Naše ceste, kake so in koliko nas stanejo. Dobre ceste so velike vreduosti; one so veselje prebivalcev, 6ast dežele, znameuja omike pri narodn. Turški divjaki imajo najbolj zauemarjene ceate v eeli Evropi, Angleška, Francoaka, Belgija, Nem5ija pa liajkiasuiše ateze, katerib uaprava je Rtala veliko denarjev in 6ijib letno zdrževauje zahteva innogo ahoakov. Glede stroškov, katere vaako leto na ceste izdajajo arenje, okraji iu dežela, ae ame tudi Štajeraka prištevati že precej omikanim deželam. Kajti samo dežela je potroaila lani 147,562 fl., letos 148.274 fl. iuza drugo leto bi treba bilo 153.274 fl. To je že piecejana svota za deželo, kakorana je Štajeraka, zlasti 6e pomisliruo, da tukaj cestni stroški okrajev in Rienj niso všteti, ki gotovo niso majbni. Tem bolj obžalovati je, da naše ceate niao v tako dobrem stanu, kakor bi zamogie biti. Deželoi odbor je to resnico sam priznal ter rekol, da dežela sicer veliko denarjev izda, ki pa pridejo večjidel nevednežem ali nemarnežem v roke, da ae ž njimi skoro ni5 ne opiavi. Tej nepriliki je nuislil odbor pomagati tako, kakor pri Solab, narare6: naj bi ae imeuituiše ceste okrajem odvzele in deželneinu odboru v oskrbljevanje predale. Vendar tudi tega ai ni upal uasvetovati, ker bi poteni treba bilo deželni stavbenski urad (Bauamt) pomnožiti, kar bi deželo stalo vsako leto 76.000 fl. Zato bo ostalo pri starein — ali ne: lezlo bo rakovo pot. Kajti namesto za ceate potrebnib 153.274 fl., bo6e deželni zbor dovoliti samo 94.000 fl., tedaj blizo 60.000 zbrisati. To se bode pri stezab knjalu pozualo. Navesti ae hočemo tukaj par ceatnib poaebnoati, ki zanimivajo zlasti nas štajerske Slovence. Lani meseca avgusta je se aklenolo, da cesta od at. Martina na Paki do državne tižaške ceste preneba biti okrajna cesta II. vrste, poteni da 8e pri Ročicab 6rez Pako naiedi most iu okrajna cesta od št. Martina proti Lettišu uekoliko pieloži iu s cesto v G. Grad zveže. Vranfki okiaj je obljubil eukrat za vaelej dati 300 gld., dežela je voljna plačati 4014 fl. Šoatanjaki okraj bi imel doložiti 2676 fl. in G. Graški 1038 fl.; ali do sedaj se ta okraja se nista odločila. Vai atroški znašajo 8029 fl. po naavetu deželnega atavbenskega urada. Mnogo posaviuskih prebivalcev je proailo za vozno ceato od Ljubna 6rez Lu5e v Žolcpab do Logarske doline, iz česar pa bržčas ne bo uič; stroaki bi stali 100.000 — 200.000 fl. — Slov. Bistrica je svoj donesek za uovo cesto do železniške postaje-c 5981 fl. popla6ala, okrajpajeae pri avoti 10.314 gld., ki ga je zadela, ae 6698 fl. dolžeil. Tukaj bi pač bilo želeti, da bi okrajni zastop bil prošnjo pri deželnem odboru vložil, naj bi se okraju oatali dolg zbrisal valed silne nesre5e, katera ga je laui po toči zadela. — Za ceato do železniake postaje na Zeleneni travniku je dežela doplačala 1000 fl. Za cesto do kolodvora v Središču pa se dovoljenih 700 fl. ni izplačalo, ker še ormužki okrajui zaatop ni dokazal, ali je kaj atoril ali ne. —• Proanja, da bi 8e okrajna ceata iz .Šoatanja v Velenje iz II. v I. vrsto preložila, ni obveljala. Vse okrajne ceate I. vrste so dobile lani od dežele 74.081 fl. okrajne ceate II. vrste pa kakili 18.000 fl. v podporo. Tako podporo je dobil ormužki okraj in sicer za zidanje kanalov na cesti v Siedišče 370 fl., Brežki okraj 1100 fl., ptujski okraj za Borlski moat 3000 fl., laški okraj za na])ravljanje iuostov 4000 fl., in at. lenartaki okraj 2500 fl., za delanje ceste od sv. Lenarta v Cmurek, ki bo stala avojih 22100 fl. Kakor navedene atevilke kažejo, plačnje dežela Štajer8ka precej cestnih stroškov. Ako tedaj ceste vendar ni8o dobre, kakor je liberalni odbor sam tožil, temu ni dežela kriva, ampak sedanja liberalna, ustavaška, ceutralisti6na uprava, ki sicer delujejo z velikimi denarji, pa malo ali ni6 ue opravi. Sklenemo z besedami g. poalauca Hermaua, ki je tudi pri ce8tui obravnavi v deželnem zboru v Gradcu pravo zadel. Rekel je: ,,cestne zadeve so zavozlane in zniešane. Da naa stezo veliko stauejo, pa da so vendarle slabe, kakor gospodje sami tožite, to je rea. Ali tudi Vaši deneanji nasveti no bodo pomagali nič. Cestue zadeve inorajo v roke vzeti političue gospodake, te pa inorajo postati deželne gospodske t. j. 8edanja vsa zmedena centralietiSna uprava se mora odpraviti in potem bo boljše, poprej ne!"