Uveljavljanje in delovanje novegs. nacionalnega sistema tehnične regulative .. GDK: 973:8(4)(497.12) Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative ter priprava standardov za gozdne lesne proizvode v luči mednarodne standardizacije The Establishing and Functioning of the New National Systern of Technical Regulations as well as the Preparation of Standards for Forest Tirnber Products in the Aspect of International Standardization Lojze ŽGAJNAR* Izvleček Žgajnar, L.: Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative ter pri- prava standardov za gozdne lesne proizvode v luči mednarodne standardizacije. Gozdarski ves- tnik, št. 4/1994. V slovenščini, cit. lit. 9. Z osamosvojitvijo je Slovenija prevzela tudi vse pristojnosti za vzpostavitev sistema standardiza- cije in izdelave standardov, ki bodo nadomestili dosedanje JUS. Neobveznost, dinamičnost in prilagodljivost tehničnemu razvoju ter združljivost z mednarodnimi standardi so pomembna izho- dišča nove nacionalne standardizacije. Prispevek obravnava vzpostavljanje in delova- nje novega slovenskega sistema standardizacije. Za primerjavo sta na kratko prikazana tudi orga- nizacija in delovanje evropskega in mednarod- nega sistema. Pojasnjeni so nekateri pojmi in kratice s tega področja, s katerimi se pogosto srečujemo v medijih. Posebna pozornost je name- njena organizaciji, problematiki in stanju pri izde- lavi novih nacionalnih standardov za gozdne le- sne proizvode. Ključne besede: sistem standardizacije, slo- venski standardi (SLS), evropski standardi {CEN/ CENELEC), mednarodni standardi (SO/IEC), standardi za gozdne lesne proizvode ZAKONSKE PODLAGE ZA VZPOSTAVITEV SISTEMA STANDARDIZACIJE LEGAL BASES FOR THE ESTABLISHING OF STANDARDIZATION SYSTEM Oblikovanje in vzpostavitev institucional- nega sistema tehnične regulative, to je * L. ž., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slo- venije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO Synopsis Žgajnar, L.: The Establishing and Functioning of the New National System of Technical Regula- tions as well as the Preparation of Standards for Forest Timber Products in the Aspect of Interna- tional Standardization. Gozdarski vestnik,No. 4/ 1994. Jn Slovene, lit. quot. 9. With independence, Slovenia also became competent for the establishing of a standardiza- tion system and the etaboration of standards which are to replace the present JUS standards. Optionality, dynamics and adaptabilityoftechnical development and its compatibility with internatio- nal standards represent important criteria of the new standardization. The article talks about the establlshing and functioning of the new Slovenian standardization system. For the sake of comparison, a brief presentation of the organization and functioning of the European and international system is given. There are also some explanations of na- tions and abbreviations concerning this field one often eames across in media. Special attention has been paid to organization, prob!ems and the situation in the setting of new national standards for forest timber products. Key words: standardization system, Slovenian standards {SLS), European standards (CEN/CE- NELEC), international standards (ISO/IEC), forest timber product standards. standardizacije, meroslovja, tehničnih pred- pisov ter kakovosti proizvodnje, je integralni del državotvornega procesa. Poznavanje stanja zakonodaje, organizacije ter pristoj- nosti na področju standardizacije in mero- slovja pa je v sedanjih spremenjenih razme- rah, še posebno v razmerah prostega tr- žnega gospodarstva, ključnega pomena tudi za gozdarsko stroko. Problematika, ki jo pogojujejo nedoslednosti in samovolja Gozd V 52, 1994 207 Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative . . . na tam področju, nam je vsem dobro po- znana iz nedavne pretekloti, saj posledice občutimo še danes. Najprej si na kratko oglejmo kronološki potek in pravne podlage pri oblikovanju novega sistema nacionalne standardizacije v Sloveniji nasploh, nato pa še stanje, organiziranost in dejavnosti pri oblikovanju novih standardov za gozdne lesne proizvo- de. Kot integralni del državotvornega sistema je bil začetek vzpostavljanja tehnične regu- lative v Sloveniji sočasen z dogajanji in dejavnostmi njenega osamosvajanja. Tako je 12. junija 1991 Predsedstvo RS izdalo ukaz o razglasitvi Zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave. V 4. členu tega zakona je bilo z ukazom usta- novljeno Ministrstvo za znanost in tehnolo- gijo, v njegovi sestavi pa Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, ali kratko USM. S sprejemom Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvi- snosti RS, dne 25. junija 1991, je za RS prenehala veljati ustava SFRJ in je Slove- nija prevzela tudi vse ustrezne pristojnosti od organov SFRJ. Istega dne razglašeni Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine vsebuje v 4. členu tole določilo : - da se do izdaje ustreznih predpisov v RS uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki veljajo ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu RS in kolikor ni s tem zakonom dru- gače določeno . Vse pristojnosti po predpi- sih prejšnjega odstavka prevzamejo organi in organizacije RS. V 5. členu Ustavnega zakona pa je dolo- čilo: - z dnem uveljavitve tega zakona prične z delom (med ostalimi citiranimi državnimi ustanovami) Urad RS za standardizaciji in meroslovje. Po izteku trimesečnega moratorija ter na osnovi stališč in sklepov Skupščine RS, z dne 2. oktobra 1991 , so se z 8. oktobrom 1991 aktivnosti na področju standardizacije nadaljevale. Vse pravice in obveznosti Zve- znega zavoda za standardizacijo in Zve- znega zavoda za mere in plemenite kovine 208 Gozd V 52, 1994 je prevzel USM. V sestav tega Urada sta prešli tudi obe enoti Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine, to sta Kontola meril in plemenitih kovin enota Ljubljana in enota Celje. ORGANIZACIJA, NALOGE IN PRISTOJNOSTI USM (URADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STANDARDIZACIJO IN MEROSLOVJE) ORGANIZATION, TASKS AND COMPETENCE OF THE URS (THE OFFICE OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA FOR THE STANDARDIZATION AND METRICS) Pristojni subjekt RS za vse zadeve okrog standardov, tehničnih predpisov in norm kakovosti, poenotenja in tipizacije proizvo- dov ter del in storitev, izvajanja sistema atestiranja, homologacije, certificiranja in znakov kakovosti, sistema merskih enot ter kontrole meril na območju RS je torej le USM, ki je v sestavi Ministrstva za znanost in tehnologijo, s sedežem v Ljubljani, Slo- venska cesta 50. Celotna dejavnost USM izvajajo tri slu- žbe, in sicer : a) Služba standardizacije, katere cilji so tudi : - postavitev nacionalnega sistema stan- dardizacije in organov za vključitev v med- narodne organizacije za standardizacijo ; - izpolnevanje obveznosti in pravic član­ stva v mednarodnih in regionalnih organiza- cijah ; - vzpostavitev in vzdrževanje baze po- datkov o standardih in tehničnih predpisih RS. Med pomembnimi načeli delovanja te službe naj omenimo le dve: - dajanje prednosti mednarodni standar- dizaciji pred nacionalno (ob upoštevanju ciljev standardizacije); - prostovoljnost uporabe standardov, ra- zen v primeru varstva človeka in okolja. V smislu navedenih ciljev in načel oprav- lja ta služba tudi strokovne naloge. b} Služba za preiskušanje in certificira- nje: Osnovna naloga te službe je vzposta- Uveljavljanje in delovanje novega. nacionalnega sistema tehnične regulative,. vitev in razvoj z evropskimi in mednarod- nimi sistemi usklajenega in poenotenega sistema standardizacije s področja'preisku­ šanja in certificiranja. Na tem naj opozorimo na vsebinsko raz- liko med pojmoma atest - atestiranje, ki smo ga do nedavna skoraj izključno upo- rabljali, ter med certifikatom - certificira- njem. Po mednarodni terminologiji se na- mreč pojma vsebinsko med seboj strogo razlikujeta. Tako je atestiranje ustreznosti definirana kot dejanje, s katerim pooblaš- čeni preiskusni laboratorij (kot nevtralna, tretja stranka) potrdi, da preiskušani vzorec ustreza določenemu standardu ali drugemu normativnemu dokumentu. Certificiranje ustreznosti pa pomeni dejanje, s katerim tretja stranka (neodvisna organizacija) s preiskavo dokaže, da obstaja zadostna go- tovost, da kak izdelek, proces ali storitev ustreza določenemu standardu ali drugemu normativnemu aktu. V tem smislu tudi vsi dokumenti, ki obravnavajo priskušanje ali obvladovanje kakovosti, govorijo o certifici- ranju. c) Služba meroslovja ima med številnimi nalogami tudi nekatere, pomembne za go- zdarstvo: - uvaja in nadzira rabo predpisanih mer- skih enot po mednarodnem merskem si- stemu (System international d' Unites) - overja in odobrava nova merila do- mače in tuje izdelave ter pripravlja in uve- ljavlja tehnične predpise na področju meril, etalonov in merilnih laboratorijev. - organizira in usmerja znanstveno me- roslovno delo, sodeluje pri izobraževanju na tem področju ter organizira in vzdržuje informacijski sistem. PROCES PRIPRAVE, SPREJEMANJA IN IZDAJANJA SLOVENSKIH STANDARDOV THE PROCESS OF THE PREPARATION, PASSING AND ISSUING OF SLOVENIAN STANDARDS Pravila pri oblikovanju in nastajanju slo- venskih standardov so določena v Pravil- niku za pripravljanje in izdajanje slovenskih standardov, ki je začel veljati januarja 1992. Po zagotovilih sestavljalca (USM) pravilnik v največji meri upošteva pravila, ki so običajna v mednarodnih organizacijah za standardizacijo. Glavne faze pri nastajanju so: pobuda, delovni osnutek, osnuteh stan- darda, predlog standarda ter končno slo- venski standard (SLS). Pobudo za pripravo, sprejem in izdajo SLS lahko dajo zainteresirana podjetja, druge pravne osebe, organizacije ali skup- nosti, gospodarske zbornice, upravni organi in druge inštitucije. Pobuda mora biti pisna in utemeljena, lahko vsebuje tudi že delovni osnutek. če pobudnik delovnega osnutka ne priloži, le-tega pripravi posebna delovna skupina, ki jo določi pristojni (področni) tehniški odbor. Enako, kot se oblikujejo tehniški komiteji (TC) v mednarodnih organizacijah za stan- dardizacijo (ISO, IEC), se tudi pri USM oblikujejo tehniški odbori za posamezna strokovna področja. Ustanovitev tehni- škega odbora lahko predlagajo isti subjekti, ki so že navedeni kot pobudniki za pripravo in sprejem standardov. Tehniški odbor sestavljajo predsednik, člani in tehniški sekretar. Nosilca predsed- stva (podjetje ali druga pravna oseba) in člane odbora imenuje na osnovi razpisa direktor USM. Predsednik tehniškega od- bora je tisti kandidat za člana tehniškega odbora, ki ga v razpisnem postopku pred- laga nosilec predsedstva. Za tehniškega sekretarja je določen uslužbenec USM, ki ga imenuje direktor USM. Tehniški sekretar nima pravice glasovanja. Za neposredne strokovne naloge s svo- jega področja lahko tehniški odbori ustano- vijo eno ali več stalnih ali občasnih delovnih skupin. Vsaka takšna delovna skupina ima predsednika, ki je član odbora ter člane, ki pa niso nujno tudi člani tehniškega odbora. S konsenzom tehniškega odbora sprejeti delovni osnutek je besedilo osnutka stan- darda. Le-tega, kot predlog standarda, teh- niški odbor predloži v javno razpravo. Na podlagi izidov javne obravnave ga tehniški odbor sprejme in pripravi dokončno obliko- vano besedilo standarda. Standard izda USM, ki ga objavi v glasilu Sporočila - mesečniku USM. Pri Uradu je možen tudi GozdV 52, 1994 209 1 'Jj Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative .. . nakup željenih slovenskih standardov. Slovenski standardi se označujejo s kra- tico SLS in dodatno oznako. V primeru izdaje slovenskega standarda, povzetega po različnih virih (drugi nacionalni standar- di, prirejeni mednarodni standardi in druge podlage) ima le-ta dodatno petmestno šte- vilčno oznako. Pri prevzemu mednarod- nega standarda pa je dodatna oznaka iz- virna oznaka prevzetega mednarodnega standarda. DELOVANJE MEDNARODNEGA SISTEMA STANDARDIZACIJE (ISOIIEC) THE FUNCTIONING OF THE INTERNATIONAL STANDARDIZATION SYSTEM (ISO/IEC) Za nemoten pretok ljudi, blaga, storitev in informacij v svetovnem okviru so nacio- nalne organizacije za standardizacijo zdru- žene v mednarodni organizaciji ISO (Inter- national Organization for Standardization) s sedežem v ženevi. Z izjemo področja elektrotehnike in elektronike, ki ima svojo organizacijo JEC (International Electroteh- nical Commission), ISO pokriva celotno področje tehniškega delovanja. Obe organi- zaciji pa delujeta tesno povezani, zato po- gosto govorimo kar o organizaciji ISO!IEC. V ISO je včlanjenih blizu 1 OO nacionalnih organizacij za standardizacijo iz različnih držav sveta. Dejavnost ISO se odvija v prek 180 tehniških komitejih (TC ISO) in 630 podkomitejih (SC ISO), ki so organizirani v tehniških sekretariatih prek 30 držav. Vse aktivnosti vodi in koordinira Centralni sekre- tariat v Ženevi, ki tudi izdaja in objavlja ISO standarde. Pri oblikovanju standardov sodeluje prek 20 tisoč strokovnjakov in administratorjev iz različnih področij in držav. Imenujejo jih članice ISO. Njihova naloga je sodelovanje na sejah komitejev, kjer predstavljajo, zago- varjajo in usklajujejo interese proizvajalcev, porabnikov in oblasti v procesu standardi- zacije. V delo TC ISO se vključuje tudi prek 400 mednarodnih organizacij, večinoma agencij ZN. Vsa tehnična opravila se izvajajo v tehni- ških komitejih (TC), podkomitejih (SC) in delovnih skupinah (WG), ki so oštevilčeni 210 GozdV 52, 1994 z zaporednimi številkami po kronološkem vrstnem redu nastanka. V primeru razpada nekega TC (neaktivnost, prenos aktivnosti v drugi TC), ostane njegova številka neizko- riščena. Prvi TC je bil ustanovljen že leta 1947. Vsak TC, SC in WG ima svoj sekretariat, to je država članica, ki vodi in koordinira vse aktivnosti. Prek 70% vseh sekretariatov imajo članice EU in EFTA. Nacionalne inštitucije za standardizacijo - predstavniki v ISO - so pooblaščeni za sodelovanje z Centralnim sektetariatom ter za informiranje in distribucijo dokumentov ISO v svojih državah. ISO izdaja številne informacijske publika- cije, vodnike, zbirke standardov, priročnike in drugo (katalogi, indeksi, seznami član­ stva in komitejev, pravilnike itd.). Z informa- cijsko mrežo ISONET, ki povezuje center v Ženevi s centri v prek 60 državah sveta, koordinira izmenjavo informacij na področju mednarodne in nacionalnih standardizacij, tehniških predpisov in drugih normativnih dokumentov. Za področje gozdarstva je pomembnejša dejavnost tehniškega komiteja ISO!TC-55 - Žagan les in hlodovina, ki je bil ustanov- ljen leta 1947, s sekretariatom v Rusiji (nekdanji SZ). Aktivnosti tega komiteja so bile namenjene predvsem terminologiji, na- činu merjenja napak lesa in meritvam lesa nasploh. Pri določanju in normiranju drugih elementov pri gozdnih lesnih proizvodih pa ta TC ni bil posebej dejaven. Neposredno ali posredno zadevajo po- dročje gozdarstva še dejavnosti naslednjih tehni_ških komitejev: ISO!TC 12 - Veličine, enote, simboli, pretvorni faktorji ISO!TC 23 - Traktoji in stroji za kmetij- stvo in gozdarstvo ISO!TC 94 - Osebna zaščita, zaščitna obleka in oprema ISO!TC 96 - Žerjavi, dvigalne naprave in oprema ISO!TC 1 05 - Jeklene vrvi ISO!TC 159 - Ergonomija in dejavnosti še nekaterih drugih komitejev. Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative .. Slovenija je članica ISO organizacije od leta 1 993 dalje. Aktivno sodeluje v 18 TC in SC, opazovalka pa je v 54 Te: EVROPSKA (REGIONALNA) STANDARDIZACIJA (CEN/CENELEC) THE EUROPEAN (REGIONAL) STANDARDIZATION (CEN/CENELEC) Glede na prostorsko razsežnost ter raz- nolikost stanja, možnosti in potreb je ra- zumljivo, da je proces nastajanja medna- rodnih standardov počasen in dolgotrajen. Kot posledica številnih kompromisov so ti standardi tudi preveč splošni. Vse preveč pozornosti je namenjeno terminologiji, me- todam preiskušanja, merjenja itd, premalo pa tehničnim lastnostim materialov in izdel- kov. Zaradi počasnega nastajanja tudi ne vključujejo dosledno novejših dosežkov tehnično - tehnološkega razvoja. Vemo pa, da je danes v razvitem svetu prav standard sredstvo za pospeševanje in uvajanje novih tehnoloških dosežkov. Takšne standarde si večina zainteresiranih tudi prizadeva do~ sledno upoštevati, neglede na to, ali so ti obvezni ali pa neobvezni. Negativna stran obveznih standardov je lahko prav nevar- nost konserviranja obstoječega stanja, torej cokla tehnološkemu razvoju. Zaradi navedenih pomanjkljivosti medna- rodne standardizacije so razvite evropske države leta 1960 v Zurichu ustanovile skupno organizacijo za standardizacijo evropskega gospodarskega prostora EU in EFTA. Le-ta deluje v okviru Evropskega komiteja za standardizacijo - CEN (Comiti Europien de Normalization), s sedežem v Bruslju. Leta 1982 se je CEN-u pridružila še ustrezna organizacija za elektrotehniko in elektroniko- CENELEC, k skupni inštitu- ciji CENICENELEC. Osnova pri kreiranju standardov CEN so dosežki mednarodne standardizacije ISO, ki jih CEN dopolnjuje in prireja višjemu nivoju razvoja. Zlasti po letu 1 986 deluje CEN v smislu Bele knjige EU, ki ima tudi največ zaslug za razvoj in uveljavljanje standardizacije. Usklajevanje standardov naj bi odpravilo tehnične ovire in pospešilo menjavo blaga in storitev med članicami EU. Države, članice CEN, morajo v roku še- stih mesecev po sprejemu v CEN prevzeti nespremenjen evropski standard (EN) v svoje nacionalne standardizacije. Tako dobi EN status nacionalnega standarda in ustre- zno dodatno oznako (npr.: DIN EN-nemški, NF EN-nizozemski, AFNOR EN-francoski). Hkrati mora vsaka članica izničiti veljavnost vseh nacionalnih standardov, ki niso v skladu z EN. Oblikovanje EN standardov temelji na principu konsenza in jih sprejemajo s kva- lificirano večino. Sprejeti standardi za pro- izvajalce niso obvezni. Pri tem pa je velika verjetnost, da bodo morali pozneje dokazo- vati (s preiskusom pri tretji osebi), da izde- lek izpolnjuje glavne zahteve standarda. Delo pri standardizaciji v CEN vodi Teh- niški biro (BT), za pripravo standardov pa so neposredno zadolženi Teh niški komite ji (TC), podkomiteji (SC) in po potrebi de- lovne skupine (WG). V letu 1 990 je bilo za različna področja aktivnih prek 200 TC. Razumljivo je, da je za sekretariata interes članic nacionalnih organizacij za standardi- zacijo zelo velik. Prek teh namreč posku- šajo uveljavljati svoje prestižne nacionalne in tudi ekonomske interese. Tako ima npr. nemška DIN kar dobro tretjino sekretaria- tov. Podobno kot ISO, ima tudi CEN organi- zacija vrsto dokumentov in aktov iz svojega delovanja, kot so: CEN statut, CEN katalog, CEN memento, Vodnik in druge. Pomembnejše dejavnosti s področja go- zdarstva potekajo v okviru CEN!TC 175 - žagan les in hlodovina, s sekretariatom pri francoski organizaciji AFNOR. Vsaj po- sredno so za gozdarstvo zanimivi še: CEN!TC 124 - Varnost strojev in naprav CEN!TC 122 - Ergonomija CEN!TC 144 - Poljedelski in gozdarski stroji, varnost CEN!TC 168 - Verige, vrvi, dvižni trakovi, zanke in pripomočki, varnost Doslej je Slovenija, prek USM, aktivna članica v ISO/IEC ter pridružena članica v GozdV 52, 1994 211 Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative .. . CEN/CENELEC. Polnopraven član je Slo- venija tudi v mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje - OIML (Organisation International de la Metrologie Ligale). IZHODIŠČA, SMERNICE IN STANJE PRI IZDELAVI NACIONALNIH STANDARDOV ZA GOZDNE LESNE PROIZVODE THE ASPECTS, GUIDELINES AND SITUATION IN THE ESTABLISHING OF NATIONAL STANDARDS FOR FOREST TIMBER PRODUCTS Znano je, da je Slovenija med drugimi standardi prevzela jugoslovanske stan- darde (JUS) tudi za gozdne lesne proizvo- de. Za pripravo in izdajo standardov je bil pristojen Zvezni zavod za standardizacijo v Beogradu. Za pripravo osnutkov in predlo- gov so v okviru Zavoda, za posamezna področja, delovale strokovne komisije, ki so jih sestavljali delegirani strokovnjaki iz posameznih republik. Tako je, med drugimi, delovala tudi Komisija za standarde na področju pridobivanja lesa. Za neposredne, ožje stokovne naloge so bile zadolžene delovne skupine, sestavljene iz specialistov za posamezna vprašanja. Prva serija JU standardov za gozdne lesne proizvode je bila izdana že v letu 1955. Ti standardi so predpisovali vrsto lesa, pogoje sečnje, izdelave in dobave, dimenzije, kakovostne zahteve, dopustne napake in tudi splošna določila o merjenju napak in lesa. Leta 1961 je sledila nova serija standardov, ki pa so bili že naslednje leto razveljavljeni. Ponovno so bili uveljav- ljeni standardi iz leta 1955. Vrsto let so nato za gozdne lesne sortimente veljali standardi iz leta 1967, ki so začel i veljati v začetku leta 1968. Najpomembnejši JUS za hlodovina so iz leta 1979. Leta 1989 je sledila revizija teh standardov, in sicer le z dodatno določbo o obveznem obeleževanju. V letu 1984 je bila opravljena revizija standardov tudi za droben industrijski les. Poleg splošnih standardov za izrazoslo- vje, merjenje lesa in napak ter za razvršča­ nje, je bilo skupaj izdanih blizu 40 različnih standardov, ločenih po drevesnih vrstah in namenu uporabe. 212 GozdV 52.1994 Zvezni zakon iz leta 1960 je predpisoval skoraj vse JUS za obvezne, kar je veljalo tudi za področje gozdarstva in lesarstva. Za začasno neobvezne so bili razglašeni standardi za hlodovina v letih od 1968 do 1979. Šele v letu 1989 je ZIS sprejel doku- ment, s katerim so JU standardi, v skladu s tržno ekonomijo, postali neobvezni. Ta dokument je določal prevzem mednarodnih in evropskih standardov, kadar je to le mogoče, ter uskladitev obstoječih JUS in tehničnih predpisov z evropskimi standardi in direktivami. Obširnost, zapletenost in nepriročnost JUS za praktično rabo po eni strani, po drugi strani pa njihova obveznost uporabe in predpisane (maksimirane) cene posame- znih proizvodov, so bili glavni vzroki za stihijo, ki je vseskozi vladala pri uporabi standardov na tržišču. Poleg tega so pri pripravi standardov vse prevečkrat prevla- dali različni lokalni, subjektivni in nestro- kovni interesi. V težnji za višjimi cenami kot so bile predpisane, ni namreč nihče dosledno upo- števal kakovostnih kriterijev standardov, pač pa se je namenoma razvrščalo les v višje kakovostne razrede. Tudi v obdobju od 1968 do 1979, ko standardi za hlodovino niso bili obvezni, in celo tedaj, ko so se partnerji v pogodbi nanje sklicevali, se stan- dardov niso držali, prav zaradi predpisova- nih (nerealnih) cen. ln kaj je že storjenega na področju pri- prave novih standardov za gozdne lesne proizvode? Jasno je, da si stihije in nereda, ki sta vladala doslej pri uporabi standardov, v razmerah tržnega gospodarstva in v želji po Evropi, ne smemo več dovoliti. V novih razmerah so standardi bistveno pomemb- nejši, kot so bili doslej. Odpadla je tudi glavna ovira, to je neusklajenost med pred- pisovanimi in ekonomskimi cenami lesa ter s tem razlogi za prodajo po povprečni kakovosti , brez razvrščanja sortimentov. Dejstvo je, da potrebujejo standarde tako gozdarska stroka kot tudi tržišče in porab- niki lesa. Kot merilo kakovosti in vrednosti služijo standardi gozdarski stroki že pri negi gozda (drevesa), nato pri krojenju in izde- Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative .. lavi sortimentov in nenazadnje tudi pri us- merjanju in ovrednotenju proizvodov. Pre- delovalci in porabniki lesa so iz ekonomskih razlogov prisiljeni med razpoložljivim lesom izbrati.le tistega, ki je vsestransko najustre- znejši za določen izdelek. Tudi v ta namen je pbtrebna natančna opredelitev kakovosti gozdnih lesnih proizvodov. Glede na dosedanje slabe izkušnje z JU standardi, v skladu z mednarodnimi in do- mačimi priporočili ter upoštevajoč novo na- stale razmere in tehnološke spremembe, je potrebno pri izdelavi novih standardov za gozdne lesne proizvode upoštevati zlasti tele splošne smernice: - Standardi so pripomoček in merilo za strokovno in objektivno opredeljevanje vrste in kakovosti proizvodov. Potrebno jih je sproti prilagajati tehnološkim spremem- bam in napredku. Le takšni standardi so tudi porok tehnološkega napredka, normal- nega delovanja trga in dobrih poslovnih razmerij med partnerji. Zato na splošno standardi ne smejo biti obvezni. Za obve- zno upoštevanje standardov se poslovni partnerji lahko posebej dogovorijo. Pri pro- stem oblikovanju cen na tržišču (ponudba - povpraševanje) pa so obvezni standardi sploh nesmiselni. - Čeprav je slovenski delež v medna- rodni menjavi z gozdnolesnimi proizvodi neznaten in so zato standardi namenjeni predvsem domačemu trgu, jih moramo po- lagoma usklajevati z mednarodnimi ozi- roma s standardi vodilnih evropskih držav. Popoln prevzem evropskih, mednarodnih ali standardov kake države zdaj ni mogoč, bodisi, da teh standardov sploh ni, so nepopolni, ali pa so za naše razmere nepri- merni, ker so prilagojeni vsakokratnim spe- cifičnim razmeram in subjektivnim intere- som. Vsekakor pa je pri oblikovanju novih standardov potrebno upoštevati pravila, ki so običajna pri nastajanju mednarodnih standardov. Le-ta so tudi prevzeta v Pravil- niku za pripravljanje in izdajanje slovenskih standardov (SLS). Pri tem velja splošno načelo, da mora Slovenija razvijati avtono- men sistem standardizacije, ki pa mora biti skladen z evropskimi in mednarodnimi si- stemi. - Prevelika nad rob nost, preobsežnost in neprilagojenost tehnološkim novostim so bili pomembni vzroki za odpor pri praktični uporabi JU standardov. Vse preveč po- drobno so bile obravnavane tolerance za preštevilne, tudi nepomembne napake lesa. Za operativno delo, še zlasti pri novejših tehnoloških postopkih, je bila zato njihova uporaba onemogočena. Poenostavitev in zmanjšanje števila kriterijev (napake, tole- rance) ter prilagajanje praktični uporabi so torej pomembno vodilo pri oblikovanju no- vih standardov. Upoštevati je treba le tiste kriterije, ki so odločilni za uporabnost posa- meznih proizvodov. - Zaradi načrtnega, večkrat tudi prisilje- nega usmerjanja lesa k določenemu porab- niku, so JUS tudi preveč poudarjali raz- vrščanje po namenu uporabe, namesto po kakovosti. Do določene stopnje je bilo to potrebno, saj bi se drugače, pri določenih in neusklajenih cenah, negospodarnost po- rabe lesa še povečala. V razmerah pro- stega trga te nevarnosti ni, saj bo že do- sledno opredeljena kakovost in njej sora- zmerna vrednost (cena) sortimenta, odlo- čala tudi o namenu in gospodami porabi lesa. Zato naj bi razvrščanje sortimentov po namenu uporabe opustili in jih razvrščati le po kakovosti. S tem jih bomo približali tudi standardom nekaterih evropskih držav. Navedena temeljna načela so bila do- sledno tudi že upoštevana pri pripravi osnutkov novih standardov za hlodovina iglavcev in za bukove hlade. V skladu s Pravilnikom za pripravo in izdajanje sloven- .skih standardov (USM, 1992) je oba osnutka pripravila delovna skupina za goz- dne lesne proizvode. Delovna skupina, ki deluje v okviru tehniškega odbora USM!fC Lil - Les in lesni izdelki, s predsedstvom pri Združenju lesarstva pri GZS, je sestav- ljena iz desetih članov, po pet najvidnejših strokovnjakov s področja gozdarstva in le- sarstva. Predsednik delovne skupine je prof.dr.M. Lipoglavšek, ki je tudi član USM/ TC Lil. Strokovne podlage za pripravo obeh omenjenih osnutkov so bile izdelane v letu 1991, oziroma 1992, in sicer kot posebne Gozd V 52, 1994 213 Uveljavljanje in delovanje novega nacionalnega sistema tehnične regulative . . . raziskave, ki jih je v sodelovanju z vodi lnimi delavci iz operative opravil Gozdarski odde- lek BF. V skladu z veljavnimi pravili sta bila oba osnutka v pisni obliki tudi že predana ustreznemu tehniškemu odboru pri USM, kjer čakata na nadaljnjo obravnavo. Potek in metode priprave in izdelave strokovnih podlag obeh osnutkov, upošte- vani kriteriji, priporočila in tudi že sam osnutek v poznani obliki tablic, so nadrobno razvidni iz člankov v Gozdarskih vestnikih št.S-6/1992 in št.1 /1994. Na tem mestu naj le še omenimo, da je usoda obeh osnutkov še negotova, saj spet prihaja do nesoglasij med ponudniki in porabniki lesa. Po izidu in objavi, pred dokončno uveljavitvijo ter odpravo morebitnih pomanjkljivosti, bo se- veda potrebno še daljše obdobje preiskuša- nja standardov v praksi, ne le pri hlodovini, pač pa tudi z ocenjevanjem kakovosti (vred- nosti) izdelkov iz nje. Poleg omenjenega tehniškega odbora USMffC Lil - Les in lesni izdelki -je bil doslej pri USM ustanovljen, za gozdarstvo pomemben, le še tehniški odbor z oznako USMffC MKG in nazivom Mehanizacija za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsedstvo tega odbora je pri Agronomskem oddelku BF. Ne prvi in ne drugi odbor še ni član medna- rodne organizacije ISO. Za zaključek še nekaj misli: Obsežna, zapletena in že vseskozi pereča problema- tika okrog standardov ni nikakršna specifika ne gozdarstva in ne države Slovenije. S tem se venomer ubadajo tudi vse druge panoge in države sveta. še posebne težave imajo različna regionalna in mednarodna združenja, saj se tu ozkim lokalnim in parcialnim interesom pridružujejo še pre- stižni, ekonomski in tudi politični nacionalni interesi. Poznane so težave, ki jih ima pri tem Evropska unija. Zapletenost problema- tike najbolje ponazarja že sam podatek, da pri ISO standardizaciji sodeluje več kot 20 tisoč strokovnjakov iz različnih delovnih področij in držav sveta. Za novo nastalo državo Slovenijo je vzspostavitev in delova- nje sistema standardizacije toliko zahtev- nejše. Nekoliko laže bo za dejavnosti, ki so in se bodo še širše vključevale v medna- rodne tokove in integracije. Le-te bodo 214 Gozd V 52, 1994 lahko (in tudi morale) prevzele kar ustrezne mednarodne standarde. Teže pa bo za specifične dejavnosti, kot je tudi gozdar- stvo, kjer so standardi, še posebej stan- dardi za gozdne lesne proizvode, predvsem internega, nacionalnega pomena. Tu bo potrebno izdelati lastne, specifičnostim pri- lagojene standarde. Gre za strokovno za- htevno in družbeno pomembno opravilo, ki se mu zdaj namenja vse premalo pozorno- sti in podpore. Kljub dejstvu, da pričujoči članek ni nepo- sreden prispevek k reševanju obravnavane problematike, menimo, da je zanimiv tudi za širšo strokovno javnost. Potrebna in koristna je tudi obveščenost o organizaciji, delovanju in problemih standardizacije na mednarodnem in regionalnem nivoju, še posebej pa o stanju in dejavnostih v nacio- nalnem okviru in na področju stroke. Tu smo priča vzpostavljanja novega, lastnega sistema tehnične regulative, s katerim se bomo vsak dan srečevali . LITERATURA 1. LIPOGLAVŠEK, M.: (1980) Gozdni proizvo- di. Učbenik za št_!Jdij gozdarstva. BF Ljubljana 2. LIPOGLAVSEK, M.: (1990) Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi. 77. strokovno posvetovanje ZDIT "Lesarstvo, go- zdarstvo in EvroP.a '92. Nova Gorica, Ljubljana 3. LIPOGLAVSEK, M.: (1992) Razvrščanje hlodov iglavcev po standardih. Gozdarski vestnik 50/5-6, Ljubljana 4. LIPOGLAVŠEK, M.: (1994) Standard za bukov_!l hlode. Gozdarski vestnik 52/1 Ljubljana 5. SEME, J. : (1990) Standardizacija in Evropa 92 za lesno industrijo. 77. strokovno posvetovanje ZDIT "Lesarstvo, gozdarstvo in Evropa '92. Nova Gorica 6. TURK, Z. : (1969) Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlode. Gozdarski vestnik 27/9-10, Ljubljana 7. TURK, Z. : (1990) Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov - na sproščenem tržišču. Gozdarski vestnik 48/7-8, Ljubljana 8. Urad za standardizacijo in meroslovje: SPO- ROČILA št. 1/1991, št. 1/1992, št. 4/1994 9. Delovna skupina za pripravo osnutkov stan- dardov "Gozdni lesni proizvodi": OSNUTEK stan- dardov za hlode iglavcev (1992) in OSNUTEK standardov za bukove hlode (1993), Ljubljana