče preiskave, ki ni imela druge moči in isker med sabo. podlage, kakor umorjeno vdovo in na pol mrtvo deklo y tem obziru sta se posebno odlikovala na prvem me je vendar grizla nezaupnost više sodnije in graja, městu sedeča gospod in gospá, gotovo soprug in ao katere gotovo nisem zaslužil, porok temu moja mirna pruga. Ona je bila zale, visoke, kar krasne postave, vest in pa zavest, da sem vse storil, kar jejbilopri teh kakor kraljica med drugim ženstvom, ponosna kakor okoliščinah mogoče, in zamudil ničesar. Da se mi ni Juno J Wi. lA^AJLLX AJVUUy T LU y obleka njena izbrana, okusna in dražja od vseh posrečilo na sled priti hudodelniku, to ni bila moja drugih. Vidělo se jej je, da je navajena gospodo vati in ostanejo hudodelniki večkrat leta in leta prva biti, in da je v večih salonih in v boljših drušči krivda saj skriti, dasiravno je po več sto ljudi na sledu za njimi nah domaća. Nekaj pa je bilo vendar na nji, kar meni Zato sem mislil, da mi je to grajo naklonil kak oseben ni bilo všeč, namreč pomanjkanje vse nježnosti in žen-sovražnik, in nisem se varal, kajti kmalu sem zvedel, ske sramožljivosti. Prava res omikana in blaga ženska ne bo tako kazala se vsemu svetu, kakor se je ta gospa da sem bil na poti stričniku predsednika ki Je hotel priti na moje mesto in naglo plezati po uradniški lest Soprug njen je bil jej po vsem primeren Lepo vici vise. To sem, kakor V rečeno, se pozneje zvedel > zato raščene postave, gladkega obnašanja, v pogovoru ka zajoč bistrost uma in znanstvo v vseh navadnih vedah sem izročil kmalu za pismom do3pelemu následníku vso bil je povsod všečen družabnik, moral se je brž priku preiskavo in vsa nje se dotikajoca pisma ter želee mu piti vsakemu meni ne boljšo srečo pri tem odrinil na svoje prejšnje mesto, od ^/iU Y OOiIVVjLUU - Jltž UiUill UC , kajtl £i> Kmetovalec' da je general M. Ta h uda zmota je bila prenaglemu mladenču pogubna, kajti čez par dni je moral nagloma pobrati kopita ne zasaČivši morilca vdově Reberjeve. Klavžar, ni naravnost stavil predlog 7 da vrednik naj si društvo izvoli za svoj organ ,,Kmetovalec ampak nasvetoval je, da naj se ta stvar izroči v pre ) Preteklo je leto dni in več. Kraj 7 kjer sem bil, je bil zeló dolgočasen, zlasti ob nedeljah in praznikih. Znanstva si nisem mogel pridobiti, ker so bili drugi uradniki oženjeni in me njihove r >dovine niso nič kaj mikale; meščani pa so se nas vidno ogibali. tresanje . Jos. d s e k d Gorjup 7 c. kr. sodnik Kanalsk Ta predlog je podpíral tudi Kar se tiče tistega nesrečneža J. Kulota, o katerem sem uni pot pisal 7 da so ga 18 t. m na ulici pobrali in pred Zato sem magistratu in potlej v bolnišnico in da je pot navadno tudi ob nedeljah in praznikih po službi božji, zlasti pri slabém vremenu, navadno malo v pisarno hodil ali pa domu jemal zapiske. AI neka bolečina v prsih me kmalu opomni tako napeto delovanje ne m , je stvar veliko resnisa kakor se je mislilo iz- Ker se je rajncega žlahta pritožila, morala je po > da prva. sodnija dogodek preiskavati. Dosedaj je znano to znali so se na truplu nevarni vdarci, katerim zna biti bo ugodno zdravju mojemu, čira preganjati si čas ob nedeljah in praznikih brez znancev, brez drušine, toraj brez vsake zabave? vzrok to 7 da je sam pádel 7 pa da je bil tepen. Vzrok Toda kaj početí ? dn Potožim to svoji postrežnici. Ej, gospod", pa mi odgovori sklenivŠi roki smrti pa so znali biti nasledki pijanosti ali pa mraza Ker je rajnkega bila policija obsodila in je imel kažen dostati pri ljudje v zápor, magistratu , 7 raznesli so da je magistratni čuvaj kolikor toliko kriv Ku niste še stari! Za božjo voljo, ce 7 77 , fj za vas ne bo veselja na svetu, za koga li bo? Ako vam je tu dolg čas, pe-Ijite se dve uri daleč v toplice B. Tam je dosti gospode, lepše od tukajšnje, godba ves dan, se boste lahko lotové smrti, o čemur pa ni mogoče do daj nic reci. Presvitli césar je podařil za vodnjak v Volč jemgradu na Krasu 300 gold Grof Chambord je bil povabljen te dni na lov divjih golob na > vstřelil je 130krat z najboljšim vspebom. Pohlovu razveseljevali, kolikor vam bo ljubo. m pod milim nebom. Čudili Svèt postrežnice mi je všeč, toraj se podam brž v nedeljo, ker sta bila dva praznika skup, v toplice B., tudi iz tega namena, da bi se kopal, kar bi mojemu truplu zamoglo le koristiti. gostilni, kjer sem se vstavil, je bila izbrana in lepa družba. Nekaj gospode je bivalo tu z namenom Kras je imela gospoda južino se boste temu, Čestiti bralci zunaj Goriškega, kjer Vas stiska huda zima. Pri nas pa so bili res krasni dnevi od nedelje do petka; za malo bi se bil uresničil tu kaj Laški pregovor: ,,San Bastián puárta la vióla m man a kopati se 7 • a.. v^Evcwj ^uouuuu j \j uivaiu i u a uauiQuum^ veČidel pa je hotel tu prebiti vroče poletje zdaj Boštj 20/i) nosi vijolico v roki) Tu ni mraza » samo obi Ie Za t i p e n d i j in se zabavati, kolikor mogoče. Obed je bil skupen in vse se je za to priliko navadno krasno obleklo in oli- teljskim pripravljancem v Kopru je od ministerstva dovoljenih 12.000 gold. (Dijaki so iz vsega Primor- špalo. Ženski spol je razvij al tu vse umetnosti lišpa, * Došel nam je prvi list družbenega časnika v veči oblačila in obnašanja, kazal iskre duhá in višino omike 7 obliki in s podobami ozaljšan. Vřed. skega). Kandidatinjam v našem izobraževaiišći tukaj m škofu Mariborakemu ; ki je to cerkev odlučenih 2000 gold. Se par tisuč gold, bode treba za vzdignil do ove časti in jo Btoril mater in pripravlj drugod počele v Gorici, Kobaridu, Tržiču, Proseku in škofije. Načrt tega spominka, po Dunajském arhitektu Od tistih 8000 gold ki jih za ljudske sole na Goriškem dovolil državni zbor razdelilo se je 2000 gld. med tište učitelje, kateri za leto 1875 Hartlnu izdelan v gotiškem slog ï\ zbor, po- visok bo 2° in 5', 1° 5' pa širok rednih u Čil m s k jezik po iz- levi in desni in D', 1 za »v ? i iu UVOUI li c* nap.o^, OlCUUjl p C% lick »j j0 V lau&u Ol1 šekovo podobo iz kararskega marmorja. Gledé izpelj primernem ^jcerkvi pa širok; imel bo 3 predelke visoko Slom srednj pa 5'/ 7 Maribora 30. jan Včeraj dopoldne so se gotiskega okvirj Schulz v Gradcu predlagal troj zbrali odličnejši možje iz okolice Mariborske v tukajšni čitalnici in na predlog skušenega narodnjaka očeta Div-jaka iz Fravhajma je bil od vseh navzočih (okoli 30) en oglas no dr. Rađaj, c. kr. notár v Mariboru, za kandidata sprejet, ki naj se namesti Brandstetterja pri-poroća za poslanca v deželni zbor. na Hrvaskem, okorni marmor kamen: belo-žolti iz Vi kamen iz Ptujske gore in temno okvirje bi stalo 1200 gold., drugo 1400 gold 3300 gold " t sivi Prvo Zbor > tretj pa se Tako je pogubni za zdaj v odloČilnem momentu odstranjen in upanje upravičeno, da naš kandidat prodre proti odločil za prvi kamen. Zastran Slomšekove po do be bilo je 5 umetnikov ponudnikov Dunajski umetniki so zahtevali : Ga razdor vsaj nakanam nemčurskih ustavakov. Obravnavala pa se je v včerajšnjem shodu , kateremu je bil dr. Srnec predsednik , stvar tako-le: Prvi je besedo poprijel prof. J. Pajk o lastnostih, katere mora naš izvoljenec imeti. Za njim se je oglasil kmet Jug od sv. Martina in razode-val rane, katere posebno kmečki stanskelé; za njim je govoril narodnjak Vajngerl iz Jarenine, ki je povdarjal, Kunderm gold, bar v 3500 gold Pozva Ljublj 4000 gold., Skelnicki 3000 in Schulz 2100 bil On ob novem letu pa je tudi Zaječ, akademični podo hteval 2000 gold, in kmalu razsodbo Zajč poslal 24" visok model na ogled in načrt pristavlja Slomšeka kot lju- naj bi vsi, kateri obljubijo po naše voliti tudi pri vo- beznjivega učnika in gorečega buditelja sioven-skega ljudstva v zgovorni besedi in s spretnim peresom. Zato nika je položena na srce, v Zaj podob podal obleko škofovskega govor 7 levica njegova lahko na knjigah sloni, desnica pa znamenje premile ljubezni, katera litvi „mož beseda" ostali. Potem je stopil dr. Radaj sam na oder in razvijal v daljem govoru nekatere točke svojega programa. Zdajci je prebral prof. Valenčak osnutek volilnega poziva na volilne može Mariborskega Sentlenarškega in Slovenjebistriškega okraja za Slovence in za bla jih toliko skrbel delo J ~ -----"J*" ^^ A y vala in žrtvovala. Vse to hoče umetnik ogledalcu po dobe na mi privoditi. Res srečno izumlj misel ali ideja, vredna umetniške izpeljave ! Le za to še gre, da ki Je bil umetnik dobro zaden mi soglasno odobren ; konečno se je volil izvrsilni odbor, v katerega so bili med druzimi izbrani gg. : dr. Domin- kuš, dr. Srnec, dr. Gregorec po Stro8smaj blagih namerah obraz neumrlega ojih biskupa, ki clen vrstnik biskupa ? kaplan Zmavec. Za trdno pri volitvi zmaga naša, ta pa bode tudi velik moralicen vpliv imela na prihodnje volitve. teli se nadjamo, da bode srečno izvršili! Kostanjevice Naj bi se vsi sklepi Slomsekovih Časti predstojnika so bili izvolj St Pri zadnji volitvi občinskega župana posestnik Anton krč- za svetovalce pa usnjar Janez BuČ w » MT vt ^ J u T T uouj C% 1 «S ť% U W £4 JLj w vj ck l y Maribora 28. jan. (Slomšekov spominek) ali prav mar Janez Kuntaric, okrajni kirurg Nikolaj S za prav „Slomšekovi spominki" moral bi biti na- in pa posestnik France Mareši č pis tem vrsticam, ki imajo namen, narodu slovenskemu po vseh okrajnah povedati, da letos se bode dognalo dr Cost Bizovika 31. jan. (Beseda naša) v spomin gosp se kar je leta 1865 pričela čitalnica naša. S stavbami spo- udov z obilim vdeleštvom h domaćih y minkov odličnim možem ne gre tako hitro, kakor se veseli videli tudi gospod pa tudi Ljubljanske gospode, med katero smo in gospó Solmaj HHHRR||H|HH|HHH)|H rodo misli in želí, kajti nabira doneskov ni hipoma gotova, vino njuno , prav lepo izvršila. Gosp. predsednik Ka še več zadržkov pa se nahaja včasih o tem, kje naj se dilnik je s prisrčno besedo pozdravil pričujoče družbe postavi spominek, in to menda, če se ne motim, je tudi nike ) pogrešaje med njimi pa ženski pol je dobro vzrok, zakaj še dandane3 Vodniku spominek ni po- opomnil, naj se žene in dekleta ne odtegujejo poštenim , vsaj po starem našem pregovoru stavljen. Skupni znesek za Slomšekov spominek narodnim napravam znasa poleg zlatov 5682 gold. 11. dne t. m. se je ) žene tri vogle hiše podpirajo a Potem so iz Ljublj v tukajšnji čitalnici zbral zbor odličnih rodoljubov, ka- přišedši gospodje pevci eno, domaČi fantje pa tudi eno teremu se je poročalo o stanju spominka in se stavili predlogi, kako naj bi se izvršilo vse, da mož, ki je bil v vsacem oziru dika naroda slovenskega in si je v srcu gosp peli na očitno radost vsem nazocim I m H spomin preblagega Zdaj O r e š e k in nastopi te tako njegovem sam stavil večen spomin y dobi sebe vreden lepo govori, da so bili vsi nazoči globoko ginjeni. Gost Ie bil moz y katerega se ljudstvo naše tudi v kmeČkih monument. Hvalevredni sklepi omenjenega zbora bili bajticah hvaležno spominja. Konec besedi ste bili sosledeči: 1) Kapeli na Mariborskem pokopališči > kjer dve lepi pesmici pet Ne moremo si da ne bi s Slomšek počiva, se bode vzidala po g. Schulz-u krasno srčno zahvalo še omenili daru y ki izdelana plošča iz belega marmorja z umetno izreza- Častita gospá Solmajerj nim knezoškofijskim grbom in latinskim napisom, ki ga dr. Uoste sostavi sedanji knezoškof Lavantinski. Druga plošča, lepim trakom, ki se bo tudi letos vzidala roj s tni Slomšekovi v spodnje prostore pa kaj , nam ga je obljubila , sestra nepozabijivega g03p. da natnreč zastavo našo hoče ovenčati z Po končani „besedi" smo se vmaknili kjer smo na veselje naše videli, da y hiši v Ponkvi > Je iz lepega crnega marmorja z ve- likim zlatim napisom , da se bo daleč svetel in brati vpijočega v puščavi. gori navedene besede predsednikove niso ostale glas mogelv^ na pr železnice, katera blizo memo Iz Ljubljane. Naj vzamemo kakoršni koli Du- hiše drdra. Napis je slovensk, sestavljen od kanonika najski časnik tudi ustavoverske stranke v roke Ko8arja. y vsak Za spominek pri krstnem kamnu v Ponkvi ali bolj očitno ali bolj skřívaje kaže, da je politična je kanonik Glaser velikodušno daroval krasno sliko situacija tako napeta, da neprenehoma stojé mi- Slomšekovo na veliki cinkovi plošci; okvirje bo iz si- nisterske krize na dnevnem redu, in to ne samo na vega marmorja. Za napis se vzeme kratek izpisek iz Dunaji, temveč tudi v Budapeštu. Razpor med Avstrijo krstnih knjig. — Vsi ti trije spomineki bodo stali 307 gl. in Ogersko je takošen, da ni podobe, kako se bode Glavni spomenik Slomšekov bo stal v preabiteriju usodni spopad med Cis- in Translajtanijo končal. K tem stolne cerkve v Mariboru, kar najbolje pristaja pr- notranjim homatijam, ki jih je rodi! nesrečni dva- lizem, in katere ěedalje veča predrznost Magjarska tira do vrhunca, pa pristopa se čedalje bolj zametano Tursko vprašanje, katero se menda, kakor zdaj řečí stojé, ne bode řešili brez občnega potresa. Po hudi elementarni zimi pride še huja politična spomlad! — Skrajni čas je pač, da državnopravna opozicija v državnem zboru, ki je dozdaj le mehko postopala proti centrali-stiČni stranki, energično na noge stopi, da ne pušča diktatorično gospodariti ustavakom, ki so zakřivili leta 1867 dualizem in se zdaj nasproti Magjarom delajo, kakor da bi hoteli popraviti, kar so takrat grešili; al njim gre v prvi vrsti zmirom le za gospodstvo v Cis-lajtaniji in da bi to obdržali, žrtvujejo vse druge interese Avstrijske. Gospodje naše državnopravne stranke so zopet skusili, kako ustavoverci pometajo z važnima predlogoma dr. Lien bâcher j a, grofa Hohenwarta in Grohoiskega in da prav kakor nekdaj Sisyphus se trudijo zdaj v zbornici poalancev. Cas je tedaj , da krepko stopijo na noge v očigled za Avstrijo usodne situacije ! — (Matičin odbor) se je 26. januarija zbral v razgovor, v katerem se je sklenilo, da bode 16. svečana pravilna odborová seja, v katero se pokličejo vsi odbor-niki, da se po novih volitvah odbor na novo konstituira ter še druge zadeve za izdavanje letopisa in drugih knjig za letošnje leto rešijo. — (V obcnem zboru Čebelarske družbe) , ki je bil 26. dne t. m., so bili gosp. Josip Jerič za predsed-nika, gosp. Fr. So u van stařeji za podpredsednika, gosp. p. guardian Sal. Pin tar, gosp. Ant. Jugo vie in gosp. dr. K. Ahačič za odbornike izvoljeni, in po takem potrebne premembe družbenih pravil sklenjene in vpeljane. — (Iz seje dezelnega odbora 29. januarija.) Sklenilo se je, prihodnjemu deželnemu zboru predlagati, da bi občine v olajšanje silno obloženega zaklada za svoje bolnike v javnih bolnišnicah, ki ne morejo sami bolniških stroškov plačati, po izgledu dotične postave za Koroško po 20 kr. na dan plačevale , le za blazne in otročnice ne. — Občini Velika dolina se je dovolilo pobéranje 16% občinske přiklade na direktne davke za leto 1876, občini Ko m pole pa vpeljanje ob-Činskih taks po sklepu občinskega odbora. — Šekun-darju dr. Antonu Binterju v deželni bolnišnici se je služba za 2 leti podaljšala. — (Občni zbor „Sokola") 30. januarija je pričel podstarosta gosp. Fr. Drenik z nagovorom, v katerem je povdarjal važni narodni posel tega društva, zato pa tudi potožil, da šteje premalo udov in bi tedaj zato že-leti bilo, da se zdatno pomnoži po obilem pristopu. Razloživši, zakaj ni bilo občnega zbora 27. decembra in pa 23. januarija, je omenil zadnje Sokolovské veselice na korist gosp. Ant. Stockelnu v hvaležno priznanje njegovega delovanja tudi pri Sokolskih veseli-cah; konečno je govornik željo izrekel, naj bi zbor njega nikakor ne volil na čelo društvu. Izid volitev je bil ta, da so bili gospodje: dr. Vošnjak za starosto, za podatarosto Fr. Kadilnik, za odbornike pa Fr. Ravnikar, Armič, Srečko Nolli, Jelocnik, Ju- vančič, Koch in Drašler izvoljeni, zadnji kot na-me8tnik g. Drenik a, ki volitve ni sprejel. — Po končani volitvi se zahvaluje g. Breskvar v imenu Sokolcev podstarosti g. Fr. Dreniku za vodstvo in marljivo delo-vanje društvu na korist, in na predlog njegov zakličejo zbrani Sokoli „živijo"! — (Novo hranilno in posojilno društvo) se je tukaj ustanovilo in uatanovniki njegovi so si 13. dne t. m. izbrali začasni odbor, kateremu je tiskar g. A. Klein prvome8tnik, svečar g. Josip Strzelba prvomestnikov namen8tnik, klobučar g. Zupančič blagajnik, upravni odborniki pa gospodje: Pavel Skale, Josip Regali, Ant. Stepančič, Janez Goliáš, Jakob Skrbinec, Franjo Žark. Miha Krašnja, Edvard Hohn, Herman Hariš, Hugo Turk in Orosi. Dolenec. — To društvo od se unega, že starejega, kateremu je gosp. Horak prvomestnik, Toči o tem, da to novo društvo bode celó majhne doneske v svojo hranilnico jemalo in tudi celó majhne svotice na posodo dajalo. — (Na spomin obletnice), kar je nepozabljivi dr. E. H. Costa umri, je bila 28. dne januarija slovesná črna masa v stolni cerkvi, katere se je vdeležilo razun njegovih sorodnikov obilo njegovih častiteljev in prijateljev. — (Bohinjski sir) gre čedalje bolj po svetu in je poslednji čas dobil naročilo iz Pulja (Pola), Vodnjana (Dignano), iz Reke in iz Bakra (Buccari). To mora sirarske družbe v Bohinju spodboati, da vso svojo paz-ljivost in marljivost obrnejo na pravilno izdelovanje do-mačega pridelka, ki bode kmalu častno město zasedal zraven grojskega sira. Castitemu gosp. Mesar ju je to pač odlično zadostilo za njegov trud pri osnovanju si-rarskih družeb na Gorenskem. — (Porotniki v Ljubljani) za prihodnjo sesijo bodo sledeči, in sicer iz Ljubljane: Vilhar Ivan, Gerber Matej, Ničman Henrik, Vičič Janez, Ahčin Karol, Mtiller Janez, Murnik Janez, Dolhar Janez, Gazdek Ignacij, Grliczi Josip, Maček Ferd., Pesiak Spiridion, Gnjezda Matej in Fortuna Franc, — Novak Vine. iz Trojane, Kiler Viljem iz Kranja, Mali Vine. iz Kranja, Juvan Mihael iz Želimelj, Javornik Tomaž iz Hriba, Čebašek Matej iz Crnuč, Iglič Franjo iz Kamnika, Komatar Janez iz Stepanje vasi, Vončina Franc iz Toplic, Schiffermiihler Janez iz Kokre, Mazik Anton iz Smarja, Krajner Jernej iz Postojne, Valenčič Matej iz Trnovega, Dolenec Bernard iz Razdrtega, Orane Franjo iz sv. Križa, Jalen Josip iz Krope, Piree Matej iz Krope, Nussbaum Avg. iz Šturij, Ankemius Friderik iz Tržiča, Keršič Josip iz Trboj, Klemenec Franjo iz Rakitnika, Lovrencij Josip iz Krope. Namestovalni porotniki so : Kušar Josip, La-hajnar Karol, Kurnik Vojteh, Borovski Ivan, Jenko Alojzij, Pavšek Franjo, Maršalek Avgust, Waidhauser Franjo, Pogorelec Erneât — vsi ti iz Ljubljane. — (Dr. Ludevik Grbec), dosluženi c. kr. rudarski zdravnik v Idriji, je poslavljen z naslovom „ces. svét- nika". Idričanje so mu dotično diplomo 25. januarija, z veliko slovesnostjo izročiii. — Dr, Ložar, advokat v Vipavi, je 27. januarja po kratki bolezni umri. — (Vodniku spomin) obhaja danes zveČer čitalnica naša z več let navadno svecanostjo. Pričakovati smemo, da, kdor ima srce za domačo reč, pride slavit spomin moža, čegar zasluge so neizmerne za narod naš. — (Pobirki iz Časnikov.) „Turški lisťť je v dveh člankih přetekli teden bridko tožil, da nemščina na srednjih šolah po Kranjskem ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti. Vzrokov te neprijetne mu in žalostné pri-kazni vé več in različnih. Mladina šolska se med sabo in domá razgovarja v slovenskem jeziku, bere slovenske časnike in knjige in to jo odvraća od branja nemških knjig in pogovorov o nemški literaturi in na-me8to pravega (to je tujega, nemškega) duhá se potem navzame spačenega (to je slovenakega), zato z nemščino ne gre naprej, ker nima duhá, veselja za-njo. Vrh tega se neljubi (to je nemški) učitelji po slovenskih listib z blatom ometujejo ter tako spravljajo pri mladini ob spoštovanje, ob veljavo. Zato — toži „turški list" — srednje šole nimajo po vsem zaželjenega vspeha. — Krasno, krasno! Ko je većina deželnega zbora Kranj-skega stavila interpelacijo do vlade zarad ponemčevanja srednjih sol na Kranjskem , takrat je vladni zastopnik trdil, da vlada nima nikakor namena, po šolah ponem- / J y et-v—/ îi// c/ čevati rible 7 £ \ * ^^C^cx /s ^áJlsC z / slovensko mladino. « v podobi Zdaj pa pride „enfant ter- Avstro-Ogerski pridemo do tega, da živimo s slovan- » turškega lista" in izkramlja tako očitno skimi narodi v miru, potem nam je vse jedno, ali Tur- i ck T7 ! ci n n i rw. o a f c\ r\ n i br utonti w o ttoa mAÍÍ Xîî « ^ÎttÎ nlî ravno to, kar si je vládni zastopnik vtajiti na vso moč čija živi ali umrje in z vso svojo zgovornostjo prizadeval! Kajti Če ne bi Srbska. imeli Belgradu se godé čudne reci namena Srbija y zite ponemčevati mladino našo, čemu pa to- je v veliki zadregi. Knez Milan je s svojo modrostjo y da se vam to ne posreći po vaši želji in vašem pri kraji. Po Dunajskih listih je brati da namenu? Pojte rakom žvižgat! (Slovensko r— — -j -• - -----j— jv , vu« namerava odstopiti ter podati se na posestvo svoje soproge v Bes- nedeljo dne t. m. se arabijo. Nedavno je poklical k sebi vec častnikov ter bo prvikrat kazala zanimiva vesela igra v 3 dejanjih z jih prasal, kaj storiti. „Napravite državni prekuc (Staats-naslovom „Satan". streich)", svetuje prvi, a knez odgovori: „Za to nimam " (jVHVwm . OU Cl^iiy (Dolge smodke), „viržinke" imenavane, so se s denarja. ariiem nodražile za lL kr., tedai na 5 kraic.. Rnlp-rad > u j-. f ebruarijem podrazile za ^ , «>uaj m* u aiajv;., Dcigrautjiiu ill i&lu dasiravno je v ministerském svetu cesar sam bilzoper loži sedanje stanje kr. tedaj krajc. Drug uvuuijH* mu svetuje, uaj oc ^a^ic v uuujavu Belgradsko in izdá oklic do naroda, v katerem mu raz- naj se zapré v trdnjavo podraženje, rekoč, da te vrste smodke puši revnejši stan in vojaki, in te bi naj huje zadel novi davek. „ Va- drege Da je Srbija prišla v take za ? temu je skoro največ kriv knez sam ki je » terland" je naslanjaje se na to se 28. u. m. lz- svojo neodločnostjo in svojim cincanjem přišel ob za-upanje pri narodu. Vsled tega je tudi skupščina ne- rekel nado, da bo ostalo pri starem, pa vendar ni, ker složna in je sama želela, da bi 1. dne t. m. prenehala se viržinke" že prodaj aj o po krajc. Noviear iz domaćih in ptujih c© bila dežel. Iz Dunaja. Veliko manjše važnosti je to y kar se zdaj godi v zbornicah državnega zbora, memo tega, za Srbijo kar se zdaj godi zunaj njih. Viadni Ogerski časnik jn dežele. yy Ungar. Lloyd", gledé na sklep zadnje konferencije ne- jn Bosni kviško Vlada je ob veljavo, knez misli popustiti prestol. pa to stori, bo prišla Srbija le še v veče zadrege, u.i« bi ob sedanjem času najveće sile brez vlade, utegnil bi nastopiti komunizem, in kako strašno je to, skusila je že marsikatera dežela. Tedaj je na vsak način bolje če knez čaka s krono na glavi osode svoje Plamen ustaje, ki je planil v Hercegovini y katerih udov Dunajské zbornice gosposke, da se nam- y je tedaj občutljivo segel na Srbsko reč Magjarom ne sme nié več dovoliti čez to y kar se osoda ustajnikov je v těsni zvezi z osodo Srbské. r jim je dovolilo s pogodbo leta 1867 , potrjuje edinost vseh parlamentarnih strank Avstrijskih proti Ogrom. Zato misli, da je ministerská kriza na Dunaji ne- Iz Turskega bojisča. Ljubibratič je popol- noma popusti! ustajnike, za katere pa to ni nobena zguba, ker se je z njegovim odstopom povrnilo zopet edinstvo med vodje. izogibljiva, in pozivlja vlado in zbor Ogerski, naj skrbno £as krvave bitve. Hercegovini so bile zadnji pazita, če se prekucne položaj ministrov Dunajskih, da Bačevič Padel^ je med drugimi tudi vojvoda ne pridejo na krmilo vlade možje taki, o katerih je y da 80 u imela Ogerska zadnji čas priliko prepričati se protivniki Ogrom. Vsled tega opominja „Ung. Lloyd vlado Ogerako, da se na vso moč upre sestavi novega v ivj, ovaa IVI v Dubrovniku jako svak kneza Crnogorskega, in bil 23. u. m. pokopan. Smrt Crnogorci nad Turčini strahovito maščevali. njegovo so Tudi v Bosni je vedno krvavo kresanje, Hubmajerjeve ministerstva na Dunaji iz tacih mož, ki so pritrdili sklepom konferencije zbornice gosposke. — No, Čedalje bolje! Po takem morala bi odsihmal Avstrija postati popolnoma podložnica (vazal) Ogerski! ne dajo miru Turkom. Ustajniki so objavili oklic do Srbov mohamedanske vere? v katerem jim obetajo, da jim zavoljo vere ne bodo nič storili, ker boj velja Turku; naj tedaj pridružijo se ustaji ali pa vsaj mirni ostanejo. — Turška vlada je neki zahtevala od Kakor Peštanski časniki trdijo, se začnó dogo- Crnogorskega kneza, naj pokliče vse svoje podložne, vori med Ogersko in Avstrijsko vlado o reviziji colnih zadev in banke Ogerske 10. dne t. m. na Dunaji. Kakor „Ung. Lloyd" iz zanesljivih virov naznanja, hočejo Ogerski ministri odstopiti, ako v teh dogovorih ne Tedaj kriza ki so pri ustajnikih, nazaj, sicer bodo Turske čete pla-nile v Crnogoro. Knez pa se tega žuganja nikakor ni vstrašil, ker pozna svoje sokole. Iz Kostajnice y Ogersko. obveljá to, kar oni zahtevajo za ministerská v Peštu in na Dunaji! 28. dne u. m. je dotični odsek zbornice poslance v obravnaval postavo o samostanih (kloštersko postavo), kakor mu je došla iz zbornice gosposke. Minister dr. Stremayer se je zopet zoperstavljal nekaterim Pol dova in Dubice se „Obzoru" poroča, da vojne in politične oblasti Avstrijske ob Bosniški meji zelo oštra * M. â i -i . # i • ravnaj o z ustajniki tako da ti loiajuitvi j bOirvu , u« ta pravi) 0, jjuw j'« Godi se to neki vsled ukaza, ki je od An 7 yy da jih pre- yy točkam te postave y rekši y da postave, kakor je zdaj narejena, ministerstvo ne more priporočati v potrjenje ganjajo." drassya došel generalkomandu v litika to" zakliče „Obzor" in Padovom in Žirovcem je pribeglo zopet 1500 ubožeev iz Bosne pred Tursko silo na zemljo Avstrijsko. Zagrebu. prav ima. Krasna po- Med kul- cesarju; al odsek, ves navzet duhá Prajsovskega turkampfa", se ni brigal za ugovor ministrov in z ve- ćino 11 glasov zoper 5 sprejel to postavo Največa svečarija tukajšnja, ki delà po svetu dobroznane ,,Apollo-sveče" , je vkljub vsej gasilni po- pogorela do tal ; škoda znaša nad pol milijona gold. Popravek. V zadnjem listu na strani 28 v 3. vrsti spodaj namesti „Goriška škofija" beri Goriska knežija. v moči Ogersko. Iz Budapešta. — Franc Deàk^je Zitna cena v Ljubljani 26 januarija 1876. Hektoliter v nov. denarji: pSenice domače 8 d. 30. banaska sorsice umrl 28. dne u. m. Smrt prvega Magjarskega patriota 8 a. 98. — turšice 4 fl. 80. je izbudila po vsej deželi veliko žalost. Slovesni po- jecmena 3 fl. 90. — prosa 4 fl. 70. 6 fl. 10. rží 5 fl. 10. aide 5 fl. 80. ovsa 3 fl. v se greb bode in mest cele dežele k sprevodu. v četrtek, ker pridejo deputacije občin 50. Krom pir 3 fl. 60 kr. 100 kilogramov. „Ellenor", časnik saborske večine Ogerske, piše o Turških zade vah takole : „Dnevi Turčije so pri kraji. ker Evropejske vlade niso še go Kursi na Dunaji 31. januarija C 0/ ° /o metaliki 68 fl. 70 kr. Ona živi v se zato Narodno posojilo 73 fl. 70 kr. Ažijo srebra 105 fl. 20 kr. Napoleondori 9 fl. 16 kr. tove s pripravami za pogrebno svečanost. e narodi