IN SPIRIT POfiGQH IN LANGUAGE ONtT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 10, 1966 $LOV€NIAN MORNING N€WSPAP€ft Kongres odobril denar la načrte prekopa med Ohio in jezerom Erie Kongres je odobril za izdelavo načrtov pol milijona v skupnem zakonskem predlogu za javna dela, ki je bil poslan predsedniku v podpis. Washington, d.c. — za Prekop med reko Ohio in jezerom Erie se posebno žene kongresnik M. J. Kirwan iz Youngs-t°Wna v Ohiu, ki trdi, da bi novi Prekop koristil dobremu delu dežele, ne le Youngstownu in Njegovi jeklarski industriji, kot trdijo nasprotniki prekopa. Med *etrii sta tudi ohijski senator F. d- Lausche in clevelandski žu-Pan R. S. Locher. v Proti prekopu so zlasti železni-£ke družbe, ki se boje, da bi z jbegovo graditvijo izgubile do-er del tovornega prometa. Pro-^ njemu so tudi nekatera pristanišča ob Srednjem Atlantiku, ki prav tako boje, da bodo izgu- z zgraditvijo prekopa del Sv°jega prometa. , -P0 sedanjih načrtih, ki so jih Vdelali armadni inženirji, bo Prekop tekel v jezero Erie po strugi Grand River, ob katere Srednjem toku bi bilo veliko u-nsetno jezero. Od odobritve denarja za iz-k aYo načrtov do samega pre-°pa je dolga pot in na njej je mo ovir, da jih njegovi zago-v°rniki ne bodo morda nikdar u-sPeli premagati, posebno če po-nPslhpo, da bi gradnja prekopa s ala preko bilijona dolarjev in ^ Se po sedanjih študijah z do-°dki komaj mogel vzdrževati. • Slovence v Clevelandu in ^verovzhodnem Ohiu je boj za ho^re^0^ Pro^ niemu poseb-Zanimiv, ker ima precej slo-bskih farmarjev v tem prede-svoje farme in ker leži prav o? Sedanji liniji prekopa tudi °venska pristava. ^ariz bo ob zabavo 2 Riisselovim procesom proti Johnsonu da • Pr- — Francoska vla-ovinkih povedala zna-fp u angleškemu levičarskemu hje2°^U 9^'^etnernP Russellu, da ^0va akcija za “proces proti gj^11801111” ne bo naletela na Pa^je varnostnih organov. hai’86 Pravh policija po porabila prekršek, da bo pro-deia^reP0Vedala. Russellovi so-“praVca jnislijo zato, da bo treba ha °Ces ’ Preložiti kam drugam, v London, kjer “oko stfo .Te ’ nirna na razpolago tako V pg1. Policijskih predpisov kot hizjrr!ZU' Pussell je hotel orga-Veihb ^ Pari®ki proces v no-Pojpj^’ Potem ga je preložil na Z bodo torej ob zabavo jo bodSe^OV^m Prooosom. morda 0 zato imeli v Londonu. ha radijska kratkovalov- aia je bila leta 1924. Novi grobovi John F. Winter V soboto zjutraj so našli mrtvega v postelji 58 let starega Johna F. Winterja s 3555 E. 80 St., rojenega v Newburghu, kjer je pri Sv. Lovrencu končal osnovno šolo. Obiskoval je višjo šolo in študiral na John Carroll University. Bil je dalj časa tajnik SND na E. 80 St., zadnji čas pa je bil zaposlen pri Karmen Lee Co. Pokojnik je bil član Društva sv. Lovrenca št. 63 KS-KJ in Baragovega dvora Kat. boštnarjev št. 1317. Zapustil je ženo Josephino, roj. Godec, sinove Johna, Thomasa Clifforda (SG), Michaela in Davida, hčeri Kathryn in Janice, vnuke in vnukinje, sestre Mary, Anno in Angelo. Pogreb bo jutri ob desetih iz L. Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 10.30, nato na Kalvarijo. Amalia Hrovat V soboto je preminula v St. Alexis bolnici 60 let stara Amalia (Molly) Hrovat s 13816 Maple Leaf Drive, Garfield Heights, roj. Vidmar v Clevelandu, vdova po 1. 1958 umrlem možu Johnu, mati John in Franka. Pokojna je bila članica Društva Bled št. 20 SDZ. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o----- Turbani zmagali v Angliji LONDON, Ang. — Sik pleme je znano po vsem svetu. Noče priznati vseh predpisov hindujske vere, so pa zato pripadniki tega plemena odlični-vojaki, ki so se borili po svetu pod angleško zastavo celo v zadnji svetovni vojni. Po vojni se jih je precej preselilo v Anglijo, kjer hočejo živeti po svoje, kot so tudi v Indiji vedno gledali na to, da so ohranili svoje šege in navade. Mednje spada tudi njihovo pokrivalo turban. Turbanu s$ nočejo odpovedati tudi v Angliji, kar je morala priznati mestna u-orava v Manchestru. Ima namreč precej Sikov v službi pri mestnem tramvajskem in avtobusnem podjetju. Po predpisih bi morali nositi v službi uradne čepice, pa so Siki rekli, da turbanov ne bodo dali z glave. Mestna uprava se je nekaj časa upirala, po demonstracijah, ki so uh priredili Siki in angleški o-boževatelji turbana, je pa morala popustiti v veliko veselje angleškega turizma in mestnih otrok. verjet^n°: Vetrovno in hladno z ^^atur^gQ ^ezja' ^aivišja tem- Johnson je predloži! aktivno sodelovanje i rdečimi v Evropi Predsednik Združenih držav je v govoru v New Yorku pretekli p rte k pozval k sodelovanju med zahodno in vzhodno Evropo kot poti k utrditvi miru. NEW YORK, N.Y. — V petek je govoril predsednik L. B. Johnson na letni konferenci piscev uvodnikov o vprašanju Evrope, dejal je, “da bi postopno in sorazmerno zmanjševanje vojaških sil na obeh straneh” privedlo do pogojev za ustvaritev “prave evropske pomiritve”. Na mesto sedanjega “mirnega sožitja” naj bi stopilo “aktivno sodelovanje”. Predsednik ZDA je objavil sedem posebnih ukrepov Združenih držav na tej poti. Tako je bilo s seznama prepovedanega blaga črtanih več sto stvari, ki jih Amerika ne smatra več za “strateške” in jih je zato dovoljeno prodajati v komunistične države vzhodne Evrope. U. S. Export-Import Bank bo jamčila za trgovske kredite Poljski, Madžarski, Češkoslovaški in Bolgariji, med tem ko sta doslej to u-godnost uživali le Romunija in Jugoslavija. Vlada Združenih držav bo preudarila možnost zmanjšanja poljskega dolga z izvedbo skupnih načrtov za javna dela na Poljskem. U.S. Export-Import Banka je pripravljena financirati ameriški izvoz za novo Sovjetsko-ltalijansko Fiatovo tovarno avtomobilov v Sovjetski zvezi. Kot znano, bi Fiat rad kupil dober del strojev za to no-bo tovarno v Združenih državah. V glavnem je bil dosežen sporazum o vzpostavitvi neposrednega letalskega prometa med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, kar bo pospešilo medsebojne obiske in potovanja. Združene države bodo ukinile tudi več omejitev potovanj v druge komunistične dežele. Vse kaže, da so se odnosi med Moskvo in Washingtonom v zadnjem času začeli zopet nekaj mehčati. Državni tajnik Rusk se je razgovarjal z zunanjim ministrom ZSSR Gromikom v vrsti vprašanj, danes pa pride Gromi-ko v Washington, kjer bo sprejet tudi v Beli hiši. Ky sporoča Johnson1! mirovne pogoje preko glavnega tajnika ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik Thant se je zopet začel aktivno udeleževati pogajanj za premirje odnosno mir v Vietnamu. To priliko je porabil saigonski ministrski predsednik general Ky, da mu je pismeno sporočil pogoje za mir z vlado v Hanoiu. Ky stavi v glavnem dva pogoja: pogajanja morajo temeljiti na temelju, da je neodvisnost Južnega Vietnama nedotakljiva in da ima narod Južnega Vietnama pravico, da si sam izbere svoj način življenja in način vladanja. Južni Vietnam mora dalje delati za ta pogoj “u-činkovita jamstva”. Dokler oba pogoja ne bosta sprejeta, ne bo saigonska vlada prosila Amerike in njenih zaveznikov, da odpokličejo svoje čete iz Južnega Vietnama. Oba pogoja se razlikujeta od tistih, ki jih je v svojih izjavah omenjal predsednik Johnson. Zato je Ky smatral za pametno, da svoje pogoje javno pove še pred konferenco v Manili. Navadno je namreč manj zamere in razburjanja, ako se ljudje pogovarjajo med seboj s pismi kot z govorjenjem. Tega pravila se je diplomacija zmeraj rada posluževala. — Združene države imajo eno tretjino vseh železnic na svetu. Moskva izgnala rdeče kitajske študente MOSKVA, ZSSR. _ Sovjetska vlada je pretekli petek objavila, da je sporočila študentom iz rdeče Kitajske, ki študirajo na ruskih univerzah, da morajo do konca meseca zapustiti deželo. Ruski ukrep je odgovor na podoben’ kitajski ukrep, na o-snovi katerega morajo zapustiti Kitajsko vsi tuji študentje, tudi ruski. Sporočilo sovjetske vlade obžaluje ukrep in pripominja, da je vlada ZSSR pripravljena vsak čas obnoviti izmenjavo študentov s Kitajsko, kakor hitro bi ta pokazala pripravljenost za to. Papež Pavel VI. kandidat za Noblovo nagrado? VATIKAN. — V vatikanskih krogih se širijo vesti, da je u-prava Noblove nagrade za mir začela v okolici sv. očeta pozve-dovati, kaj bi bilo, ako bi bila letošnja nagrada za mir stavljena na ponudbo papežu Pavlu VI. Uradni vatikanski krogi seveda o tem “še nič ne vedo”. PAPEŽEV ZASTOPNIK PO POVRATKU IZ VIETNAMA 'OPTIMIST' GlEDE MIRU Papežev posebni zastopnik nadškof Pignedoli, ki se je po 11 dneh vrnil iz Saigona, kjer je proučeval možnosti za končanje vojne in zadevno razpoloženje domačega prebivalstva, je po povratku sem včeraj dejal, da je v pogledu miru “optimist”, pa priznal, da je vprašanje vzpostavitve miru v Vietnamu “neskočno težko”. VATIKAN. — Sv. oče Pavel VI. je poslal pretekli mesec v Saigon svojega posebnega poslanika nadškofa Sergia Pignedoli, da bi nodrobno proučil razpoloženje domačega prebivalstva in oblasti v pogledu na končanje vojne in vzpostavitve miru potom pogajanj z rdečimi. Papežev zastopnik se je razgovarjal s predstavniki vlade in drugih državnih oblasti, z vodniki katoličanov, protestantov in drugih verskih skupin. Ko se je včeraj vrnil po skoraj dveh tednih sem, je izjavil, da je glede miru optimist, pa priznal, da je vprašanje doseči mir v Vietnamu “neskončno težko”. Nadškof Pignedoli je bil Vietnamu 11 dni. V razgovorih 3 predstavniki oblasti in raznih verskih ter drugih skupin je po svojih besedah prišel do prepričanja, da pri vseh obstoja neko stremljenje po končanju vojne, oo medsebojnem razumevanju v korist Vse dežele. Ena njegovih glavnih nalog je bila vzpostaviti boljše odnose med vietnamskimi katoličani in budisti. Ti odnosi so v zadnjem letu postali precej napeti, ker so budisti bili ■'ripravljem na razgovore z rdečimi, katoličani, posebno del, ki je pribežal v Južni Vietnam iz Severnega, pa proti vsakim takim stikom. Papeževega posebnega poslanika je na letališču čakal njegov osebni tajnik msgr. P. Mačehi in ga odpeljal naravnost k sv. očetu. Nadškof Pignedoli bo jutri odpotoval v Ottawo v Kanadi, kjer je apostolski delegat. Sv. oče Pavel VI. se prizadeva z vso močno za končanje vojne v Vietnamu, njegovi diplomatje so pretehtali vse možnosti in pota ter to delo vstrajno nadaljujejo. Papež je ta mesec proglasil za poseben mesec molitve za mir in priporočil vsemu katoliškemu svetu, naj se mu v tej molitvi pridruži. L, B. Johnson se^a po starih diplomatih WASHINGTON. D.C. — Predsednik Johnson je zopet pokazal, da da na življensko skušnjo več kot na dobljeno poklicno in strokovno znanje. Svojega sodelavca Katzenbacha je poklical iz tajništva za pravosodje in ga postavil za Ruskovega namestnika v državnem tajništvu. Katzenbach se do sedaj na diplomatskem področju še ni udejstvoval. Sedaj je pa poslal nekdanjega poslanika v Moskvi Thompsona ŠTEV. LX1V — VOL. LXIV Iz Clevelanda in okolice Seja— Podružnica št. 10 SŽZ ima svojo sejo, jutri, 11. oktobra ob sedmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Rojenice— G. Mirku in ge. Justini Vom-bergar, 6617 Bonna Avenue, se je redil včeraj k dvema deklicama krepak fantiček. Vse je zdravo. Čestitamo! Seja— Skupne podružnice SŽZ imajo svojo sejo v sredo ob enih popoldne v St. Clair Recreation Centru. Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne redno sejo. Zepet doma— Mr. in Mrs. Anton Malenšek s 6512 Bonna Ave. sta se vrnila z enomesečnega dopusta. Dobrodošla domov! Tudi to simbolizira razliko med svobodo in diktaturo HONG KONG. — V svobodnih državah je navada, da razposajena, navadno mladoletna, opozicija tupatam vpodobi svoje nasprotnike v slamnatih možeh, papirnatih spačkih itd., da jih potem lahko “slovesno” zažge. Kitajska Rdeča garda je Šla še korak dalje. Sestavila je spisek 84 pristašev stare in tuje kulture in spisek razposlala po deželi Cene na debelo so ostale nespremenjene WASHINGTON, D.C. — Prvič po šestih mesecih so v preteklem septembru ostale cene na debelo v glavnem nespremenjene, kar napoveduje postopno u-stalitev cen tudi na drobno. Italijanski komunizem se pogreza v hudo krizo RIM, It. — Nasprotniki italijanskih komunistov si že mane-jo roke in trdijo, da so že minuli časi, ko je vsak četrti italijanski volivec volil komunistične kandidate. Morda imajo prav, akoravno še ne morejo tega dokazati. Ne da se namreč zanikati, da je italijanski komunizem pred vrati hude notranje krize. Grozi mu nič manj kot razcep v moskovsko in kitajsko strujo. Povod za razcep je dal obup, ki'se je zagrmel v vrste italijanskih komunistov. Skoraj 20 let so upali, da bodo s pomočjo Nennijevih socijalistov in drugih italijanskih “naprednih sil” zlezli v vlado, morda jo celo dobili v svoje roke. So se tako vneto pripravljali na to slavnost, da so dolga leta dopovedovali svojim tovarišem in italijanskim političnim strankam, naj se Italija ne boji komunistične vlade, kajti ta “bo čisto drugačna”, kot so komunistični režimi v vzhod- ni Evropi. Račun jim je pa prekrižal Nenni, ki je šel v politično koalicijo s krščanskimi demokrati in s svojo taktiko tako u-trdil položaj koalicijske vlade, da Italija nima proti tej koaliciji trenutno prav nobene alternative. Komunisti so tako prišli v o-bupen položaj; gledajo okoli sebe in iščejo zaveznikov v parlamentu, pa jih ne morejo najti. S tem priznajo obenem, da so celih 20 let vodili napačno politiko, ki jih je pripeljala v sedanjo osamljenost. Usoda je postavila prednje vprašanje, kdo je temu kriv. Odgovora niso našli, zato so se pa začeli cepiti. Najnevarnejši je razcep na moskovsko in peipinško strujo. Do sedaj je italijanska komunistična stranka vneto zagovarjala stališče, da je treba držati z Moskvo. Pokojni voditelj Togliatti je bil ravno radi tega tako vpoštevan v Kremlju, čeprav je večkrat povedal moskovskim tovarišem prav bridke resnice. Sedaj so pa začele leteti puščice na zagovornike moskovske linije. Puščice prihajajo seveda od tistih italijanskih komunistov, ki so že preje simpatizirali s kitajsko udarnostjo in nasprotovali uradni komunistični politiki zmernosti in stvarnosti. Odkar je Nenni v vladi, kitajska struja dobiva zmeraj več pristašev. Jih je menda že toliko, da mislijo na svoj kongres. To bi pomenilo tudi formalni razcep sedanje stranke. Za kongres se je baje izjavilo že precej italijanskih poslancev in senatorjev. Peiping seveda podpira gibanje na celi črti in gotovo ne varčuje s sredstvi, da ustvari svojo stranko v Italiji. To bi bil za Peiping tako velik uspeh, da bi precej pokril take politične poraze kot na primer v Indoneziji. Pristaši kitajske struje se menda zbirajo v Cosenzi in v Li- vornu, torej dveh komunističnih trdnjavah. Njihovo geslo je preprosto: ven iz osamljenosti, proč od oklevanja! To so besede, ki so po svoje privlačne za stare in mlade ude rdeče italijanske bratovščine. Za italijansko komunistično stranko bi bil razcep tem bolj u-soden, ker bi pomenil konec njenega vladanja v tistih občinah in provincah, kjer je imela večino sama ali pa v koaliciji z raznimi levičarji. Prvi dobiček imajo od krize v komunistični stranki Nenni-jevi socijalisti. Mnogi komunisti zapuščajo matično stranko in se družijo z Nennijevimi pristaši. Komunisti se bojijo, da bodo na Nennijevo stran sli tisti, ki simpatizirajo z Moskvo in ne tisti, ki škilijo v Peiping. To pomeni zanje dvojno škodo: na deželi bodo ob pristaše in oblast, v rimskem parlamentu pa brez pomena in upa na politične zmage. nazaj v Sovjetsko zvezo, čeprav j s predlogom, naj nosilce imen je Thompson že zrel za pokoj in i na spisku našemijo kot zverine si ga tudi želi. Poslal ga je na-|jn potem z njimi tudi postopajo zaj radi tega. ker je bil Thomp- j z zverinami. Kitajci bodo son že 7 let v Moskvi in je men- j torej lahko gledali maškarade, aa redek ameriški diplomat, ki j nanje svoboden svet ni nava-je vsa leta dobro shajal z vodil- jen. nimi komunisti v Kremlju. Star| je 62 let, nekaj let bo že zdržal, če bo treba. Johnson je s tem imenovanpjem priznal, da pričakuje v bližnji bodočnosti živahne diplomatske stike med Moskvo in Ameriko. Thompsonovo mesto predsednikovega osebnega svetovalca v zunanji politiki je Johnson zaupal Bunkerju. Bunker se je dobro izkazal v dominikanski krizi. Njegova glavna vrlina je v tem, da se ne da presenetiti in da vsako zadevo temeljito premisli, predno jo pove. Pri tem se mu s premišljevanjem ne mudi. Bunker je bil do sedaj naš poslanik pri Organizaciji ameriških držav. Svet se zopet zanima za zlato LONDON, Ang. — Glavni kupci za zlato so narodne banke, industrija, ki rabi zlato kot surovino za svoje izdelke, in zasebni interesenti. Narodne banke navadno kupijo vsako leto za nekaj sto milijonov dolarjev zlata, prvih šest mesecev letos so ga pa samo za $35 milijonov. Industrija je kupila običajno kvoto; večino zlata so torej kupili zasebni kupci. Teh je pa največ v Aziji in Latinski Ameriki. Opazili so, da je letos veliko zlata kupila rdeča Kitajska, do-čim je južna Afrika kot največji producent zadrževala prodajo. Cene za zlato so pa ostale kolikor toliko nespremenjene. Članstvo v cerkvah NEW YORK, N.Y. _ Trdijo, da članstvo v cerkvah v naši deželi narašča dvakrat hitrejše od prebivalstva. Okoli 60 %' odraslih ljudi v naši deželi je včlanjenih v raznih cerkvah. Zadnje vesti BROWNSVILLE, Tcx. — Hurikan Inez je potem, ko je povzročil veliko škodo na otočju Srednje Amerike, posebno na Haitiju in Kubi, udaril proti jugozahodu ter opustošil del polotoka Jukatana v Mehiki, pa nato krenil proti severu in grozi delu obale Teksasa. Kakih 6,000 ljudi s tega predela je na svarilo oblasti zapustilo svoje domove in se umaknilo v varnejše predele. SAIGON, J. Viet. — V letalskih spopadih nad Severnim Vietnamom so ameriška letala sestrelila dve severnovietnamski letali vrste MIG21, eno pa poškodovala. Eno od MIG 21 letal je sestrelilo ameriško mornariško letalo Skyraider, ki je veliko počasnejše. Njegova največja brzina je manjša od zvoka, MIG21 pa lahko leti z dvojno brzino zvoka. WASHINGTON, D.C. — Senat bo danes glasoval o končanju razprave o zakonskem predlogu, ki daje samoupravo in voljeno vodstvo Washingtonu, D.C., kjer imajo večino črnci. Južni senatorji so grozili, da bodo razpravo o tem predlogu preprečili z neprekinjeno debato. Danes bo senat glasoval najprej o končanju te debate in če bo predlog dobil potrebno dvotretjinsko večino, nato še o samem zakonskem predlogu. NEW YORK, N.Y. —Tajski zunanji minister Thanat Kho-man je včeraj na televiziji označil nedavno izjavo sen. Fulbrighta o tem, da utegna postati Tajska nov Vietnam, za “obžalovanja vreden nespo* razum”. . Ameriška Bommm 6117 St. Clair Ave. — HSndersou 1-062« — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« 2-a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $!S.®0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 194 Mon., Oct. 10, 1966 Kongres odmira Poleti so mu smrt napovedovali že za Dan dela. Seveda ni nihče v to napoved verjel in imel prav. Saj bi morali iti daleč nazaj v politično zgodovino naše dežele, da bi našli leto, ko je Kongres končal svoje delo do septembra. Potem so začeli govoriti o oktobru, nekateri pa že o tem, da bo Kongres ponovno sklican pred novim letom, da konča zaostalo delo. Pred par tedni je senator Mansfield postavil 15. oktober kot zadnji dan letošnjega zasedanja, predsednik predstavniškega doma McCormack mu je pritrdil. Pesimisti pa tudi sedaj niso verjeli, akoravno sta senat in predstavniški dom od takrat naprej res marljivo delala. Sedaj vse kaže, da zasedanja ne bo konec sredi oktobra, ampak šele proti koncu, pa še v to marsikdo ne verjame. Dvom je kolikor toliko upravičen, ako pomislimo, koliko dela imajo senatorji in kongresniki pred seboj. Ne bo jim dosti po magalo, ako bodo seje v plenumih trajale do 9. ure zvečer in ako se bo Kongres odpovedal sobotnemu počitku. Med zakoni, ki morajo biti še letos izglasovani, so na kazilni zakoni, kajti brez njih ni mogoče izvrševati federalnega proračuna. Strokovne debate o teh zakonih so nepotrebne. Kar so senatorji in kogresniki vedeli povedati c proračunu, so lahko povedali v debati o proračunskem po oblastilnem zakonu. Nakazilni zakoni bi torej lahko bili hitro izglasovani, ako ne bi živeli v volivnem letu. To leto je pa velika skušnjava za kongresne politike, da obešajo na nakazilne zakone razne dodatke, ki naj koristijo njihovim volivnim okrožjem, ali pa obračunajo z njihovimi političnimi nasprotniki. Obešanje takih dostavkov pa rodi nepričakovane debate, ki kaj pomenijo le tistim, ki so zainteresirani na volivni kampanji, drugače pa pomenijo zapravljanje časa. V obravnavanju zakonov je senat bolj v zaostanku kot predstavniški dom. Je razumljivo. Na volitve gre ves predstavniški dom, pa samo tretjina senata. Zato bi vsi kongresniki radi čim preje šli iz Washingtona na agitacijo, na drugi strani pa ima isto željo le tretjina senatorjev, dvema tretjinama je pa vseeno, ali je zasedanje končano nekaj časa preje ali pozneje. Zato so se senatorji pretekli teden zagrizli v obravnavanje zakona o boju proti revščini. Predstavniški dom je predlog administracije povečal za $750 milijonov, senatorji so se pa dajali, ali naj to odobrijo ali .ne. Zagovornike povečanja sta vodila brata Kennedyja. Zato so glasovanje o tem smatrali kot barometer za vpliv, ki ga imata Kennedyja v senatu. Barometer jim je pa pokazal na slabo. Za njihovo stališče je glasovalo le 27 senatorjev, vsi drugi so glasovali proti, ali pa jih ni bilo na seji. Kot se vidi, je Kennedyjeva družina v senatu manj priljubljena kot na deželi. To je skusil tudi pokojni predsednik Kennedy. Senat ima pred seboj še celo vrsto drugih zakonskih predlogov, ki naravnost izzivajo debato. So to zakon o davčnih spremembah, o podpiranju bolnic preko držav, o prosveti. V vsakem med temi zakoni so točke, ki jih ne mara ta ali oni senator, z njim vred pa tudi njegovi volivci. Debate ne bo preveč, toda zato bodo pa glasovanja zmanjšala zneske, ki bi jih federalna administracija rada imela. To bo kompromis, ki se v agitaciji da porabiti v obe smeri. Demokratje se bodo lahko izgovarjali, da'jim je konservativna koalicija južnih reakcionarjev in republikancev pokvarila račune. Konservativni kandidatje se bodo pa lahko pohvalili, da so v resnici varčevali pri proračunskih izdatkih in da niso taki kot napredni zapravljivi demokratje. Debate o federalnih izdatkih pa niso edina nevarnost za zgubo časa in nepreračunljiva glasovanja. Take debate nastanejo lahko tudi takrat, kadar bo govor na primer o znanih navodilih o izvajanju predpisov in zakonov o šolski integraciji in o integraciji v bolnicah. Nasprotniki integracije so že parkrat pokazali, kako zoprna jim je vnema federalne administracije na tem polju. Hočejo gorečnost administracije ohladiti z raznimi, dodatki, če ne drugje, pa pri obravnavanju nakazilnih zakonov, Pa še od nekod drugod grozj nevarnost, da se bo zasedanje zavleklo. Pri celi vrsti zakonov se besedila izglasovanih zakonov močno razlikujejo, senat je izglasoval svoje besedilo, predstavniški dom pa svoje. Navada je, da skupna kongresna komisija izgladi razlike, za kar je treba veliko časa. Če ga pa ni na razpolago, lahko izglasovan o-snutek obleži in ga je treba pri prihodnjem zasedanju na novo obravnavati. Ali pa je treba prepustiti plenumu obeh domov, da izglasujeta skupen tekst, kar se'pa le redko zgodb Skupne kongresne komisije bodo torej imele te dni dela čez glavo. Senatorji in kongresniki se bodo pa jezili nanje, ker bodo čakali na končna glasovanja in ne bodo mogli iti na agitacijo. Pa še ena nevarnost preti zasedanju: pomanjkanje se je velikokrat pripetilo, da so morali cele ure iskati senatorje in kongresnike, da so spravili zadostno število na sejo. Še veliko manj pa se člani Kongresa brigajo za debate v kongresnih organih. Zato tam niso seje praviloma nikoli sklepčne, po tradiciji se samo misli, da je prisotnih toliko članov kongresa, kolikor jih je potrebnih za sklepčnost in glasovanje. To je razvada, ki jo tolerirata obe stranki, ker imata obe korist od nje. Če smo torej rekli, da kongresno zasedanje odmira, nismo pretiravali. Kongresno življenje resnično pojema, kongresna delavnost je podobna bolniku na smrtni postelji. Le od časa do časa jo poživi kak političen dogodek, pa še to od dne do dne manj. BESEDA IZ NARODA UUBUMSKI NADŠKOF DR. JOŽE POGAČNIK SE ZAHVALJUJE ROJAKOM ZA LEP SPREJEM Ko zapuščam gostoljubne Združene države Amerike, se Vam, dmgi rojaki, ponovno zahvaljujem za vso ljubeznivost, s katero ste me povsod sprejemali. Čudil sem se velikim daljavam, blaginji in prijaznosti Vaše nove domovine, presenečala me je pa tudi Vaša prisrčnost in slovenska toplina. Spodbudna je Vaša globoka vernost in Vaš smisel in Vaša požrtovalnost za vzdrževanje narodnih župnij, katoliških šol in domov. Ponovno se zahvaljujem Vaši naklonjenosti in dobrotljivosti, posebno tistim, ki se jim nisem mogel osebno zahvaliti. Vsem župnikom, ki so me sprejeli, se lepo zahvaljujem za gostoljubje. Zgledna je Vaša velika državljanska zavest, da ste državljani Združenih držav ali Kanade, zgledna pa tudi Vaša slovenska narodna zavest, katero ■skušate s požrtvovalnostjo vcepiti tudi svojim otrokom. To zavest radi krepite s pogostimi obiski svojcev v Sloveniji. Tako ste tudi povezani s slovensko zemljo. Z veseljem se bom spominjal teh prisrčnih srečanj z Vami: v Lemontu s chikaškimi Slovenci, v Nashwarku s Slovenci, v Minnesoti, v San Franciscu in pri Los Angelesu s kalifornijskimi Slovenci, z Vami v Clevelandu, Torontu, Hamiltonu, Washing-tonu, Bridgeportu in New Yorku. Nepozabni mi bodo tudi spomini na Baragove misijonske kraje, ki sem jih vse obiskal. Upam, da sem tudi vsaj malo storil, da se škofijski postopek za njegovo razglasitev blaženim pospeši. Prosim Vas, ne nehajmo moliti, da bi Vi tukaj in mi doma ostali stanovitni v veri in neutrudljivi v dobrih delih. Pozdravljam Vas in blagoslavljam. t Jožef Pogačnik, ljubljanski nadškof New York, 5. oktobra 1966. taasije DSPB v Frank Cleveland, O. — Nedeljsko romanje je na vsej črti presenetljivo krasno uspelo, čeprav je ves čas med prijavami za romanje plašilo veliko neurje, ki je razsajalo tiste dni nad Clevelandom ter motilo romarje pred odločitvijo, vendar je bila njih ljubezen do Marije močnejša kakor pa bojazen pred nevihtami in zdelo se je, da je tudi nebo nagradilo to romarsko stanovitnost, kajti ravno ob času, ko so romarji napolnili dva velika avtobusa, se je prismehljalo sveže jutranje sonce ter spremljalo romarsko skupino vseskozi. Romanje je vodil Father Raymond Hobart; pričel ter končal ga je z molitvijo. Nekako 29 milj od Clevelanda je bil polurni odmor pri restavraciji L. K. K Žalostni Materi Božji smo došli točno ob 11 — tamkajšnje ure so kazale šele 10 ■— bili smo zategadelj še jako zgodnji; pred svetiščem smo se pozdravljali z drugimi rojaki in rojakinjami, ki so došli tja s svojimi avtomobili in teh je bilo zelo mnogo. Med drugimi so bili: dr. Mihael Krek z gospo soprogo, prof. Janez Sever, pisatelj Karel Mauser, Rudi Knez z družinico, g. Jože Melaher, Anton Meglič ter g. Lojze Bajc. Zadnja sta sprejemala prijave za romanje. Romanje je bilo organizirano od društva SPB, pod okriljem Zveze DSPB, pri kateri je g. Karel Mauser predsednik, zvezin tajnik je pa g. Jože Melaher. Njima gre vsa zahvala, da se je romanje tako vzgledno in vzorno vršilo. Upravitelj svetišča Father Jožef S. Lapinski je šel slovenskim romarjem zelo na roko ter Slovence pohvalil radi vzglednega obnašanja. Ob 10.30 se je pričela sv. maša, ki jo je daroval Father Hobart v slovenskem jeziku, to je bila tudi prva slovenska maša v svetišču Matere Božje v Franku, O., pri kateri je bil g. prof. Janez Sever lektor, g. Karel Mauser pa komentator. Father Hobart je vse padle vojake v Vietnamu in molil tudi za vse žrtve, ki so dali svoje življenje za vero in svobodo in katerih nedolžna kri, krivično prelita, vpije danes do neba. Na koru je orglal g. Rudi Knez najlepše Marijine pesmi ter z njimi mojstrsko vodil ljudsko petje; izgledalo je, da je vsa romarska skupina sodelovala v petju kot en sam dobro izvežban pevski zbor. Slovenci povsod delajo čast in dober ugled, naj se jih postavi v hrib ali v dolino. Sv. obhajila se je udeležila cela cerkev ter z zbranim duhom prejela Kristusovo Telo iz rok Fathra Hobarta in Fathra La-pinskega. Takoj po maši se je pričel sv. križev pot; vodil ga je Father Hobart s križem na čelu in svojimi ministranti. Romarji so se vsuli iz svetišča kot mravlje in razvila se je veličastna procesija skozi gozdič ter dostojanstveno sledila Kristusovemu trpljenju od postaje do postaje. Tedaj smo šele videli, koliko nas je bilo — daleč preko 300, vključno z mladino in otroci. Videli smo tudi, da ni bilo tu niti znamenja o kakem dežju, ker se je odpadlo jesensko listje ob tlakovanem potu drobilo pod nogami. Prav daleč spredaj so odlični pevci peli u-vodne pesmi križevega pota; njihova pesem se je čarobno razlegala po gozdni tihoti ter segala globoko v duše romarjev. Imeli smo še mnogo časa do kosila; priliko smo izrabili, da smo si ogledali trakt za novo cerkev, ki jo tam postavljajo. Vodil nas je tja g. Mauser, s katerim smo se med potjo seznanili. G. pisatelj Mauser prihaja Bleda, kjer je domačija korenite Mauserjeve rodovine; gospod ne samo zelo plodovit pisatelj — najplodovitejši izmed sodobnih pisateljev — marveč poseduje poleg vsega še zelo bogato besedno zakladnico, s katero lahko iz nič pripravi prav krasno besedilo, ki ga potem servira slovenskemu narodu v kras- samo občudovali, temveč strmeli smo v dva velikanska drzna loka, ki se v elegantni obliki črke “S” vzpenjata do visokega križa; g. Mauser je pri tem pripomnil, da je videl v Celovcu še bolj velika loka, ki jih tam postavljajo za paviljon svetovne razstave, ki se bo tam vršila. Po kosilu so bile v svetišču pete litanije. Pred oltarjem so klečali prvovrstni pevci: Jože Melaher, Lojze šef, Father Hobart, Tone Nemec in Vinko Rožman, ki so si delili glasove. Napeve je vodil Father Hobart s svojim mogočnim tenorjem, njegovi asistenti so pa sekundi-rali; na koru je bil g. Rudi Knez, ki je intoniral krasne Marijine odpeve, katere je z velikim navdušenjem pela vsa cerkev; na klečalniku pri oltarju je molil Father Lapinski in poslušal krasno petje; klečal je kot pribit, dokler ni zadnja pesem od-zvenela: Saj lepše rože nima svet, kot Jezus je, Marijin cvet. Tedaj je vstal, nas blagoslovil ter se lepo zahvalil za dobrodušnost, posebno za krasno petje, katero je ravnokar slišal; poslušal je tudi slovensko mašo, ki se prav malo razločuje od njegovega materinega jezika. Father S. Lapinski je navdušen Poljak iz Clevelanda, doma pri fari sv. Stanislava na Broadwayju, kjer je imel svojo novo mašo; tam pri Sv. Stanislavu so sicer frančiškani, toda Father Lapinski jp redovnik Predragocene Krvi Jezusove. Letos bo praznoval svojo srebrno mašo in sicer 23. oktobra v Franku, O., a jo bo ponovil pri Sv. Stanislavu dne 7. decembra. Poslovili smo se od Žalostne Matere Božje, poslovili od pri jaznega Fathra Lapinskega, zasedli smo zopet naše avtobuse in se odpeljali v prazničnem razpoloženju proti Clevelandu. Father Hobart nas je tolažil, da se zopet vidimo prihodnje leto, a mi smo želeli, da bi takoj jutri odšli zopet na kako romanje. Ob 6. zvečer se je naš bus ustavil pred staro cerkvijo Marije Vne-bovzete, pozdravili smo se ter se veselo razšli na svoje domove. Ernest Terpin VESTI ■ •sp- - n‘ m/ ML *3^ Bi« .Hjr m/ Igra Alojz Slak Ljubljanski “Nedeljski dnevnik” je pred časom objavil pod gornjim naslovom poročilo svojega sodelavca o harmonikarju in splošno priljubljenem narodnem popevkarju Alojzu Slaku. Nudi kar dober pogled v okus in razpoloženje preprostega slovenskega človeka v današnjih dneh, zato poročilo v nekoliko skrajšani obliki prinašamo našim čitateljem. Lojze Slak: DOMAČI VASICI Tiha, kakor biser skrita sredi lepih teh dolin, vsa v zelenje si ovita, vzbujaš na mladost spomin. Oj, preljuba vas domača, vse je tamkaj prelepo, misel se nazaj mi vrača, kadar v srcu je težko. Ko že davno v časih težkih sem za delom šel po svet’, zabil nikdar nisem nate, domovina, skriti cvet. Vas domača, srečna bodi, naj se ogne te gorje, sin tvoj, ki po tujem blodi, vedno srčno ljubi te. Zasrbe me podplati, kadar Slak ureže polko. In zdi se mi, da je cerkvica na Rožniku petkrat bolj bela in Krim sedemkrat bolj zamolklo zelen in nebo nikoli tako plavo in domač prag nikoli tako domač in blag, ko poslušam Slakove viže. Kako je pri srcu tistim, ki daleč proč od doma poslušajo to harmoniko. In če zapišem, da me spominja na griče iz mahu, na bele breze, na srčkaste liste trt, na kmečko nevesto, na lestev, prislonjeno pod oknom, na bele konjičke in zapravljivčke, na odmev zvonov čez dobrave, na lica rdeča, porogljiv pogled, na zvonek smeh in fantov žvižg, kaj nisem vsaj malce uganil tudi eno izmed vaših misli, ko slišite Slakovo pesem. Kajne, da sem uganil? Tole prav zares poznate: Le ne sprašuj me, sinko moj, kje neki hodi očka tvoj, ko moral z nama bi ostat, je srečo šel drugam iskat. Prav majhen bil si še takrat, na rokah nosil te je rad, a potlej šel je v širni svet, I planini, v tihi dekliški sobici... Lojzeta Slaka sem obiskal doma. Živi v Ljubljani. Poročen je in ima sinčka Slavka. Pet let je že star. Mogoče bo tudi Lojz, ko bo večji. In harmonikar. Mogoče bo takšen, kot oče? Alojz Slak je iz Jordankala pri Mirni peči. Star je triintrideset let. Po poklicu je tapetnik. Bolj kot to je harmonikar. Igra že od dvanajstega leta. Prvi stik z muziko je dobil pri stricu, vaškem godcu Ludviku Barbi. Iz tega časa je tale njegova pesem: molil za vse padle vojake v prvi j polju! sklepčnosti na sejah odborov in obeh plenumov. Že sedaj m drugi svetovni vojni, molil za > Trakt ni posodi. Bog naj ga živi ter naj j Mo Ve’ Če Maj se vrne spet' ’ ’ mu stotero povrača zasluge, ki I Ste peli, ko ste brali te vrste? si jih je pridobil na kulturnem* V marsikaterem domu jo prepevajo. Kadar drva žagajo, ko novo cerkev nismo žgance kuhajo, na paši, visoko v Že ko sem bil še čisto mlad, nisem bil doma nič rad, sem’je bil dopal na Malem kal, k’ smo včasih kaj zaigral. — Veliko smo preigrali na oh-cetih, pripoveduje Alojz Slak. — Še danes rad nategnem meh, če se kje vzamejo. Prav na ohce-tih sem uspel najti svoj stil igranja. Nadvse imam rad, če lahko pričaram vižo čimbolj domačo. Videti je še zelo mlad. Govori malce čez nos in to se mu poda. Moj vtis v teh nekaj minutah, ko sva si nazdravila, je bil, da je zelo miren, skoraj boječ. — Saj niste takšni, ali ne? Med smehom mu je pogled ušel k ženi in ko je v njenih očeh našel kanček podpore in samozavesti, je rekel: — Tak sem mogoče le videti. Ko pa zaslišim muziko, tedaj sem glavni. — Še pomežiknete na plesišče ali v dvorano? — Tudi še, ampak ne več tako kot včasih. Včasih se nisem nič špasal. Vsako nedeljo sem vlekel harmoniko. Natočil je domačega. Tam iz okolice Mirne peči. Rezek je, da me je kar zaskelelo na jeziku. Pijača, kot da me je požlah-tila. Zaželel sem si harmonike. In Alojz Slak je zaigral... Igral je pred leti s še tremi brati, To je bil kvartet. Kvartet bratov Slak. Vsa Dolenjska jih je poznala. In tudi na radiu so snemali. Potlej pa je prišla vojaščina in drug za drugim so odhajali. Leta 1958 je nastopil na oddaji “Pokaži, kaj znaš!” Osvojil je prvo mesto. Ploskala mu je vsa dvorana. Tudi sam sebi je ploskal, šele potem, ko je prejel kuverto z nagrado, se je zavedel... — Nekaj vas lepo prosim. Ne pozabite na Vilka Avsenika. On mi je veliko pomagal. Ne. boste pozabili? Ko zdaj slisite v radiu Lojzeta Slaka, oziroma trio Slak, slišite; harmoniko, berdo in kitaro ali pa klarinet. Poslušate: Nika Zlobka (kitarist in klarinetist), Cirila Babnika (berda) in Alojza Slaka (harmonika). Pojo pa fantje iz Praprotna. — Ali ste kdaj pomislili, kako to, da vas tako radi poslušajo na štajerskem? Slišal sem praviti: Dolenjec, pa zna igrati za Štajerce. — Domača muzika, malce vinorodni kraji in viža noge dvigajo. Prav nič ne Vedo še mamica, da imava rada se midva, ne vem, kako za naju bo, kadar oni to zvedo. Zato še skrivaj se shajava in lunci le zaupava, le ona za ljubezen ve, ki užgala je srce. Tako poje v pesmi “Če mamca ne vedo”. — Z ljubeznijo je pa povsod enako, na Dolenjskem ali Štajerskem, na Gorenjskem ali Primorskem, doma ali čez mejo, ali ne? Njegova harmonika je stara trideset let. AT je lepa! Praznična je. In kadar zaigra: Že konjičke so napregli, nam pa z vinom so postregli, da nas peljejo počas, tja, kamor hodil sem v vas. Ali pa: Tiha, kakor biser skrita, sredi lepih teh dolin, vsa v zelenje si ovita, vzbujaš na mladost spomin. Nam more biti lepo pri srcu. In vse je nežno: pogled, dotik, besede, glas, odmev. Prosil sem njegovo ženo, naj mi kaj pove o možu. Skraja se je v zadregi smejala, potlej pa, ko je povedala, da je iz Šentjurja pri Celju, torej Štajerka, je povedala: - Ob sobotah in nedeljah je redko doma. Kadar je doma, pa igra. — Je dober mož? — Dober in vesel in zlat. Ne, Zvedel sem, da bodo Alojz za zdaj še srebrn. Slak in njegova godca in pevci prejeli v kratkem srebrno ploščo za 50 tisoč prodanih plošč “Kadar pa mim hišce grem”. — Kaj pa, ko poslušate radio in slišite moževe viže, kako vam je pa takrat pri srcu? — Bolj naglas odpremo, kadar ati igra, ali ne, Slavko, se je o-brnila po pomoč k sinu. — Ja, ko ti rečeš, naj bolj naglas navijemo! — Kaj pa stanovalci in sosedi rečejo, ko vadite in igrate? Vprašanje je bilo za Alojza Slaka. — Doslej se ni nihče pritožil, rekli so pa že, zakaj zapiramo okna, ko imamo vaje. — In katera naslednja viža bo prišla izpod vaših prstov? — Najbrž se bo imenovala “Podgorjanci”. Ko sva se vračala s kolegom proti centru mesta, sem prižgal v avtu radio. Slišati je bilo dober jazz. Kolega pa je žvižgal eno Slakovih viž. Ugasnil sem radio. Slakova mi je bila bolj všeč, zato, ker me spominja na griče iz mahu, na bele breze, na le' štev, prislonjeno pod oknom, na lica rdeča ... Največ izdatkov WASHINGTON, D.C. — V na' ši deželi izdajo države in občine dve tretjini vseh dohodkov za šole, socialno skrbstvo in javne ceste. IZ NAŠIH VRST Geneva, O. — Cenjeni! PraV lepa hvala za Vaše obvestilo. Ta Vam pošiljam naročnino za ene leto. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna in jo vedno kornal čakam. Z najlepšimi pozdravi! Frances Ostrelich t*x***xixr ***m**mt**xxzx:KkxxxxX**:*xx"TTXTTI»g» TTT»T1 Janez jalen: Ovčar Marko “^aarmin POVEST Pa »a akrat so cvetele še rože 2lar°?^ in čmrlji, So 1 hrošči in Židani metulji se nn^,-K„„„i; „„ cvetju. je pulil med njimi E.XXZJ nekje ju o i Pozibavali na Se ° Pa DnK600 kumino in muhe so tad en^avaie nevidno rp Rogovo glavo, takrat. ^aj pa — it 0Seca kumina visi posušena tia rne^a v Platneni vreči do-je streho, dobro četrnico °> in rože so stlačene mec seno P° svislih. Dan se hitro krči • BVlsnn- USiri se zjutraj in zvečer ne ve key;0 n^0 povedati in na Jo-kv.afl vPrašanja odgovarja ’ atko. včasih celo samo pri-odkima. Pozabil je Zavrhom v vsakem ii?a aH S1’ ^ ^S/aste krajcar, in S VESTI ^ev^SH, božje bukve, sa- Pasth-r koči za s«0’ zaPrt ko^rtko skrinjico, še za Vol-se je komaj menil. «Mk„ ^kom v, ^premično je. sedel Je zaostal za tropom, in Vog Pokara, sam ni vedel kam. Je zavračal jarce in jih postajal in se oziral, kes" kNde za njim gospodar. 25|aSe ie vznemiril in nekajkrat iiaj ’ da bi opozoril ovčarj n^1011 ubaže potisniti živad Hi pk01' ali navzdol. Marko se kf^j^rtaknil. jarci so polegli h j6 u eniu odpočitku. Volkun se Zi^o^^d, sedel na mehko bla-kai j^^u nad tropom ter ča-glj0 kil za vse pripravljen. Z^je Marka je pritekel gej °’ r°bevnico bi bil lahko vr-njim, pa še ganil ni. g5l 1 dok se ni kaj prida bri-ISkrit^ jarce. Pasel jih je Hrust. cvžar2a skalo je Jok, Blaznikov TMir’ rt dolgo opazoval Marka. čepra0ri Se ni zmenil za zajca, V ki ga bil lahko s kam- hoin dose tijij^ ""^egel, ko je skakljal pod katerem mu je bil zajec. 3e obJLT1 ruševju, v Mar hušb * Se je bil v Markovo raz-degae°0st: “Je kar prav, če mla-lja; anta premetava sem in iajp o Se Prtvadi viharju in bur-StHg , aa^° naravnost z glavo ne Vs6 v. esciti ob skalo, da se mu Plet} 7 ienje ne pozna na pa-Pii „ a Marka se bojim. Jernej pf ie toplo priporočil.” °dŠej ieti, še preden je Jok 'lerrior°1Tlat> sta nekoč z rajnkim sionela tM or bi PiHrje 110 živo se je spominjal je ®a Prijatelja, in še vedno ° lsal, kako je pretil Mar-§a bo, ker je fante stak- prav za to ga videl pred k bil U> da c Slavii P°d streho, sklo W? lisici ga na- t'0) -*> ki jim je odnesla da Se . astavil pa tako nerodno, bi bii d Solkancev pes, saj bogo j 0s^ vreden, in si zlomil k&ko j^. Prav natančno je vedel, rts sl0^ , ernej ugovarjal, če bi 1 poteg njega, kakor je akole bi: “Zavpij nad , ° tropa. Neroda, zami- II1 Jok k- 01 mu odgovoril: “Saj b, ^ TV°lk: Ji Un Prt živini.” ne popustil: a dva ali pa kaka bodo še Pa bi nič ^tra° Prtdet ^sa ^ jata in mu Se S'6311” fbj! V0| J bi ga nadražil: “Jer-°Miih °;lse ^rže sedaj v najel rt^ih kOSOa^‘ Jn e® pozimi se e jate ^ajih strnejo v sestra- ^ ,aM - vsclej, v naj hujšem mrazu erile.'rat ne skal0. robevnico udaril davadn- Seen°i Reda se mo-rida i2 ^ fant, da bo kdaj kaj fot^keea." Hov:™ bi JU: Ančk, mu omenil Podlip-0 in Jernej bi vzro- rt^ije jS;m mu naročil, Sv, "Zak Slave.” H 'akf: “ naj si jo nisi pozabil na °’ ko si bil mlad?” “To je bilo drugače. Midva sva bila primerna drug za drugega. Ta dva pa nista. Bogatija in beračija. Kam?” “Bo pa priženil.” “Ko nikoli iz tega nič ne more biti,” bi se jezil Jernej. “Priženil! Seveda. Še tisto malo pameti, kar jo ima, bo zapravil, ne pa priženil.” “Če je pa ne more pozabiti. Saj sva bila midva tudi mlada. Jernej bi ne vedel drugega odgovoriti kakor: “Tebi tako ne pridem do1 konca, ko hočeš biti za vse moder.” Užaljen bi odšel k svojemu tropu. Zavrnil bi jarce, se vrnil in kakor bi se vse življenje ne bila nikoli sporekla, bi vprašal: “Jok! Kako misliš ti zavoljo Ančke in Marka?” Tedaj bi se Jok razodel: “Če prav sodim, se krha.” Jerneju bi se obraz razveselil: Ali res?” “Res.” “Hvala Bogu.” “Fanta bo pa treba trdo vpreči v delo, da se ne razemeri. Saj ni Mežkov Joža. Primožev je. Gospodar, in ne kolednik.” Jok! Kakor veš. Tebi sem ga prepustil.” Nič več ni videl Jok Jerneja, kakor bi bil res odšel. Stopil je izza skale: “Koj ga naprežem, če se bo dal.” Tiho se je bližal Marku. Njegovi jarci so sprožili kamen, ki se je privalil v ruševje in znova prepodil zajca. Nekaj sežnjev za Markovim hrbtom je Jok obstal. Marko je udaril s pestjo ob svoje koleno: “Kar vzame naj ga, Viš narjevega. Kar! Za kužka ji ne bom.” Vstal je in pogledal za tropom. Jok, ki je do takrat res samo slutil, zakaj je Marko potrt, je sedaj zvedel iz njegovih lastnih besed. Vesel je bil, da jih je ujel, in že je hotel odgovoriti Prav imaš, Marko, kar vzame naj ga.” Pa se je spomnil, da Marko najbrž samega sebe tolaži, misli pa vse drugače: Utegnil bi ga raztogotiti. Potem bi za zlomka ne poprijel. Moram pa fanta vpreči. Če ne oo hotel sam stopiti v ojnice, ga prevarim. Ko bo vlekel, mu bo že odleglo.” Jok se je oglasil: “Marko! Na koga se jeziš?” Prestrašen se je obrnil Marko: “O nič, nič. Pa si tako tiho prišel kakor bos.” Morebiti le tebi šumi po glavi da bolj malo slišiš.” Marko ni nič odgovoril. Skrbelo ga je, ali je Jok razumel, kar je rekel: “Se bo že izdal.” Jok pa je sedel poleg Marka: “Seveda. Če je človek le preveč sam, mora včasih izpregovoriti, da mu jezik ne zastane. No pa, saj je že vsak dan dan kračji in bomo kmalu pasli okrog vasi, na Rebri in Blatih. Ali že kaj težko čakaš?” Marko ni vedel, ali ga kompo-stelski romar skuša ali mu nagaja. Ostro ga je pogledal, pa ni mogel nič razbrati iz oči in obraza, zato se tudi sam ni hotel izdati: “Meni je vseeno. Nekje človek živi.” “Se mi je zdelo, da premalo misliš na to.” “Zakaj?” je osupnil Marko. “Zakaj?” Jok je nalašč pomolčal, da je bil Marko v skrajni zadregi, češ, bo potem, bolj voljno stopil v ojnice: “Če te kakšna posebna nesreča ne zadene, katere te Bog varuj, boš, kakor kaže, kakšnega pol tucata jarcev pripasel. Ali si že pozabil, kako sta se s Podlipnikom dogovorila?” (Dalje prihodnjič) OKTOBER ,Tf i 1. 1 h 2II3 !l 4 151! 8 17 il S MeiilifeiBIMJla KOLEDAR društvenih prireditev — V Združenih državah pojemo letno okoli 250 milijonov funtov divjačine. OKTOBER 22. — Belokranjski klub priredi JESENSKO VESELICO' v Slovenskem domu na Holmes Ave. Večerja, ples, zabava. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob osmih. 23. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi kosilo govejo pečenko, v šolski dvorani od 11. zj do 3. pop. 23. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob petih popoldne. 29.—Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi card party v šolski dvorani. Začetek ob 7.30 zvečer. 2S. — Osmi maškeradni ples pri redi dvor Baraga št. 1317 katoliških Borštnarjev v svetovid-ski dvorani. 29. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi “Noč Slovenije” v glavni dvorani Doma. 30. — Občni zbor Slovenske pri stave v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Začetek ob treh popoldne. NOVEMBER 5. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu ima jesensko prireditev v dvorani Slov. doma na Holmes Avenue. 6. —Deški skavti Troop 250 priredijo kosilo s kokošjo pečenko v novi šolski dvorani pri sv. Vidu. Serviranje od 11.00 dop. do 4.00 pop. G. — Balincarska tekma na pro štorih ..Slov. . del. ..doma ..na Waterloo Rd. 6. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert ob 4 uri pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. — Štajerski klub MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ praznuje z večerjo in plesom v SND na St. Clair Avenue 55-letnico svojega obstoja. Začetek večerje ob petih, plesa ob osmih. Igral bo Grabnarjev orkester. 13. — Klub slovenskih upokojencev v Newburghu priredi za 4. obletnico obstoja večerjo v SND na E. 80 St. Začetek ob petih. Igral bo Hoyerjev trio. 18. -19.-20. — Letni puranski festival v novi dvorani sv. Vida. 19. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu Jesensko zabavo. Večerja, ples. 20. — Pevski zbor Jadran poda koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. 23. — Slovenski dom na Holmes Avenue priredi VELIK PLES za Zahvalni dan. Igrala bosta Peconov in Trebarjev orkester. 24. — Tony Petkovsek’s Polka Party v SND na St. Clair Ave. 25. -26.-27. — Duhovne vaje za može v clevelandskem škofi-škem domu za duhovne vaje na 18485 Lake Shore BIvd. 27. —Pevsko društvo PLANINA poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na Maple Hts. 27. — Štajerski klub priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu akademijo ob 166-letnici rojstva škofa Antona Martina Slomška. DECEMBER 4. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani. 4. — Pevski zbor Slovan priredi za 30-letnico obstoja koncert in ples v SDD na Recher Ave. Koncert se začne ob 3.30 popoldne, ples pa ob sedmih zvečer. Igral bo Peconov orkester. - 11. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi Božičnico Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob treh popol dne. 31. — Slovenski dom na Holmes priredi silvestrovanje v svojih prostorih. 31. — Slov. društveni dom na Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE. 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje. 1967 JANUAR — Dramatsko društvo Lilija poda v Slovenskem domu na Holmes Avenue Vombergar-jevo dramo “Vrnitev”. 14. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo “Veseli mornarji”. 21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PRISTAV-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. 27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi smučarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR 5. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi večerjo v šolski dvorani. Postrežba od 6. do 10. MAREC 11. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Sedmi letni banket Federacije Slovenskih narodnih domov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22.— DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. JUNIJ 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. Olevsfand jta pravega našrfa za razvoj' mesta CLEVELAND, O. — Lanski nemiri v predmestju Hough so zopet sprožili vprašanje, kako in v kateri smeri naj se Cleveland razvija. S tem vprašanjem se je obširno pečala že preje mala Hooverjeva komisija, toda za njeno delo se je malokdo zmenil. Sedaj je pa v naši javnosti zanimanje za razvoj mesta zelo na-rastlo in z njim vred tudi radovednost naših mestnih politikov, kdo je kriv, da razvoj mesta zaostaja od leta do leta. in ni nikogar, ki bi si to jemal k srcu. Pri takem razpoloženju je dobi' zadnje poročilo Hooverjeve komisije nekaj več pomena. Igralo bo gotovo svojo vlogo tudi v naši mestni politiki. Zato najdemo samo sklepe te komisije! Komisija misli, da je treba n a j p r e j e reorganizirati tisto mestno službo, ki ima za nalogo, študira razvoj mesta. Sedaj pečata s tem mestni urad za planiranje in komisija za planiranje. Za medsebojno sodelovanje pa nista preveč vneta. Mest-urad ima tudi premalo strokovnega uradništva in mora naročati raziskavanje pri zasebnih firmah in naročila seveda tudi plačevati. Letni stroški znašajo $1 milijona, število strokovnih uradnikov je treba dvigniti od 33 na 50. Tako bo urad lahko sam opravljal vsa dela in jih ne bo treba naročati zunaj pri privatnih podjetjih. Reorganizirani urad naj naj-prvo ustvari pregled vseh dosedanjih načrtov in naj jih oceni; kar je dobrih, naj jih obdrži in morebiti tupatam popravi, kar je slabih, naj jih odloži. Dalje je treba napraviti načrte za razvoj tudi za tiste mestne dele, ki na njihov razvoj v mestni upravi še ni nihče mislil. So pa tudi taki mestni deli, ki so bili zanje narejeni načrti za razvoj pred 10-15 leti, pa se potem za načrte ni nihče več zmenil. Poročilo Hooverjeve komisije je dvignilo prah v mestni upravi, ali bo pa predramilo tudi mestni svet in župana, to je še odprto vprašanje. -----o------ — Povprečno oslepi vsako leto okoli 27,000 oseb v naši deželi. Krištof Kolumb dobil novega tekmeca LONDON, Ang. — Za odkritje Amerike tekmuje s Krištofom Kolumbom struja, ki hoče pripisati odkritje Vikingom. Sedaj pa trdi pisatelj Rihard Deacon, da je dognal, da je prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla okoli 1. 1170 Madoc, sin vališkega kralja Owaina. Deacon je namreč dognal, da je živelo še pred 130 leti v dolini reke Mississippi indijansko pleme Mandanov, ki so imeli jezik podoben vaiiškemu, pa tudi po polti so bili zelo podobni vaiiškemu rodu. O tem je Deacon napisal knjigo, ki bo izšla L 1967. Električni vžigalnik star dobrega pol stoletja DETROIT, Mich. — Električni vžigalnik v motorju avtomo-bilov je izumil C. F. Kettering v Detroitu leta 1911. Help Wanted Male & Female Molki dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. lAOHlifSTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDRQTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL DIM KiLLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES Prodajalno osobje MOŠKI IN ŽENSKE Takojšen nastop PREGLEDNIKI ZALOG DZNASEVALGI Ure: od 8. zj. do 12. opoldne od 12. do 5. pop. od 5. pop do 9. zvečer od 8. zj. do 5. pop. - ali ure po izbiri! Namestniški popust. Prijetni delovni pogoji. Oglasite se v zaposlitvenem uradu. iafs - ©n - the - 'Heights Cedar & Warrensville Cts. Rd. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se starejšo žensko za gospodinjo za starejšega moškega. Svojo sobo s kopalnico, lahko delo v Shaker Heights, angleško. Kličite SK 1-2905. (197) Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) MAL/. OGLASI POSTREŽBA Kar v MORJU — Na otočju Veliki Bahami nudijo hoteli postrežbo kar v samem morju, seveda ne ravno predaleč od brega RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (196) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-aovzetc, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. _________________ (x) Farma naprodaj Majhna 6-sobna hiša, velik skedenj, 2 akra zemlje na Rt. 86, 5 minut do Rt. 90, Paines-ville, 4 milje južno od tam. $15,500. Kličite 486-7893. _________________ -(195) Sv. Kristine okolica Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.. _ Sv. Viljema okolica Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 200 St. (194) V najem 5 sob, 3 spalnice, velika ku-hinja, pri Grovewood, zgoraj, zu šol in transportacije in freeway, garaža. Kličite po 5. uri 531-6129. (x) V BLAG SPOMIN OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Struna ki je umrla 10. oktobra 1958. Osem let je že minilo, kar si nas zapustila Ti, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih nam živiš! - Žalujoči, SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 10. oktobra 1966 Ženitna ponudba Mlad, priden in značajen slovenski Kanadčan bi se rad spoznal s poštenim slovenskim, dekletom v Združenih državah. Le resne pismene ponudbe poslati na upravo listo pod značko Nov dom”. Tajnost zajamčena. (195) Hiša naprodaj Dvodružinska Duplex 6-6, je naprodaj na 1028 St. Kličite 361-2504. hiša, E. 74 —(195 V najem Oddam 3 sobe spodaj, 3 zgoraj, proti ugodni najemnini. Vprašati na 1060 E. 61 St. _(195) V najem se odda o-sobno stanovanje, čisto, na novo dekorirano, pošteni in čisti družini. — Pokličite čez dan do šestih zvečer KE 1-9816, po šesti uri zvečer pa IV 1-2380. (10,12, 14 okt) PriJafsFs Pharmacy RAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAcUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4212 Mara Husova: Živa plamenica Bomo videli!” se mu je speti Tone skoraj razjokal od veselja, približala Slavka. | “Kasno je, domov bo1 treba”, se je spomnila Pavla. “Eh, Trček, ali te bo tako držala na vrvi?” ga je podražil Vran. “Tudi na verigi, če hoče”, se je postavil Trček. “Pa pojdimo!” so vstali vsi. “Kaj pa ti, Zala? Tvoj vitez te je pustil na cedilu”, jo je podražil Tone. “Nič za to, me bosta pa spremila ti in Vran.” “Za dva ni prostora ob tvoji strani. Jaz te bom spremil!” se je dvignil Miro. “Kaj pa, če vaju za oglom počaka tvoj fant?” ni dal miru iblajtar. “Moj fant? Kdo pa vam je rekel, da je Kovač moj fant?” “Tako pravijo; saj si prišla z njim na ples”, jo je zbodel Vran. “Oho, še daleč ima, da bo moj fant!” “Tako, zdaj pa ne gremo nikamor! Fante, prinesi še pijače!” se je navdušil sodnik. Pavla in Trček sta se spogledala. “Pa naj bo. Jaz nikoli ne kvarim veselja”, se je spet široko usedel za mirzo Trček ter potegnil še Pavlo za seboj. Zvezde so bledele, ko je spremljal sodnik Miro Zalo domov. Pomenkovala sta se o tem in onem tako zaupno, kakor da se poznata že izza mlada. “Se vam kdaj toži po domu?” je vprašal Vran. “Pa še kako toži; zdaj šele vidim, kako napak sem storila, ko sem prosila v te kraje.” “Pusti me!” je zarežal ter se izvil iz gneče plesalcev, ki so ju obkolili. Slavka je ostala sama med muzajočimi se obrazi. Bledela je in rdela v strašni razburjenosti. Pristopil je profesor Bilka, njen večni, tako zasmehovani vitez. “Koleginja, slabo vam je; dovolite, da vas povedem na zrak.” “Slabo!” je siknila vanj, da so se ji zableščali zobki. “Da, ljuba koleginja!” ni popuščal Bilka. “Pomirite se!” jo je skoro vlekel k izhodu. Za njima so si namigavali ljudje in pridno brusili jezike. “Ali si niste nobenega izbrali za nageljnov ples?” je podražil doktor Vran Zalo. “Doslej nobenega. Vas volim! Če me hočete.” “Oh, velika škoda, da ne znam plesati. Pa nič za to, lastim si pravico do^ vaše družbe; kar tu poleg mene sedite!” “Zala ne ve, da ima tako strupeno tekmovalko”, je šepnil Trček Pavli. “Tudi meni se zdi, da ni opazila, kako je pustil Kovač na cedilu svojo profesorico. Kar izgubil se je, boji se škandala.” “Nič se ne spovedujta vpričo nas!” ju je opomnil sodnik. “Vstanite! Predlagam, da združena Slovenija pije bratovščino!” “Tako vas imam rad”, se je “Sami ste prosili sem?” se je čudil sodnik. “Sama”, je z otožnostjo povedala Zala. “Imate starše še žive?” “Hvala Bogu, živi so in zdravi. Tudi brate imam in sestre, ded in stara mati še žive. Mi smo, kakor vidite, mnogočlanska družina. Vse jih imam rada in toži se mi po njihovi ljubezni, ali še vse bolj boleča je misel na domačo zemljo, na naše nebo. To, to je, kar imam najrajši na svetu,” “Čudno—” je zamišljeno dejal Vran. “In po burji se vam toži?” “Po njej še najbolj,” ni poye-dala vsega. Sramežljivo je skrila veličino svoje boleče ljubezni. “Privadili se boste tujini, saj sem se privadil jaz in še mnogi drugi. Prva leta se vam toži po domu, po ljudeh in domači zemlji. Potem vse to obledi ter se odmakne od nas, kajti živeti moramo. Jaz le redko mislim na Šentjakobski trg; redko, pravim, ali to s hvaležnim spominom. Vi pa, kakor vidim, mislite s hrepenenjem in bolečino.” Nič pala. in vendar dolgo ni zas- Ko je Zala drugo jutro vstala, je zagledala blizu vrat na tleh pismo. “Kaj pa je to? — Pismo? Da sem ga sinoči prezrla. Čudna, vtihotapljena pošta!” “Oho, Kovač!” Tedaj se je šele spomnila, da se je inženir zgubil s plesa še pred polnočjo. “Prav za prav me je pustil na cedilu; ali se je ujezil zastran naših ljudi?” je mislila Zala brez jeze in sumnje ter brala: “Zalka! Nič ne maraj in se ne jezi! Profesorici sem že povedal, kar ji gre. Tebi pojasnim jutri zvečer! Prosim Te, dovoli, da pridem k Tebi! Ob osmih pride moj sluga po Tvoj odgovor. Ljubi Te Mihajlo.” Zdaj ji je šele šinilo skozi možgane. V hipu je razumela razburjeni Slavkin nastop, Kovačev beg in namigavanje tovarišev v uradu. Vse se je v hipu povezalo in Zala je vedela, kaj in kako. V začetku je osupnila, potem se je zamislila, naposled mahnila z roko in vrgla Kova- Da, z bolečino , je kakor oa- čevo pismo na mizo. “Dobro, pa CHICAGO, ILL. MALE HELP JANITORS AND WATCHMEN Chicago and suburbs. Age 30 to 60 Top wages. Employee benefits. Must pass physical examination. 200 West Ohio Street (195) DISHWASHERS Experienced or inexperienced. 17 yrs. and up, for industrial cafeterias in Chicago. Top wage. Mr. Newhart EV 4-3100 (194) Male & FEMALE HELP Villa Moderne Restaurant, 111 Skokie Blvd., Northbrook, 111. Waitress for breakfast, lunch and dinner. Also Bus Boys and Dishwashers. Contact Mr. Whitney VE 5-3355 BR 3-4626 (194) BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT AND PIZZERIA Est. 5 yrs. Good money maker. Exc. location. All new equipment. Seats 60 people. Priced to sell. Call 889-3780 or AV 2-5434 (105) HELP WANTED HELP WANTED We need Porters, Housekeepers, & Laundry Help. 6 day week. Will train. PA 9-1300. (195) mev ponovila. Kaj naj mu razlaga, on ne bi doumel hrepenenja po zemlji in širokih razgledih. Meščan je, ozke meje je dobilo njegovo občutje. Ona pa je rasla na kmetiji, na gmajni in polju. Prišla sta pred hišo Zalinega stanovanja. Obstala sta in hipoma oba umolknila. Segla sta si v roke. Zala je čutila, da se Vranu roka rahlo trese. Še enkrat mu jo je stisnila. Njune oči so se srečale in za trenutek obstale. Zala je sprostila Vranovo roko in odhitela po stopnicah. V sobi je v plašču hodila nekaj minut gor in dol. “Kaj naj to pomeni?” se je nemirno vprašala. “Nič!” je zmetala obleko s sebe in legla. naj pride! Videla bom, kako se od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavaruiete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-1 jensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike ter se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, v JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne. DRUŠTVO SV. KRISTtNE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik; Matt Tekavec; zapisnikarica .Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in. vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. , . , , , , Mary Wolf Naggy, tajnica Mary bo izmotaval m kaj prav za Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. prav hoče. — Miro pa ni napa- 432-2833; blagajničarka Jean Grčar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; čen fant. Svojo mater ima jako .,, . .„ , , j j u m • blagajničarka bolniške podpore rad, dobro srce ima. Tone pa je MBry Zupančif. zapisnikarica Mary kar imeniten. Trček in Pavla sta Semen. Slovenska poročevalka v dobra človeka. Zabava je bila Glasllu ,Mary Zupančič. Angleška • _ , , ti> poročevalka Angela Lube. Nadzorni izvrstna! Bog z vami!” odbor: Frank šega, Louis Hriba* in Zala se je naglo oblekla in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND hitela v urad. Na občinski hiši *n delniških sej: U. Lube in Ray-je odbilo osem. »Presneto, - mudila bom”, je pomislila ter Uirich Lube in Mary Zupančič. — se spustila v tek. Na vratih ura- ^si slovenski zdravniki. — Seje se da je trčila ob Mikoliča. 2fobTku°ri "iS,^ S Dobro jutro, visoka gospo-1 šole sv. Vida. dična!” jo je zajel pripravnik. Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Imenik raznih društev CHICAGO, ILL. MALE HELP WOOD MACHINE CARVERS Experienced or we will teach. Top wages. CA 6-0393 (196) BINDERY FOREMAN Nights. Must be familiar with Baum Folders and Rosback Stitcher. MR. SHELDON 467-5010 (196) WOODWORKERS—We need Sawyers, Routers, Shapers, Assemblers, Sanders and Drill Press. Opers. Exp’d. or we will teach. Exc. oppty. Top starting wages, Hosp., all benefits. ACCURATE BOX CORP., 1213 N. Wells, Call MI 2-3262 (2nd fl. office) (196) WOODWORKERS — Well est. mfg. firm has openings for men exp. in woodworking. Positions have oppty. to advance within the co. All co. benf. METALCRAFT CORP. 2500 W. Roosevelt, Chicago, 666-8108. (196) Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV, VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik/ Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv, Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25, v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. gajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornico: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnica za SND na E. 80th St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pu-geiy. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT, s stD1*: Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. I Ray Anzick’ John Nestor in Srečko V OHIO * Eržen. — Društvo zboruje vsako Predsednica Mary Bostian, p0d- treti° v mesecu ob 9. uri preds. Pauline Stampfel, tajnica in, ziu^raj v SND, soba št. 3 (staro blagajničarka Frances Novak, 35521 PosloPieL na St. Clair Ave. East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapism- ,,, r----- karica Dorothy Strniša, nadzornice: L ^VENSKI** SDZ Stella Dancull, Nettie Štrukel in nr^dsedri1k1Cfnh^f0rpri PGd" Rose Zfcasnik. Seje vsako drugo sre- via BankJ ^ EG ^ s[ do v mesecu v St. Clair Recreation , 7J--, , ,, . leta. Nudi najnovejše smrtninske I Centf^> 6250 St-clair Ave-ob uri Nadzorni odbor ^predsednica Fran certifikate od $500 do $15,000; bol-1 Popoldne. |ces Medv^ JohS Vogrin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društve- Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vS slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ Predsednica Nettie Zamlck. P?a' predsednica Anna Zalar, tajn^a Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ka‘’ HI 2-8036, blagajn. Cecilia Znidat' sic, zapisnikarica Fanny Maie' Nadzorni odbor: Mary Otoničati Emma Tofant in Dorothy Strniš8, Vsi slovenski zdravniki. Seja se ši vsaki drugi četrtek v mesecu °u 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. (Dalje prihodnjič) Slovenska ženska zveza DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, P°a' predsednik Theodore Szendel, tal' niča in zapisnikarica Jennie PugeV’ 10724 Plymouth Ave., Garfield 44125, 581-4230; blag. Antonia D°' linar. Nadzorni odbor: predsednic Helen Tomažič, Henry Pervaai3' Victor Stemberger. Zdravniki:_ vSl priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Sel6 se vršijo vsak drugi mesec treti0 nedeljo v mesecu ob 2. uri P0?' na 8601 Vineyard Avenue. DRUŠTVO CERKNIŠKO JEZERO ŠT. 59 SDZ , Predsed. Henry Blatnik, podpre?' sed. John Mesgec, taj. Urška Bran1' sel, 16501 Trafalgar Ave., Tel. 1-1801, blagaj. Mary Mesgec, zapL Rose Paulin, nadzor. Andy Jerman Rose Paulin. Sejo so vsak 3. četrte^ v mesecu, na domu tajnice ob zvečer. — V nemastnem povprečnem mesu je do 74% vode. niška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. Odbor je letos sledeč: Duh. vodja FEMALE HELP TELEPHONE OPERATORS (2) Hotel Experience 3-11. Call SU 7-4660 MALE HELP OFFSET PRESSMEN Because of large extension program that includes the addition of two vo,7ha™!e9 -presses’ we have several openings for offset pressmen. If you have 2-5 years pressman experience on a 22x29 or larger offset cress wke t0 V printing and Publishing firm that is a leader in its field, we would like to talk to you. We are publishers of scholastic annuals, located in Toneka Kan^a-and offer good salary, paid vacation, holidays, group insurance ’ pension plan and other benefits, including liberal relocation allowance to Topeka Topeka is a beautiful city located on the Kansas Turnpike about 16' The^citvTa Kansas City with a population of approximately 120,000. WashW^ it °ne °-f* the finest sch°o1 systems in the country, including offe-rin^a University and boasts of an exceUent recreation program offering a variety of recreation for the entire family. »StatingatTmedift6uC MU 1-7378; podpreds. I manich, taj. Maria Hochevar, 21241 PhlIlis Cermely, taj. in blag. Mary DANICA ŠT. 14 SDZ Miller Ave, tel. IV 1-0728; blagajn. r''arrdok’ 15726 Holmes Ave, 541- Predsednica Josephine Centa, Frances Macerol. Zapisnikarica Pa- P245; zapisnikarica Phillis Cermely; podpredsednica Pauline Stampfel, uline Stampfel. Nadzornice; Fran. nadzornici: Amalia Novak in Steffie tajnica in blagajničarka Frances Novak, Josephine Ambrosic in Do- Koncilia; vratarica Jennie Koren. — Kodrich, 6522 Schaefer Ave tel rothy Strniša. Rediteljica Jennie Seie se vršii° vsak drygi torek v 381-4679; zapisnikarica Frances Za-Femc. Zastop. za ženske in mladin. mesecu ob 7. uri zvečer v Slov krajsek; nadzornice: Lillian M. Ma-aktivnosti Frances^ Nemanich, Za- j domu na Holmes Ave. | rincek, Pauline Stampfel, Josephine stopnice za Ohio KSKJ Federacijo: ~--------------------------------- Levstick. Društveni zdravniki vsi Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, ^ PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ slovenski. — Seje se vršijo vsak Frances Nemanich, Anna Godlar. — Duh- vodja Rev. Joseph Celes-1 c;rUgi torek v mesecu ob 1:30 uri Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, nik, predsednica 'Bheresa Skur, pod- popoldne v Slovenskem narodnem Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek Predsedmca Mary Stražišar, tajnica domu, staro poslopje, soba št. 2 v mesecu v spodnjih prostorih šole Antomette Zabukovec, 215 E. 328 --------------—--------------1_‘ sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se St-> Willowick, O. 44095, WH 3-1546; DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ pobira vsak tretji ponedeljek od 6. blag- Mary Iskra; zapisnikarica Predsednik William Vidmar, pod-do 7. ure in vsakega 25. v mesecu Antoma Šuštar; nadzornice: Fran- predsednik Frank Virant, tajnik od 6. do 8. ure v ravno istem pro- ces G1°bokar, Miss Mary Krnel, Joseph Ban, 1201 E. 168 St, 481-storu. Rose Mickovic. Zastop. za Klub 2246, zapisnikar Anton Tavžel, bla- __ društev AJC: Mrs. Mary Koljat, gajnik Frank Debelak, nadzorni od- ORUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 Mm. Mary Kušar. — Seje se vršijo bor: Joseph Champa, Joe Cendol KSKJ vsak Prvi torek v mesecu v AJC m Ivan Cendol. — Za pregled vsi Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, | na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. | slovenski _ zdravniki. Zastopnik za predsednik John Habat, podpred- ——— Klub društev SND in za konferen- sednik Eugene Kogovšek, fin. taj- PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ co Frank Virant; za Slov. nar. či-nica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, Duhovni vodja Rev. F. M. Ba- talnico Anton Tavzel; zastopniki za tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Kaga- Predsednica Frances Lin- AJC v Euclid, O.: Louis Lustig Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO dl.c> podpredsednica Helen Mirtel, Joseph Post in Frances Modic. — 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; ..F7a!?!:es ^ovak'.3552 E- 80 st' Seje so vsak drugi petek v mesecu blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: GI .3515; blagajničarka Theresa 0b p0l osmih v sobi št 4 SND na Frances Somrak, Mary Sehmoltz Jerlc’ zaPismkar. Mary Filipovič st. Clair Ave Al Marn. — Vratar: James Ka- Nadzormce: Helen Mirtel, Antonia Slovenska moška zvez* PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, P0® predsednik Martin Romih, tajP"j in blagajnik Frank Perko, 1^; East 174 Street, telefon 481-5658> zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Wm. J. Ken' nick in John Majerle; zastopnik 20 Slov. dom na Holmes Ave.: Fraa,{ M. Perko. — Seje se vrše vsak drU^ mesec četrto nedeljo v mesecu a0 2. uri pop. v Slov. domu na Holm65 Ave, kjer plačate svoj asesifl6*1 25. v mesecu od 6. do 8. ure._^ PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Tavčar; podpr60' sednik Frank Majer; tajnik in blaJ Frank Macerol, 1172 Norwood tel. EX 1-8228; zapis. Joseph nikvar; nadzorniki: Damjan ToP10 zin, Louis Urbančič in Louis vratar Michael Avsec. Seje so vsak0 tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop' v SND na St. Clair Avenue. stelic. — Zdravniki: Dr. C. Opa- Stokar in Angela Stražar. Zi- DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights; Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ ______ ______________ Sprejema članice' od 16. do 60. ma se člane: V mladinski oddelek skar, Dr. Louis Perme, Dr. Ray. I stavonošinja Angela Stražar. Redi-I COLLES7W®GD2S2Ked|l°VENKE mond Stasny in Dr. Max Rak. Ear'?’ Zastopnici za Predsednica Mrs. Stefi Konci- Seje se vršijo vsak tretji četrtek v SND ^lances Lindič in Mary Fili- lja, podpredsednik Jack Šimenc mesecu ob 8:00 zvečer v Sloven--1 £0V1C’ PorocevEdka Frances Lindič, finančna tajnica in blagajničar- od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v me- -° VSako. druS° Hfdo v mesecu ob Mary Černigoj, nadzorniki: Alice seču v Slov. domu na Holmes Ave. ‘ -to zvečer v SND na 80, cesti. Grosel, Jack Šimenc in Gertru- od 6. do 8. ure zvečer. Društvo spre- PODRUŽNICA ŠT ‘•5 SŽ7 .Bokak Zastovonnšinja Mr«. Mar- jema otroke od rojstva do 16. leta Duhovni vodja ifc LoSfs B. 1 Zdravniki: vsi slovenski ter °d' Baznik, predsednica Mary Kolegar, rdraVmkl- ~ Se;ie 80 vsako drug° vatain^od^MOO^do1 55 0nnZaVa7°' podpredsednica Vicki Faletic, taj- ^edo v, mesecu ob 7:30 zvečer D?FC|™V™4S™TSAKSSK.?A SlS ST. M SI,2 Predsednica Theresa Lafh pod- kor: Jennie Femec in Antonia Mi- Predsednica Agnes Žagar, pod- Predsednik Joseph Lach, finančni fe; - Seje se vrše vsak 2- P°- Ahce” Aark^a¥562iFPORVnCqttaj ni in bolniški tajnik Joseph Grdina, V V 8011 sv'Vlda , yszo t, I f ^ DI 1133 Addison Road, tel.: 381-7670 ob 7,ure zvecer. clamce sprejemamo 1-7540 blagajničarka Agnes Žagar, ’ v mladinski oddelek takoj od roj- zapisnikarica Mary Filipovič, nad-stva, v odrasli oddelek pa od 14. zornice: Josephine Winter, Angela do 55. leta starosti. Asesment se Gregorčič, Veronica Škufca. Se-pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. | [e so vsak tretjo sredo v mesecu ob ---- 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, rmiTSTvn \x-rr- * s™ o, predsednica Terezija Potokar, pod- Predsednik^nk Stfre', Jodmed-predsednica Barbara Baron, tajnica sednik John Fabjančič, tajnica in Josephine Camenshek, 924 E. 223 blagajničarka Rose Vatovec, 10801 bt, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; Prince Ave, BR 1-4582, zapisni- blagajnicarka Ana Godlar; zapisni- karica Mary Bubnič. Nadzorniki- kanca Ann Tekavec (Mrs. Math). John Samsa, Joseph Kolih in John Poročevalki: Frances Perme (slo- Laurencic. — Seje so vsako 2. ne-vensko), Ann Tekavec (angleško), deljo v mesecu ob 10. uri dopoldne Rediteljica: Frances Sokach. Nad- v SDD na 10814 Prince Avenue. — zorni odbor: Frances Perme, Anna I Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH RORsTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. . nik; nadborštnar: David J. Telba?; podborštnar: Angelo J. Iannare%’ bivši borštnar: Fred Sternisa; nančni tajnik: Anthony J. UrbaS’ 1226 Norwood Rd, UT-1-1031; b}*' gajnik: Rudolph V. Germ; tajn)k zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1% Yellowstone Rd, EV-1-3958; nadz0*' niki: Albert R. Giambetro, Herb10 E. Dule, Louis C. Erste; spreva0, telja: Alois Erste, Adelbert J- % bert; bolniški nadzornik: Alois % ste, 3815 Schiller Ave, (9), ON-1-3777; vratarja: Frank F. %j; darsic, Frank J. Kolenc; zdrava1/ Dr. James Seliškar, Dr. Anthony J, Spech, Lawrence B. Ogrinc. — pr v štvo zboruje vsak tretji petek ^ mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv-da. Asesment se pobira od 6:30 ^ prej na večer seje in vsako P^o nedeljo v mesecu od 9:30 do U' dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Honorary Spiritual Director h f Matt A. Jager, Spiritual DiP-jY,. Rev. Raymond Hobart, Chief ger John Petrie, Vice Chief RanSf Anthony R. Kushlan, Past Ranger John M. Spilar, Honor0 , Speaker B. J. Hribar, Speaker bert A. Somrak, Recording , , Fil1 K, eial Secretary Louis W. Soi^r0) tary Robert A. Somrak, Jr, blagajnik John Hosta, zapisnikarica Anna Palčič. Nadzorniki: Joseph Lach, Anna Palčič, Josephine Weiss. Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni zdravnik Valentin Meršol, 1031 E. 62 St. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v J. D. Narodnem domu na 4533 W. 130 St. Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Spre j e .5219 Holmes Ave, PO Treasurer William F. Pavšek, Director Louis J. Jesek, Trust0 ^ Casimir Kozinski, Felix Kor0,, Frank Kocin, Jr, Conductors •%;, tian Trampuš, Frank Mlinar, f nel Anthony Mrhar, Sick Frank Doles, and Field Repress tive Frank J. Prijatel, 261-5197. ^ Meetings are held every $ Wednesday in St. Mary’s assea1 hall (downstairs r-hurch). of the Ameriška bratska zv NAPREDEK ŠT. 132 ABZj- Predsednik Ludwig Prosen. ^ jc$ predsednik Frank Krince, taJ Adalyne B. Bober, 10268 Pag® 3j-Mentor, O, tel. EL 7-6614; ničarka Mary Grze, zapisni*^ Rose Intihar. Nadzorniki: Lou1 jovic, Anthony Zadeli in St ^ Bober. Zastopniki klub d^Ui] Jacob Gustinčič, Anthony Zoa° ^ John Zigman; društveni donl!;Tlci0' thony Zadeli in Jacob Gu. gr2' Gustg^ ABZ federacija za Ohio: Mary 3v-in Stanley Bober. Katerikoli z ^ nik po volji člana. Asesment s hira vsakega 25. v mesecu, če P ^ na soboto ali nedeljo, se Pobirje ^ slednji ponedeljek zvečer. S®! 0\) vsako prvo nedeljo v mesec 10. uri dopoldne v Slovenskem štvenem domu na Recher Ave./-