A | l/l ■ lfW Številka 80. Naročnina za Ljubljansko H| HbPBmBf lf§| »gl Bj BkSS BBTOgk ffl |H H H Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za M" HWL MyB! M|g ^ flfi W, Ki H Gregorčičeva ulica 23. Tel. Inozemstvo 75 Ur), za ‘/> W BPB 'UKlr HyB ^HhKf HH 'K&k BI lgi|^H HI HraBF Bfl 25-52. Uprava: Gregor. leta 35 Ur, za 'U leta 17.50 ^ ^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. lir, mesečno 6.— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino,Industrllo nlci v Ljubljani št. 11.953. C O N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V 0 per la pubblicitA dl provenienza itaUana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITAL1AN0-MILAN0, Via G. Lazzaroni 10. | | ip inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Ivliaia vsak torek fZr!aia in petek Ljubljana, petek 9. oktobra 1942-XX Cena SSSTS 0'60 Naj višje cene za laneno seme letine 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal glede na svojo naredbo z dne 6. junija 1942-XX št. 114 s predpisi za ukoriščenje lanenega semena in smatrajoč za potrebno, da se določijo najvišje cene lanenega semena letine 1942-XX, naslednjo naredbo: Člen 1. — Najvišja cena lanenega semena letine 1942-XX od pridelovalca do tvrdk iz člena 4. naredbe1 z dne 6. junija 1942-XX št. 114 se določa z L. 450.— za stot, za zdravo blago, razsuto, z največ 4°/o primesi, po uzancah Ljubljanske borze, franko prodajalčevo skladišče. Clen 2. — Kršitelji določb o ceni iz prednjega člena se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir ali z zaporom do 2 mesecev. Vselej se odredi zaplemba proizvoda. Člen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 5. okt. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Enotna valuta veleprostoru Prijava terjatev proti dolžnikom v Hrvatski Združenje industrijcev in obrtnikov opozarja vsa prizadeta podjetja, da je treba do 10. oktobra t. 1. prijaviti neposredno Narodnemu Zavodu za Mednarodno Izmenjavo — Istituto Nazionale per i Cambi con l’Estero, Roma, Via deirUmilta No. 43, vse terjatve, ki jih imajo fizične in juridične osebe, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Italiji ali na bivšem jugoslovanskem ozemlju, priključenem Italiji, proti fizičnim in jnridičnim osebam, ki bivajo ali imajo svoj sedež v Nezavisni državi Hrvatski, in ki se nanašajo na obveznosti, nastale pred 10. aprilom 1941. Prijava se mora sestaviti v shematični obliki, v kateri je označiti poleg imena italijanskega upravičenca tudi ime hrvatskega dolžnika, znesek terjatve, datum, katerega dne je terjatev nastala, obliko obveznosti, in če je bil znesek med tem časom plačan, pri kate rem denarnem zavodu na Hrvat skem, v svrho dobropisa na račun, glaseč se na ime italijanskega upnika. Ni prijaviti onih terjatev, katerih zneski so bili svoječasno vplačani od strani hrvatskih strank v bivši italijansko-jugoslovanski kli-ring. Združenje industrijcev in obrtnikov opozarja svoje člane, naj ne zamudijo roka prijave in da tudi sicer v lastnem interesu izvršijo to prijavo. Proizvodnja boksita in magnezita Po povprečju let 1935. do 1939. je svetovna proizvodnja boksita okrog 3,950.000, magnezita pa okrog 1,660.000 ton. V tisočih ton je proizvodnja boksita razdeljena takole: Francija 680, Madžarska 540, Britanska Gua. yana 450, Nizozemska Guayana 400, Italija 400, Hrvatska in Srbija 400, USA 350, Rusija 250, Nizozemska Indija 250, Grčija 150. 0 propadanju in nastajanju valutnih blokov ter o možnosti enotne valute v evropskem veleprosto-ru razpravlja v zadnjem »Reichu« dr. Walter Sieck. V uvodu svojih zanimivih izvajanj naglasa, da se opaža po propadu zlate veljave, ki je vse valute sveta združila v zaključen mehanizem, stremljenje odpraviti kaos, ki je nastal, ker ima vsak narod svoj tečaj, z ustvaritvijo valutnih sistemov pod vodstvom določene dežele. To sodelovanje ima več intenzitetnih stopinj. Najpopolnejša je valutna unija, da velja v yeč deželah ista valuta. Primer takšne unije je bila pred vojno latinska unija. Druge valute so bile zvezane le z dogovori o stalnih tečajnih relacijah ter so dežele takšnega bloka na vadno koncentrirale svoje rezerve v vodilni državi valutnega bloka. Še bolj valutno zvezane države pa so dopuščale, da je bil obtok bankovcev krit ne samo z zlatom, temveč tudi z valuto vodilne države. Dostikrat pa so se tudi razni sistemi vzporedno razvili v enem bloku. Prvi valutni blok te vrste, funt-štorlinški, ni vzdržal v vojni. Danes je v glavnem skrčen na britanski imperij. Zaradi angleškega deviznega gospodarstva pa je samo še pogojno dejavno sposoben. Na vzhodu pa se je razvil nov blok — jenski blok. Japonska ni priključila svoji valuti samo svojih starih kolonij (Formoza, Ko-rea), temveč tudi yuansko veljavo v Mandžuriji ter severni Kitajski, s preudarnimi razvrednotnimi ukrepi pa tudi valuti Francoske Indokine in Siama, da sta ti danes na paritetni podlagi z jenom. Letos poleti pa je bila priključena jenskemu bloku tudi valuta nan-kinške vlade. Vojaški jen pa je bil uveden še v Malaji in Hongkongu. V Nizozemski Indiji pa se jie valutna prilagoditev izvedla tako, da velja poleg stare veljave še vojaški denar, torej vojaški pezos, vojaški goldinar in vojaška rupija. Združene države Sev. Amerike pa skušajo s pomočjo svojega denarnega bogastva srednje in južno ameriške države čim bolj nasloniti na dolarsko veljavo. S posojili se jie stabilizirala valute Kube in Brazilije ter spravila v odvisnost od ameriške dolarske valute. Podobna pogodba je bila sklenjena tudi z Mehiko. Načrt, da bi se z ustvaritvijo panameriške valutne banke vse južno-ameriške valute zasidrale na dolar, je še čisto v pripravnem stanju. V kontinentalni Evropi izgle-da, ko da bi bili še zelo daleč od enotnega valutnega bloka. Natančnejša analiza pa dokazuje, da so se tudi v tem pogledu storili že pomembni koraki: Tako so v glavnem že padle dosedanje zapreke v prometu med Nemčijo na eni ter Protektoratom in Nizozemsko na drugi strani. Nemška marka velja v teh deželah poleg krone in goldinarja. V zasiedenih vzhodnih de- želah so bile stare valute nadomeščene ali z državnimi kreditnimi blagajniškimi boni ali pa z novimi valutami (zloti in karbovanci). V drugih zasedenih deželah kakor na Norveškem, Belgiji in Srbiji se sicer formalno glede valute ni nič spremenilo, vendar pa v teh deželah skrbe posebni odposlanci Nemške državne banke za ozko valutno sodelovanje. Še večji napredek pa se je dosegel z medsebojnim obračunavanjem zasedenih dežel po berlinskem centralnem kliringu. Tudi z mnogimi drugimi državami (kakor s Finsko, Švedsko, Švico itd.) obračunavajo zasedene države po berlinskem kliringu. Tudi velika dobroimetja večine evropskih držav v berlinski centrali, čeprav la niso nastala prostovoljno, morejo postati sredstvo za povezanost ev ropskih valut. Nekatere države ko Nizozemska in Bolgarska so že sprejele ta dobroimetja kot zakonito kritje za obtok bankovcev. Čeprav še ni v Evropi nobenega valutnega bloka, se vendar gospodarski pogoji za njegov nastanek vedno bolj krepe. Seveda pa se to ne more zgoditi nakrat, temveč mora doseči gospodarsko in kapitalno sodelovanje posameznih narodov takšno stopnjo, da se že morejo sklepati dolgoročni načrti, ki naj spravijo proizvodnjo posameznih držav v sklad in da se sklepajo pogodbe o cenah in mezdah. Teh pogojev baš sedaj v vojni še ne more biti. Veliki napori vseh evropskih gospodarstev, ki jih zahteva vojna, silijo vsak narod, da razvija svojo gospodarstvo. Zlasti pri cenah se vidi poseben razvoj v vsaki državi. Vsaka mora priznati, da so sedanje valute izgubile vsako zvezo s paritetami nakupne moči prebivalstva. Nova določitev tečajev pa sedaj ne bi imela smisla, ker bi pripeljala predaleč. Treba pa je tudi upoštevati veliko občutljivost mladih držav ravno glede valutnega vprašanja. Če naj ne odloča vojaški pritisk, temveč naj nastane prostovoljno sodelovanje v evropskem veleprostoru, je potrebno glede evropske valute previdno in postopno korakanje. Enotni valutni evropski blok ne more priti kar čez noč, temveč se mora skrbno pripravljati, da bo po vojni že sam po sebi razumljiv. Takšne priprave pa se delajo, kakor kažejo klirinški dogovori, ki se morajo še spopolniti. Isto dokazujejo tudi dogovori o cenah, izvajanje politike deviznega stopa in znižanja obrestne mere itd. Vse to so resne priprave za enotni evropski valutni blok, ki bo po vojni gotovo ustvarjen. polnil, da se je mogel uvajati v veliki meri. Njegov gospodarski pomen je razviden iz tega, da se more doseči z 2 kg lesa ista storilnost ko z 1 kg oglja, za čigar proizvodnjo je bilo potrebnih 5 kilogramov lesa. Razširjenje lesnega generatorja ter uporabljanje avtarkičnih gonilnih snovi za avtomobile bosta najbrž v bodočnosti potrošnjo oglja znižala. To bo tudi koristno, ker pomeni proizvajanje oglja silno zapravljanje organskih snovi. Želeti je zato, da se lesna destilacija vedno bolj razvije in da se pridobivanje oglja v kopah vedno bolj omeji. Uporabljanje Razdelitev svetovne proizvodnje magnezita pa je naslednja: Rusija 450, Nemčija 400, Mandžukuo 200, USA 180, Grčija 140, Češkomorav-ski protektorat 80, Hrvatska in Srbija 70, Kanada 50, Britanska Indija 20, Avstralija 20 tisoč ton. Na zadnjem zasedanju Mednarodne gozdne centrale na Dunaju v dneh od 8. do 12. septembra je predaval dr. L. Moser o uporabljanju oglja v gospodarstvu. Med drugim je izvajal: Zaradi industrijskega razvoja v zadnjem stoletju je izgubilo oglje svojo veliko pomembnost, ki jo je zavzemalo zlasti v proizvodnji in predelavi železa. Mesto oglja je zavzel črni premog. Poleg tega so nadomestili oglje zlasti v gospodinjstvu električni tok ter postranski proizvodi črnega premoga. Nove uporabe oglja v obrtu niso mogle vrniti oglju njegovo prejšnjo pomembnost. Zato je promet oglja v mednarodni trgovini nazadoval in proizvodnja oglja se je prilagodila domačim potrebam. Dočim so lesni destilati zavzeli v Nemčiji važnejše mesto od samega premoga, služi proizvodnja oglja v drugih deželah, zlasti sredozemskih, predvsem gospodinjskim potrebam. Na Švedskem pa se uporablja oglje še nadalje v železni industriji. Nasprotno pa se omejuje nekdaj zelo znatna proizvodnja oglja v Podonavju na oskrbo sosednih dežel in zlasti sredozemskih. Navzlic znatni omejitvi proizvodnje oglja prevladuje še vedno v vseh les proizvajajočih deželah razen v Nemčiji primitivna metoda pridobivanja oglja v kopah v gozdu. Nimamo pa danes še statističnih podatkov, da bi mogli pravilno presoditi položaj v posameznih državah in podati zanimive primerjave. Pred vojno so bile naslednje države (razen Rusije) vodilne v proizvodnji oglja: Italija, Švedska in Francija. Po gozdno-statističnih podatkih se je proizvodnja oglja v Italiji v letih 1934. do 1989. le malo spremenila, ter je povprečno znašala na leto 575.000 ton. Če upoštevamo še neznatne količine, ki so se uvozile ali izvozile, ni povprečna letna potrošnja presegala 582.000 ton. V dobi pred vojno se je več ko 85 odstotkov italijanske proizvodnje uporabilo v gospodinjstvu. Ostanek se je uporabil v železni in kovinski industriji, v kemični, električnih in drugih industrijah. Za pridobivanje oglja določena lesna količina znaša približno eno tretjino vse gozdne lesne proizvodnje (v višini 13 do 14 milijonov kub. metrov) ter več ko 40 odstotkov povprečne proizvodnje lesnega gozdnega kuriva. Ker so gozdovi iz demografskih vplivov potisnjeni v težko dostopne kraje, bi ostala lesna proizvodnja v znatni meri neizkoriščena, če se ne bi na kraju samem izdelovalo oglje. To je razlaga za mesto, ki ga oglje še vedno zavzema v Italiji. V deželah, v katerih se lesna destilacija ni zadosti razvila, je zaradi sedanjega vojnega stanja silno narasla potrošnja oglja. To je bila posledica močno naraslega uporabljanja oglja za proizvajanje gonilnega plina, ki je zaradi svoje velike dopolnitve, ki jo je dosegel že 1. 1939, postal glavno nadomestilo za tekoča goriva. V komaj več ko enem letu je narasla potrošnja te surovine za industrijo in ogljevne plinske generatorje Franciji za več ko trikratno, na Švedskem za petkratno in v Švici celo za desetkratno. Zopet se v mnogih deželah v večji meirjj poslužujejo kop, da prihranijo na delavskih močeh in da morejo izkoristiti tudi slabše sortimente. Med tem se je lesni plinski generator tako zelo izpo- Podatki madžarskega gospodarskega instituta Zbiranje starega železja je že izvedeno v provinci, v prihodnjih dneh pa se začne v Budimpešti. Zbrali so 2 milijona metrskih stotov starega železja ter nad 100.000 metrskih stotov drugih kovinskih odpadkov in ostankov. Zveza madžarskih kmetovalcev je ustanovila v Miškolcu veliko oljarno za predelovanje oljnih semen. Letna kapaciteta nove tovarne, ki bo dajala kmetom tudi oljne tropine, je 1550 vagonov. Lanska statistika čebelarstva je izkazala 65.000 čebelarjev, 574.619 panjev, 2,024.700 kg medu in 6 milijonov 865.000 kg voska. Vloge denarnih zavodov v Budimpešti in poštne hranilnice so znašale konec avgusta 2445.6 milijona pen g o in je prišlo od tega na hranilne vloge 923 milijonov, na vloge na tekoči račun pa 1522.6 milijona pengd. V enem mesecu so se'povečale hranilne vloge za 18.8, vloge na tekoči račun pa za 50.6 milijona peng6. Meseca avgusta sta bila na Madžarskem prijavljena samo dva primera insolvence s skupno pa-sivo 8200 peng6. živinoreja v Srbiji Pred sedanjo vojno so našteli v bivši ■ moravski banovini, ki predstavlja večino današnje Srbije, 48.380 konj, 355.658 glav goveje živine, 832.156 svinj, 1,822.925 ovc in 213.597 koz. Te številke kažejo, da je živinoreja zelo važna v srbskem gospodarstvu. Ta važnost pa ni enaka za vse živinorejske panoge. V današnjih razmerah bo težko povečati rejo svinj, ker ni dovolj koruze in krompirja, dobre pogoje za razvoj in napredek pa ima v vsej Srbiji reja goveje živine in drobnice. Iz Nemčije in drugih dežel so uvozili že precej goveje živine in ovc raznih pasem, ki se dajo s pridom udomačiti v srbskih krajih. Za nakup plemenske živine je vlada ustanovila poseben sklad, v katerem sta že 2 milijona dinarjev. Francoski pridelek lanu V Franciji so pridelovanje lanu po prvi svetovni vojni močno zanemarjali. Lani se je pridelek spet dvignil, letos pa obsegajo lanene njive 37.000 ha. Slabo vreme je precej nasadov pokvarilo in se tako pričakuje pridelek samo od 33.500 ha. Francoski strokovnjaki cenijo letošnji pridelek na 181.000 bal, kar. precej presega lanskega, a še močno zaostaja za pridelki v začetku stoletja, ko je bila Francija med prvimi pridelovalci lanu v Evropi. Iz italijanskega gospodarstva Druga fašistična razstava je bila I odprta v Rimu. Organiziral jo jc strankin direktorij ob sodelovanju socialnega podpornega zavoda. Razstava, ki bo potovala po vseh pravjja v jjstu »Autarchia e Com-italijanskih. pokrajinah, prikazuje | mercio« Vittorio Battaglia ter pravi med drugim: Avtarkija je nastala kot sredstvo obrambe gospodarsko šibkejših Avtarkija in mednarodna trgovina socialno - politično delovanje podpornega zavoda in posameznih sin dikalnih skupin. 0 tern aktualnem vprašanju raz- svoji avtonomni gospodarski politiki. Statistike vseh držav, ki so bile že pred vojno za avtarkijo, dokazujejo, da je zunanja trgovina za nje 6redstvo, s katerim zvišujejo svojo gospodarsko potenco. Tako imela 8. oktobra svojo konferenco poleg tega program, ki stremi po v Budimpešti. Konference so se j naj višji dosegljivi gospodarski neudeležbi predstavniki obrtniških odvisnosti kot jamstvu politične organizacij iz raznih evropskih de- Iieodvisnosti žel, najbolj pa je bilo zastopano Nasprotniki avtarkije trde da italijansko, nemško in madžarsko avtarkija postopoma uničuje med-obrtništvo. narodno trgovino. Ni težko doka- Italijanska industrijska delegaci- /ajj neutemeljenost te trditve, če-ja, ki je obiskala Bolgai ijo, je^ za- prav avtarkija res ne služi direkt-stopala tekstilno, gradbeno, živil- no mednarodni trgovini. Da pono-ako, avtomobilsko, strojno in ke- vimo še enkrat: Avtarkija je orožje mično industrijo ter industrijo olja. obrambe jn sredstvo politične ne Na konferenci v Sofiji so bile usta novljenie komisije za kovine, kemijo in za bombaž, ki imajo že do odvisnost. Dostikrat pa tudi temelj za življenje narodov, ki se je oprimejo. Zaradi avtarkije se zato ni ločene programe vzajemnega delo- treba ba^ za mednarodno trgovanja. Rezultat obiska italijanskih industrijcev je tudi ta, da bosta s sodelovanjem italijanskega kapita- ] vino. Avtarkija in mednarodna trgovina sta dva elementa, ki se ne la ustanovljeni v Bolgariji dve to- jobpa) temVeč dopolnjujeta. Med- varni za žvepleno kislino ter da je bil osnovan italijansko-bolgarski narodna trgovina je v glavnem odvisna od industrializacije dežele, konzorcij, ki bo ustanovil vBolga- zvi§anja življenjske ravni, poveča- nji veliko podjetje za bombaž, umetno svilo in celulozo. Za povečanje proizvodnje mleka bodo v Italiji uvedli tudi inozemsko pasmo goveje živine, ki ima »ajboljše molzne krave. V Italiji se dobi od krave na leto povpreč- nja sprejemljivosti trga, zvišanja potrebe po surovinah in večjih možnosti izvoza ročnega dela. Vse to pa pospešuje avtarkija, ki s tem pospešuje tudi mednarodno trgovino. Svetovna trgovina ni odvisna od no po 18 lil mleka. 1 ri najbo jsi l SVobodne zamenjave na podlagi psamah pa dajo molze tudi po mei(jnaro(ine delitve dela, temveč 35hi mleka na leto. S pmejo °~ 0d gospodarske ekspanzivnosti po-brih molznih krav iz Nizozemske sameznih narodov. Ta pa je mogo- se bo italijanska proizvodnja mleka močno povečala. Pridelek znamenite collijske rebule je letos prav dober in obilen. Nekoliko slabši pridelek je v okoliših Quisce, San Martina, Cosane, Fotane in deloma tudi San Floria-na, ker je toča poškodovala nekatere vinograde. Skupina nemških živilskih stro kovnjakov je te dni prispela v Milan, kjer so si gostje ogledali moderno klavnico, tržnice in razne obrate živilske industrije 21. razstava ljudskega pohištva je bila prirejena v mestu Cascina pri Pontederi. Obsegala je štiri ve like paviljone lepega in solidno ča le, če se narodi ločijo od načel mednarodne delitve dela anglosa ške znamke in če se ravnajo po Mednarodna organizacija obrtni- pro^j izkoriščanju močnejših go- o--jt _______ __________ ______ štva, Id ima svoj sedež v Rimu, je | spodarskih skupin. Avtarkija je je bila zunanja trgovina Italije in Nemčije, ki sla glavna eksponenta avtarkije, čez nekaj let mnogo večja, kakor pa je bila njuna trgovina v prvih letih po gospodarski krizi 1. 1929. Sedanja vojna vpliva zelo močno na vse gospodarstvo, ki je tako mobilizirano ko vojska. Avtarkija ni več samo program maloštevilnih, temveč se vodi sedaj po načrtu, ki odloča gospodarsko politiko v vojno zapletenih narodov. Mednarodna trgovina se razvija na treh veleprostorih: Evrope, Azi. je in prostoru anglosaških dežel, ki pa je negotov in težak in bolj podoben vojni fronti ter zato tudi postaja mreža kupčij vedno bolj redka. Cut solidarnosti in sodelovanja je v Evropi gospodarstvo vseh dežel tako dvignil, da se gospodarstva narodov dopolnjujejo. Medev-ropska trgovina je en sam blok proizvajalnih sil, rezultanta tega sodelovanja pa je zvišani gospodarski potencial vsega kontinenta. Evropska avtarkija živi v znaku italijanske in nemške avtarkije ter je podlaga gospodarske obnove Evrope. Aktivnost evropske industrijske proizvodnje se more že smatrati kot organizirano za potrebe vojne. Po svojih gospodarskih temeljih in svoji tehnični opremi je ta proizvodnja od držav osi danes tako organizirana na vsem kontinentu, da je zajamčena njena samopre-skrba. Tudi glede prehrane težita avtarkija in zunanja trgovina k celotni organizaciji po načelu popolne solidarnosti. Tudi glede prehrane hočeta doseči avtarkija in zunanja trgovina na podlagi popolne solidarnosti kmetijsko aktivnost posameznih držav, da se zagotovi vsem deželam približno enak način prehrane ter zagotove zadostne količine prehrane in drugih potrebnih dobrin za ves kontinent. Tako je mednarodna trgovina v službi avtarkije za veliki evropski veleprostor, da se izpolnijo vrzeli v prehrani industrijskih dežel ter vrzeli v industriji kmetijskih dežel. Čas naravno postavlja vedno tudi nova vprašanja. Eno teh je vprašanje plačil, ki naj bi se izravnavala z izenačenjem kmetijskih dobav z industrijskimi. Toda danes ni več časa, da bi se bavili s tradicionalnim sistemom medsebojne zamenjave po trgovinski praksi, ki se je že preživela. Če se iz katerega koli vzroka ne bi moglo doseči ravnovesje bilanc, more pomagati zasebni kredit, ali pa državni in bančni. Nič ne more motiti velike pridobitve, ki je v solidarni gospodarski politiki za vso Evropo. To je neposreden uspeh evropske trgovine v vojni konjunkturi. Ta trgovina je eno glavnih sred stev za dosego avtarkije kontinenta, to se pravi gospodarske neodvisnosti kontinenta, ki nam daje moč, da kljubujemo vsakemu bloku in da dosežemo zmago. Položaj na me lesnem trgu Kakor poroča »Internationaler Holzmarkt« je položaj na lesnem trgu sedaj naslednji: Italija: Vlada in oficialne Zveze so izdale številne ukrepe, ki imajo vsi izdelanega pohištva. Razstavljeno namen da bi bila letošnja seč pohištvo je bilo izdelano po navo- |ja ^ ^ i/datna gepred krat_ dilih korporacija ega minis rs va, L .g -zgja vjadna naredba, da ki propagira izde avo cenenega mora iet0§nja sečnja najmanj pohištva za socialno šibkejše sloje. Lako veHka ko langkai -e pfl Druga velika revija i a ljans goče, še večja. Posamezne sečnje filmske umetnosti je bila od 14 do l ge tud. žodjetij. Ljubljanski podžupan v novi okrožnici opozarja na svojo okrožnico z dne 17. julija t. L, nanašajočo se na dolžnosti funkcionarja do urada in strank, ter smatra, da je bila prebrana in vsem uslužbencem tudi primerno razložena. Zdi se mu pa, da je treba vendar spet osvežiti spomin ter se zato sklicuje na tisti odstavek prve okrožnice, ki je dovolj jasen in natančen ter tako tudi lahko razumljiv vsem ne glede na izobrazbo. Ta odstavek se pa glasi: »V stiku z javnostjo naj javni uradnik vedno upošteva osnovno navodilo »Iti ljudstvu na roko«, kar pomeni, naj ne čakamo, da se pokaže potreba, in še manj odlagamo — pogosto zavoljo nepotrebnih formalnosti — zakonito sprejemanje prošenj in vlog. Pač pa je treba že vnaprej preprečiti, da bi zadeve ne postale preveč pereče; pripraviti in ukreniti je treba vse o pravem času; z uvidevnostjo in pravičnostjo je treba izkazovati ono pomoč in čuječnost, ki z njo dosežemo, da bo tudi morda neprijeten, strog ukrep sprejet voljno in občuten manj težko, ker je pač potreben iz najvišjega interesa skupnosti. Kdor koli potrebuje posredovanje uprave, naj ima vtis, da vsekdar najde ono tenkočutnost, ki mora biti svojstvo vsakega funkcionarja.« Nadalje pa podžupan comm. dr. Tranchida želi, naj načelniki oddelkov bolj spremljajo delo svojih podrejenih uslužbencev, da bodo vljudnost, ljubeznivost, predvsem pa potrpežljivost imeli za stalno pravilo pri občevanju z občinstvom, saj imajo stranke, če zele kakršno koli pomoč, pravico do tolažbe z dobro besedo, ki je vedno prepričljiva. Naposled okrožnica nalaga vodjem posameznih oddelkov odgovornost za vljudno in uslužno občevanje mestnega uslužbenstva s strankami. , Gospodarski krogi s posebnim zadoščenjem pozdravljajo to umestno okrožnico. Novi Bradačev Slovar tujk V zbirki žepnih slovarjev in učbenikov, ki jih izdaja že dolga leta Ljudska knjigarna, je zda, izšla druga pomnožena izdaja znanega Bradačevega Slovarja tujk, v obsegu 204 strani. Slovenci imamo že dva taka slovarčka tujk, namreč Glonarjevega, ki je narejen po češki izdaji Soukupa, ter Bradačevega, ki ga je že svoj čas izdal pri Ljudski knjigarni, in je delan po najnovejših podobnih evropskih slovarčkih. Ti viri so se zdaj za drugo izdajo še pomnožili, kakor pravi sestavljalec v uvodu, ki tudi podčrtava, da je slovar pomnožen in predelan ter izpopolnjen in popravljen. Slovarček tujk F danes vsem bralcem knjig, predvsem tistim, ki niso imeli prilike, da bi uživali klasično izobrazbo, ki nudi to prednost, da človek lažje pride tujim besedam do smiselnega dna, saj so večinoma vzete iz latinščine in grščine. Toda tudi te in take besede imajo danes že vse drugačen pomen ter v posameznih strokah celo različen. Poleg tega pa se je v zadnjih desetletjih pomnožil ta besedni zaklad, ki je v splošni knjižni in ustni rabi, tudi mnogo z besedami iz francoščine in angleščine, česar vsega danes povprečni bralec ne more obvladati. Zato bo tak slovarček, kakor ga je sestavil dr. Bradač, prišel prav vsem tistim, ki iščejo odgovor na kašno večkrat srečano, a ne razumljivo tujo besedo. Se bolj pa bo prišel prav tistim, ki bi radi tuj izraz, kakor jim iz neke čudne navajenosti noče iz ušesa ter jim je vedno na jeziku, lepo poslovenili. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo odločbo: Clen 1. — Posvetovalna komisija za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov po členu 1. naredbe z dne 18. avgusta 1942-XX št. 164 je sestavljena iz tehle fašistov: dr. Arnaldo Pizzi, predsednik, advokat Nino de Petris, dr. Tullio Marescalchi, rag. Luigi Milani, rag. Arturo Raitano, člani. Komisiji je kot tajnik v pomoč fašist rag. Renato De Conca. Komisijo skliče po potrebi predsednik; sklepa veljavno z večino glasov navzočih članov. Ob enakem številu glasov odloči predsednikov glas. Clen 2. — Zahteva prizadetih oseb, po zadnjem odstavku čl. 2. naredbe z dne 18. avgusta 1942-XX št. 164, da jih komisija zasliši, mora biti izrečno navedena v izvajanjih, ki jih smejo te osebe predložiti komisiji v petnajstih dneh od dne, ko se jim priobči Na Madžarskem se v zadnjih letih uspešno razvija industrija posušenega sočivja, ker spada me*d one srečne industrijske panoge, katerim ne primanjkuje surovin. Po navedbah »Pester Lloyda« je ta industrija producirala v gospodarskem letu 1941./42. približno 80.000 do 90.000 stotov posušenega sočivja. Za proizvodnjo teh količin potrebujejo tovarne 800.000 do en milijon stotov svežega sočivja, kar predstavlja po povprečni ceni 15 pengo za stot vrednost 12 do 15 milijonov pengo. Od lanskega leta se je proizvodnja dvignila za blizu 50 odstotkov. Med sezono je v industriji posušenega sočivja zaposlenih 6000 do 8000 delavcev. Število delavcev je razmeroma zato tako visoko, ker industrija še ni močno mehanizirana in ker mehanizacija tudi ni v toliki meri izvedljiva, kakor v raznih drugih industrijskih panogah. Velik del produkcijskih stroškov pride na delavske mezde, ki so la- Revija »Wirtschaftsdienst« je takole opisala razvoj nemškega sladkornega gospodarstva: L. 1929. pred gospodarsko krizo so obsegali nemški nasadi sladkorne pese 470.000 ha, leta 1937./38. pred priključitvijo Avstrije pa okrog 450.000 ha. Potrošnja sladkorja se je od 1. 1932. do 1938. dvignila od 1.8 na 2.5 milijona ton. Z Avstrijo je pridobila Nemčija 7 sladkornih tovarn, ki so 1. 1937. iz pridelka sladkorne pese na površini 36.000 ha producirale 146.000 ton sladkorja. Potem je bila vključena v nemško gospodarstvo sladkorna industrija bivše ČSR, ki je 1. 1938. pridelek sladkorne pese na površini 167.000 ha v 91 tovarnah predelala v 741.000 ton sladkorja. Od tega so izvozili okrog i prepis ugotovitvenega zapisnika po členu 12. Ducejevega razglasa z dne 24. aprila 1941-XIX o določbah glede izmenjave in valut na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski. Taka priobčitev prepisa zapisnika je obvezna tudi pri valutnih prekrških po drugih določbah nego po določbah Ducejevega razglasa. Clen 3. — Če meni komisija, da so prijavljena dejanja taka, ki se preganjajo kazensko, poroča o tem Visokemu komisarju radi odstopa stvari pristojnemu kazenskemu oblastvu in predlaga morebitne ukrepe po svoji pristojnosti. Člen 4. — Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 1'5. sept. 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli ni znašale 8 do 10 milijonov pengo. Če računamo, da so vsi delavci delali 40 tednov, pride na povprečno tedensko mezdo 25 pengo. Nekdaj so bili obrati industrije posušenega sočivja po večini sezonski, v zadnjih letih pa močno narašča število tovarn, ki obratujejo celo leto. Proizvodi industrije posušenega sočivja se na domačem trgu od leta do leta bolj uveljavljajo. Največji domači odjemalec teh proizvodov je zdaj vojaška uprava. Dobro se razvija tudi izvoz, od katerega prevzema Nemčija okrog 75 odstotkov. Na drugem mestu med tujimi odjemalci sta Švica in Švedska. Vseh naročil iz švedske lani in letos sploh ni bilo mogoče upoštevati. Madžarska industrija posušenega sočivja bo tudi po vojni dobro uspevala, če bodo podjetniki in tudi oblasti skrbeli, da bodo njeni proizvodi po kakovosti ostali na višini. la Nemčija najprej 38 sladkornih tovarn iz zapadnega dela Poljske, potem 7 tovarn iz vzhodne Galicije, dočim je v Generalni guberniji ostalo 16 sladkornih tovarn. Sladkorna industrija bivše Poljske je imela 61 tovarn, ki so producirale 1. 1938. okrog 562.000 ton sladkorja iz pridelka sladkorne pese na površini 146.000 ha. L. 1940. so prišle pod vpliv Nemčije nizozemska, belgijska ter večji del francoske sladkorne industrije, naslednje leto pa je bila sladkorna industrija bivše Jugoslavije razdeljena med Madžarsko in Hrvat-sko. V nemške roke je prišlo tudi mnogo ruskih sladkornih tovarn. Nasadi sladkorne pese v Evropi so 1. 1939./40. obsegali nad 3 milijone ha in od tega je zdaj v rokah Nemčije in njenih zaveznikov blizu 2.7 milijona ha ali okrog 90%. državna posest, so 'bili v stari Turčiji zelo zanemarjeni. Smotrno gozdno gospodarstvo Turčije je še mlado. Letni, dohodek državnih gozdov je »daj nad 2 milijona turških funtov, pred desetimi leti pa še ni dosegel enega milijona. Letne sečnje zadoščajo popolnoma domači potrošnji, pred sedanjo vojno pa se je precej lesa tudi izvažalo. Zelo izdatna je proizvodnja oglja, ki se je od 1. 1929. do 1. 1989. dvignila od 3*8 na 65 milijonov kg. Po uradni statistiki so dali dr- Lani so imele pri finski zunanji trgovini največje deleže Nemčija, Švedska in Danska. V milijonih finskih mark' je bila vrednost blagovne izmenjave (v oklepajih so podatki iz leta 1939.) naslednja: Uvoz Finske iz Nemčije 4832.1 (1569.3), iz Švedske 1251.9 (1035.3), iz Danske 690.5 (225.3); izvoz Finske v Nemčijo 2307.4 (1249.5), v Švedsko 201.8 (311), na Dansko 319.8 (291). Nemški delež pri finski zunanji trgovini je bil lani pri izvozu in pri uvozu po 55%. Ugodno se razvijajo tudi blagovne izmenjave med Finsko in deželami južno-vzhodne Evrope. Na prvem mestu je Madžarska. L. 1939. je bila vrednost vse blagovne izmenjave med njo in Finsko 65.9 milijona finskih mark, lani 88.9 milijona, letos v prvih petih mesecih pa 84 milijonov. Med uvozniki v Finsko je Madžarska na petem mestu. Finski uvoz iz Romunije je bil 1. 1939. vreden samo 8.5, lani pa 172.2 milijona finskih mark, vred- Letos je bila sklenjena med štirimi državami, ki izvažajo pšenico i Zdr. drž. Sev. Amerike, Kanada, Avstralija in Argentina) in Veliko Britanijo mednarodna pšenična pogodba. V Kanadi so v začetku pozdravili novo pogodbo, ker je ta po dolgotrajnih pogajanjih uredila pšenično gospodarstvo tudi za povojni čas. Zadovoljni pa so bili tudi zato, ker se je dodelil Kanadi izvozni kontingent v višini 40% vse potrošnje, kar je v skladu s kanadsko proizvodnjo pšenice. Kvota USA se je sicer zvišala na 16%, toda samo na škodo Argentine. Tudi novi dogovor o omejitvi pšenične proizvodnje z določitvijo maksimalnih količin, ki se smejo spraviti v skladišča, je bil za Kanado ugoden, ker sme Kanada pri skoraj enako visoki proizvodnji ko Argentina, shraniti v skladišča približno 9.5 milijona ton, Argentina pa samo polovico te količine. Tudi Združene države Sev. Amerike so primeroma slabše odrezale, ker je njim dovoljena zaloga samo do višine 14 milijonov ton, čeprav imajo dvanajstkrat več prebivalcev ko Kanada. Z letošnjo žetvijo, ki je bila tako v Kanadi ko v USA izredno dobra, bo imela Kanada skupno z ostanki lanske žetve (v višini 375 milijonov bušljev) na razpolago 990 milijonov bušljev pšenice. To je tako velika količina, da je Kanada ne more porabiti niti pri še tako veliki lastni potrošnji niti z izvozom niti s sterilizacijo v pšeničnem mednarodnem poolu, v katerem je Kanada udeležena s 25 odstotki. Zato mora Kanada že danes misliti na to, da omeji svojo žavni gozdovi 1. 1930. nad 100.000 ton drv, po štirih letih nad pol milijona ton, 1. 1939. pa blizu 2.5 milijona ton. Pri proizvodnji stavbenega lesa ni dosti sprememb. Letno povprečje je pol milijona kubičnih metrov. Izvoz lesa se je v zadnjih letih precej zmanjšal zaradi večje domače potrošnje. L. 1930. je bil lesni lizvoz vreden B.5 milijona turških funtov, 1. 1939. pa samo še 750.000 funtov. nost finskega izvoza v Romunijo je bila lani 2 milijona, letos v prvih petih mesecih pa samo 20.196 finskih mark. Z Bolgarijo je sklenila Finska trgovinsko pogodbo 1. 1936., ki je še zdaj v veljavi. Lani je bil finski izvoz iz Bolgarije vreden 39.9, uvoz v Bolgarijo pa 37 milijonov finskih mark. Bolgarija pošilja na Finsko predvsem tobak, iz Finske pa dobiva razne izdelke lesne industrije. Trgovinska pogodba med Finsko in Hrvatsko je bila sklenjena lani novembra. Finski izvoz na Hrvatsko je bil vreden letos v prvih petih mesecih nekaj nad 2 milijona finskih mark, vrednost hrvat-skega izvoza pa je bila še zelo nizka. Finski izvoz v Grčijo je bil lani vreden 1.5, uvoz iz Grčije pa 26.3 milijona finskih mark. Finski uvoz iz Grčije se je letos precej povečal, finski izvoz v Grčijo pa še' ni dosegel lanske vrednosti. pšenično proizvodnjo. To pa je za Kanado mnogo bolj težavno ko za Združene države Sev. Amerike, ki zaradi klimatičnih razmer dosti laže preidejo na druge kulture. Poleg tega pa je proizvodnja pšenice v Združenih državah precej dražja ko v Kanadi, da bodo Združene države tudi iz tega razloga laže omejile kulturo pšenice. V Kanadi upajo, da bodo mogli Kanadčani po vojni zaradi pripadnosti k Vel. Britanskemu imperiju mnogo laže izvažati v britanske dežele, kakor pa drugi izvozniki. Samo Anglija pa potrebuje skupno z Irsko 5.5 do 6 milijona ton letno. Tudi s svojo ceno more kanadska pšenica uspešno konkurirati z ameriško. To upanje pa moti strah, da bi mogle Združene države s svojim političnim vplivom doseči v mednarodnem pšeničnem odboru prednosti, ki bi škodovale kanadskemu izvozu. Znano je zadostno, da znajo Amerikanci z gospodarskimi pritiski potisniti ob stran neprijetne konkurente. Pa še druge skrbi se pojavljajo v kanadskem tisku. Tako piše neka revija, da je še vprašanje, če bo mednarodni pšenični urad sploh dovolj močan, da predpiše drugim deželam, kje naj nabavijo pšenico. Tako novi evropski veleprostor ko tudi azijski veleprostor bosta s povečano lastno proizvodnjo kmalu neodvisna od uvoza in zato osvobojena diktata mednarodnega pšeničnega kartela. Veliko vprašanje je zato, če bo Kanada mogla po vojni kljub sedaj sklenjenim dogovorom spraviti na trg vso svojo pšenico. 320.000 ton. V novi svetovni vojni je prevze- Gozdarstvo in lesno gospodarstvo Turine V Turčiji obsegajo gozdovi 9,325.157 ha ali 12% deželne površine. Največ gozdov je ob Črnem morju in v južnih pokrajinah. Najmanj lesa je v srednji Anatoliji, kjer so stoletja čezmerno izseka- Tako ima ta slovarček dvojen pomen in bo prišel prav vsem, ki bi ga v prvem ali drugem primeru potrebovali. vali nekdaj bogate gozdove. Vlada se že nekaj let trudi, da bi pogo zdila obsežne goličave, večji uspehi pogozdovanja pa so bili doslej doseženi le z akacijami. Največ gozdov ima vilajet Antalija (7.65 odstotka od vsega turškega go zdovja), kjer pride na 100 prebivalcev blizu 330 ha gozdnih na sadov. Turški gozdovi, ki so po večini TISKARNA MERKUR JLjublijana, ^fj-iagoičicaua 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila TELEFON / 25-52 hitto, Iučno in po zmami, ceni Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah Madžarska industriia posušenega sočivja Sladkorno gospodarstvo Nemčije Zunanja trgovina Finske Vprašanje kanadske pšenice Gospodarske vesti Gospodarska konferenca zaradi zgraditve donavskih pristanišč bo ta mesec v Bukarešti. Konference se udeleže zastopniki Romunije, Nemčije in Bolgarske. Vsaka garnizija na Hrvatskem mora imeti po odredbi domobranskega ministra vzorno kmetijsko posestvo, da se bodo mogli vojaki teoretično in praktično med vojaško službo izučiti v kmetijstvu. Hrvatski delavci so poslali v juliju iz Nemčije v domovino nad 2.7, v avgustu pa nad 2.4 milijona mark. Družba, ki je lastnica borskega rudnika bakra, je prenesla svoj sedež iz Pariza v Strassburg. Uprava rudnika pa je še nadalje v Beogradu. Med Bolgarsko in Turčijo je bil sklenjen nov trgovinski sporazum, po katerem bodo bolgarske predilnice in tkalnice predelovale turški bombaž ter nato narejene izdelke izvozile v Turčijo. Stroške za predelovanje v višini 200 milijonov levov bo plačala Turčija v blagu. Prva turška pošiljka bombaža za predelavo je že prišla v Bolgarijo. Za okrogli les listovcev lanske sečnje se plačuje v Romuniji sedaj od 2000 do 2400 lejev za kubični meter. Madžarska že dve leti ni mogla izvažati vina, ker je bila vinska letina izredno slaba. Namesto običajnih 4.4 milijonov hi, je lani pridelala Madžarska samo 1 milijon hektolitrov. Letos pa je vinska letina na Madžarskem izredno dobra ter bo Madžarska pridelala nad 6 milijonov hektolitrov ter bo zato mogla letos zopet izvažati vino. Nova velika tvornica celulozne volne je začela obratovati v Bratislavi. Tvornico je zgradila delniška družba Kemična industrija za 140 milijonov Ks. Tvornica je najmo-derneje opremljena ter se bo mogla posluževati vseh bogatih izkušenj nemškega industrijskega koncerna Farbenindustrie. Kmetijska zbornica je začela 1. oktobra poslovati na Slovaškem. Vse premoženje 70.000 Židov, ki so se izselili iz Slovaške, je pripadlo slovaški državi. Skupna vrednost tega premoženja se ceni na 1.2 milijarde Ks. Ker obstoje s tretje strani nekatere terjatve proti tem premoženjem, je slovaška vlada predložila parlamentu zakonski načrt, s katerim se proglaša za vse te terjatve moratorij do konca leta 1943. Do takrat namerava slovaška vlada poravnati vse te terjatve. Skupne mobilizacijske stroške Švice ceni predstojnik švicarskega finančnega urada Wetter na 5 milijard švicarskih frankov, kar je za štirikrat več kakor pa so znašali švicarski mobilizacijski stroški v prvi svetovni vojni. Anuitetna služba za te stroške (če se ti plačajo v 20 letih in obrestujejo po 3.75%) zahteva 330 mil. frankov na leto, vojni davki pa dajo na leto 335 milijonov frankov. Starega papirja so nabrali v Nemčiji v enem letu 750.000 ton. Eno tretjino tega papirja porabijo manjše papirnice, ki izdelujejo papir slabše vrste, ena tretjina se porabi kot primes za celulozo, eno tretjino pa dobe tvornice lepenke in kartona. Podgane napravijo v Nemčiji po računih nemških statistikov na le- to za 300 milijonov mark škode. Poleg tega pa so nevarni prenašalci nalezljivih bolezni. Velika fosfatna rudnika med Kurskom in Voronežem in pri Iz-jumu, ki sta bila letos od Nemcev zasedena, začneta v kratkem obratovati. Kmetje v Ukrajini bodo s tem dobili zadostne količine umetnih gnojil. Po nizozemskem vzgledu se je tudi v Belgiji ustanovila Belgijsko-evropska družba za kmetijsko in industrijsko ekspanzijo v vzhodnih deželah. Glavnica družbe znaša zaenkrat pol milijona frankov. Na Danskem pride na vsakih 8 prebivalcev že en telefonski aparat. Da se prepreči zvišanje cen, so se na Švedskem ustanovili posebni izravnalni skladi za cene najvažnejših predmetov. Ameriški državni dolg je nara-stel po časopisnih vesteh že na 90 milijard dolarjev. Vsak mesec se poveča za 4 milijarde dolarjev. Novi finski državni proračun za 1. 1943. predvideva dohodke v višini 18.3 milijarde finskih mark in izdatke v višini 18.2 milijarde mark. Glavni dohodek dajo davki, ki so proračunani na 10.6 milijarde, po- 1$ PREMOG !GOMBAČ i GLEDALIŠKA 14 | ’■ >* »»»-,.*W!M -*■ I sojila pa na 5.3 milijarde mark. Glavni izdatek so odškodnina za vojno škodo v višini 4.5 milijarde ter zvišanje uradniških plač za 0.6 milijarde mark. V Združenih državah Sev. Amerike bodo smele izdelovati po 1. novembru velike destilarne alkohola samo industrijski alkohol za izdelovanje sintetičnega kavčuka, za lekarniške izdelke in za drugo tehnično predelavo. Ta omejitev pa za pivovarne ne velja. Znani ameriški izdelovalec britvic Gilette je prišel v konkurz. Znižana carina pri nemškem uvozu sliv Za uvoz svežih sliv iz Bolgarije, Hrvatske, Madžarske in Srbije v Nemčijo velja do konca oktobra znižana carina. Nemška carinska tarifa je dobila novo postavko, ki določa novo carino za uvoz svežih sliv iz navedenih dežel: 3.50 RM za metrski stot. Dobave - licitacije Nabava kablov in kabelskega materiala. Poštno in telefonsko ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za nabavo 2200 m svinčenega in armiranega kabla in ostalega kabelskega materiala za izpopolnitev telefonskega omrežja v Ljubljani. Licitacija bo 26. oktobra ob 11. v pisarni ekonomskega odseka rav- nateljstva, soba št. 42, Sv Jakoba trg 2/1. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5°/o kavcija. Pogoji se dobe po Ur 20,— v pisarni ravnateljstva. Trgovinski register Spremembe in dodatki; »Dunav« zavarovalna delniška družba v Zagrebu, podružnica za Slovenijo v Ljubljani. Po naredbi Vis. komisarja z dne 3. januarja 1942-XX je prevzelo ljubljansko podružnico z listnicami in kritji, ki so v Ljubljanski pokrajini, glavno zastopstvo Splošne zavarovalne delniške družbe »DanubkK za Italijo. Zato bo nadaljevala podružnica svoje poslovanje pod novim nazivom: Danubio-Concordia, S. A. di Assicurazioni Generali, Succur-sale di Lubiana ali slovensko: Dunav-Concordia, splošna zavarovalna d. d., podružnica Ljubljana. Izbriše se prokurist Kenda Henrik, vpiše pa se nadaljnji prokurist Karis Josip. Iz zadružnega registra Pri Gostilničarski nabavljalni zadrugi za Ljubljansko pokrajino je pooblaščen za sopodpisovanje nameščenec zadruge Peteln Anton. Tel. 40 88 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po uredbi. Pupilarno varnal Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi ► Mestna občina ljubljanska Za vse vloge in obveze hranilnice 1 am(1 1 KNJIGOVEZNICA | ljudske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 a) Knjigoveški oddelek: Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo. b) Torbarski oddelek: Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnicin sličnili galanterijskih izdelkov. Solidno in priznano delo. ................. I SOCIETA ANONIMA ! 1FRATELLI FILAl | Stabilimento di Pettinatura P-ettinatura Biela in Genova-Fegino Lavatura e Pettinatura di fibre tessili £ Stabilimento | di Filatura in Cossato (Vcrcclli) g Filatura e tintoria di lana e fibre artificiali | Stabilimento di Tessi-tura in Coggiola (Vercelli) Tessitura di stoffe per uomo e donna, alta novitžk =if|| Maglieficio Biellese - Bieila Maglieria intima — confe-zioni di gran pregio A. L. A. — Anonima Lane Affini — Cossato (Vercelli) Filati fantasia per lavori a mano ed a macchina II .......................... l česalnica volne Česalnica Bieila v Genovi-Fegino Pranje in česanje tekstilnih vlaken Predilnica v Cossatu (Vercelli) Predilnica in barvarnica volne in umetnih vlaken Tkalnica v Coggioli (Vercelli) Tkalnica za moško in žensko j§ blago, zadnje novosti Pletilnica Biellese- Biella | Pleteno perilo — prvovrstni | izdelki A. L. A. — Volnene preje — Cossato (Vercelli) Modne prejice za ročna in strojna dela j| llllllllllllllllilllllllllllllllllllllllll(IIIIIIIIH’'''lliri:|||||||||TF In vendita in lutte le larmacie Dobi se v »saki lekarni II mio bambino b a letto con 1’influenza... Moj otrok je zbolel za Influenco... Le cosi ae forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel complesso di malaftie invernali rappre-sentate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheitl, bronchlti. In tuttl i malanni da raffredamento b rimedio sovrano la Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico eimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis. Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga RODINA E’INUTILE SOFFRIRE! ZAKAJ BI TRPELI! Contro il rnffrcddore e le forme Influenzali Zoper prehlad in oblike inlfuence Da niu di 25 anni ■ Že več ko 25 let i Rimedi Heumann vengo-no usati con mirabile sue-cesso e con soddisfazione dai consumatori. Fateanche Voi una prova e doman-date il listino presso la se sredstva Heumann uporabljajo s čudovitim uspehom in v zadovoljstvo odjemalcev. Poskusite enkrat tudi Vi in zahtevajte cenik pri S. A. Heumann MILANO, Via Stilicone 39 FILATURA Dl COSSATO COSSATO Accomandlta 8empllce. Komandltna druiba Capital« L. 4,000.000. Tel. 90-58 Glavnica L. 4,000.000. Tolegr.: Filatura — Coisato. Pilati iper tessitura — maglieria e per confezioni a mano. Ritarcdtura e tintoria. Preje za tkanje — .pletenine in za roŠna dela. Izdelovalnica sukanca to barvarnica. tr^2SX5®aSi Egidio s Pio Gavazzi s. A. - D. D. MILANO CORSO MAOENTA, 48 Telef.: 80-lšl — 80,152 Telegi.: Ploggia - Milano ij? Tessitura di seta, ralon, cotone $ — Tutti 1 tessutl per ombrelll — Tessuti per paracadute — Podere — Biancheria Tkalnica za svilo, rajon, bombaž — Vsakršne tkanine za dežnike — Tkanine za padala Podloge — Perilo Rappresentante a Lubiana Zastopnik v Ljubljani g Alojz Dular - Tat. 2880 ^ Cotonificio di Canegliano Tovarna za bombaž MILANO VIA BAROZZI, 5 Pilatura e rltorcltura oltone — Filatura ilocco dal N. 4 al N. 32. Filati misli canape e liocco dal N. 4 al N. 1J Predilnica ln česalnica za bombaž — Predilnica za »fiocco< od št. 4 do št. 32. Mešana preja iz konoplje in »fiocca« od št. 4 do št. 16 Manifattura Superfibro (Tvornica umetnih vlaken) CARMINATi MILANO VIA PIETRO VERRI, 4 FILATI DI LANA DI CELLULOSA PREJA IZ ST ANIC N E VOLNE SUPERFIBRO (Brevettati) UMETNA VLAKNA (zah. zajamčena) :aa COTONIFICIO VALLETICINO TVORNICA B 0 M 0 A Ž A • Milano Via Principe llmberto, 34 Čitajte »Trgovski list«! Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listat, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkurc, d. d., njen predstavnik’ Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.