Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 169. V LJUBLJANI, petek, 29. julija 1927. Posamezna Številka Din 1.— LETO i\ NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, IzvzemŠ1 nedelje in praznike. *Wečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neotfvissn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNlšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tariiti) Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.633. Demagogija — zadnje sredstvo. Pretepači argumentirajo s palico in nožem, politiki brez argumentov pa z nasilji in demagogijo. To je stara stvar in prav res ni bilo treba, da je nastala naša SDS, da je to znova dokazala. Ko je bila na vladi in imela moč, je argumentirala z nasiljem, ker njen program je bil že davno pozabljen in zaigran. Sedaj pa, ko ni v vladi in ko nima moči, pa argumentira z demagogijo in sicer z demagogijo boljše vrste, kakršna se spodobi za mnogopreizkušeno SDS. Ne bomo tu spominjali na patriotično demagogijo s črnogorskimi princi, ker ,a ,e nekoliko starejšega datuma in a^ emagogija tudi že dovolj razkrita. at Pa 3e treba omeniti najnovejšo emagogijo z ljubljansko realko. Pred-\sem bodi omenjeno, da se je o ljubljanski realki sklepalo na seji finančnega odbora in na sestanku šefov strank. Ker je vsa zadeva šele v razvoju in ker mora v tej stvari izvojevati oblastni odbor še težko bitko s prosvetnim ministrstvom, vsa zadeva tudi še ni dozorela za javnost. Zato mislimo, da se gospod, ki je stvar kljub temu zanesel v javnost ne more ponašati s svojo korektnostjo. Zlasti ne, ker je bila vsa stvar prinesena v javnost na način, ki mora škodovati interesom oblastne skupščine. Leta in leta je dr-fa',a ■zastonj -uporablja realko in ni skrbela niti za zadostna popravila. Sedaj zahteva oblastni odbor, da plača država vsaj toliko, kolikor bodo znašala popravila, pa pride list, ki ima tudi svojega zastopnika v oblastni skupščini in za. vzame stališče, ki je naravnost škodljivo za ljubljansko oblast. Kar je sploh bilo mogoče, je ta list storil, da poslabša stališče oblastnega odbora v pogajanjih z državno oblastjo. In to samo vsled tega, da bi dična SDS nalovila še eno kroglico več, k tistim 40.000, ki jih ima dr. Žerjav že v žepu. Zaradi volivnega uspeha se tu direktno škoduje oblastni skupščini in nihče od oblastnih poslancev SDS se ne zgane, bi to demagogijo zatrl. In vendar je med temi poslanci mož, ki ima merodajen upliv na tisk SDS in ki se danes poteguje za zaupanje Ljubljane, ki je najbolj interesirana na tem, da more oblastna skupščina dobro funkcionirati! A vse je tiho in grda demagogija cvete dalje. Nič danj grda je demagogija z redukcijo šolstva. Esdeesarki tisk je sicer dobil uradne podatke, da njegove trditve ne drže, kljub temu jih vedno znova ponavlja. Pri tem pa je najlepše to, da so ravno esdeesarski režimi zakrivili, da je bilo zaradi osebnih razlogov otvorjenih preveč razredov in da se je razmetaval državni denar. Edino umestno je zato da uvede državna oblast obsežno preiskavo, kdo je povzročil to hipertrofijo vzporednic v ljubljanski okolici, da bo vsaj esdeesarska demagogija primerno nagrajena. Finančni minister Bogdan Markovič, ki je že s celo vrsto ukrepov dokazal, da je eden naših najboljših finančnih ministrov, kar smo jih imeli, je odredil, da se mora proračun znižati vsaj za eno milijardo. Koliko krika in vika je bilo v esdeesarskih listih, ker znaša nas proračun 13 milijard, sedaj, ko se naj ta proračun za milijardo zniža, kriči isti tisk zopet proti redukciji. Kdo naj razume to kričanje, kdo more opravičiti to demagogijo. Ali so jo morda pripravljeni zagovarjati gg. dr. Žerjav, dr. Kramer in dr. Pivko, ki so nosilci esdeesarskih list, zaradi katerih se vsa ta demagogija vrši? Naj se izjasnijo, da bo javnost vedela, kako je stvar! PaSičevci prično boi proti Vukičeviču - Sele po volitvah. Beograd, 29. julija. Včeraj se je vršil med Aco Stanojevičem in predsednikom narodne skupščine daljši sestanek. Oba radikalna voditelja sta se sporazumela, da za sedaj še ni potrebno, da se skliče seja glavnega odbora radikalne stranke, ker je večje število članov odbora odsotnih iz Beograda in ker ni sedaj v tem momentu pripraven čas za kako večjo akcijo. Radi tega bo odšel Aca Stanojevič iz Beograda v Knjaževac, odkoder se bo vrnil v Beograd, ko se bo situacija nekoliko bolj razčistila in razbistrila. Pašičevci niso v pogledu svoje akcije v tem momentu ničesar stvarnega pod-vzeli in zato še vedno obstoja možnost raznih kombinacij. En del pašičevcev (mlajši) je za oster nastop proti g. Velji Vukičeviču in njegovi vladi. Ti pašičevci bi hoteli izdati proglas na narod, v katerem naj se objasni politični položaj in situacija v radikalni stranki. Drugi del i pašičevcev pa smatra, da bi bilo za pa-šičevce bolj oportuno, če ne bi nastopili v odkriti borbi proti Vukičeviču ,in njegovi vladi. Sedaj za odkrit boj še ni čas in pašičevci morajo bili taktični. V borbo naj stopijo pašičevci po volitvah. Po volitvah bi se morala začeti odkrita borba, dasiravno bi ostal Vukičevič še nadalje na vladi. i V pašičevskih krogih se zelo komentira akcija Velje Vukičeviča, ki jo vodi za to, da formira četrto stranko. Istota-ko je opažati veliko zanimanje pri Da-vidovičevcih, ki pa so mnenja, da se Velji Vukičeviču ne bo posrečila ta akcija, ker nima dovolj pravih ljudi za ustanovitev in vodstvo. SEJA GLAVNEGA ODBORA N RS ZOPET ODLOŽENA. Beograd, 29. julija. Popoldanska seja izvršilnega odbora radikalne stranke je prinesla nekaj iznenadenj. Najprej so bile potrjene nekatere kandidature, kakor n. pr. kandidatura Ljube Stojadinoviča Segedinica za okrožje smederevsko in dr. Ninka Periča, prosvetnega ministra, za požeško županijo. Na koncu je podpredsednik Aca Stanojevič naznanil, da odpotuje najbrž še danes v Knjaževac in da zato ne bo mogel imeti seje ožjega glavnega odbora, ki je sklicana za soboto. Ta izjava Ace Stanojeviča je prišla povsem nepričakovano. V radikalnih krogih — posebno med pašičevci — smatrajo, da je Aca Stanojevič namenoma tako napravil, da bi se izognil še eni bolj zaostreni diskusiji v ožjem glavnem odboru, s katero bi se poslabšali ; odnošaji napram vladi, oziroma bi se po- i večala nasprotstva v stranki. ReStfev spora v dem. straaki preložena. Beograd, 29. julija. (B) Kar je v zadnjem času posebno zanimalo politično kroge, to je spor med demokratskimi ministri ozir. vlado in med Ljubo Davido-vičem se počasi likvidira, če tudi je bil radikalski del vlade zelo nezadovoljen z nastopanjem demokratske stranke, ki se je morala jasno izreči, ali hoče podpirati vlado ali lie in kdo v stranki je za vlado in kdo proti njej. V demokratski stranki bo — kakor smo že ugotovili — ostalo do volitev tako stanje, kakor je, spori pa se bodo razčistili šele po volitvah. Davi-dovič je namreč z ene strani še vedno na svojem ostrem stališču in bo skušal sam doseči od radikalnega dela vlade izvrši? tev danih obetov. Na drugi strani pa ima- jo politični krogi vtis, da je moral Davi-dovič kot načelnik stranke postopati zelo delikatno, ker na koncu vendar ne more želeti, da bi padla nanj odgovornost za izstop demokratov iz vlade ali pa celo na razkol. Splošno prepričanje je, da Davidovič v sedanji situaciji ne bo Šel dalje, ker obstoja nevarnost, da bi mu njegova okolica v tem boju ne sledila do konca. Na drugi strani je stanje pri radikalih isto, samo nekaj bolj določno. Vsa znamenja govore za to, da radikali ne bodo tega vprašanja pri demokratih gnali do konca, ker so za trenutek sami s seboj zaposleni. DIREKTNA POGAJANJA Z ITALIJO PO VOLITVAH. Bled, 29. julija. Kakor se iz dobro poučenih krogov doznava, se je naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič ob priliki svojega poseta na Bledu sestal z italijanskim poslanikom v Beogradu, generalom Bodierom. Oba državnika sta konferirala o možnosti ustvaritve direktnih prijateljskih dogovorov za rešitev vseh vprašanj med našo državo in Italijo. Direktna pogajanja pa se ne bi vodila že sedaj, temveč šele po volitvah v beograjsko narodno skupščino. Ob tej priliki bi se vršile nettunske konvencije. Demagogija, to je danes zadnji adut SDS. Iz demagogije govori železničarjem o 42 milijonih črnogorskih princev, lz demagogije škoduje oblastni skupščini, iz demagogije govori o nasiljih, iz demagogije kleveče, da hočejo samo klerikalci postaviti uradniško listo in iz demagogije pači resnico o redukciji razredov. Nobena stvar se ne izvrši sama od sebe in tudi demagogijo esdeesarskega tiska mora nekdo hoteti. In ta za njo tudi odgovarja. Če pa ta nima poguma, da bi za njo pred javnostjo prevzel odgovornost, potem so javnosti za to demagogijo odgovorni pač oni, ki so proklamirani za nosilce SDS in to si naj ti gospodje zapomnijo! General Bodrero se je zadovoljil s predlogom našega zunanjega ministra Marinkoviča in je izjavil, da hoče v začetku septembra odpotovati v Rim, kjer hoče potrebno referirati o jugosloven-sko-italijanskem problemu ministrskemu (predsedniku B. Mussoliniju. Po povratku italijanskega poslanika iz Rima v Beograd pa bi se takoj začela voditi direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo in sicer v Rimu in Beogradu. Istočasno se službeno dementirajo vse vesti o misiji madjarskega poslanika Pehory-ja, ki je prišel na Bled po nalogi madjarske vlade, da bi interveniral v tem vprašanju med Jugoslavijo in Italijo. TUDI ZA ITALIJO UGODNE MIROVNE POGODBE SE LAHKO REVIDIRAJO. Praga, 29. julija. »Pravo Lidu< se bavi z akcijo lorda Rothermera in pravi, da se je stanje na Madjarskem toliko spremenilo, da se Madjari drznejo zahtevati revizijo mirovne pogodbe. Če bo Italija podpirala te madjarske težnje, naj ve, da se bo v istem trenutku načelo tudi vprašanje drugih mirovnih pogodb, kakor tudi vprašanje slovenskih in nemških narodnih manjšin v Italiji. Prav ta- i ko bi se načelo tudi vprašanje povrnitve nemških kolonij. Italijanska propaganda proti našem Primorju. Split, 29. julija. (Z) Italijani izvajajo v zadnjem času živahno in zahrbtno propagando proti tujskemu prometu na našem Primorju. Italija pošilja posebne agente v razna mesta Srednje Evrope, kjer ti odvračajo izletnike od posečanja našega Primorja. Ugotovljenih je bilo več dokazanih slučajev.Italijani pripovedujejo izletnikom v Srednji Evropi prava čuda, kako da na jugoslovenskem Primorju niso varni življenja. Največ razširjajo Italijani veti o malariji, ki da vlada na našem Primorju. Pripovedujejo tudi cele bajke o morskih psih, ki da napadajo mirne kopalce in jih požirajo. Pravijo izletnikom, da so ti morski psi strah in trepet vseh gostov na našem Primorju. Medtem ko Italijani v Italiji vrše tako kampanjo, pa piše zadrski list >Lictorio« o Splitu in pravi, da je zastonj vsaka borba in vsako prizadevanje hr-vatskega elementa. Velika potreba italijanskega jezika kaže, da so italijanske tradicije v Splitu odločilne in da mu one dajejo narodno obeležje. SPOR MED KRALJICO MARIJO IN BRATIANOM. Pariz, 29. julija. Listi prinašajo iz Bukarešte vesti, v katerih naglašajo dejstvo, da si je kraljica Marija samo od daleč ogledala svečanosti oh pogrebu svojega soproga kralja Ferdinanda. Listi so doznali, da je prišlo med kraljico Marijo in med predsednikom vlade Brati-anom do spora, ki se je na dan kraljeve smrti še bolj poostril. Kraljica Marija je zagrozila, da !bo zapustila državo in delila usodo izgnanega prestolonaslednika Karla. Ta vest še ni preklicana. BERLINSKA POLICIJA ODKRILA OBSEŽNO KOMUNISTIČNO ZAROTO. Pariz, 29. julija. (Z) »Libertč< tolmači razne dogodke v Srednji Evropi in Rusiji ter piše v nekem članku, da se je berlinski policiji posrečilo odkriti široko zasnovano komunistično zaroto. Večina agentov je vzdrževala tesne stike s francoskimi komunisti. Od časa do časa so komunistični propagandisti potovali v Pariz in se tu sestajali s svojimi francoskimi tovariši. Ugotovljeno je, da je sovjetski generiklni štab za gotovo računal s tem, da bo takoj za dunajsko vstajo sledila v Nemčiji rdeča ofenziva. LIGA ZA REVIZIJO TRIANONSKE POGODBE USTANOVLJENA V BU-DAPEŠTI. Budimpešta, 29. julija. Tu se je ustanovila liga za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Namen te lige ije, zbrati čim več potrebnega gradiva, ki naj bi se dostavilo lordu Rothermerju, da ga ta izkoristi za svojo akcijo. Madjari nameravajo poslati v London deputacijo najuglednejših zastopnikov znanosti, umetnosti in madjarskega javnega življenja, ki naj se v imenu madjarskega naroda zahvali Rothermerju. MED BOBIČEM IN MAKSIMOVIČEM ŠE NI SPORAZUMA. Beograd, 29. julija. Mestni odbor narodno radikalne stranke je imel sinoči sejo, kateri je predsedoval Boža Maksimovič. Kot prva točka dnevnega reda je bilo vprašanje sklicanja skupščine. Boža Maksimovič je predlagal, da se sestane skupščina že 31. t. m., na kateri se naj odobre kandidature za mesto Beograd. Pri tretji točki dnevnega reda, o povratku Miloša Bobiča v odbor ni prišlo med radikali do sporazuma in je ostalo to vprašanje še nerešeno. Kaj vse ne ve dr. Žerjav! Beograjsko »Vreme« prinaša izjavo dr. Gregorja Žerjava o položaju samostojnih demokratov v Sloveniji.' Dr. Žerjav je med drugim izjavil, da so že vse kandidature nosilcev samostojno - demokratske liste v Ljubljani ter v ljubljanskem in mariborskem volilnem okrožju izročene izvrševalnemu odboru stranke v potrditev. Okrožni kandidati so že postavljeni, razen onega za kranjsko okrožje. Na samostojno demokratski listi bodo poleg narodnih socialistov tudi nekateri pristaši samostojnih kmetov V mariborski hranilnici, kjer je g. Spaho postavil za komisarja — predsednika radikalnega okrožnega odbora, so že pričeli s pretnjami o odkazovanju kreditov samostojnim demokratom in v enem slučaju so nam cinično priznali, da se morajo krediti odpovedati iz političnih razlogov. V Ljubljani smo prišli na sled veliki politični korupcionistični aferi. V policijskem ravnateljstvu, kjer so državni organi za denar delali pri volivnem materialu za klerikalce in izdajali potrdila, s katerimi se sedaj vrši reklamacijsko postopanje. Policijska di- Nato je dejal dr. Žerjav, da bo dobila SDS t rekcija je bila filialka tajništva klerikalcev . . •! • J AAA 1 T T _ _ 1 ' i \T t n 1 ril A rrl 1 « K1 O f t A T' O s svojimi zavezniki 40.000 glasov. Kar se tiče demokratov, ki niso v naši organizaciji in ki nimajo lastne organizacije, bodo skoro gotovo glasovali za našo listo (to pa to! op. uredn.) pa ne samo za to, ker ne morejo glasovati za klerikalce, ampak zato, ker smo i Ves ta material bomo predložili oblastem radi sodnega zasledovanja, ker je sigurno, da se je to delalo z znanjem starešinstva.« To trdi g. dr. Gregor Žerjav! G. Vukičevič je vložil proti Pavlu Radiču tožbo, ker je trdil o nasiljih uprave, da mu mi vsi somišljeniki ideje" popolnega ujedi- i da tako priliko, da pred sodiščem dokaže svo-njenja. ('Ne zato, ker so jih esdeesarji včasih j jo trditev. tako lepo preganjali. Op. uredn.). Toda najlepše v Žerjavovi izjavi šele pri- Mislimo, da je korak g. Vukičeviča pravilen in da bo dobil g. Žerjav tako glede ma- de. Dr. Žerjav se tudi pritožuje o nasilju v j riborske mestne hranilnice, ko glede poli Sloveniji, menda zato, ker ni več tistih le- «...1.1,« ,i,v pih časov, ko je on kot minister komandiral po Sloveniji. In g. Žerjav je svoje pritožbe celo nekoliko konkretiziral in si je torej naš nauk vzel k srcu. Cujte, kaj ve povedati nad nasiljem ogorčeni g. Žerjav: »Pritisk oblasti se najbolj živo občuti v Sloveniji. cijske direkcije priliko, da svojo trditev dokaže ! Pričakujemo pa tudi takojšnjo izjavo oblasti o žerjavovih očitkih, ker mora tudi go-vorenja o nasiljih v Sloveniji biti enkrat konec! Zlasti še, če govore o nasiljih ljudje, ki imajo za to najmanj povoda. Nesramna esdeesarska demagogija — razkrinkana. Ne moči in ne argumentov nima SDS in zato je segla po demagogiji. Najprej so gonili lajno o črnogorskih princih in ubogih železničarjih, nato pa so se lotili dveh zlasti mastnih kosti: ljubljanske realke in redukcije šol. V nobenem vprašanju pa niso imeli sreče s svojo demagogijo, ker povsodi je prišla ta na dan. Najprej je bila razkrinkana demagogija o črnogorskih princih in javnost je na teni vprašanju spoznala, da je esdeesarski patriotizem ravno toliko vreden ko komunistični. Še težjo blamažo pa so dosegli s svojo demagogijo o deložaciji ljubljanske realke. V včerajšnjem »Slovencu« je bil namreč objavllena izjava dr. Breclja, ki vodi pred-sedstvene posle oblastnega odbora. Med drugim je ta izjavil na vprašanje »Slovenčevega« urednika, kaj je z deložacijo ljubljanske realke med drugim to-le: »Nič novega. Samo to, kar je oblastni odbor napravil na podlagi sporazuma v finančnem odseku na seji zadnji petek, dne 22. julija. Takrat je oblastni odbor predložil tale načrt: Ljubljanska realka naj izprazni polovico prvega ali drugega nadstropja in plača letos za najemnino 800.000 dinarjev. Ta načrt in predlog sta odobrila tudi načelnika manjšinskih klubov inž. Franc Zupančič in dr. Albert Kramar. To smo ižvršili, drugega nič.« Nadalje je povedal dr. Brecelj, da je v realki 6 do 7 učilnic neuporabljenih. V te učilnice bi prišle predavalnice juridične fakuly tete in oblastni odbor bi se mogel preseliti iz sedanjih prostorov, za katere plačuje 20 tisoč dinarjev letne najemnine. Oblastna skupščina bi poleg tega dobila tudi svojo sejno dvorano, ki jo nujno potrebuje, ker bo po sklicanju občinskega sveta magistratna dvorana le izjemoma na razpolago. Država ni dosedaj plačevala za realko nobene najemnine. Izvršiti pa je treba na realki nujna popravila, ki bodo veljala več ko 800.000 Din in zato se je določila najemnina v znesku 800.000 Din. Z ozirom na to pojasnilo dr. Brecelja se je oglasil v včerajšnjem »Slov. Narodu« dr. Kramer, ki v glavnem priznava navedbe dr. Breclja. Dr. Kramer priznava namreč, da je dr. Natlačen izjavil, da se nameravajo v realki uporabiti le nezasedeni prostori in da to-rei ne gre za nobeno deložacijo. Ne priznava pa dr. Kramer, da bi bila tudi imenovana vsota najemnine, temveč je dr. Natlačen izjavil samo to, da se bo ta stvar uredila na 'posebnih pogajanjih z drz. upravo. Samo dl. Natlačenovo izjavo je vzel on na znanje, do-čim se realčna zadeva v finančnem odboru ni obravnavala. Na zadnje priznava dr. Kramer tudi to, da je pristal na to, da se di. Pucov predlog glede realke brez debate odstopi oblastnemu odboru Iz te Kramerjeve izjave sledi torej čisto jasno, da ni prav nobene nevarnosti za realko in da oblastni odbor samo varuje svoje pravice proti državi. Po vsem tem se pa samo od se'be poraja to-le vprašanje: Ker ima dr. Kramer merodajen upliv na ■.Jutro« in na »Slovenski Narod«, kako je potem mogoče, da nista oba lista poročala o Ljubljanski realki objektivno in po resnici? Kako je mogla trajati demagogija obeh listov le en sam dan? To vprašamo! Še težji poraz pa je doživela esdeesarska demagogija. glede redukcije šol. Glasilo esdeesarskega učiteljstva »Edinstvo« je moralo objaviti v tej stvari ta-le popravek g. Flere-ta, ki ni prav noben klerikalec: Gospod urednik! V dopisu pod tem naslovom, ki ste ga priobčili v 17. štev. »Edin-stva«, je zapisal g. dopisnik tudi sledeče: »Kakor znano, imamo Slovenci v Belgradu več svojih, ljudi v prosvetnem oddelku ministrstva. Ali naj del krivde zvrnemo tudi nanje?« Ker je to direktno vprašanje name, prosim, da mi o stvari dovolite nekaj besed v pojasnitev. Predvsem je treba pribiti, da se je ukinilo v ljubljanski — poudarjam, da le v ljubljanski — oblasti okrog 60 razredov, v katerih ni bilo dovolj otrok in na katere ni bilo prostora; ukinjen pa ni bil ne en razred, v katerem je vsaj 30 otrok in za katerega je prostor; kjer je bil na razpolago ta, so se obdržali razredi celo s 25 gtroci; na katerih šolah pa so se spričo večjemu številu otrok zadržali razredi, dasi je zanje s prostorom preskrbljeno več kakor preslabo. — Ni pa se moglo dovoliti, da obstojajo samostojni razredi s 6—10 otrok in to v šolah, kjer je moralo radi nedostatnih prostorov imeti po več razredov pouk le dopoldne, oziroma popoldne; ni se moglo dalje dovoliti, da bi bilo na šoli s 14 sobami 22 razredov, v katerih nobenem ni 30 otrok, nameščenih pa bi bilo za te nepopolne razrede celih 37 učnih oseb; in ni se moglo še naprej trpeti, da di se posamezne učne osebe, ki radi preo>bi eg številu prostorov, ki so v ljubl^“s l g pi_ razreda, zaposlovale kot sami razrednega fo® še*'nadalje dovoljevati brezprimerno razsipavanje učiteljskih delovnih si . To razsipavanje tedaj je vzrok one »velike redukcije« In nikjer drugod ni treba iskati zanjo krivcev, kakor pri tistih, ki so ustvarili to ‘tanje. — Pripomniti pa je treba še to: ako bi se ukinili razredi v smislu čl. 11 drž. osnovnošolskega zakona, ki je za nas še vedno veljaven, oziroma ako bi se ukinjali po številu protorov, bi se v ljubljanski oblasti (razen v brežiško-sevniškem in laškem srezu) na razpolago za šolske namene, potem bi se moralo zapreti ne okrog 60, marveč pre- ko 600 razredov. Dovolj znano je, da je v ljubljanski oblasti največja ovira za razvoj osnovnega šolstva baš nedostajanje šolskih prostorov, to nedostajanje tira danes ves tamkajšnji šolski ustroj v neko zasilnost, ki ni v prid ne ugledu šolstva ne ugledu učiteljstva, iu to ne more razviti svoje šolske delavnosti, kakor bi bilo to potrebno za dvig narodne izobrazbe po šoli. Posledica redukcije šolskih razredov je seveda redukcija učiteljstva — a ne »v Sloveniji«, kakor ipravi g. dopisnik marveč le v ljubljanski oblasti. V mariborski oblasti ni ukinjen ne en razred, nasprotno se baš v smislu cit. čl. drž. osn.-šolskega zakona otvori s šolskim letom 1927-1928 na novo okrog 1HO (sto šestdeset) razredov, da se tako razbremene učitelji, ki imajo v razredih nad 80 do 130 otrok, a ki vzlic temu kvalitativno niso poslabšali bivšega štajerskega šolstva. Z otvoritvijo teh razredov pa je dana tudi možnost, da niti en učitelj, ki je reduciran v ljubljanski oblasti, ne ostane brez službe, ako — se seveda ne kapricira na Ljubljano ali na ljubljansko okolico, ki sta po redukciji najbolj prizadeti. Za vse slučaje novo otvorjenih razredov v mariborski oblasti pa se išče tudi popolna izpolnitev pogojev glede prostorov, in kakor sem poučen, se bo v največjih slučajih možnost za to izpolnitev tudi našla; gotovo pa je, da ne bo nikjer po dvakrat toliko razredov kakor prostorov, kar je žal v ljubljanski oblasti v mnogih slučajih tudi še po redukciji razredov. Taka je torej v resnici ta »velika redukcija«, »to žalostno poglavje zgodovine učiteljskega trpljenja«, kakor pravi g. dopisnik: po eni strani hoče omejiti razsipavanje učiteljskih moči v ljubljanski na drugi strani pa odvzeti preveliko breme z ramen učiteljstva v mariborski oblasti. Da to dosežemo se ni treba obračati ne do te ne do one stranke za pomoč, da naj ne pusti »zatvoriti razredov in pometati učiteljstva na cesto«, treba je marveč le, da realno podpiramo dvig našega šolstva, ne ustvarjamo Potemkinovih vasi in ne dovoljujemo protežiranemu učitelju, da lahko po celo leto postopa brez dela, pri tem ko se njegov tovariš ob isti plači trudi v razredu z nad 100 otrok. Belgrad, 15. julija 1927. Pavle Flere, šef odseka za Slovenijo v min. prosvete. Na to pojasnilo g. Flere-ta bi morala oblast odgovoriti z obsežno preiskavo, kdo je zakrivil, da se je tako nezmiselno razmetaval ljudski denar. V Ljubljani in ljubljanski okolici so se otvarjali kar razred za razredom, po manj ugodnih krajih pa je bilo tudi do 100 otrok v enem razredu. In takšne razmere zagovarja »Slovenski narod« in glasilo polinteligence »Jutro«. Večjega poloma pač ni mogla doživeti demagogija obeh listov. Politične vesti. — o pogajanjih slovenskih sam. demokratov as davidovi' ma za asimilirati samo Madjarov, NeB*cet_ in Turkov, temveč mora združiti tudi I>rVP no Rumunijo z Rumunijo v Transilvanija goslavija ima slične probleme danes s J*1,/ ti, Srbi, Črnogorci in Slovenci. Čehoslo''as v‘ vlada je znala pod vodstvom preds®0*111 Masaryka obdržati v mejah ustavnosti vse. Čehe, Slovake, nacionaliste, katolike in socialiste. Toda r^a Madjarskem so v ozadju se vedno komunisti; na Madjarskem obstoje še vedno nacionalna nasprotja in razredna borba. K temu se pridružijo še socialisti in boljševiki. Dalje piše članek še o financiel-nih problemih srednjeevropejskih držav. Vse le države rabijo, kakor trdi pisec, kredit, nič drugega ne more bolj izpodkopati tega kredita kakor pa revolucijski izbruhi in razne ambicije, ki so izključno militarističnega značaja. H koncu svetuje pisec še, naj bi se bolje uporabila Dunaj in Avstrija kot posredovalca, da bi tako nastalo gospodarsko sodelovanja med nasledstvenimi državami. = Kongres francoskih strokovnih organizacij je bil v nedeljo otvorjen v prisotnosti 9000 delegatov. Generalni tajnik Jouhaux je pozdravil zastopnike Nemčije, Belgije, Poljske, Španije, Litve, Lukseitiburga, Madjar-ske, Švedske, Švicarske in Italije. V svojeni govoru je naglašal Jouhaux, da ne more priti do nobenega socialnega preobrata brez svobode misli. Nato je bil prečitan predlog sovjetske strokovne organizacije za združitev vseh strokovnih organizacij. Drugi dan je bilo podano poročilo o delovanju strokovnih organizacij. Večina govornikov je naglašala da 'je treba iz stavkovnih organizacij izločiti vsako politiko. Viharna debata je nastala vsled komunističnega predloga za združitev vseh strokovnih organizacij. Velik del delegatov je ostro ugovarjal združitvi s komunističnimi strokovnimi organizacijami. Do sklepa pa ni še prišlo. Jouhaux je poročal tudi o osemurniku in povdarjal, da ni ta v Franciji povsodi v veljavi je tudi krivda delavcev. Severne čete so dosegle znova uspehe proti generalu Čangkajšeku. Ljuba D. Jurkovič: PRAVICA SAMOODLOČBE NARODOV _ DO ODCEPLJENJA. (II. del replike na odgovor marksistov.) Crno na belo: tu je bolj kot jasno poveda-no, zakaj je marksistom toliko do »svobode' potlačenih narodov in njihovih »samoodločb«. Roza Luxcmburg, vedno dosledna marksističnemu stališču do nacij, je dejala, kritizirajo® taktiko boljševikov v tem vprašanju: »Boljševiki so naravnost z obrnjeno votlo nacionalistično frazeologijo »o pravici samoodločbe do odcepljenja« nudili buržoaziji v vseh odcepljenih deželah najsijajnejši izgovor, naravnost zastavo za njene kontrarevolucionarne težnje. Namesto, da bi odvračali proletarce v perifernih deželah od vsakega separatizma, kot od čisto buržoazne struje, so na s svojo parolo spravili v zablodo mase v vseh teh deželah in jih izpostavili demagogiji buržoaznih razredov.« Z marksističnega stališča je hila ta kritika točna. In res so prišli ruski marksisti, ko so faktično spoznali, da se pravica samo-noimuie preveč doslovno in da more {SF&nSK Folefrijatu Stoiljjv.. M. 1917 na konferenci Ruske socialistične lavske stranke do sledečega zaključka: »Vprašanje pravice nacij do odcepljenja se ne sme zamenjavati z necepljivostjo te ali one nacije v tem ali onem momentu. To zad-uje vprašanje mora proletarska stranka re-šiti v vsakem posebnem slučaju povsem samostojno in to v duhu interesa vsega družabnega razvoja in razredne borbe proletariata za socializem. Dr. Sima Markovič: »Pravico samoodločbe narodov akceptirajo marksisti zgolj v smislu interesov delavskega razreda, interesov socializma. Ako se narod drugače opredeli, ic dolžnost proletarijata, da to prepreči!« ' Čudna je ta »pravica« marksistov, res čudna! Še bolj jasno pa je to pojmovanje samoodločbe narodov povedano s sledečimi besedami dr. Sime Markoviča: »Toda pri tem se morata jasno razlikovati dve stvari: pravica naroda in dolžnost proletarijata. Marksisti priznavajo vsakemu narodu suverenost, toda oni vedo, da narod ni homogen pojm in da v suvereni volji naroda morejo priti do izraza interesi raznih razredov (buržoazije, plemstva itd.) po njihovi socialni moči in vplivu v okviru naroda. Zato pravijo marksisti: priznavajoč brezpogojno pravice naroda ne sme proletariat niti trenutek prenehati /, vršenjem svoje dolžnosti: on mora stalno biti na braniku interesov delovnega ljudstva, more se na primer realizirati v raznih for- mah. Proletarijat, priznavajoč pravico samoodločbe narodov vobče, mora vstati najodloč-nejše proti onim formam njenega realizira-iija, ki so v nasprotju z interesi delovnega razreda, z interesi socializma ... Narod ima pravico, da se vrne tudi nazaj. Toda dolžnost proletarijata je, da najodločnejše nastopi proti takim samoodločbam, da z najživah-nejšo agitacijo v masi tega naroda vsak tak poskus po možnosti onemogoči. Ali je možno še več contradicta in adiecto? Naj. mu Bog oprosti. Sedaj smo si torej na čistem: pravica samoodločbe narodov je po marksistih, kakor je razvidna, prav tesna, da tesnejše ne more biti: narod se more opredeliti samo v enem smislu, samo opredelitev je pravilna, "*em?goCiti litev se ne prizna ter .se mor« c z »najživahnejšo agitacijo« .(kakorji P^ D z Dže U. in -«■ za tako »pravico« oprede- soče ljudi)! litv^P To Vn^niVkaka" pravica, niti opredelitev. To je čista diktatura: prosto ti je, da vzameš to in nič drugega! Morda ni sedaj vsem jasno, kaj je kaka ;e ta marksistična samoodločba narodov in se bo morda našel še kdo, ki bi verjel in nasedeel marksističnim agitatorjem, kadar govore o »pravici samoodločbe narodov«?. Radi tega se ni treba čuditi, kadar marksisti govore o pravicah narodov, nobenim marksističnim zaključkom. Tako so na pri; mer David, Parbus, Lunch in Kunov _pri«J do takih idej, ki so zelo naj jih oficijelni marksisti še tako k ^ tQda (razume se, da jim m°rnai°;ih0ve momentane to ne gre sedaj ^ 08novi marksistične taktike), in_ l° e; »Velike kulturne nacije teorije in ^ gotovo prisilno prisvajanje ■"'"asimiliranje malih, zaostalih narodov!« To si moramo dobro zapomniti, ker so taki zaključki, kakor smo videli v članku »“Marksistično pojmovanje nacij,« faktično logični zaključki marksistične teorije. Interesantna je in za pojmovanje pravice samoodločbe narodov s strani marksistov značilna analogija, ki jo dela Staljin med pravico samoodločbe narodov in pravico veroizpovedi: »Mi se moramo kot socijalisti boriti proti vsem verskim preganjanjem, ^ kakor tudi proti vsem verskim privilegijem. Istočasno pa moramo kot predstavniki proletarijata in nosilci družabnega napredka voditi sistematično propagando proti vsem religijam, za zmago socijalističnega pojmovanja sveta, za zmago sorijalističnep Woz°- Dnevne vesti. NAŠI ZASTOPNIKI V AMERIKI. Pred kratkim se je vrnil iz Amerike v Beograd kapetan Koča Joksimovič, urednik ameriške »Srbadije« in »Jugoslovenskega Foruma< ter podal o našiih oficielnih zastopnikih v Ameriki uredniku beograjskih >'No-vostk to-le uničujočo sodbo: »To je naša Sibirija, toda bogata, bogata Sibirija, kamor pošilja režim one ljudi, ki >o mu storili kako uslugo. Sicer pa nimajo ti ljudje prav nobene kvalifikacije. Narobe, v drugačnih razmerah 'bi morali povečini priti pred sodišče. limamo konzule, ki sploh ne pramajo nase zgodovine in ki govore na banketih, da obstoji srbstvo od Karadjordja, imamo konzu-^®»_ki nimajo o naših političnih razmerah wti pojma, še manje seveda o našito gospodarskih. V kolikor razpolagajo s sta-tistični-m‘ podatki, so ti vseskozi netočni, tako jih ameriške oblasti, ki imajo od svojih k-onzu-lv pri nas mnogo točnejše podatke, desavui-‘ajo in jih. pred javnostjo označujejo kot Pustolovce. Ti naši zastopniki pošiljajo našemu zunanjemu ministrstvu neka tajna poročila in se hvalijo, kakor da so odkrili neverjetne taj: nosti, v resnici pa o teh tajnostih govore vsi naši iaseljeniki. . t, v^ini so to ljudje, ki so s Pnšli na svoje mesto in m čudno, da ne mo-r«i° reprenzetirati našo državo, da pa o ■propagandi za državo ne more biti niti govora, “ , Njihovo propagandistično in nacionalno d&Io se osredotočuje na kroge, kjer tako de-lo sploh ni potrebno: na onih 60—<0.000 Sr,bov, ki nikdar -ne morejo in nočejo pozabiti svoje domovine, zato pa zanemarjajo udeležbe. — Načelnik Zveze: M. Paternoser; predsednik pragm. odseka: dr. Fr. Stegenšek. — Kongres članov odbora »Asocijacije slovanskih planinskih društev« se vrši od 22. do 28. spteinbra s sledečim programom: Dne 22. septembra: Seja odbora, prenočevanje v Krakovu. Dne 23. septembra: Dopoldne ■ ogledovanje mesta, popoldne izlet v Wie-liczke v svrho ogledanja rudnika; povratek v Krakov, prenočevanje. Dne 24. septembra: Odhod v Pienine, vožnja s čolni po Dunajcu iz Czerwonega Klasztora v Szcawnico, peš-izlet v okolico in odhod na prenočevanje v Zakopane. Dne 25. septembra: [Zaključek kongresa v Zakopane. Dnevi 26. do 28. septembra: Izleti v Tatro. — Kdor se hoče udeležiti izleta na Poljsko, naj to javi do -■ avgusta Slovenskemu planinskemu društvu, ki bo poskrbelo za vozne olajšave po železnicah na Poljskem. — Obrtna šola niške železniške delavnice. V obrtno šolo železniške delavnice v Nišu se sprejme s 1. septembrom do 00 učencev za izučevanje v ključarskem, strugarskem, kovaškem, livarskem, kleparskem, mizarskem, modelarskem in tapetniškem obrtu. Šola traja tri leta ter obsega praktičen in teoretičen pouk. Po končnih izpitih dobi učenec izpričevalo, da je dovršil šolo ter napravil pomočniški izpit. Učenci prejemajo sledeče dnevnice: v I. letniku 12, v II. 14, v III. pa 18 iDin. Za stanovanje, hrano, obleko in ostale potrebščine morajo skrbeti sta-riši oziroma varuhi. Pogoji za sprejem so: kandidati ne smejo biti stari nad ;17 det ter morajo imeti najmanj osnovno šolo. Prednost imajo oni, ki imajo še kak gimnazijski razred, pri enaki kvalifikaciji pa oni, ki so že .učenci železniških naprav, sinovi železničarjev in vojne sirote. Postavni zastopniki Če bi povzročili politiki, da bi moral iti on še enkrat v vojno, bi bil rad pripravljen prevzeti po končani vojni mesto predsednika takega vojnega sodišča. — Zverinski čin upokojenega orožnika, v Bihaču se je,pripetil te dni zločin, ki 'je po pravici razburil vse prebivalstvo. Trije 14-ietni dečki, med njimi dijak IV. gimnazije Spasoje ,škorič, so šli kot je pač otroška navada — dasi imajo njihovi stariši tudi vrtove in dovolj sadja — »raibutat« jabolka. V to svrho so si iabrali vrt upokojenega orožnika Toma Vodopije. Ko so 'bili že na drevesu, je prilomastil psujoč in preklinjajoč urožnik-penzionist. Škoričeva tovariša sta se pravočasno rešila s tem, da sta skočila z drevesa na streho bližnjega skednja in zbežala, toda Škorič se ni upal skočiti z drevesa. V strahu pred batinami, ki jih je pričakoval, je milo jokal in tulil. Končno se je vendarle osokolil ter hotel skočiti na streho skednja, toda bilo je prepolno. Ra-bijatni orožnik je potegnil samokres ter ustrelil dečka kot vrabca. Deček je padel težko poškodovan z drevesa na glavo, orožnik jo je ■pa urnih krač odkuril. Ko se je deček pozneje zavedel, je zbral zadnje moči ter se splazil domov, kjer se je zopet onesvestil. Ustreljen je bil v trebuh. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Bilo je pa prepozno. Med operacijo je izdihnil. Bestialni morilec je bil talkoj izsleden in aretiran. Sprva je tajil. Ko pa so ga konfront-i-rali s škoričevima tovarišema, je svojo krivdo, bled ko zid in tresoč se po vsem telesu, priznal. Izročili so ga sodišču. — Umobolni Jugoslovan v igralnici v Monte Carlu. Iz Nizze poročajo: 'Neki stalni pozno. Otrok je dobil po vsem telesu tako težke opekline, da je včeraj v ljubljanski bolnici umrl. Nesrečo je zakrivila otroška neumnost, deloma pa tudi malomarnost sta-rišev, ki ne shranjujejo užigalic tako, da bi ne mogle priti v roke otrokom ter puščajo otroke brez nadzorstva. — Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane na izlet v Kamniške in Julijske Alpe, katerega priredi Srbsko plan. društvo v Beogradu v prvi polovici avgusta. Sestanek 31. julija okoli 12. ure v Celju v hotelu Union, iz Celja z vlakom do Rečice na Paki, od tam v Logarsko dolino in na planine. Ta tura bo trajala 7 dni. Sestanek za drugo turo 7. avgusta okoli 5. popoldne v Mojstrani; od tam v Julijske. — Prosimo za mnogobrojno udeležbo. — Slovensko planinsko društvo naznanja da se je našla 20. VII. pod Kamniškim sedlom srebrna ura z verižico. Dobi se v društveni pisarni Šelenburgova ulica 7-11. Ljubljana. 1— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja, da se vrši izredni občni zbor v četrtek 18. avgusta ob 20. uri v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti s sledečim dnevnim redom: 1. volitev predsednika, 14 odbornikov in 5 namestnikov; 2. volitev 2 preglednikov računov in njih namestnikov; 3 volitev delegatov za skupščino; 4. event. samostojni predlogi; 5. slučajnosti. 1— Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je po dolgotrajni mukepolni bolezni preminula sestra Tončka — . . , Cotmanova, bivša članica društvenega g^osTlgralnice v Monte Carlu, jugoslovanski j ženskega prednjaškega zbora. Naša dolžnost državljan, je hotel te dni — očividno v hip- s je, da spremimo uzorno Sokolico v častnem ni blaznosti — zažgati eno od igralnih miz, številu na poslednji poti. Zbirališče članstva one, ki jih je treba šele uvesti v kolo naše j Otrok morajo podpisati izjavo, da bo delal n M n A « ! A A A A ■, M T T - - .a 1 A O 1 rt TT A M _ 1 J ^ J n 1 f\ il A * _ 1 _ _ ^ n 1 o 1 1T* 1 I O- narodne zajednice, to je na Hrvate, Slovence in zlasti Macedonce, ki tvorijo veliko večino naše emigracije. Tako dobiva posebno važnost propaganda pri Macedoncih in Dal-marincih. Ka:jti, doSim so Macedonci skoraj brez izjeme v bolgarskih organizacijah in ciocim ani zbirajo orožje, ki odhaja na Bolgarsko, razvijajo Italijani živo nacionalistično in fašistovsko -propagando med našimi Dalmatinci in sicer ne brez uspeha. Za vsa ta vprašanja se naiši konzuli sploh ue brigajo. Mnogo bolj se bavijo z denunci-jacijami svojih rojakov in lastnih kolegov, 2 lažnivimi poročili in nesramnimi podtaknjenimi stvarmi v lovu za dolarji... Tako sliko podaja o naših ameriških zastopnikih srbski novinar v Ameriki. iln kaj pravi na to naše ^zunanje ministrstvo? Na odgovor čakamo že leta dolgo. — Povratek kralja Aleksandra na Bled. Sinoči od 21.45 se je peljal kralj na povratku z dvomim vlakom iz Rumunije skozi Ljubljano na Bled. _ »Uradni list« št. 80 z dne 26. t- m. objavlja uredbo ministra trgovine in industrije glede reorganizacije hi volilnega reda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub-Ijani. Vprašanje proste cone v Splitu. Te dni se je mudila v Splitu komisija finančnega ministrstva, katere naloga je bila, da na licu mesta ugotovi, če so podani pogoji za svo-bodno cono. — Za zgradbo pomorskega muzeja v Spli-tu. Prometno ministrstvo je dovolilo direkciji pomorskega prometa v Splitu, da odstopi zemljišče za zgradbo pomorskega muzeja. Za gradbene stroške je dovoljen kredit 400 tisoč dinarjev. Muzej bo edini svoje vrste v naši državi. — Hidroponska postaja t Dalmaciji. Ministrstvo vojske 'in mornarice je dovolilo vežji kredit za vzpostavitev hidroplanske postaje v Divuljah v Dalmaciji. ci" Ameriški konsorcij, ki hoče graditi v , Toniji hiše V Osijek so prispeli zastopni-ki nekega ameriškega konsorcija, da se podajo s kompetentnimi faktorji glede, zgrad-be fooo hiš v Slavoniji. Vsaka hisa bi stala 60.000 Din. Za ta kapital hi bilo plačevati po Obresti, odplačeval bi se v mesečnih obrokih po 600 Din. .. — Rakarska železnica. Predvčerajšnjim se ie vršila na Sušaku ofertalna licitacija del Pri zgradbi železniške proge Bakar-mesto 'iakar-luka. Delo je prevzelo neko beograjsko podjetje za 20,500.000 Din. V kratkem se prične tudi trasiranje proge Bakar—Kraljeviča. • — Zaposlovanje inozemskih vajencev. Mi-n/jter trgovine In industrije je izdal odlok, po katerem se sprejemajo lahko tudi otroci tujih državljanov kot vajenci in se jim sme po končani učni dobi izdati pomočniška učna knjižica. Ob priliki zaposlenja takih pomočnikov pa se morajo upoštevati predpisi o zaposlovanju inozemskih delavcev. — Statistika konsuma krnha. Statistični oddelek kmetijskega ministrstva je pravkar dovršil zanimivo delo: zbral j? podatke o konsumu kruha v vsej državi. V to svrho je razposlal statistični oddelek svoječasno vsem županskim uradom v državi posebne vprašalne pole. Iz odgovorov je razvidno, da se konsumira v naši državi vsakovrsten kruh. V bogatejših krajih jedo ljudje bel, pšeničen kruh, v drugih rženega, v siromašnejših koruznega, najbolj siromašni ljudje mešajo koruzo oelo z ovsom. Predno ibo sestavljena podrobna statistika o tem zanimivem vprašanju, bo minilo še več mesecev. — Zveza državnih nameščencev za Slovenijo opozarja, da se bo vršila 7. redna odbo-rova seja v soboto, 30. t. m. ob 20. uri v talonu restavracije »Pri Mraku«. — Istotam se bo po odborovi seji razpravljalo o došlih pripombah k reviziji uradniškega zakona. Zastopniki organizacij, ki niso člani Zvezi-riega odbora, morejo biti navzoči tudi pri od borovi seji. Vabila so bila pravočasno razposlana. — Prosiva točnosti in polnoštevilne kandidat po dovršeni službi najmanj tri le ta v službi direkcije. Če zapusti službo preje, morajo stariši ali pa varuh, ki so izjavo podpisali, povrniti direkciji vse stroške za šolanje. Pri sprejemnem izpitu se ^izpraša kandidat iz narodnega jezika in računstva. Glede telesne sposobnosti ga pregleda zdravnik. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 29. in 30. avgusta. Prošnje za vstop v šolo, opremljene s petdinarskim kolkom, šolskim izpričevalom in obvezno izjavo starišev ali varuha je vposlati od dne 25. do 27. avgusta upravi niške železniške delavnice. — V zdravilišču »Terma« v Laškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščencev v Ljubljani za 'dva zasebna nameščenca, svoja zavarovanca, za mesec september 1927 za vsakega za pol meseca prosti mesti s prvovrstno oskrbo, in sicer s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo in kopanjem, toda brez potnih stroškov. Kolka proste prošnje se vlagajo pri zavodu do dne 15. avgusta opoldne in morajo biti opremljene z uradnim spričevalom, da prosilec nima premoženja in z zdravniškim potrdilom, da boleha za protinskim ali revmatičnim obolenjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15-dnevnega zdravljenja pričakovati zboljšanja in da prosilec lahko potuje brez sprem-stva. Prosilec mora navesti, koliko družin-skih članov živi z njim v skupnem gospodarstvu in koliko imajo dohodkov. — Iz zdravniške službe. Sanitetni svet ministrstva za narodno zdravje je odobril dr. Leonu Savniku, bivšemu asistentu ženske bolnice v Ljubljani ter operaterju nemške ženske klinike profesorju VVagnerju v Pragi, naslov specialista za porodništvo in ženske bolezni, in bivšemu asistentu dermatološkega oddelka v Ljubljani dr. Joži Jakši naslov Specialista za kožne in venerične bolezni. — Iz železniške službe. “Za vodjo odnosno upravitelja kurilnice v Mariboru je postavljen inž. Momčilo Stefanovič, šef kurilnice v Beogradu. Iz službe je odpuščen uradnik ljubljanske direkcije Ferdinand Žagar. Prestavljeni so od direkcije v Subotici k ljubljanski direkciji uradnik Ivan Mrak, k ad-ministrativno-upravnemu oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ljubljanski direkciji prideljeni dr. Leo Vučina, iz Zagreba k generalni direkciji pa Lovro Svetina. Z gorenjskega kolodvora na glavni kolodvor v Ljubljani so prestavljeni: Fran Dobrovoljec, Ivan Ceznian, Fran Gorše, Dominik Marioni, Fran Božič, Ivan Medvešček in Josip Koželj. — Lsperantski kongres. Letošnji svetovni esperantski kongres -se vrši od 28. julija do 4. avgusta na Gdanskem. Pričakuje se več tisoč udeležencev iz približno štiridesetih držav. Esperantski jezik se je v zadnjem času zelo razširil, posebno v Rusiji, na Balkanu in na Japonskem. — Zračni manevri nad Londonom so pokazali, da bi bilo sovražnim letalom kljub dobri dbramhi mogoče London bombardirati, to ipa v slučaju, da je nebo zastrto z oblaki; zakaj oblaki leže nad Londonom navadno zelo nizko, če bi bilo šlo to pot zares, bi bil porušen center Londona. Justična palača, pa-lača ministrstva za zračno plovbo in ves okoliš bi bil danes kup razvalin. Trem sovražnim letalom stf je namreč posrečilo prodreti obrambno črto in dospeti neopaženo nad center mesta. — 70 letnica južne železnice. Če ibi eksistirala še danes avstro-ogrska monarhija, bi bila slavila včeraj južna železnica 70 letnico svojega obstoja. Dne 28. julija 1857, ko je bil gotov del Ljubljana—Trst, je vozil prvi direktni brzovlak iz Dunaja v Trst. — Glas fronte. Ob priliki odkritja spomenika padlim Angleiem pri Ypernu je imel admiral Dumas, Anglež, govor, v katerem je dejal |fied drugim, da ne želi noben oficir, ki se je udeležil vojne, tega, kar je doživel, doživeti še kdaj v svojem življenju. Moderna vojna je nekaj ostudnega. Za vojno- pa odgovarjajo v prvi vrsti politiki, zato bi bilo treba odgovorne politike postaviti po vsaki vojni pred vojno sodišče ter jih postreliti. ki jo je polil v to svrho poprej z bencinom Ko je prišla v lokal policija, je oddal nanjo več strelov. Pogodil ni nikogar, pač pa je razbil s streli zrcala in svetilnik. Nato je skočil -skozi okno.. Težko poškodovanega so ga prepeljali v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. — Identiteta umobolnega je ugotovljena: Bil je dr. Radmilo G*ujatič, sin bivšega (članov in članic) pred hišo žalosti Mestni trg št. 9 danes ob pol 6. popoldne. Kroj civilni i znakom. — Zdravo! — Odhor Ljubljanskega Sokola. —Članom društva železniških vpokojcncer. Umrl je naš član gosp. Matevž Jeras, žel. sprev. v pok. Pogreb se vrši v petek dne 29. julija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Novi narodnega poslanca Koste Gnjatiča iz Sa- < Vodmat št. 137. Člani se vljudno vabijo, da rajeva. ‘Dr. Gnjatič je šturiral v Zagrebu. Po se pogreba polnoštevilno udeleže. — Dru-promoc-iji je nadaljeval kot državni stipen- > štvo železniških vpokojencev. dist študije v Parizu na visoki šoli ■za držav- i l_ Pod voz je padel. Hlapec Jernej Šink ne znanosti. Po končanih študijah je vstoipil - je peljal po Gosposvetski cesti proti Drav-v državno službo. Služboval je v raznih kra- | ljam, kjer služi, težko mlatilnico. Že blizu jih, kot n. pr. pri zagrebški policiji in v j domače hiše ga je doletela nesreča. Od vsa-Novem v hrvatsk. Primorju, kjer je bil sre- ke strani je pridrvel avtomobil. Konji so se ski glavar. Povsodi je bil strasten hazardist, j splašili. Šink jih je hotel zadržati. Pri tem posebno rad je igral ruleto. Pri igri pa je j je padel tako nesrečno, da je prišel pod ko-imel smolo. Ko je izgubil v igralnici v Crik-venici večjo vsoto, je izposloval, da je Oblast -igralnico zaprla. Pozneje je služboval v Beogradu v zunanjem ministrstvu. Toda delo mu ni dišalo in končno je pustil tudi to službo ter se .skušal preživljati zgolj s hazardi- lo težke mlatilnice, ki mu je «trlo desno nogo. 1— Dežnik v-porabil kot padobran. Neki 13 letni učenček v Korytkovi ulici je, odkar je videl zadnji letalski meeting, za letalstvo silno navdušen. Dan in noč govori o aero- ranjem. Ker pa ni imel sreče, je zašel na j planih. Ker mu je želja, da bi frčal po zra-kriva pota. Izvabil je neki ženski v Saraje- ku zaenkrat neizpolnljiva, j vu, pod pretvezo, da bo izposloval, da bo izpuščen njen sin iz ječe, 40.000 Din. Vsled tega je par mesecev sedel. Po prestani kazni se je podal v Monte Carlo, kjer je bil stalen obiskovalec igralnice, kjer je sedaj tragično končal. — Požig, ki je zahteval človeško žrtev. V hiši Janka Španoviča v Jadrovcu je izbruhnil te dni nenadoma požar. V hiši, -ki 'je pogorela do tal, je spalo švvanovičevo dete. Požar se je tako 'hitro razširil, da otroka ni bilo mogoče rešiti in je zgorel. Preiskava je ugotovila, da je bil ogenj podtaknjen. Orožniki so aretirali kot osumljenca nekega Seljaka, ki pa taji. — Drzen vlom v duhovsko semenišče v Zagrebu. Te dni je ibil izvršen v duhovsko semenišče v Zagrebu drzen vlom. Neznan vlomilec se je utihotapil ponoči v rektorjevo pisarno, iz pisarne pa v njegovo spalnico, vzel iz žepa rektorjevih hlač, ki so visele na stolu poleg postelje, ključ od blagajne, odprl 'blagajno ter odnesel vso gotovino v znesku 70.000 iDin. Rektor je tako trdno spal, da ni ničesar čul. — V spanju okraden. Trgovec Paja Ore-Skovič se je mudil te dni po trgovskih poslih v selu Rakovici na Hrvatskem. Ker je bilo, ko je svoje posle opravil, že pozno, je najel v neki gostilni tujsko sobo in legel spat. Ker je itjiel pri sebi večjo vsoto denarja, je shranil listnico pod vzglavje. Ko se je zjutraj prebudil, je -opazil na svojo grozo, da mu je odnesel neznan uzmovič 47.000 Din gotovine, ček za 10.000 dolarjev in vložno knjižico Hrvatske štedionice za 70.000 Din. Oreškovič je hitel na orožniško postajo ter zadevo prijavil. Orožniki so jeli po storilcu nemudoma poizvedovati. Aretirali so nekega mladeniča, zoper katerega govore številne indicije, ki pa doslej odločno taji. — S črnilom se je skušala zastrupiti. Iz Sušaka poročajo: Devojka Marija Madrina na Trsatu je izvršila v torek originalen po-iakus samomora. Izpila je večjo količino črnila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec ter je sedaj izven vsake nevarnosti. Kaj je privedlo deklico do obupnega koraka, ni znano. je hotel vsaj poizkusiti, kako se pada na zemljo s padobra-nom. V to svrho je razpel dežnik ter skočil ž njim iz prvega nadstropja.. Pri padcu si je zlomil desno nogo. NEVTRALNA MODROST. V »Jutruc je pričel, neki »nevtralec« razpravljati o slovenski politiki. Tako pravi namreč on, v resnici pa vse to modrovanje ni nič drugega, ko naročena reklama za SDS. Zato je tudi temu primerna. Samo en primer. Ta velezgovorni »nevtralec« si je v svojem prvem pismu privoščil paralelo med St. Radičem in dr. Korošcem in iznašel, da dfela dr. Korošec vedno natančno to, kar St. Radič. In gospod nevtralec nima niti čisto napačno, ker oba, tako dr. Korošec ko J|. Radič, sta bistveno pripomogla, da ni SDS več v vladi. S sporazumom z radikali je vrgel St. Radič esdeesarje iz vlade, dr. Korošec pa je s svojim sporazumom z radikali dosegel, da SDS ne pride več v vlado. Ali je morebiti zato naročilo »Jutro« modrovanje »nevtralaca«, da ugotovi to žalostno resnico za SDS? Tabor bivših vojakov iz Notranjske na Križni gori pri Ložu. V nedeljo 31. t. m. bodo zborovali na teni lepem kraju tovariši vojaki iz svetovne voj-nev da obnove stare spomine in stara prijateljstva ter da se vnamejo za blage cilje zve-i ze slov. vojakov iz svetovne vojne: zvestoba do padlih, umrlih in živih tovarišev iz najtežjih časov, pomoč njihovim sirotam in tovarišem invalidom, ljubezen do naše svobodne domovine, za katero so trpeli in krvaveli. Tovariši Notranjci, ki ste prestali grozote svetovne vojne, vsi v nedeljo 31. t. m. na Križno goro! Sokolstvo. 40-lctnica Sokolskega društva v Novem me- -ui*«.«, m znano. , stu dn« 13- “ 14. avgusta 1827. Zadnja dela - Tragedija reduciranega uradnika. Po- predpriprav, za proslavo nažega jubileja so - — • "• - v polnem teku. Na zletišču se postavljajo tri- bune, po mestu so razobešeni reklamni lp-paki našega rojaka-vunetnika B. Jakaca, ki že od daleč vzbujajo pozornost občinstva. Na križiščih cest bodo postavljeni mlaji, ki bodo < sakega opozorili na ,naše slavje. Zletni od-bo razpošilja na vsa društva razne lepake in potrebna navodila. Vsako društvo naj prijave udeležencev in prenočevalcev točno izpolni in odpošlje zletnemu odboru najkasneje do 5. avgusta. Dh bo posetilo naše mesto čim večje število občinstva iz Slovenije, se trudi zletni Odbor dobiti ob tej priliki izredni , vlak, ki bp odhajal od 23. uri proti Ljubljani, Razvidno je, da se udeleži našega župnega zleta izvanredno število slovenskih in hrvat-skiv gostov, ker vladat za to prireditev vsepovsod največje zanimanje. Proslava naše 40-letnice se bo vršila v okviru velike prireditve in obeta btti najveličastnejša manifestacija sokolske ideje. — Zdravo! glavar sreske ekspoziture v Odžaku Gjorgjg Loza je -bil reduciran, kot tafc je ibil v zadnjem času zaposlen kot honororni uradnik pri direkciji sarajevskega muzeja. Te dni je nenadoma izginil. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ne namerava izvršiti samomora, temeč da gre iskat dela; v Sara’jevu pa da noče ostati, ker se boji, da 'bi_ ga zaprli. Ker ni znano, da Ibi bila ta bojazen v čemurkoli utemeljena in je bil Loza vs-led svoje redukcije silno deprimiran, se domneva, da se mu je omračil duh. — Žrtev otroške neumnosti in neprevidnosti stapišev. Na dvorišču kleparskega mojT,. stra Korčeta v Cerknici so se igrali otroci' v uŽigalicami. Iz neunuvpsti so zažgali suho travo v vozičku, v katerem je spal dveleini Korčetov s hi ček. Ko je jela trava goreti in ognja niso mogli pogasiti, so se otroci razbežali na vse strani. Ko so prihiteli otroku v vozičku na pomoč odrasli, je bilo že -pre- Šport. KOTUiRAšKI SAVEZ SHS »PODODBOR LJUBLJANA MESTO«. Vsakoletna Zvezna dirka v Celje se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. Za lekinovalce klubov Sora, Disk, -Primorje in Ilirija je za la dan razpisan drugi termin prvenstvenih dirk na km 75. Start točno ob (3. uri 45 minut izpred glavne pošte. Ostali dirkači imenovanih klubov tvorijo posebno skupino, katera starta izpred pošte točno ob G. uri 40 min. Za vse ostale klube Slovenije ,kateri se bodo dirke udeležili, je startni čas točno razviden iz razpisa, katerega je »Pododbor Ljubljana mesto razposlal vsem klubom. Vsak klub naj naznani število dirkačev do petka 29. t. m. opoludne »Pododboru Ljubljana mesto«, kavarna »PrešereiK, ibrez vsake •prijavnine. Istočasno naj vsak klub naznani točno število ostalih udeležencev, turistov in delegatov, da si zamoremo pravočasno zasigurati skupni obed v Celju. Ob 11. uri dopoldne skupni obhod ,po mestu, oto 12. uri zborovanje delegatov vsih kolesarskih klubov Jugoslavije pod predsedstvom g. Cvi-jiča, predsednikom Koturaškega Saveza. Za izletnike je najbolj pripraven osebni vlak, kateri odhaja iz Ljubljane zjutraj o‘b 5. uri 25 minut, ker so cilji vsih dirk tako urejeni, da se s tem vlakom pravočasno dospe v Celje. Dirke se vrše ob vsakem vremenu. »Pododbor Ljubljana mesto.« JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA. V nedeljo, dne 31. t. m. se odigra v Beogradu na Stadionu S. K. Jugoslavije tekma med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Češkoslovaške, s katero se likvidira spor med češkoslovaškim in našim savezom radi netaktne odpovedi reprezentančne tekme, ki bi se bila morala vršiti na Vidov dan v Zagrebu. Čehi postavijo v reprezentančni team večinoma igralce Sparte in Slavije, jugoslovensko moštvo je sestavljeno sledeče: Mihelčič (Gradj.) — Ivkovič (Jugosl.) — Dasovič (Hašk) — Arsenijevič (BSK) — Premrl (Viktorija) — Popovič (BSK) — Marajnovič (BSK) — Penški (Gradj.) — Luborid (Jugosl.) — Bonačič (Hajduk) — Sekulič (Jugoslavija). LAHKOATLETSKI DVOMATCH POLJSKA -JUGOSLAVIJA. V nedeljo se vrši v Zagrebu meddržavni lahkootletski dvoboj Poljska—Jugoslavija. Jugoslavija postavi v boj elito lahkoatletov; bAM v*. m«u>MHt,. 'umnim' Slovence bosta zastopala dr. Perpar (ASK Primorje) in Lojk (Jadran). Večino ostalih atletov tvorijo Zagrebčani. Najnovejši svetovni rekord Rigoulota. Francoski težkoatlet Uigoulot stoji na samotni višini; v eno- in obojeročnem potegu mu ne more nihče blizu in če zaznamujemo nove rekorde v teh treti panogah, so to zopet le njegovi lastni uspehi. Tako je pred par dnevi sunil o;bojeročno 175 kg, seveda s prostim dvigom, saj dvigi z neprostim, prekinjenim dv.igom na prsi, kakor je bil pred leti običajev v Avstriji in Nemčiji, v Franciji sploh ne notirajo. Zboljšal je torej svoj prejšnji rekord kar za 4 kg. Ta kolosalni uspeh je bil od francoskega saveza takoj potrjen, o čemur tudi ni dvomiti, saj Rigoulot »dela« zelo čisto in eksaktno. Odločilne tekme za svetovno prvenstvo na 100 km za poklicne kolesarje pod vodstvom motociklistov so se završile v nedeljo v El-berfeldu na Nemškem. Tekmam je prisostvovalo 34.CHJ0 ljudi. Rezultati so bili: 1. Linari v 1:08.43 — 2. Krewer 180 m zadaj — 3. Sawall 490 m zadaj — 4. Sutter 700 m zadaj — 5. Brunier 1200 m zadaj — 6. Parizer 11.450 m. Pri 50 km je odstopil Toriulli, pri 70. km Holandec Laddy. Linart je vodil od starta do cilja. Gospodarstvo. »NAŠE GORICE.« Izšla je 3. številka ilustriranega mesečnika za pospeševanje kmetijstva »iNaše Gorice«. Vsebina je sledeča: Trošarina na vino in vinski mest. — Oneida in novejše krompirjeve vrste. (iKonec.) — Boj s škodljivci in boleznimi na hmelju. — Društvene vesti. — Drobiž. — Kmetijsko šolstvo. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Meteorološka opazovanja. — Kotiček uredništva in upravništva. — Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. '(Nadaljevanje.) — Lisi izhaja v Mariboru. Ureja ga Andrej Žmavc. X Za lastnike 2 'A % državne rente za vojno škodo. — Ministrstvo- financ, generalna direkcija državnih dolgov, objavlja, da je pravilnik, ki urejuje izdajo obveznic loterijske državne rente za vojno škodo v komadih po 5000 in 10.000 Din nominalne vrednosti radi zamene že izdanih obveznic v komadih po 1C00 Din nominalne vrednosti objavljen v »Službenih Novinah« št. 119/XXXII. od 30. maja t. 1. Interesente radi zamene opozarjamo na ia pravilnik. „ BORZE, dne 28. julija 1927. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78 do 0, Berlin 13.51 do 13.54 (13.525), Curih 1098.5 do 1090.5 (1095), Dunaj 7.99125 do 8.02125 (8.C082&), Londcn 276.8; do 276.6 (276.2), Nevvyork kabel 0 do 56.93, Newyork ček 56.7 do oi6.9 (66.8), Pariz 0 do 223.Sa, Praga 106.2 do 169 (168.6),. Trsi 307.85 do 809.85; italijanske lire 30o do 0. Zagreb. Amsterdam 22.75 do 22.81. Dunaj 7.9928 do 8.0228, Berlin 13.507 do 13.537, London 275.8 do 276.6, Milan 308.23 do 310.23, Ne\vyork 56.7 do 56.9, Praga 168.2 do 169, C lir i'n 1CS8.5 Jo 1096.5, Atane 76.25 uo 76.75, Sofija 40:7o do 41.25. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.52, Ne\v-york 519.775, London 25.21875, Pariz 20.3225, Milan 28.24, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.08. Efekti. Ljubljana. Investicijsko posojilo 84 do 0, Vojna škoda 343 do 0, Celjska posojilnica 197 do 199, Ljubljanska kreditna banka 147 do 150, Praštediona 850 do 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 — 0, Stavbna zadruga 55 do 0, šešir 104 do 0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (28. t. ni.). Les: Tendenca neizpremenjena; zaključen je bil 1 vagon desk, smreka, jelka, od 19 do 25 mm, fco vagon nakl. post., po 500; 1 vagon suhih ibukovih drv, fco vagon nakl. post. po 19.50. Povpraševanje je za tramiče, za brastovino (rezano po naročilu) ter za parjeno .bukovino. Izvenborzni promet: 3 vagoni Brzojavnih drogov, obdelanih po naročilu kupca. Deželni pridelki: Cene žitu so se ponovno dvignile. Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni ,promptna po 347.5 do 357; nova sremska pšenica 80 kg, 2%, brez doplačila slov. post., inlevska ia-rifa, plač. 3 Odni, promptna po 345 do 347.5; promptna ,navadna tarifa po 250, mlevska tarifa pa po 245; moka »0«, iz stare pšenice, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. — Tendenca čvrsta; zaključkov ni bilo. BESTIJA V ČLOVEKU. Te dni se je vršil v Zagrebu zanimiv proces. Na zatožni klopi sta sedela 27-letni, samski kmet Nikola Kostadin iz HruSevca in 34-letni oženjeni kmet Janko Posavec iz Gla-dvora. Obtoženca sta napadla dne 21. marca t. L na cesti med Buševcem in Radvornico delavca Jovana Likarja. Zvezala sta mu roke na hrbtu, ga hudo pretepla z bičevnikom in kolom, nakar jima je moral slediti v selo Podvornico. Tam sta ga naložila na voz in odvedla v gozd. V gozdu sta ga prisilila, da je sezul opanke. Nato mu je zagrozil Kostadin, da bo gorel, če ne prizna, da ja umoril on Nikolo Kosa. (Umor se je pripetil Se leta 1926. Morilec še do danes ni izsleden.) Ker Likar ni hotel priznati, da ‘bi 'bil morilec Kosa, sta vrgla obtoženca z voza sn°P slajne ter ga zažgala. Nad tem ognjem sta držala Likarja zvezanega toliko časa, doklei mu ni leva hlačnica popolnoma zgorela, desna pa do kolena. iNato sta obtoženca ogenj pogasila ter prisilila, da je šel z njima v vas Podvornico. Komaj pa je storil Likar 20 do 25 korakov, so mu jele hlače zopet goreti-Kostadin in Posavec sta ga prisilila, da je pogasil ogenj s tem, da -se je valjal po blatu. Nato sta ga gnala v Podvornico, kjer se je na nekem dvorišču umil. Iz Podvornice sta ga tirala dalje proti Kravarsikem. Vso Voi sta ga pretepala s koli po glavi in kamorkoli je padlo. Končno se je Likar onesvestili nakar sta ga pustila mučitelja na cesti, kier so ga našli orožniki. Čez par dni je umi'-Pred smrtjo je -bil zaslišan ter je vse natanko opisal, tako da so orožniki storilca takoj izsledili. Konfrontirana s svojo žrtvijo, sia Konsta-din in Posavec vse priznala. Obtoženca se zagovarjata, da sta mu<^a Likarja, katerega preje niti poznala zato, ker sta mislila, da je morilec K**®' on tega ni hotel priznati. , . Kot pripovedujejo priče, je pren9Sill,_ kar strašne bolečine junaško. Samo nekoliko ječal je. Da bi bil izvršil očitali nul umor, kljub strahovitim mukam iii pnznal. Njegova inkvizitorja sta se mu čudila in Kostadin je vzkliknil: »Glej, živ gori, Pa '“oCe priznati.« Posavec je odgovoril: »Se*gal 8a bom v prah in pepel.« Tudi, ko sta ga zverini težko opečenega pretepali s koli, je Likar molčal. Za ta bestijalni čin stji bila obsojena vsak samo na — 5 let ječe. — Komentar je nepotreben! Jan Weiss: 11 Baraka smrti. Na drugem koncu prične je pa stresal Ze-linka Čapa: »Ti! — Slišiš? — Kaj je vendar s temi vratci!...« »Zakaj ga me pustiš,« je rekel Bareš tiho in globoko, »saj je umrl... kaj ne vidiS?« Zelinka je pa kar naprej tresel: »Čap! Čap! — Kje so vratiča? — Skrajni čas je, da odidemo ...« >Mrtev! — Mrtev!« je venomer ponavljal Bareš. »Mrtev??« Zelinka se je v hipu rešil svojih blodenj in obstrmel nad prično. »A je bila to smrt?«: je začudeno šepetal predse. — »Kdo pa je umrl? — Čap??« — Zelinkova kopica se je nerodno izmotovi-lila in se začela majavo premikati tik ob zidu na drugi konec prične, na kraj, kjer je stala blagajna. — Tja se je zdaj preselil Zelinka s svojim brlogom. Vse svoje cunje je razklal okrog blagajne, v nameri, da se utabori. — Odkril je pokrov in je z obema rokama pdfibgel v pestro mešanico kovine in papirja, dišečega po plesni. »Bankovci! — Moji bankovci!« je blebetal v vročični ekstazi. »Rožnati bankovci! — Kakšno blazno življenje je vrisano v vaše kroge! — V vaših skrivnostnih elipsah či- tam — strašne zakletve, — s katerimi lahko obvladaš ves svet! — — Pred nogami mi leži svet, — ko pokoren pes. Človeška poštenost mi liže roke! Ženske mi obljubljajo zvestobo, za noč, za vse življenje, — zato, ker njihova ljubezen — kroži v elipsah — mojih mavričnih tisočev! — Je samo ena resnica, — samo ena, — in ta je napisana s tajinstvenimi znaki v okraskih mojih bankovcev ...« >: ,/Umrl boš —« mu je rekel Bareš z mračnim prezirom. »Ne bom umrl! Ne bom umrl,« — je kričal Zelinka, jecaje od veselja. — Kinin! — Imam kinin! — Nihče izmed vas ga nima, vse ste pojedli... le poglej!.. a Zelinka je zamahal z roko, — v njegovi dlani se je belo posvetilo. »Kinin! —- Jaz imam kinin!« Krik je spreletel barako in se po ušesih vlil v razbeljene možgane, ko obljuba zdravja... Razgnal je bolestne blodnje in razvnel željo po trpki grenkobi čudežnega praška. Trije pari rok so se, kakor na povelje izmotali iz odej in se Zelinki proseče pomo-lile. »Daj mi, daj mi, — daj mi, —« so Beračili vsevprek, Zelinka se je pa trdosrčno zasmejal. »Kaj pa mislite! — Za nič na svetu.« , »Samo en prah! — Samo prah....« j prosjačil Gruber, »usmili se...« »Saj ne norim!« »Karle — z menoj boš pač delil .« je vroče klical Kreček z drugega konca prične. Po dveh letih ga je spet poklical s kratkim imenom in se je to ravno zato tako neiskreno slišalo. »Tudi s teboj ne!« »Karluša! — Start tovariš! — S kom sem, za boga, bil tri leta v vojni? — S kom sem hodil na patrole v Karpatih.. .? Si pozabil? —« »Pozabil...« . /* »Pomniš svojo grižo, — kdo ti je kuhal takrat čaj, — kdo je zate kradel, kdo je s teboj vse delil? ...« »To vse skupaj je bilo nekaj popolnoma drugega, ko pa danes! — Takrat je bilo tisoče potov ... tisoče nad ... Takrat se je vse to začelo, — to-le zdaj, — je pa — konec.« »Saj sem ti vendar rešil življenje!« »Mogoče ... Ne vem ...« »Torej ne daš? —« »Ne dam. — Ne dam, — in ne dam.* »Si boip pa sam vzel!« »S kakšno pravico? —« »S pravico močnejšega! — Cernu ga ti sploh rabiš — Itak že umiraš...« »Ti umiraš! — Smrt mu sedi že na jeziku, — — pa še hoče ...« »Oproti, — ampak ti jutra ne boš doživel ...« »Ti ga ne boš doživel!... Cele noči tuliš in vzdihuješ ...« »Naj pa sila odloči! — Bomo videli, ima večjo pravico do življenja!« Kreček se je zbral s silami in se je P vseh štirih odplazil na kraj, k Zelinki. . Brez besede je nanj navalil. Začela se )e borba, tiha, zadušena, sopeča borba.. • Telesa so škrtala pri bolečih sunkih. — Me** Kfečkove prste je zašlo golo grlo, — pa je manjkalo sile, da bi stisnil, — nenaden občutek ničevosti — kakor če bi se brezroki spozabil in hotel vzeti v roke kozarček.•• Krečkovi prsti so se brezčutno zarili v izmikajoče se grlo... Ni mere, da bi uganil globino in silo in trajanje stiska... Dva mraka sta bila, ki sta drvela drug proti drugemu ... Naenkrat pa je Kreček izpustil Zelinko-Zažeti prsti so se razklenili in se razprostrli, ko dve zvezdi. Za božjo voljo! — Glava opleta brez moči... »Zelinka! — Slišiš? — Jaz nisem hotel!* Kreček se je z levico zagrabil za glavo, * desnico je pa grabil Zelinki pod bluzo! »Kinin I — Morilec 1 — Zelinka 1 — Tovariš! — Odpustil« Krečeik, uničen od grozotnosti svojega dejanja, — stikal po Zelinkovih žepih, preklinjajoč in obsojajoč sebe... Morilec! — si je zatrjeval in je z zmagoslavnim vzmahom uplenil srebrni prašek kinina. — Inše na Ze-linkovem truplu si ga je vsipal v usta... (Dalje prih.) Kompletne potf0bŠCiV1G za il vitje« kroJaCe, ievljerje »n tapetnike, kakor tedi sukance, svHo za itvanje v vseh barvah, vezenino, ilpke in razne porte kupite najce- nejže pri Josip Petelinc-u Ljubljana, 0b vod bMsu Prešernovega ipomuika. Na male! uranija rtns stroji * iaolarl|Hi ao M- f\||DICfl (MU PkKTILNI STNOJI UUDVClI tudi ne meteCne odplatRa Josip PeteHncu, ob vadi Mfcui Pralanioaepe Žad tavajta prospekta 1 Širite -Narodni Dnevnik"I VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. :-»« Telefon itev. 2389. TeknlCno in liigijenlino najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. Cariniko poiredniiki In ipedlcljtkl bureau »GROM« UUBUANA, Kolodvorska uHta 41 Naslov brzojavkami ,,OROH“. Telefon 3454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Otavi Ja «. ^ • —“ •kspreeee MALI OGLASI- Za vsako besedo se pl*®* SO p&r. Za debelo tiskan® pa Din 1.—. KUPIMO sledeče knjige — tud* rabljene: »Trije muškr tirji«, »Dvajset let pozne-je«, »Deset let pozneje«-Jugoslovanska knjigarnar Ljubljana. Prodajalka dobra mo« blagu, *eli premeni ti m#, ato. Cenj. dopise na upravo tega lista pod šifro >Z a n e g 1 j j v lt Drva - Čebin Wo»oTa l/II. - Ttla!. M Proda se ceno pohiStvo, Štedilnik in mala pečka. Naslov pove upirava lista. »Ullstein’s Weltgeschlchte« (elegantno vezano) ** Din 1000 naprodaj. N®' bIov v upravi. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vai v Ljubljani.