V torek, Jetrtek insoloto
1sji i« »••)■  » Mir,
Luro kres pniiljanja na dom sa »«<• l«to 8 (I. — k, !■ pol let* . . 4 ,, — ,. u cctrt leta . 1 .. »O ..
l'o pošti:
Zt »se Uto 10 gl. — k,
ia pol 1«U . fi ,, — ,, ii četrt leta 1 ,,   60 ,,
Vredniitvo in opraTnist j« na stolnem tr|ju(Di plati) his. si. ITI
Oznanllfi:
/a navadno drantopao
rritn platoji' ii kr., ra •« natisn« I krat S kr. će se tuka »krat,. 4 kr. 1» se tuka 3kr.it reče pismenke plačujejo po prostora.
Za vsak Usek j« plafat-kolek (etempelj)    , m k
Rokopisi te ne rraiajo, dopisi naj s* Magutoljno franknjejo.
St. 62.
V Mariboru nuija 1800.
Teot^J II.
Nepristranost in pravica!
ii.
Nad Ljubljano solenc kakor prej vzhaja in zahaja, a vidi, da se je zadnje dni le malo spremenilo na močvirnih, meglenih thh. Pač jo bilo zavrelo, a hitro se je zopet potolažilo, saj na videz in začasno potolažilo. Le malo jih je, ki premišljujejo o zadnjih dogodbab. Med njimi je v prvi vrsti g. Dežraan. On spoznava nesrečo, ki jo je sklical nad deželo s svojimi sestavki, v kterih enem smo — da navedemo le en izgled njegovega »pomirljivega" pisanja — brali krasni »tanek: „die vvildo Bauernhorde, die aufder Vižmarje-Viehwcide autgetrieben \vurde (divja kmečka drhal, ktero so bili natepli na Vižmarski spašnik). Ne da bi se pri tem spoznanji bil zbal kazenskega preiskavanja, kajti to ve, da je njegovo pero tiskovno ravno tako svobodno, kakor je politično nedotakljivo društvo „turnverein", ktero zdaj Boga hvali, da so njegovi nameni nemški, kajti ko bi bili slovenski, že bi bili takoj v ponedeljek v »Laib. Z,tg." brali njegov uradni mrtvaški list: »Ti si nehal biti!" V vsej svoji varnosti pa vendar nekaj peče g. Dež-mana in to je , ka svet noče verovati, da bi bilo njegovo več kakor enoletno zabavljanja proti slovenskemu „kmetstvu" neškodljivo ali celo koristno. Zatorej mož sedi noč in dan pred svojim tintnikom, grize gosjo pero in išče kozla, ki bi nesel njegovo grehe v puščavo. V tem smislu gre tolmačiti članke, ktere zdaj v svojem organu piše proti znanim narodnim možem, Ua bi našel — dato non concesso — svojega kozla, v srcu mu ostane kregulj, ki bo kljuval od zore do mraka od mraka do dne!
Kaj bi mož iz Kravje doline dal, ko bi mogel preklicati »podkovano" svojo besedo: »Posadili stan!", s ktero je svojemu srčnemu kregulju vrgel nove hrane. Gotovo se mu jo moralo zdeti jako „ominoes", ko se njegovega nepremišljenega „straha", posadnega stanja nihče ni ustrašil, ampak se mu jo svet temveč prijazno namuznil. Namuznil se mu je vojak, ki se mu je odprla nada do slavno kampanje, kjer bo mogel marsikter že v jedru posekati slovensko hudobijo, ki tiči v nopolnoletnem fantiču, da slovenska mrčes ne bo mogla rasti in se razvijati; namuznil se mu je razburkani ljubljanski svet, ki si od posadnega stanja obeta, da na jezik stopi enemu ogrdovalcu slovenskega sveta, ki jo lansko leto v Blatni vasi odprl svojo umazano „butiko;u namuznil se mu je slovenski okolični kmet, ki bi imel razlogov dvakrat Boga hvaliti za dobro letino, ktero bo tako lahko ii\ drago spečeval med obilne ljudi v dvojnem suknu. Se marsikoga in marsikaj bi lahko naštevali, kar se je vso raje razveselilo kakor pa preplašilo pred po-sadnim stanjem ex dietatura Dežinani. A naj po svoji obljubi posebno imenujemo enega in to je ljubljanski preiskovalni in kazenski sodnik. Mi dobro vemo, da je preiskovalni in kazenski sodnik d r ž a v n o neodvisen, da sme torej soditi po svojem notrajnem prepričanji. Mi na dalje dobro vemo in smo popolnoma prepričani, da je ljubljanskemu sodniku sveta in nedotakljiva naloga njegovega stanu in poklica, tako sveta, ka ni zadovoljnu, da je sveta le njemu v srcu in dejanji, ampak ka tirja, da so ne more in ne sme nikjer in pri nikomur zbujati dvomba, bodisi tudi toliko neopravičena dvomba, da ne bi on v svojem poklicu brez obzirov vršil tega , kar tirja najviša nepristranost in pravica. Kajti o tem si je gotovo do čistega svest vsak sodnik, da je njegovo delovanje le onda blagodejno in da le onda odgovarja visokim namenom pravosodja, ako sodnikovi izreki iudi med občinstvom veljajo kot izvori neomadeževane nepristranosti in pravice, ako v njih, če še tako ostrih, občinstvo spoštuj o izreke najviše nepristranosti in pravičnosti.
Prepričani smo na dalje, da so si ljubljanski sodniki poleg državno neodvisnosti ohranili tudi neodvisnost mišljenja in prepričanja, in da so na njih kakor na skali odleteli vsi oni napadi na resnico in objektivnost, s kte-rimi si nemški pisači v Ljubljani po domačih in tujih listih prizadevajo zasukati javno mnenje in sodbo na svojo stran, na koristi svoje stranke. Mi se toriij nikakor ne bojimo, da bi izreki sedanje ljubljanske sodnijo sami na sebi ne bili nepristranski brez vsega vprašanja. Drugo vprašanje pa je, ali bo tako sodilo tudi velikoglavno občinstvo. Stanje ljubljanskih sodnikov je v tej zadevi jako delikatno. Ne hočemo preiskavati, ali je imel tepež na Vevčah že a priori kaj političnega zatišja — zdaj ga ima! Kakor zdaj reči stoje , mora si vsak Ljubljančan reči: Pravda se tiče nas vseh, tiče se zlasti obeh političnih strank. — Na dalje ne bomo preiskavah, ali je res ali ne, da so vsi ljubljanski uradniki z malimi izjemami privrženci one politične stranke, ki ima iste matadorjo s »turnvcrcinoui". ki utegne priti na sodnij-sko vago: občinstvo tako misli! in to nam za našo vprašanje za doBtuje. En del občinstva si bo torej obetal od sodnikov enostavnosti že zarad političnega mišljenja, drugi del so je bo bal: oboje enako škod ljivo za dobro ime pravosodja in sodnikov med občinstvom! Se bi lahko na dalje naštevali okoliščin, ki bodo občinstvo motile v njegovi sodbi o sodni j-ski nepristranosti : sin tega ali onega sodnika je morebiti ud »turnvereina občinstvo bo takoj tu s Bvojim prigovorom: »vrana vrani ne izkljujc oči" žena tega ali onega uradnika ali sodnika je nabirala morebiti denar za turnarske trakove in zlojezično občinstvo bo mahoma modrovalo: »pravica hodi črez kuhinjo!"
Pri najnepristranejši sodbi svojeglavnemu občinstvu teh muh no boš isbil iz glave. Ljubljanski sodniki morajo to samo dobro vedeti, kakor tudi vedou. da to ne koristi, ne njim, ne pravosodj. Komu bi torej moglo rjubie biti nego ljubljanskim sodnikom samim, ko bi se vsa pravda sploh ne Obravnavala v ljubljanskih sodnijskih krogih, komu torej ljubšo posadno stanje, ki bi jih rešilo pravde, v kteri jih bo občinstvo krivo sodilo — naj se glasi že njih izrek tako ali tako. Mi si obetano, da so ljubljanski sodniki napredovalni možje, da bi jim bilo torej ljubše, ko bi na njih mesto utopili porotniki vzeti izmed ljudstva; ker pa nam teh napredovalna Avstrija ni vedela preskrbeti, prepričani smo. da bi se jim pravi kamen od srca odvalil, ko bi jih najnovejšo pravde otelo — bodisi tudi posadno stanje. S po-sadniin stanjem sicer menda ne bo nič, aJUu^siuo tii v interesu čistega pravosodja in spoštovanja do sodnij in sodnikov napisali, ostaja pa vendar stvar, ki s tom še ni rešena, ki pa se mora rešiti: ne justitia aliquid de-trimenti capiat! Mi smo si šteli v svojo časnikarsko dolžnost vsega tega javno omenjati, da no bi prihodnja pravda med svetom dobila glasu, da je bila tendencijozna, ali le tudi, da bi bilo mogočo, ka bi bila tendencijozna. Daljih nasvetov staviti se ne čutimo poklicane; saj smo za se vsaj prepričani, da bodo ljubljanski sodniki, naj žo sodijo sami, ali naj jih reši posadno stanje sitne naloge ali naj si konečno sami iz prosijo, da se zato pravdo delegira ktera druga sodnija — imeli vselej pred očmi nepristranost in pravico, in pa skrb, da si pravosodje ohrani svojo dobro ime, brez kterega jo njegovo delovanje vse pred, kakor blagonosno in koristno.
(i. I v a n X a li e r g o j,
slovenski poslanec za slovensko tržaško okolico, žo več let med vsemi Slovenci znan kot možak, ki mu je mari za napredek in splošen razvoj našega naroda: ta mož je v zadnjem času začel večkrat imenovati se po slovenskem časopisji, in žalostni moramo reči, začel so jo imenovati z nekim nezaupanjem. Naš list je vselej in povsod brezobzirno spoznano resnico govoril, naj torej spregovorimo tudi v tej sitni, ker osebni stvari.
Znano je, da jo bila samo g. Nabergojeva volitev potrjena, druzih okoličanskih poslancev pa zavržena. Ker so tržaški Slovenci videli, da Lahi mnogo okrog tega Slovenca hodijo, da ga v svojo društva vabijo, postali so hitro nezaupani. G. Nabergoj jo menda to videl, in storil veliko napako, da je nekako osamel, da se zbora za tabor in družili društev slovenskih ni toliko vdeleževal, nego prej. Tako je nozaupnost do njega narastla in denes jo nevarnost popolno ločitve, ktera bi bila za Nabergoja in za tržaške Slovence pogubljiva.
V svojem zagovoru, kterega smo mi radi natisnili v 58. številki svojega lista, imenuje g. Nabergoj vso take ljudi, ki mu ne zaupajo : »kratko-idaeže." Mogočo je, mi upamo in želimo vroče, da bi so vsi motili, kteri pravijo, da so Nabergoja Lahi v svoj vpljiv dobili. Vsem Slovencem kličemo, čakajte le nekoliko še, hitro ne obsodite; gospodu Nabergoju pa pravimo, varujte se, da ne boste sami kratkovidni. Za nas jo namreč gotovo, da Italijani ho' e pridobiti, danjega hote rabiti kot orodje, zato da so tržaško Slovenstvo razdvoji. Morda gospod Nabergoj res še sam tega ne vidi, a sprevidel ho kmalu , in ako značaj ni, prišel bo laški denar, laške prazne obljube in — kaj potem? Naj g. N. pomisli, da so nas naši nasprotniki vselej znali razdvojiti, ne v naš, tennič v svoj dobiček. Gospod Nabergoj je imel v tržaški okolici lepo ime. Naj gleda, da ga ne izgubi. Naj pomisli, da, če ostane zvest slovenskemu programu, zvest tovariš svojim dozda-njim tovarišem v boji za domačo reč. imel bo mladino za seboj, njegov spomin bo ostal čcslitljiv najboljši in njegovih rojakov. Isto tako pa rečemo tudi drugim tržaškim Slovencem, naj Nabergojau8 odpehujejo 8 prcnagljenjem. Se ni prepozno, da so moteno edinstvo, kterega je zlasti tržaškim Slovencem tako živo treba, zopet ponovi. Dovolj imamo Slovenci žo mož, ki so nekdaj bili med prvimi vrstami, pa so od pali. dovolj imamo Dežmanov, varujmo se jih napraviti več. Dvojno kletstvo je med nami Slovenci. To dvojno kletstvo je tako imenovano prvak arstvo in pa denar. Odvadimo se prvega; naj neha enkrat vsako absolutistično poželenje po „vodnijstvu" naj se vsak većini, občnemu mnenju podvrže, naj nihče pretrmoglavo svojo misli ne drži. Mi ne poznamo na tanko not ran jih razmer tržaških Slovencev, ki imajo krmilo narodnega gibanja v roči. Ako je v tej reči kaj osobnih grehov, poravnajte jih ob pravem času. Proč z osebnostimi , kjer gre za domovinsko blagost. Kjer pa drugo kletstvo: pod kupljenje seže v našo osodo, tam jo vse izgubljeno,   Preverjeni smo da tega še ni, in varuj bog, da bi bilo.
Gosp. Nabergoj nam je poslal zopet pismo v kterem so brani* zoper našega tržaškega dopisnika poročanje v št. 5!).' „Slov. Nar."   f)n pravi:
»Prosim Vaa vzemite v roke »Osservatore , Triestino" alli »Cita-dina", ki so na tanko vso govore in nnpitnice popisali, in prepričali se bo-dete, da ni istina, kar Vaš lažnjivi dopis pravi. Le skrbno prebirajte in videli bodete, da nikjer ne stoji, da bi bil g. Moring meni napitnico napravil in tudi okoličanov še omenil ni. Napil je novemu županu in »slogi" „spravi", ne pa meni. Ako bodete pazljivo brali, izvedeli bodete tudi da nisem jaz rekel da se odpovem tirjatvam, ki okoličanom pristujejo po §. 19.
Brali bodete marveč da sem le za tisti čas šaljivo odložil §. in napitnico s kratkim govorom napravil v laškem jeziku, ker slovenskega bi noben razumel no bil. Kdor bi pa meni in vladnim časnikom ne veroval, naj se poda k gosp. Moringu in prepričal se bode, da se nisem odpovedal §. zakarse tiče naše okoličanske pravice, temuč da ravno zdaj se zanj borim in tirjam pravice, ki nam po njem pristujejo."
Mi radi popravljamo kar je tu napačnega bilo, tem raje, ker vidimo še dobro znamenjo v tem, da g. Nabergoju ni vse eno, kaj Slovenci o njem mislijo. To je znamen,c, da vendar od slovenstva ni še odpadel, in to bi radi zavarovali, kakor so da.
Naposled še eno bccedo g. Nabergoju. Vi ste tudi napili »slogi", „spravi" med Slovenci in Italijani. Lepo to in prav. Ali eno premislite in pomnite in razumejte. Vsak Slovenec bo obe roki vsem sosednjim narodom k slogi ponudil. Ali to le tačas, kader tuji narodi, tuje stranke ne bodo kratile Slovencem ni najmanjše pravice. Slogi za ljubo odstopiti od naših tirjatev, bi se reklo za skledico leče prodati prvorojenstvo. Dokler nasprotniki našega naroda umejo slogo tako, da mi vzdignen slovenski vrat zopet upog-nemo, da bo stopila tujčeva peta nanj, kakor je dozdaj stala, tako dolgo mi take sloge ne maramo. Ako je g. Nabergoj slogo mislil tako , da naj Italijani vendar enkrat dade Slovencem vse pravice, ki jim po naturi gredo, ktere tirjajo, ktere je dozdaj Nabergoj sam v prvi vrsti tirjal, potem je bila napitnica prav. Ako je pa mislil slogo za vsako ceno , ali slogo za male koncesije, potem naj verjame, da ima duh denašnjega časa, duh slovenstva toliko moči v sebi, da bode njegovo napitnico, v tacem zmislu storjeno, de-mentiral z djanjem. in ko bi denes g. N. še toliko veljave imel.
I) o p i s.
Iz Zagreba 27. maja —ič. [Izv. dop.] V DO. listu vašega lista smo prebrali vrstice o Fr. Kurelcii; tudi adreso, ktero ho mu poslali učenci velikih šol tukajšnjih, kakor prvemu in n a j u č e n e j e in u pisatelju hrvaškemu, kteri hrepeni in vso moč in silo v to upira, da bi mi na jugu začeli pisati en jezik. Zato pa je potrebno, da vsak od svoje strani to misel pred očesom ohrani. V tem oziru vsake je hvale vreden in dostojen način pisarijo slovenske, in se vidi, da se od vaše strani (kolikor se v Cislajtaniji zamore) tudi dela za edinost in za slogo s Hrvati. Kajti je sedanji čas, pravim sedanji čas, nemogočim kakovo drugo edinstvo med narodom edne krvi, odne besede, edne minolosti (in če bog in pravica da, tudi ene prihodnosti, kajti to hoče basen in osvedočenje naše), zato imamo popolnoma prav, če za knjigo in za jezik vse delamo, v to vse sile slagamo, a vemo tudi to, da je sila moralna uvek jakša in močnejša od sile fizično in marsi-ktere druge, če se ktera kje nahaja. Naj nas ljudje in svet spozna po jeziku in po besedi, da smo edini. „Dic sprache ist das liaupterkennungs-und uiiterscheidungsmerkmal der nationen" pravi učeni Berghaus. Dobro bo tukaj reči besede slavnega Kurelca. ktere je napisal v slavni svoji „Recimo koju": „Sada je doba (bora)", pravi, „da vsaki nas, i vsi skup, rane izviđamo (zacelimo), koje nam zadao Turčin, Vlah , Nemac, da ozdravimo, i da ogradimo sgradu nove knjigo i jedinstva našega". Nadalje veli isti sloveči pisec: „Složni narodi još i veča čudesa čine (pozor tukaj!) nego je sbijanje u govor jedan, izgovor jedan. Videli smo i vidjamo, što su učinili i što čine, s naše desne i s naše leve, Crni Vlasi i Beli Vlasi; a mi da se no složimo u jeziku i proišnašanju besed? Uči se unuče junačkih dedov slozi! Ugledaj so u primere, koje čitaš, i one, čto ih gledaš: u mrtvo i živo."
Vlahi so z Macchiavellom delati začeli, pa so v tekočem veku prišli do edinstva. Co mi ni zdaj ne začnemo tako misliti, in za to se pripravljati, kada pak hočemo? Ites je, dan denes reči se malo brzeje razvijajo in napredujejo, in nam na jugu ne bo potrebno čakati cele vekovc na edinstvo; čo pa sami mi no bomo osvedočeni ne le o pravici edinosti naše na jugu, ampak o basni in koristi (kajti korist denes največ v svetu vlada), komu da se potožimo, ka tako polahko reči naše napredujejo?
Na naši strani, mislim v Hrvatih, več dolgo časa se dela,   kako bi1 se prišlo do edinosti; ne bom se prevalil, da že od onega hipa, odkar je, po prvikrat tujinska roka zadela se ob jakost in silo našo, in jela nas trgati, in čipati na kosce, in iz dežele, ktera jo bila od podnožij a Alp doli do Bolgarije in Albanije, vse same kose in kosce načinila. A po nesrečnih prilikah in razmerah obveljalo je tujcu,   kar je namenil bil z nami. Ali v nas še živi duh župana I.jutovida (Frankov v naši domovini še mnogo ima), živi duh Frankopanov in Zrinskih!
Kobi Vlahe bila družila korist in osvedočenje z Avstrijci, ne bi bili Vlahi režali onako na tujce; kader bi Poljaki mislili , da jim bo boljšo pod gospodstvom Rusije, nebi se upirali slovanskim svojim bratom Rusom. Najdeš v Ciceronu „de republica" : Omuis civitas est constitutio populi. Populus autem non omnis coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis juriš consensu, ct u t ili tati a coinmunis sociatus". Sove daje ta stari rimski modrec več vedel za pravo kakor za korist, ktera narode veže in združuje, pa vendar ju spominja v svoji definiciji.
Narod, kteri je pod tujcem, gubi svoje narodno dostojanstvo in narodno čast. Za primer vam dajem Poljake , Benečane, Grke Kaj menite, kaj je" navdušilo pesnika vlaškega Leopardia, da je „all' Italia" speval pesmico tisto le: „0h misero colui che in guerra e spento — Non per la pa-tria terra, e per lapia Consorte e i figli cari; Ma da nemici al tri 0 i.— P©r altra gente, e non pur dir morendo: Alma terra Natia, La vita che mi desti, eeco io ti rondo!?"
Za takrat bom končal z besedami hrvaškega pesnika, kteri pravi svojemu narodu:  „Ah razumej. da nij' nikad grana (veja). —   Što cel sta-
trom) odolet' (zoprstati) u temu? Kad odoli grana, koju prši, Svom togo-tom sama sebe krši."   (P. A. Kazali »Glas iz Pustinje.") * i
Politični razgled.
Iz Ljubljane smo brez posebnega poročila. Torej menda primerno opisuje situacijo ljubljansko telegram v „N. f. P.u,ki pravi: »Divizija liusarjev je prišla sem; v dveh krajih litijskega okraja so nameščeni vojaki. Devet sumljivih so izročili sodniji; v Ljubljani je vso popolnoma mirno.
Iz Prago prinašajo dunajski listi brzojavno vest, da se tam v kratkem 9nido konferencija čeških škofov, ki si hočejo osnovati program za zasedanje prihodnjega deželnega zbora in se porazumeti o tem, kako se jim je vesti pri volitvah za deželni zbor.
„Kraj" pripoveduje, da sta se gališka poslanca grof Adam Potočki iu Rogavski odpovedala poslanstvu.
Demokratično društvo v L v o v u, o čegar zadnji seji smo nedavno nekoliko vrstic priobčili, je sprejelo resolucijo, ki pravi, 1) da je za Galicijo politična potreba, da ona ne pošilja poslancev v državni zbor dunajski ; 2) ljudstvo naj se v taborih v tem smislu izreka, da ae poslanci ne bodo mogli z nevednostjo o ljudskem mišljenji izgovarjati, 3) poslanci morajo vo-lilcem račun dati o svojem delovanji; 4.) torej naj društvo sklicuje tabore; 5) ljudstvo naj pri tej postavni opoziciji proti vladajoči sistemi svoje duševno delovanje tem bolj napne!   Resolucija je bila sprejeta.
„Agr. Zeit." poti krvavi pot, da bi vsaj nekoliko oprala sramoto ogerskih in hrvaških državnikov, ki so tako nesvobodnostno in brez vsake dostojnosti zadušili narodni časopis »Novi Pozor". Agr. Ztg. zastonj opira zamorce; pa so tudi njeni razlogi prav iz trte zviti, kar pa translaj-tanske absolutiste malo briga, kajti velja jim načelo: izgovor je dober, ko bi ga pes na repu prinesel!
V Deakovem shodišči se je vnela velika opozicija proti vladnemu predlogu, naj bi se pravosodje ločilo od uprave. Za zdaj hote bojda le , da bi se vredila avtonomija komitatov in volitev sodnikov.
„Wien. Abendp." prinaša telegram, iz kterega je razvidno, da je imel atent v Liv orni politične nagibe, kajti zločinec Negri je bil že enkrat zarad političnega hudodelstva obsojen. Do zdaj so zaprli že dvajset oseb, o kterih se sumi, da so se pri zločinu udeležile ali vsaj poprej zanj vedele. Sicor pa kažejo telegrami, da je ne le kralj, ampak da je tudi državni zbor ni ministerstvo dalo naznaniti avstrijskemu poročniku svoje veliko obžalovanje zarad žalostne dogodbe.
Francoske volitve so izpadle, kakor je bilo misliti, dobro za Napoleona. Izmed 2G0 poslancev, ki so že izvoljeni je dozdaj znanih le 28 opozicijonalcev, kteri so 3 stare izgubili pa 6 novih pridobili. Po večih mestih je bilo mnogo razgraje in tepežev.
Na i z t o k u se zopet prikazujejo nemiri — piše srbski vladni list „Jedinstvo". — V Carigradu so našli sled neke zaroto, iu strah pred bolgarskimi iistajniki, ter da bode prišlo do novega spora z Grško, rodi marši ktero strašilo. Nezadovoljstvo je veliko v Hercegovini in Bosni. Katoliški Srbi v Bosni so podali peticijo sultanu, ktero je napisal škof mostarski, in v kteri se išče pomoč proti samovoljnim agam, proti novim davkom, ter prosi, da se postavo izdajajo v jeziku, s kterim narod govori.
Ruska vojna ladija (korveta) „Otikal" je prišla pod vodstvom kontraadmirala Butakov-a v Trst.
Iz Petcrhurga se poroča, da jo generalni governer turkestanski, Kaufniann, pri nekem banketu djal, da Itusija ne misli več na prido-srednji Aziji, temuč na ohranjenjc miru.
Na Š p a n j s k e m se množc republikanska gibanja. Posebno v Anin Kataloniji nahaja republikanska stranka čezdalje več prijateljev. Republikanci dejansko še niso nič začeli. Pričakovati pa je, da se bodo še daljo odločno ustavljali sklepu večine kortezov, ki je odobrila kraljevsko vladanje, dasi še zastonj išče kralja, kar republikancem dobro pride. Ti nameravajo katalonske provincije od druge Španije odcepiti in narediti posebno republiko iz njih.
general bi t ve v
iluziji
Kazne stvari.
* (Iz Karlovca) naznanja 20. t. m. telegraf: Črna maša za lanjkiin banom Jelačičem je zbrala denes ogromno število ljudstva v cerkev. Pri maši so bili nazoči : civilne in vojaške oblastnije, 48 bojnih tovarišev Jelačičevih, meščani, ženske črno oblečene in vsa šolska mladina. Slišali so so „živio-"klici na leto 1848.
* (Dr. To man), ki je še na Dunaji, je deklamoval v salonih grofa Taaffe-ja, na željo grofice Taaffejeve dve Preširnovi pesmi. Nu, je tudi nekaj! Če že noče navdušiti so za zediiijeno Slovensko, nimamo mi nič zoper to, če širi slavo »učitelja Anastazij Zelencevega11.
* (V slovenski Bistrici) bodo imeli štajerski nemškutarji velik zbor. Glasovali bodo, to se ve, zoper zedinjenjo Slovencev itd. ter kakor so vajeni mnogo fraz izvlekli na dan. Glasovali bodo kakor »Tages-post", njih organ, pove, pod varstvom sabelj celega skadrona liusarjev. Tudi pod milim nebom se no upajo sniti se, temuč na nekem dvorišči se bodo nam Slovencem grozili. In to hoče biti nasprotna demonstracija zoper slov. tabore ? Slovenci se no bodo udeleževali tega shoda, pa napravili bodo druge in drugačne zbore.
* (Miletiču) so Srbi v Pančevi napravili veliko blakado. (Zbor slovanskih studentov)  na Dunaji bode 7. junija.
bar (deblo) prema gaju svemu;   I razumčj da nij< grdjeg'' dana, Neg' kadjZa8toPani1 Studentovska društva vseh slov. narodnosti,
grabiš korenu svojemu. Plaho raste grana razpuščaua; Može 1'  vilirim' (ve-j •)  Kurlevčevega odgovora proHimo. Vredn.
Uddtelj in vreilnik Anion Iniu-ii
Ustniki   Ur. Jni.v VoMijnk In Umni
Tiskar Kduard JanZlć.