82. itevllko.
U UuMJuii, » torek. J. aprila 1908.
XLl.leto.
iihaja vsak dan^zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejema" za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjeiufna dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Ifemčllo celo leto 28 K. Za vae druge dežele in Ameriko telo leto 30 K. — Na naročbo brez Istodobne vposlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vatf. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ta uprav/niatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Urednlfttva telefon it 34. Posamezno itevflke po 10 h. Upravnlfttva telefon it. 85.
Sdicunrz no delo.
Razmere pri deželni vladi kranjski so take, da moramo zopet izpre-jrovoriti resno besedo, zakaj zopet se pojavljajo slučaji krivičnosti in pristranosti.
Za nastavljanje in za avnnzmn uradnikov obstoje natančni predpisi, ki se jih pa deželno predsed-uištvo n e d rž i.
Tako je pr e d p i s a n o , da se mora v s a k a izpraznjena služba razpisati, z natančno določenim koinpelenčnini rokom, da je vsakemu uradniku dana možnost prositi za dotično mesto, če se čuti zanjo usposobljen.
Teh zakonitih določb se drže vsa ehlastva, samo deželno predsedništvo kranjsko ne. Tu ne pomaga noben iz govor. Treba je le primerjati razna imenovanja v uradnem listu s kon-kurznimi razpisi in videlo se bo, kako suverensko p rezi r a deželno predsedništvo pravnoveljavne obvezne uradne predpise.
Uradno osobje se premešča iz gole samovoljnosti. Morda se oglasi zapet zagovornik gospoda Seh\varza v »Tagespošti« — ki dobiva informacije v prezidijalni pisarni — da ima šef politične uprave pravico po lastni inicijativi in po potrebi premeščati uradnike. Da, da, to je že res, a le kjer in kadar je p o t r e b a.
Vprašamo pa: Kakšna potreba jf pa bila, da so poslali vladnega tajnika Župnek a za voditelja glavarstva v Črnomelj ? Župnek ima šestero šoloobveznih otrok, a je moral v Črnomelj, ter je bil prisiljen, pustiti rodovino v Ljubljani, dočim je okrajni glavar Ekl samec in bi bil kdiko še dlje časa ostal v Črnomlju. Toda Ekl je nemškutar in za.to je moral dobiti boljše mesto.
Kakšna potreba je bila. da je moral nadkomisar S e h i t n i k kar rez noč zapustiti Ljubljano in prevzeti vodstvo okrajnega glavarstva v Postojni:' Nam pač nihče ne bo očita! posebnih simpatij za Schitnika. «i vzlic temu moramo reči. da se mu je zgodila krivica. Schitnik je po dolgem moledovanju pred dobrim ]>ol letom prišel v Ljubljano. Silil je sem, ker ima tudi on šestero otrok. Ti otroci hodijo v Ljubljani v šolo, <>če pa je moral oditi v Postojno.
Vse te premestitve so se zgodile ne iz potrebe, ne iz službenih ozirov, nego da so se dobila gorka mesta za gotove protežirance.
Osvetlili smo že pred nekaj meseci, kako se deželno predsedništvo trudi, preplaviti kranjsko deželo z nemškimi uradniki. Od vseh vetrov vabi deželno predsedstvo n e m š k e praktikante v deželo. Polno jih je že tu, ki ne znajo niti besedice sloveuski ali pa tako malo, da so popolnoma nezmožni za vsako uradovanje. Za ilustraeijo naj navedemo, da poznamo protokol, ki ga je spisal tak urad: nik v slovenskem jeziku, a z — nem-kimi črkami!! Neki drug tak nemški uradnik je rešil odkazani mu akt tako, da se iz rešitve jasno vidi, da ta uradnik ne ve, kaj je m i z a r in kaj je zida r. In takim idijotom so izročeni ljudski interesi!
Vsled teh jezikovno nezmožnih ljudi trpi vsa uprava. Ali deželno predsedništvo se ne meni za to. Kaj uprava, kaj ljudstvo, kaj občna korist — samo da imajo vse vajeti Nemci v rokah. Tujec vladaj od zgoraj, tujec od spodaj, le kar je tuje, ima pri deželnem predsedništvu veljavo.
Kakor se čuje, se zdaj zopet nekaj takega pripravlja. V nekem strokovnem oddelku pri deželni vladi je popoln it i mesto adjutiranega praktikanta. Praviloma bi se moralo to mesto razpisat i. Deželno predsedništvo se seveda nič ne briga za take predpise in oddaja izpraznjena mesta kar pod roko in brez ozira na sposobnost. Rečeno mesto adjutiranega praktikanta hoče deželno predsedništvo podeliti nekemu pangcrmanu, ki ne zna nobene slovenske besede. Ko bi se mesto razpisalo, bi se v razpisu m o r a 1 o zahtevati znanje slovenskega jezika, in ker bi se zglasilo na tucate vsestransko usposobljenih domačinov, bi se služba pač ne mogla podeliti jezikovno nesposobnemu pangermanu. In zato se služba ne razpiše.
Tudi novo p r e t e r i r a n j e se pripravlja. Že pri zadnjem imenovanju deželnovladnih svetnikov je bil na vrsti za avanziranje litijski okr. glavar. Njegovo uradovanje je v vsakem ozira skrbno in vestno. Nikdar se mu ni nič očitalo in se mu nič moglo očitati. A dasi je najstarejši in ima pravico do avanziranja, ga hočejo zdaj v d r u g i č preterirati, ker — mora gospod baron Schwarz plačati gospoda okrajnega glavarja I) e-t e 1 o v Radovljici, da se je pri de-želnozborskih volitvah za nemško-klerikalno-vladno zvezo blamirah Že pred volitvami smo povedali, kake ol »ljube so bile dane g. Detel i: Če že
ne postane deželni glavar, postane vsaj deželni odbornik in če propade pri volitvi, pa postane deželnovladni svetnik. No, gorenjski volilci so gospoda Detelo pokopali in zdaj ima baron Selnvarz dolžnost, da plača svojemu kandidatu obljubljeni honorar za blamažo in za bolečine. Gospod Detela mora postati deželnovladni svetnik. Sicer je to škandalozna korupcija, da se politične usluge, kakršno je g. Detela storil klerikal-no-nemško- vladni zvezi, plačujejo z mastnimi državnimi službami in z nezasluženim avanziranjem, ali pri deželnem predsedništvu so se že davno odvadili vseh etičnih pomislekov.
Torej g. Detela mora postati deželnovladni svetnik, dasi ni nič drugega storil, kakor da je dal za politični naskok na posest narodno-na-predne stranke svoje ime in svoj uradni vpliv kot okrajni glavar na razpolaganje. Sicer je g. Parma starejši na službenih letih in je prvi na vrsti, da bi postal deželnovladni svetnik, sicer je vsaj tako dober uradnik kakor g. Detela in se ni nikdar politično kompromitiral, kakor se je g. Detela, toda preteriran bo vendar. Pravica gor ali dol — klerikalno-nemškutarsko-vladni kandidat, ki je pri volitvah propadel, m o r a dobiti svoje plačilo.
Toda — zdaj ni pri deželni vladi nobeno mesto vladnega svetnika izpraznjeno. Pa to je^mala skrb. Kakor čujemo, hočejo pxi sladi vzdigniti in v pokoj poslati dvornega svetnika marki j a G o z a n i j a , ki je že doslužil, sicer je pa še prav marljiv in delaven uradnik. Toda zdaj, ko potrebujejo njegovo mesto za Detelo, so naenkrat našli, da marki Gozani ni moderen človek, da je iz stare šole, da je starokopiten, sploh -><> našli vse očitke, s katerimi se stare uradnike pripravi k vratom, ki vodijo v stalni pokoj. Pa tudi gosp. Deteli pripravljajo pot k deželni vladi. Zdaj so našli, da je pri volitvah v radovljiškem okraju preveč trpel njegov ugled, da je izgubil mnogo zaupanja, da si je nakopal mnogo osebnega nasprotja in da sploh ni več mogoč kot okrajni glavar, tako da mora na vsak način postati deželnovladni svetnik. In tako se tudi zgodi.
Kakor pričajo ta pojasnila, je baron Schuarz še vedno krepko n a delu zoper slovenski narod in izvršuje to delo kar brez vseh skrbi, ker ga podpira pri tem klcrikalno-nemšku-tarska zveza.
Državni zbor.
Dunaj, 6. aprila. Danes se je vendar dognala debata o nujnem predlogu za rekrutni kontingent. Treba je le še nekaj stvarnih popravkov, nakar se bo glasovalo. Pri tem je baje zagotovljeno nujnosti mnogo glasov nad potrebno dvetjino. Debata je tekla po izvoženem tiru, dokler ni začel govoriti glavni govornik proti posl. S c h u h m e i e r , ki je pikal krščanske socialiste, posebno poslanca Bielohln\veka, ki je odgovarjal z medklici. Vsled tega se je raztegnil Schuhmeierjev govor na tri ure. — Ob koncu seje je zbornica obračimila s poslancem Bielohla-\v e k o m zaradi njegovega psovanja na grofa Tolstega. Posl. dr.H liho-v i c k i (Malorus) je namreč vprašal predsednika, zakaj ni predsedstvo Bielohla\vekovega psovanja takoj grajalo. — Predsednik dr. Weiskir-chner je odgovarjal, da ni dotični seji predsedoval, da pa izreka danes obžalovanje nad tem dogodkom. Poslanec B i e 1 o h 1 a w e k se je skušal izviti, češ, da je posl. Perner-storfer citiral v svojem govoru Tolstega rek: »Najlepše stanovanje za dostojnega človeka je ječa.« (Ugovor in klici socialnih demokratov: Na Ruskem!) Dasi je Pernerstorfer slovesno izjavil, da je pri citatu ponovil besedi: »na Ruskem« ter so to potrdili tudi razni poslanci, je Bielo-hla\vek kot pristen klerikalec venomer zatrjeval ter pri tem znova metal s psovkami po zbornici. — Seja se je ob 8. uri zvečer prekinila ter se bo nadaljevala jutri.
Gosposka zbornica na delu.
Dunaj, 6. aprila. Ustavna stranka gosposke zbornice izdeluje dva važna predloga. Poslanec dr. G r a b m a v e r bo vsestransko utemeljeval predlog za razdolžitev posestev, a prof. L u d w i g bo predlagal ustanovitev državnega sanitetnega urada. Posl. dr. B a e r n r e i -t h e r izdeljuje zakonski načrt glede skrbi za mladino.
Deželni zbori.
Trst, 6. aprila. Odsek, ki ga je izvolil deželni zbor, da se posvetuje o volilni reformi, je imel pretekli teden več sej, ne da bi se bilo doseglo sporazumijenje med večino in manjšino.
Inomost, 6. aprila. Tirolski deželni zbor se skliče h kratkemu zasedanju na dan 21. t. m., ako ne preprečijo tega klerikalci. Klerikalni poslanci namreč zahtevajo, da se mora deželni zbor baviti v prvi vrsti z \Vahrniundovo afero, dočim je vlada pri volji sklicati deželni zbor le s pogojem, da se o \Vahrniundu sploh ne govori.
Kossuthova stranka na krmilu.
Hudi m p e š t a , 6. aprila. Mi-nister Kossuth je izročil vladarju spomenico o pogojih, pod katerimi bi hotela neodvisna stranka prevzeti vlado. Te zahteve so: o d p r a v a delegacij, ustanovitev samostojne ogrske banke leta 1911. in ustanovitev samostojnega carinstva leta 1917.
Srbi v Bosni.
Sarajevo, G. aprila. Kakor je bilo že sporočeno, so v Banjaluki zaprli višjega srbskega popa Proko-piča ter ga izročili vojnemu sodišču, ker je zakrivil veleizdajo potom tiska. Obenem ž njim so zaprli še sedem drugih Srbov, med njimi tudi sotrudnika belgrajskega tiskovnega urada Jankoviča. Aretacije so v zvezi z zaplembo članka v srbskem glasilu, kjer so se bosanski Srbi pozivali, naj se otresejo avstro-ogrske uprave in tujega jarma sploh. Srbi v Bosni vedo, na katero stran spadajo v slučaju vojne med Avstrijo in Srbijo. Srbija ne sme nikoli privoliti, da bi se zgradila železnica skozi Sandžak itd.
Obstrukcija v srbski skupščini.
B e 1 g r a d , 6. aprila. V začetku današnje seje je izjavil vodja mlado-radikalne stranke Stojanovič, da bo njegova stranka zopet nadaljevala o b s t r u k c i j o , ker je vlada sklenila z Avstro - Ogrsko za Srbijo škodljivo trgovinsko pogodbo, ki je vlada ne upa predložit] skupščini. Država se more rešiti iz težavnega sedanjega položaja le s svobodnimi volitvami. Tudi prihodnja skupščina ne bo mogla delovati, ako ne bo svobodno voljena. Narod naj v svobodnih volitvah razsodi. Nato bo podali slične izjave tudi socialni demo-kratje, narodnjaki in naprednjaki, ki so vsi naglašali, da je neizogibna potreba novih volitev in sprememba ustave v tem smislu. — Ministrski predsednik Paši č je odgovarjal, da
LISTEK.
Premaganci.
Novela; spisal Fr. Remec.
(Dalje.)
Gospa Ručigajeva in Zora sta bili v tem stopili k paviljonu in se zapletli v pogovor z damami, ki so stregle, vsled česar j<» morala poredna mladina prekiniti svoje opazke in je začela druge pogovore, ki jih je pridno zalivala z rajnim vincem.
»Še en liter, še en liter in še en liter,« je ukazoval dr. Zabret. »Danes pjjemo na korist mukotrpnim bratom. Bolj ko bom pijan, bolj jim bo pomagano.«
»Kako bodete pa domov prišli i« je obrnivši se nenadoma vprašala Zora in stopila med pivsko družbo.
»Kako bom domov prišel f To meni nič mar! Za to naj skrbi slavnostni odbor. Jaz še z nobene veselice nisem sam domov prišel.«
Zabretova šaljivost je prebila led, ki je bil nastal in v trenutku je bila Zora zapletena v živahen pogovor z družbo, ki se je bila še malo poprej neusmiljeno norčevala iz zapuščene neveste.
Slavnost je bila med tem že izgubila nekoliko svojega hrupnega značaja. Tisti udeležniki, ki «so priš)i samo iz radovednosti in s trdnim sklepom, da potrosijo kar najmanj Biogoče, so se bili' počasi razgubili.
Xa prostornem dirkališču je bilo zdaj tišje, kakor pred polnočjo* zabava pa jc bila intimnejša, kajti na veselici so bili večinoma samo še ljudje, ki so se med seboj dobro poznali in so vedeli, da si smejo dovoliti tudi kako razposajenejšo šalo, ne da bi se jim to zamerilo.
Čim bolj je mineval čas, toliko več ljudi se je zbralo okrog šampanjskega paviljona. Pred polnočjo je samo kak posamičen častilec našel pot k šampanjskemu paviljonu, po polnoči pa so dame tega paviljona dominirale.
Dr. Zabret in njegova družba se ni dala zvabiti od A*inarne. Ostala je zvesta domačemu cvičku in le tuin-tam je kdo napravil kratek obisk v bližnji kavarni in slaščičarni ali pa se odpravil domov. Zato pa se je priklopilo družbi nekaj novih gospodov in dam, tako da dobrodušnemu potezanju in prerekanju ni bilo ne konca ne kraja.
Tedaj pa je padla beseda, ki je celi družbi zaprla sapo.
»Z vašo pijanostjo bo koroškim Slovencem prav malo pomagano,« je na neko poredno opazko dr. Zabreta rekla Zora z vso resnobo. »Spominjate se jih sploh samo takrat, kadar je prilika popivati na njih zdravje in še takrat zbijate samo norce iz rodo-Ijubja in iz narodnjaštva.«
Za trenotek je vsa družba umolknila, čuteč, da je bilo rezko očitanje gospodične Zore opravičeno. Nekateri so se zbali, da pride do ostrega pre-
rekanja in so jo hitro odkurili, ne da bi se bili poslovili, drugi so stopili bližje* misleč, da jezikavi dr. Zabret ne ostane odgovora dolžan. Kdini Kotnik je stopil Zori na stran, kakor hi jo hotel zagovarjati in če treba se zanjo zavzeti.
Toda tega ni bilo treba. Dr. Za-brrt, ki mu sicre,r>/ODiii nikdar zmanjkalo besed, je nekaj ,hipov molče zrl v Zoro, potem pa rekel čisto mirno:
»Oe dobro premislim, imate čisto prav, gosiK>dičnn Zora. Kar ste rekli, je gotovo jako dekoletirana, skoro bi rekel, popolnoma gola resnica. V svojem in v imenu svojih prijateljev izjavljam, da nas je sram in prisegam vam,, da se bom od danes naprej vsakemu odkril, pri komur bom videl Ciril -Metodove žveplenke.«
To hladno norčevanje je Zoro užalilo. Vzravnala se je OOnoSHO in hotela ostro odgovoriti, a dr. Zabret jo je prekinil že pri prvih besedah.
»Pa nič ne bodite hudi, gospodična Zora,« je dejal z ljubeznivim smehom, »resnico ste nam pa le dobro povedali.«
In ponudil ji je roko in Zora je smehljaje položila vanjo svojo roko.
»Saj sem vedela, da ne mislite tako, kakor ste govorili,« je rekla Zora, »a ujezilo me je vendar, da se norčujete iz stvari, ki bi vam moralo biti svete tudi po polnoči.«
Tedaj pa je šinil inženirju Kotniku sarkastičen usmev čez obraz in polglasno, da. so ga slišali le nekater-niki je zamrmral:
»In vino veritas . . .« govorili so tako, kakor mislijo.«
Zora je slišala te besede sicer tako molčečega Kotnika in njen pogled se je z vprašujočim in začudenim obrazom obrnil k njemu. Toda Kotnik tega ni zapazil, kajti obrnil se je med tem že do gospe Ručigajeve, in čuvši, da hoče iti domov, se ji je ponudil  za spremljevalen.
»Mi vsi vas spremimo,« je zakli-cal dr. Zabret. »Ce bi vas pustili s Kotnikom samim, bi še v drevoredu od dolgočasja zaspali.
Kričaje se je vsula družba k paviljonu, da poravna svoje račune in je potem stopila k damam, da jih spremi domov.
Kotnik je šel z gospo Ručigaje-vo naprej. Zoro sta spremljala su-plent Zvanut in sodni pristav Rov-šek, tej skupini pa je vriskaje, prepeva je in posnemajoč s pretresljivo naravnostjo muka nje obupa joče krave sledil dr. Zabret s svojimi ožjimi tovariši, ki so zaradi težkih nog držali drug drugega pod pazduho in se tako medsebojno podpirali. Včasih so se ustavili in ugibali, kako pride zadnji izmed njih domu, ko ne bo imel nikogar, ki bi ga podpiral.
»Zora je bila danes zopet prav nepremišljena.« je menila gospa Ručigajeva, ko je stopala s Kotnikom po izumrlih mestnih - ulicah. »Rekla sem ji že dostikrat, naj se ne smeši, a z njo ni mogoče govoriti mirne besede o narodnih stvareh. In še vedno huje se to pri njej razvija. Nemške
besede že sploh ni več slišati iz njenih ust.«
»Mar menite, gospa, da je za to graje vredna?« jc vprašal Kotnik.
»To ne, ali sedanji rod ima v tem oziru vse druge misli in vse druge nazore in se smeje takim ljudem, kakor je Zora.«
»Tudi to ni resnično, vsaj ne tako splošno resnično, kakor se vam zdi,« je dejal Kotnik. »Ta rod uvide-va, da nima prav, če vse zasmehuje in v nič devlje, ali toliko notranjo moči nima, da bi se sam premenil in da bi se ravnal po tem, kar spoznava za pravo.«
»Nič ga ne zagovarjajte, tega rodu, gospod inženir,« je vzkliknila gospa Ručigajeva. »Narodna misel in za to se gre, to je stvar, iz katere se človek niti pri vinu ne sme norčevati.«
»Vidite gospa, zdaj ste pokazali, da sami niste nič boljša ali pa nič slabša kot Zora,« se je šalil Kotnik. »Ravno tako ste se razvneli kakor poprej Zora.« In tišje je dostavil: »Sicer sem pa jaz vedno A-esel, če vidim, da se kdo pri takih pogovorih razvname, žal, da kaj takega le malokdaj doživim.«
Prišedši do »Zvezde« se je vsu družba ustavila. Večina spremljevalcev se je razkropila na različne strani, ostala sta samo inženir Kotnik in suplent Žvanut, ki sta se ponudila, da spremita dami do njiju stanovanja.
(Konec prihodnjič.)
imata,  pravico  skupščino razpustiti le krona in večina v skupščini.   Za- j hleva   opozicije je naperjena   proti j parlamentarizmu.   V   nobeni   državi i ni svoboda volitev tako zagotovljena kakor na Srbskem.
Za povzdigo Kmetijstva Rumunskem
Bukurešt, 6. aprila Tradni list je priobčil zakon ,vsled katerega dobi vsaka šola za kmetijski pouk 3V2 ha zemlje, ki jo bodo učenci pod učiteljevim vodstvom obdelovali, dohodki pa pridejo na korist učitelju.
Volitve na Portugalskem.
Madrid, t>. aprila. Pri sedanjih volitvah na Portugalskem se je šlo za odločitev med monarhijo in republiko, zato se je tudi razvil nezaslišan terorizem na vseh straneh. Vlada je z vojaštvom »zmagala« na celi črti ter je dosedaj znano, da je izmed 14(> mandatov oddanih 107 monarhistom, dočim niso dobili republikanci še nobenega mandata. V Lisboni so bili v vseli okrajih krvavi spopadi ter so vojaki streljali. Niti približno se ne more povedati, koliko oseb je padlo. V prvem okraju imajo tri mrtve in 12 ranjenih.
Dopisi.
Iz Šiške. Pevski zbor šišenske Čitalnice je priredil v nedeljo zvečer pri Kankertu pevski večer. Odbor je porabil to priliko, da je čestital vele-zaslužnemu svojemu častnemu članu g". Franu D r e n i k u k njegovi sedemdesetletnici, ki jo je obhajal pretekli teden. Čitalniški tajnik gospod Kralj je v svojem govoru poudarjal zasluge, ki si jih je g. slavljenec stekel za Čitalnico in za narodno življenje v Šiški sploh. Zahvalil se mu je za njegovo požrtvovalno delo, ko se je trudil 24 let kot čitalniški predsednik, ravnotako pa tudi za njegovo poznejše prostovoljno in nesebično delovanje za društvo. V imenu odbora mu je izročil mal spomin na hvaležno čitalnico, pevski zbor je zapel »Slava mu«, navzoče občinstvo pa mu je burno klicalo »Živio« in mu čestitalo. — Spored so izpolnile pevske točke, ki jih je dovršeno pel močni čitalniški pevski zbor pod že itak dovolj znanim spretnim vodstvom g. K. Javorška, deklamacija uvoda h »Krstu pri Savici«, ki ga je s čutom in povdarkom prednašala mlada, nadarjena deklamovalka in veseloigra »Blazniea v prvem nadstropju«, ki so jo vse igralke in igralci igrali tako dobro, da si nismo mislili, da imamo pred seboj začetnike, marveč že izkušene igralce. Da je uspela igra tako častno in da se je deklamoval »T vod« tako dovršeno, je zopet le zasluga g. Drenika, ki se ni strašil truda, da je vodil vse mnogoštevilne skušnje in s svojim izkušenim svetom pripomogel, da je bilo občinstvo z vprizoritvijo nadvse zadovoljno. Glavna in najlepša točka sporeda pa je bil nastop gospic Roze in Marije Peršlovih. Odveč bi bilo hvaliti tukaj glas in fino prednašanje pevk, ki so znane že širši javnosti po svojih nastopih v ljubljanskem gledališču. Zahvaliti pa se jim moramo javno, da sta tako ljubezni ivo ustregli prošnji od boro vi in da nista peli samo tega, kar sta bili obljubili, marveč dodali še več točk iz različnih oper, kaj takega v Šiški še nismo slišali. Zato presrčna hvala ljubeznjivima pevkama, kakor tudi g. Ženki Per-šlovi, ki je spremljala petje na klavirju. — Bil je lep večer in Čitalnica je pokazala,' da se razvija in napreduje, kar je velikega pomena v naši, nemštvu tako izpostavljeni Šiški.
Iz Trbovelj. Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na članek iz Hrastuika-Trbovlje, kar se moje osebe tiče, objavljen v številki 78 z dne 2. aprila 1908 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem podpisani glasoval v občinski seji dne 1. marca t. 1. za podporo nemške šole v Hrastniku; res pa je, da sploh nihče ni stavil predloga, da bi se podelila podpora. Gospod Dirmayer je pač predlagal, da bi se podpora nemške šole oziraje se na to, da je občinski odbor v isti seji podporo bralnega društva v Hrastniku sklenil preložiti, oziroma isto pri nastavi jen j u proračuna za leto 1909. dati na glasovanje, tudi nemška šola prišla takrat v pošte v. Predlog g. Dirmaverja, katerega sva podpirala g. Sittar in jaz, je bil z 9 proti 10 glasovi odklonjen. Ker pa nato nihče ni predlagal, da bi se podpora odklonila, meni g. Sittar, da se prvo glasovanje, namreč odklo-njenost preložen j a podpore izveljavi in stavi predlog g. Dirmaverja, naj se prošnja nemške šole le preloži. Predlog g. Sittarja, oziroma g. Dirmaverja, katerega sem jaz prvič tudi podpiral, je bil nato enoglasno sprejet. Vprašam vas torej gospod poročevalec iz Hrastnika — ali sem
jaz potemtakem glasoval za podporof Prosil bi vas tudi, da se drugič natančneje informirate; — poročajte raje resnico in ne pišite mojega imena napačno. — Za sprejem tega popravka že naprej se zahvaljajoč, s spoštovanjem Juri Gor j up, uradnik. — Trbovlje, dne 6. aprila 1908.
Oklic.
Od raznih strani so prihajali snovalnemu odboru hotelske družbe »Triglav« glasovi, da bi kazalo tako važno in za povzdigo tujskega prometa v slovenskih deželah velepo-niembno podjetje postaviti na širšo podlago. Zato je snovalni odbor pustil prvotno misel ustanoviti družbo z omejeno zavezo- ter je sklenil, da se to podjetje ustanovi kot delniška družba. Za ustanovitev delniške družbe govori več razlogov. Deleži pri družbi z omejeno zavezo so najmanjši po 500 K, delnice se bodo glasile le na 200 K; torej lahko marsikdo, komur 500 K ni mogoče utr-peti, naloži 200 K. Drugič, je družba z. o. z., ako je veliko družabnikov, kakor je tukaj slučaj, preokorna, ker se mora taka družba osnovati na podlagi pogodbe med družabniki in se smejo deleži le z dovoljenjem občnega zbora prenesti na drugo osebo, dočim je delniška družba v vsakem oziru gibljiva in se delnice, ki se glasijo na prinesitelja, lahko prodajo in poljubno cirkuliraju v prometu.
Hotelsko podjetje v Bohinjski Bistrici, za katero se ustanovi delniška družba, reprezentira vrednost oOO.OOO K. Bilo je že lansko sezono v obratu in pripravljalnemu odboru se je posrečilo za bodoče dobiti izvrstnega in izkušenega najemnika, ki bo imel hotele celo leto odprte. Ker se v Bohinjski Bistrici prihodnjo zimo uvede zimski šport, postane ta kraj najbrž najvažnejša postojanka zimskega športa v Avstriji, kakor se je izrazil najboljši čivstrijski strokovnjak v tem oziru. dr. Rzilia. Da tujski promet v Bohinju rapidno narašča, govore številke. V letoviški sezoni leta 1906. je bilo tam 2350 tujcev, leta 1907. pa že 8409. Da bo podjetje izvrstno uspevalo, ni nobenega dvoma; dokaz temu. da se je oddalo za letnih 22.605 K v najem, kar zagotavlja poleg izplačila vsaj 6%ne dividende tudi izdatno dotiranje reservnega fonda.
Delniška družba »Triglav« se ustanovi najprej z osnovno glavnico •J00.000 K. ki se po potrebi zviša. Po-loviea delnic po 200 K se glasi na ime, polovica pa na prinesitelja. Delnice na ime so prihranjene v prvi vrsti za one subskribente, ki so že doslej vplačali ali podpisali deleže. Novi subskribenti na delnice na ime vplačujejo lahko podpisani znesek v četrtletnih obrokih, začenši s 1. majem 1908, dočim se ima na delnice na imetelja vplačati pri subskripeiji 25'r, ostalih 75r/r pa na poziv sno-valnega odbora.
Subskripcijske pole so razpoložene pri ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri Jadranski banki v Trstu in pri Živnostenski banki na Dunaju in v Pragi. Podpisovanje se prične dne 1. maja in konča dne 15. maja 1908. Dosedanje deležnike s 500 K prosimo, da podpišejo še 100 k?-on, da dobe potem tri delnice po 200 K. Natančnejša pojasnila daje deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, hotel »Llovd«, ki tudi slike hotelov vsakomur na željo vpošlje. Za pripravljalni odbor hotelske družbe »Triglav«:
Ivan Hribar.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 7. aprila.
— Štefetova vlada. Novoizbraui deželni glavar se kaže strmeči vojvodini Kranjski v jekleni energiji. Nastavil je v deželnem odboru metlo, in sedaj pometa, da se vse kadi. Na smetišče je pomedel višjega upravitelja v bolnici, gospoda Kremžarja, a na njegovo mesto je posadil g. Ne-benfuhrerja, ki je slučajno Nemec, in ki je časih oj groza! — še celo pel v tukajšnji luteranski cerkvi. Naša opozicija v deželnem odboru je dandanes brez moči, in kar nasvetu-je Šuklje, je že naprej sprejeto. Dr. Tavčar se je uprl proti temu, da bi se Nebenfiihrerjevo mesto, kakor je bilo nasvetovano, že sedaj razpisalo. Opozoril je na to, da oddaja službo bolniškega upravitelja deželni zbor, in da je torej lahko mogoče, da bo moral pozneje g. Nebenfiihrer, ker pridejo pri tem nacionalni pomisleki v pošte v, nazaj na svoje sedanje mesto stavbinskega pristava. Vsled tega se je sklenilo, da se to mesto sedaj še ne razpiše. Sedaj pa se je pokazalo, da na Kranjskem še ne vlada glavar Šuklje, nego g. Ivan Štefe, ki je v včerajšnjem »Slovencu« radi Neben-fiihrerja klerikalno večino v deželnem odboru pošteno okrcal. Ta mož nima sedaj niti najmanjšega upanja,
da bi postal oskrbnik v bolnici in glavar Šuklje je doživel prvi poraz. Opoziciji je to všeč! A večina se je prej kot ne že danes prepričala, da je sicer prijetno, biti v majoriteti, da pa so s tem tudi gotove bolečine združene. Da! da! g. Stefe bo še večkrat »der furehterliche Knabe«, ki bo hotel vladati Kranjsko deželo!
— Nova metla v deželnem odboru ima že človeško žrtev! »Slovenec« je pretekli teden spravil z očividno škodoželjnostjo v javnost, da je deželni odbor suspendiral lekarnarja v deželni bolnici g. Gjegereca in da se je proti njemu uvedla kazenska preiskava. Tudi mi smo bili o tej stvari obveščeni, toda kot pošten list, ki se ne lovi za senzacijami, nismo priobčili te vesti, zlasti ker smo bili od povsem zanesljive strani o dejanskem položaju kar najbolje informirani in smo vedeli, da so pregreški, ki so se podtikali od gotove strani Gjegereeu, ako bi tudi bili resnični, takt) malenkostni, da je naravnost nezaslišno, da je v tem slučaju deželni odbor poklical na pomoč sodišče, dasi se sani ni niti prepričal, da-li so resnične dolžitve, ki so jih gotove, nam dobro znane osebe nakopičile proti lekarniku. Uvedena kazenska preiskava še ni končana, zato tudi nečemu, da bi že sedaj nadrobno razpravljali o tej aferi, to pa povemo, da bomo, čim bo preiskava zaključena, spregovorili o tipičnem slučaju Gjegerec resno in odkrito besedo. Za sedaj konstatujemo samo, da je, naravnost drakonsko, da ne rabimo ostrejšega izraza, postopanje deželnega odbora zahtevalo človeško žrtev in da so roke novega deželnega odbora, ki je započel svoje delovanje v znamenju klerikalno - nemške zveze, že oskropljene s svežo človeško krvjo. V soboto dne 4. t. m. se je namreč v Belovaru ustrelil lekarnar Gjegerec, proti kateremu je novi deželni odbor na zlobno denuncijacijo gotovih oseb, ki jih sedaj št1 ne imenu jemo, ki jih pa bomo svoječasno primerno osvetlili, dal uvesti kazensko preiskavo radi goljufije. Da je morala rahločutnemu možu2 kakor je bil Gjegerec, takšna podla dolžitev potisniti v roko samomorilno orožje, je več nego naravno. Na vesti ima torej moža klerikalno - nemška večina v dež. odboru, ki se je dala voditi raje natolcevanjem in obrekovanjem »usmiljenih« sester v bolnici, kakor pa treznemu in pametnemu preudarku- Ley»o se je inavgurirala nemško - klerikalna koalicija v deželnem odbori«. Še ne šteje 14 dni svojega življenja, a že ima na vesti človeško žrtev! Kje so sedaj tisti, ki so preje neprestano streljali na stari deželni odbor, da si je le-ta povsodi in v vsakem oziru samo pravično in pošteno postopal ? Sedaj naj govore, sedaj naj kriče, ko imajo dovolj vzroka za to! Seveda ti bodo sedaj molčali. Nič ne dene, bomo pa tem glasneje govorili mi. Prvo pa, o čemer bomo spregovorili, h > poglavje o delovanju in nehanju častitih »usmiljenih sester« v naši deželni bolnici. To poglavje pa bo dokaj bolj kočljivo, kakor afera G jej. rec, o tem je merodajna gospoda lahko prepričana!
Škandaloznnst. »Laibacher Zeitung« z dne 6. aprila 1908 št. 79 razglaša v svojem ti rad nem delu imenovanja novih okrajnih šolskih nadzornikov za Kranjsko. Vojvodina Kranjska je do malega popolnoma slovenska kronovina, Nemci v deželi so pa zgolj izjema. In vkljub temu dejstvu je v tem razglasu na prvem mestu pod A. imenovana n e m-š k a ljud. šola, avtohtonnih Slovencev šola pa se nahaja stoprav na drugem mestu pod B. — Kdo pa je gospodar slovenske kranjske zemlje!? Mari Nemec!.' Tako dela z nami kranjskimi Slovenci čez vse pravična c. kr. vlada, koje najvišje geslo se blišči nad vhodom v cesarsko palačo: »dustitia fundamentum regno-rum«, koje geslo se pa v praksi napram Slovanom sploh ne aplikuje. Res: signatura temporis!
— Ljubljanski stolni kapitelj, ki sedaj oblastno gospodari s škofovo graščino v Gornjem gradu, je, kakor se nam poroča iz gorenje Savinske doline, odpovedal službe vsem grajskim uslužbencem — raz ven logarjem — ter imajo tiste ostaviti po preteku šestih mesecev. Ljubljanski kanoniki baje o kaki odpravnini, kakršna uradnikom gre po njih službeni pogodbi, niti nečejo kaj vedeti. — Radovedni smo, kako se bode vsa ta zadeva razplela. To pa bode zopet tožb in procesov. — Zares, škof Jeglič je ugledno — gospodaril!
Kmetijsko poučno potovanje na Češko. C. kr. kmetijska družba kranjska namerava prirediti povodom letošnje jubilejne razstave v Pragi go-spodarsko-poučen izlet na Češko. Po dogovoru z deželnim kulturnim svetom za kraljestvo Češko v Pragi se je že sedaj sestavil za to potovanje naslednji načrt: Izlet bo trajal 10 do 12 dni in se bo vršil meseca julija ali avgusta (v šolskih počitnicah). Udeleženci se odpeljejo z večernim vla-
kom, ki odhaja z Jesenic ob osmih zvečer, in pridejo zjutraj ob osmih v češke Budjejevice. Tam se prične s poučnim ogledovanjem, in sicer: 1. dan. Ogled gospodarske šole in kakega vzornega kmetijstva, kjer bo videti rejo južnočeških konj težkega plemena, (najbrž v Plavi). Obed in prenočišče bo v Budjejevicah. 2. dan. Ogled krasnega veleposestva kneza Schwarzenberga, in sicer gradu v Hluboki in vzornega dvora Vondro-va. Obed v Budjejevicah. — Popoldne ogled postaje za obdelovanje barja v Zalši, vožnja v Tabor in prenočišče tam. 3. dan, Ogled staroslavne-ga mesta Tabor, kralj, češke kmetijske akademije, družbene mlekarne s parno silo. Z večernim vlakom v Prago. 4., 5. in 6. dan v Pragi, Tukaj ogled Prage in njenih starožitnosti, obisk in ogled razstave, dalje ogled prve češke akcijske mlekarne v Nus-lih, Preveve mlekarne in sladkorne tvornice v Visočanih, in če bo čas dopuščal, fiziologične ter mlekarske postaje. Hrana in prenočišče v Pragi. 7. dan. Tzlet s parnikom po novo kanalizirani neki VI ta vi, in sicer najprej v Trojo. Tukaj ogled češkega pomologičnega (sadjarskega) zavoda, potem v Melnik, ogled vinarske šole, vinogradov in kleti. Prenočišče v Melniku. 8. dan. Vožnja čez Štjetje v Lovosice. Med potom ogled hmelnic pri Poeapljih, ogled tvornice za porabo sadja v Trebenicah; dalje v mesto Rovduice, tukaj ogled tvornice za pluge in stroje za žetev, odtod v Ber-kovice in z vlakom v Prago. »Prenočišče v Pragi. 9. dan. Iz Prage v Novo vas pri Kol inu, tukaj ogled vzornega vrtnarstva, v Kolinu ogled okrajne drevesnice in v Lošanih ogled kmetijske4 elektrarne, v Kutli-rih ogled vzornega kmetijstva gosp. Prokupka. Vožnja v Kutno goro. Ogled kmetijske šole, kakega vzornega malega posestva in skladišča za žito, velikih nasadov hrena v okolici, znamenitosti mesta in odtod odhod nazaj v Prago ali pa naprej čez Iglavo, Znoj 1110 na Dunaj. Ce bo zadostno število takih, ki se zato zanimajo, bi se lahko med potom na Dunaj ogledalo mesto Rec s slovečimi vinogradi in kletmi, dalje mesto Kor-neuburg s poskusnimi nasadi in Klo-sterneuburg, tukaj višja vinarska šola in sloveče kleti tamošnjega samostana. Vsa vožnja iz Ljubljane na v-ej progi (tja čez Linec, nazaj čez Dunaj) bo veljala v III. razredu o!;rog 60 kron, (V drugem razredu tretjino več), hrana in prenočiš.*' k:;kih 10 kron na dan, tako da bo vse potovanje veljalo največ 200 kron za osebo. Za strokovno vodstvo bo tudi skrbi j eno. Izlet bo vodil g. c. kr. vinarski nadzornik B. Skaliekv. ki mu bo češki deželni kulturni svet pride-lil kakega domačega kmetijskega potovalnega učitelja. Izlet se bo vršil, če se oglasi vsaj 20 udeležencev. Prijave za udeležbo sprejema c. kr. kmetijska družba že sedaj, najpozneje pa do 1. julija t. 1. Na poznejše zglasit-ve se ne bo oziralo. K zglasitvi je pridejati 50 kron za nakup okrožnega listka in je treba povedati, ali se udeleženec želi nazaj voziti čez Dunaj, ali čez Prago, Line, Jesenice. Daljša i »oročila bo objavljala ces. kr. kmetijska družba v »Kmetovalcu«, ki prinese tudi popis in slike nekaterih teh slovečih in lepih krajev.
158. odborova sela „Matice Slovenske" je bila dne 3. aprila 1908 Letošnji občni zbor „Matice Slovenske" bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 8 uri zvečer v ljubljanskem „Mestnem domu". Publikasije za 1. 1908. se bodo tiskale vsaj v 4500 izvodih; za tsk Zbornika, Zabavne in Hrvatske knjižnice ter Prevoda iz svetovne knjiženosti se razpiše natečaj ; knjige morajo novembra biti v Ljubljani pripravljene za ekspedicijo. Sprejmejo se nekateri rokopisi in določijo recenzenti novim. Od zadnje odborove seje je društvu pristopilo vnovič ali na novo 40 članov. — Za leto 1908. izda Matica sedmero knjig (med temi tri ilustrirane): 1. Zbornik (znanstvene razprave o poČetkih naše književnosti v protestantski dobi, slike). 2. Knezova knjižnica (Cankarjev spis „Novo življenje"; jubilejni spis o Vatr. Jagieu). 3. Zabavna knjižnica (poleg pripovednih spisov drama Zofke Kveder Jelovškove: „Amerikanci"). 4. Hrvatska knjižnica (komentirana istrska priča VI. Nazora „Veli Jože", umetniški opr taljena). 5. Prevod Goethejevega „Fausta", I del. 6. Štrekelj, Narodne pesmi. J. Seidl, Kamniške ali Savinjske planine II. del (s slikami).
Vodstvena sefa družbe sv. Cirila In Metoda 189. je bila 14. marca t. 1. Zahvalno se je vzelo na znanje, da je volila Jera KovaČič družbi 50 K in župnik Sovič 100 K ter sedmi del zapuščine. Zastopa mestne občine ljubljanske se je že izrekla vodstvena zahvala za podporo 1500 K. Družba bi otvorila slovensko iolo na Koroškem, ako bi se dosegel revers sa uporabo poslopja, ki je šoli namenjeno, a je cerkvena last. Do* voli se nagrada nekemu obmejnemu učitejju, podpora in brezobrestno po-
sojilo šob', ako ostane učni jezik slovenski. Josip Peitler se je imenoval učiteljem - voditeljem šoli na Muti. Družbi prihajajo razne prošnje za ustanovitev otroških vrtcev in ljudskih šol, stavijo se tudi ponudbe za nakup zemljišč, kjer naj se zidajo nove šole. Nekaj tfh prošenj in ponudb je moralo vodstvo odkloniti & ozirom na družbeno blagajno, sklenilo pa je ustanoviti otroški vrrec in ljudsko Šolo prav kmalu v nekem obmejnem kraju, kar je neobhodno potrebno. Šolske knjižnice v obmejnih pokrajinah ne razpolagajo s slo ven -sKimi mladinskimi knjigami. Sklene se: ustanovi se oddelek za mladinsko knjižnico, temu se dovoli gotova vsota za nabavo zabavnih in poučnih knjih šolskim knjižoioam, nakupi se Žirovnikovih uarodnih pesmi, v slovenskih listih pa se razglasi, da družba sprejema v ta namen knjige v dar od tistih, ki jih imajo na razpolago. Ponudba dunajske tvrdke Adolfa Jaco-bija radi triodstotnega prispevka od čistega dobička pri prodaji svalčičnih papirčkov in ovitkov se sprejema. Odobri se Šest novih pokrovitelj ni n: 1 ženske podružnice v Velikih Laščah, zastopnica gdč. Kristina Grebene, po dve ženskima podružnioama šenklavško frančiškanski in Šentjakobsko - trnovski, 1 ženski šentpetr-ski podružnici v Ljubljani v spomin umrli prvomestnici Mariji Trčkovi. Vzame se na znanje, da je poslal g. A. Kutin iz Tolmina 100 K na račun pokroviteljnine rokodelskega bral nega društva. Ko vpošlje še drugih 100 K, ustanovljeno je i to pokroviteljstvo. Navodila za otroške vroe se dajo natisniti. Odboru I. slov. umetniške razstave, ki je podaril družbi pet znamenitih slik, se izreče vodstvena zahvala, te slike so na prodaj. Volila in pokroviteljnine bode nala gala družba v bodoče za temeljno glavnico.
0 vseslovanskem kongresa.
V Petrogradu je imelo dne 29. marca svoj občni zbor „Slavjanskoje blago-tvoriteljnoje občestvo" pod predsedstvom generala A. A. Kirjejeva. Na občnem zboru se je razpravljalo tudi o vseslovanskem kongresu. Vsi govorniki so naglašali, naj bi se kongres sklical v Rusiji, ker so edino na ruskih tleh dani pogoji, da bi se mogel ta shod vršiti tako, kakor žele pravi slovanski rodoljubi. Občni zbor je izvolil poseben odsek, ki bo na enem prihodnjih zborovaj poročal o položaju in o nadrobnih pripravah za vsealovanski kongres. — nS av-jansko blagotvoritelno občestvo" v Sofiji je na svojem cbČnem zboru takisto razpravljalo o vseslovanskem kongresu. Splošno se je priznavalo, da ima ta kongres veliko važnost za slovanstvo, vendar pa je nujno potrebno, da se tega kongresa udeleže vsi slovanski narodi. Pred vsem pa je treba skrbeti, da se bo na shodu razpravljalo samo o kulturnih vprašanjih in da bodo izključena vsaka politična razmotrivanja. Tudi petro-gradski politični klub se je bavil z vprašanjem vseslovanskega shoda Po daljši debati, ki so se je udeležili general Volodimirov, bivši minister F e do rov, član državnega sveta Kovalevski in dr. Vergun, je bila sprejeta rezolucija, da se ima osnovati pripravljalni odbor, ki bi ga naj tvorili poslanci v gospodarstveni dumi in Člani državnega sveta, ki so za to, da se skliče vseslovanski kongres. Ta pripravljalni odbor bi naj stopil v zvezo z odborom, ki se je osnoval v avstrijskem parlamentu v svrho, da se omogoči kongres, ki bi se ga lahko udeležile vsi slovanski narodi. Na predlog dr. Verguna se je sprejela dodatna rezolucija, naj se v pripravljalni odbor potom koopta-oije pokličejo Še slovanska časnikarska in književniška društva, akademije, razni slovanski klubi, matice in razna slovanska društva svobodnih profesij. Poljaki se drže napram vprašanju vseslovanskega kongresa preoej skeptično. „Swiat slowiaiiskia dementuje vest, da bi se bili poljski poslanci v avstrijskem parlamenta izjavili, da se vdeleže kongresa List naglasa, da bi bili Poljaki pripravljeni se shoda udeležiti edino pod pogojem, ako ruska vlada takoj preneha z zatiranjem Poljakov. — I« navedenega je razvidno, da se vsa slovanska javnost sicer peča z vpra-njem vseslovanskega kongresa, a da je vkljub temu to vprašanje še tako nedozorelo, da se ni nadejati, da bi se sklioal ta kongres v bližnji bodočnosti.
Bolniško In podporno društvo pomožnih In zasebnih urednikov za Kranjsko je imelo snoci v restavraciji „Narodnega doma" letošnji občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. O n t n i k pozdravljajoč najiskrenejše vse navzoče in pred-staveč jim oblastvenega zastopnika konoipista g. R u p n i k a. Letošnji občni zbor je dvajseti. Izreče se zahvala za podporo mestnemu magistratu, Kranjski in Kmetski hranilnici in dež. zboru, ki pa še ni izplačal te podpore.   Nato je prebral tajnik g-
T o m a ž i 5 zapisnik zadnjega občnega zbora, kar se odobrilo.   Iz letnega poročila je posneti, da je imelo društvo 90 rednih in 2 častna člana. 81 Članov je v Ljubljani. Podpore je dala Kranjska hranilnica 200 K, mestni magistrat 100 K in Kmetska posojilnica 40 K. Odbor je imel 12 sej, na katerih je rešil 157 vlog. Predlog na zadnjem   občnem  zboru,  naj se društvo preosnuje v samo bolniško, se ni dal izvršiti.   Nameravana veselica se ni vršila, ker se je bilo bati defieita.   To poročilo se je odobrilo. Blagajnik g. Boltavzar je poročal, da je imelo društvo 2756 K 02 v dohodkov in 2777 K 36 v stroškov, torej 21 K 34 v primanjkljaja, če bi bil dež. odbor izplačal od dež. zbora dovoljeno  podporo  v znesku 200 K, bi ne bilo nobenega deficita. Društveno premoženje znaša 8672 K 61 v.   Na predlog revizorja gospoda Šturma,   ki  je   naznanil,   da so pregledniki našli  blagajno in račune v najlepšem redu, se je  izrekel bla gajniku in vsemu odboru absolutorij. Nato je bila volitev. V odbor so bih zvoljeni:  za predsednika  g. Anton O u t n i k , za podpredsednika gosp. Avgust Štamcar ,  za tajnika g. Ivan Tomažič, za blagajnika g. Bajko Boltavzar, za odbornike gg.:  Alojzij  Breskvar, Alojzij J a n u Š  in Alojzij  T u r š i č. Namestniki so   gg. :   B i š o i' , Rode in S t e g n a r. Razsodišče obstoji iz gg.:   Miha    Verovška, Frana Hirschmanna,  Al. C i u h e , Frana O r e h k a in Vinka J u r o a; revizorji   so  pa   gg.:  Fran Kristan,  Fran  Š eb e n i k in Josip i n d i š.   Pri   slučajnostih  se je sklenilo:   Kakor doslej  se tudi odslej ženske ne sprejemajo v društvo: tajniku in blagajniku se da nagrade po 60 K;  društvenemu zdravniku se za njegovo vestnost  izreče pismena zahvala; priredi se vrtna veselica; v odboru za njo   so   gg.:  A h a č i č . Boltavzar, Kopitar, Orehe k (predsednik), Stegnar, Š e-benik, Štamcar.   Odboru zlasti predsedniku se izreče zahvala za vestnost in trud za  društvene interese.  Odbor bo skušal doseči pri Šefih podpore za društvo kakor bo tudi gledal, da se število članov poveča. S tem je bilo konec zborovanja.
Članom  „Matice Hrvatske".
Da se izognem vsem nadaljnim reklamacijam, tičočih se društenih knjig „Matice Hrvatske" za leto 1907, obveščam tem potom vse p. n. člane svojega poverjeništva, da so se publikacije zaradi tiska zakasnile in Še niso izšle. Ko dospe pošiljatev, javil bom to nemudoma po novinah. — „Matica Hrvatska" je za leto 1908 slovenskim svojim članom zvišala Članarino na štiri krone« — U šojam se tudi ponovno opozarjati, da vsak Slovenec, naj sije Član „Slovenske Matice" ali ne, dobiva književni dar „Matice Hrvatske" za znižano letnino štirih kron. Olani na deželi ali celo iz drugih pro-vincij, naj zato svoj prispevek pošiljajo „Matici Hrvatski" v Zagreb, ne pa „Slovenski Matici" ali meni v Ljubljani. Knjige dobe potem izravno od društva iz Zagreba. S tem prihranijo sebi nepotrebnih troŠkov, „Slovenski Matici" in meni pa zamudnega, nepotrebnega dela. „Slovenska Matica" nima z „Matico Hrvatsko" glede pobiranja članarine, oziroma dostavljanja njenih edicij članom nikakega stika. To v blagohotno znanje! Fr. Pod-kr ajšek", poverjenik „Matice Hrvatske" za Ljubljano m ne za vso Slov enij o.
Novo društvo Ustanovilo se je „Politično in izobraževalno društvo za Dvorski okraj v Ljubljani".
LJudsko-izobraže valnemu društvu „Akademija" je „Gflavna posojilnica" reg. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani naklonila za to leto 50 K. podpore.
Pogreb pokojnega Frica No vaka J« bil včeraj popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Bil je naravnost veličasten in je pokazal, k o h k o simpatij je užival rajnik pri vsem ljubljanskem občinstvu. Pogreba se je udeležil ljubljanski „Sokol" z zastavo, pevsko društvo „Slaveo" je pelo pri mrtva-sčnici in na pokopališču. Društvena godba je svirala zadnje pozdrave svojemu dolgoletnemu članu. Bodi blagemu pokojniku ohranjen trajen spomin!
Za prvenstvo- Kdo je letos ustrelil prvega divjega petelina na Kranjskem? Naposled postane to celo politična zadeva? Mi smo poročali, da je prvega petelina ustrelil župan Hribar. Toda oglasil se je lipoglavski župnik Šolar in reklamira v „Slovencu" prvenstvo zase. Toda oglasil se je Šele 4. t. m. Pravi lovec si tudi zapiše čas in sicer uro in minuto, kdaj ustreli petelina. Zato naj gosp. Šolar natančno pove k d a j je svojemu petelinu ugasnil luč življenja, potem se bomo dalje pomenili. „Slovence vou uredništvo pa opazarjamo, da začno divji petelini smrdeti, če se jih ima predolgo v shrambi.
Slovanski levci Lansko jesen ustanovljeni „Slovenski lovski klub" pridobil si je svoj klubov lokal in sicer v Židovskih ulicah, v restavraciji pri „Roži", prvo nadstropje, levo, ki je klubovim članom cel dan in razen dveh večerov, tudi oel večer na razpolago. Soba je lovski opremljena in okrašena z različnimi lovskimi trofejami. Na razpolago je obilo lovskega čtiva. Tako se nahaja v lokalu poleg 4 slovanskih lovskih časopisov, 15 nemških in pa lovska knjižnica. Za različna oznanila, prodajo ali nakup psov, dražbe lovov, vabila na brakade itd., je nameščena posebna deska. Ravno tako je za želje, nasvete in dr. v lokalu na razpolago tudi vpisna knjiga. Klubovi Člani imajo po § 11. ki. pr. pravico uvajati svojo prijatelje kot goste. Želeti je, da bi klubovi člani lokal pridno posedali, ker se nudi vsakemu lovcu mnogo zabavnega in obenem tudi poučijivega razvedrila. Odbor naj bi pa uvedel, posebno sedaj, ko je prenehala gledališka sezija, stalne lovske večere, ki naj bi dru tili lovoe v prijetni lovski zabavi.
Umrl je v starosti 80 let hišni posestnik g. Andrej Vrhovec p. d. Grrnm, oče rajnkega zgodovinarja prof. Vrhovca. N. v m. p!
Samonemški napisi tabačnih
trafik še vedno nočejo izginiti iz Ljubljane. Dvojni samonemški napis je n. pr. na Paichlovi hiši na Rimski cesti, pa tudi na baraki v Laterma-novem drevoredu. Tako mlačnost, oziroma objestnost bi bilo menda mogoče ozdraviti edinole s tem, da take trafike — preziramo.
Za podčastnike. V najkrajšem času izidejo novi predpisi o slutbenih prem'jah in odpravninah za podčastnike. Predpisi imajo veljavo že s 1. januarjem t 1. Odpravnina znaša po 4 službenem letu 85*/« službene premije, po 5. letu 50°/0, po 6 letu 75%, po 7. in 8. letu 100%, dočim po 9. pade zopet na 25%.
Prememba posest L Okr. sodnika vdova gospa Amalija Žerjav v Ljubljani je kupila od gosp. Karla Hudabiunigga hišo št. 75 v Zgornji Šiški za 39 000 K. Hišo št. 23 v Spodnji Šiški in doslej last g. Ivana Novaka je kupil trgovec g. Jernej Glavič za 27.000 K.
Javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo v Četrtek, 9. t m. od pol 8. do pol 10. nre zvečer. Dospelo je več novih vinskih vzorcev iz vipavskega, krškega, novomeškega in Črnomelj skega okraja. Pri tej priliki se lahko izvrše naročila, odnosno se cenj. kupcem podajo vsa potrebna pojasnila.
Elektrarno zgradi v Kandiji posestnik žage g. Josip Košiček iz Novega mesta. Gonila mu bo elektrika žago.
Mrtvega so našli 48ietnega kočarja Franca Hočevarja iz Breške vasi pri Št. Jerneju. Zadela ga je kap.
Uspehi klerikalne izobrazbe v Postojni. Kakor znano, so klerikalci pri zadnjih deželnozborskih vo litvah grdo pogoreli. Kaplanje so jim po Majlandu obetali zmago in nekateri lahkoverneži so res verjeli. Ko je bil konec volitve in znan poraz, so dali svoji jezi duška s tem, da so očitali naprednim volilcem nepoštenost pri volitvi itd. Neki Luka Smrekar, po domače Premrlov, je bil tako prepričan o klerikalni zmagi, da je po volitvi na javni oesti župana g. Piki a pital s sleparjem. Kazenski sodnik mu je za ta katoliško izobraževalni junaški Čin priznal 7 dni zapora, poostren z 1 postom in trdim ležiščem. Obsojenec je edeu najboljših članov katoliškega izobraževalnega društva v Postojni.
V Ratečah na Gorenjskem, v
ti Sibiriji, še ne poznajo letos pomladi. V nedeljo je medlo, kakor o Božiču; padlo je snega 30 cm. Je pač Sibirija!
Skladišče za petrolej, tako se nam piše, nameravajo celjski trgovci napraviti iz „Waldhausa", ki se nahaja koncem ŠetaliŠča v mestnem vrtu celjskem. Ne vemo, kaj je prav za prav na tej fppvorioi, je-li istina ali le — šala. Vsekakor pa je značilno, da se sploh tako govori. Pri „"Waldhausu" je namreč treba prav dosti popravil, mestu pa, ki je pri tem v prvi vrsti angažovano, primanjkuje, kakor je to itak obče znano, — penezov. — Že precej časa je, odkar je zadnji oštir „ v7aldhausa" umrl, a do danes se oddaja restavracije Še ni razpisala! Težko bi bilo sploh dobiti spet zakupnika, kajti doslej so še vsi najemniki „Walhausa" prišli na kant; eden se je celo že i.strelil, ker je ob oskrbovanju tega shajališča celjske nemške „haute-volee" zgubil vse, kar je imel. Po vsem tem bi pač ne bilo čudno, če se označena namera utegne obistiniti. Ne vemo pa, kako bode „Veraoho-nerungsverein" mogel to opravičevati in zagovarjati! V letovišču, za ka-koršno ^ se Celje vendar smatra, pa na   najlepšem   mestu šetališča kraj
parka — magaoin za petrolej, to bi bil res unikum!
Pri o. kr. iipraševalni komi« ai|l za občne IJndako te meščanske Šale v fterioi se prično izpiti za usposobljenje 11. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremljene prošnje je vložiti pri ravnateljstvu iz-praševalne komisije najkasneje do 30 aprila t. 1. — Izpiti za ročna dela in za vrtnarice se prično pozneje, a so dotične prošnje vendar vložili do zgoraj omenjenega roka pri ravnateljstvu o. kr. ženskega učiteljišča.
Po ielezniškem tira državno Železnice pri Golici je hotel hoditi 24ietui Peter Klanjšček iz Bat. Železniški čuvaj mu je to zabrani 1, še toliko bolj, ker je bil Klanji k vinjen in je imel priti kmalu neki vlak. Klanjšček se je zoperstavljal in vnela se je borba med njim in čuvajem. Slednjič je prišel na pomoč drogi čuvaj, nakar so KlanjšSka aretirali. Sedaj premišljuje v goriških zaporih, kako je bil nespameten, da se je ravsal z železniškim čuvajem.
Avtomobil le povozil blizu Ško • dovfcke v Furlaniji nekega Škarpina.
V avtomobilu sta sedela brata Fried-mann, ki sta se pripeljala iz Benetk. Blizu Škodovake jima pride nasproti koleselj, v katerem sta sedela brata Škarpina. Eden teh je skočil z voza, da pridrži konja, kateri se je plašil pred avtomobilom. Ko se je b'ižal avtomobil, je konj skočil ter vrgel Škarpina pod avtomobil, ki mu je šel čez nogo ter ga poškodoval tudi na obrazu. Poklicali so hitro zdravnika iz Terza in Červinjana, potem pa sta brata Friedmann odpeljala v avtomobilu ranjenca v tržaško bolnišnico.
V morje |e padel in utonil pri
Barkovljah 5(5letni delaveo Anton R a v b a r iz Repentabra.
G kr. skladišča v Trata sprejemajo zopet brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosto luko. Zatorej se sprejema od danes naprej brez izjeme vsakovrstno blago za Trst prosta luka c. kr. drž. in Trst prosta luka juina železnica.
Zadušil se je v Tvstu 781etni starec Anton Derossi, ki si je vsled slaboumnosti zažgal posteljo.
„Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., B , 6., 7., in 8. zvečer.
Prestavljeno vojaštvo. Danes popoldne se je s poštnim vlakom skozi Ljubljano peljal in Kremsa v Pulj oddelek 5 pijonirskega bataljona s 5 častniki in 90 vojaki. Ob 2.45 popoldne se je peljal skozi naše mesto s posebnim vlakom iz Budapešte v Rovinj 24. lovski bataljon z enim štabnim in 24 drugim častniki, 368 vojaki in 9 konji. Ob 12.48 po polnoči pa se pelje s posebnim vlakom z Dunaja v Trst 4. bošnjaški pešpolk s 5 štabnimi in 67 drugimi častniki, 1115 vojaki in 29 konji. Gorski top-ničarji. nastanjeni v Ljubljani, se presele jutri v Beljak.
Po kamniškem okraju je minuli mesec slepomišil neki okoli 35 let star, čedno oblečen človek ter ljudem pripovedoval, da je poslan z nekim patrom pobirat po deželi milodare za novi oltar v romarski cerkvi na Brezju. In dobili so se kalini, ki so šli goljufu na limanice.
Sirovini. Ko sta se v nedeljo zvečer vračale v Šiško soproga nekega železniškega uradnika s svojo hčerko, sta jih začela na Marije Terezije cesti silno nadlegovati dva nekoliko vinjena moška. Naprosili sta tja došlega polieijskegn stražnika, da jih reši nadležnežev. Ker pa sirovini vkljub stražnikovein pozivu nista hoteli povedati svojih imen, jima je ta napovedal aretovanje. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Mesto, da bi se pokorila, sta skočila v stražnika in ga držeč za vrat hotela vreči na tla.
V tem kritičnem položaju potegne stražnik sabljo in udari z njo enega po desni roki, drugega pa je zadel na levo ramo. Nato sta pa oba pobegnila. Prvi, 211etni hlapec Ivan Pusti-šek iz Lazinca pri Brežicah, je bežal v mesto v svoje stanovanje, kjer je bil včeraj aretovan, drugi Fran Ca-tar rodom iz Št. Jurja ob južni železnici na Štajerskem, pa jo je ubral proti Šiški. Pri mitnici je zadel ob prečnico z glavo tako močno, da je nezavesten obležal. Takoj na lice mesta došli policijski zdravnik ga je obvezal za silo, potem pa odredil, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Pustiška so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor in ko ozdravi njegov tovariš, se bodeta morala zagovarjati zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
Cesa se vsega ne krade. Včeraj je policijski stražnik na Sv. Jakoba nabrežju prijel 231etnega delavca Petra Kinnerja iz Mavčič v kranjskem okraju, ki je prodajal malega, belega psa. Ko ga privede k uradu, se je dognalo, da je Kinner psička ukradel posestniku in trgovcu z vinom g. J. Lenčetu. — Posestniku Vladimir j u Novaku je bila na Krakovskem nasipu iz odklenjene šupe ukradena kokla in   petnajst jajec.
Kot osumljenec je bil prijet neki 601etni, brezposelni nepridiprav, ki je bil skoraj ves čas svoje mladosti v Trstu, sedaj se pa večinoma klati po Krakovem. Oba so izročili sodišču.
Stavko nadaljuje danes 55 krojaških pomočnikov pri 25 mojstrih.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov, 11 jih je šlo v Heb, 21 pa v Beljak. 249 Lahov se je peljalo na Dunaj, Zagreb in Budimpešto, s posebnim vlakom se jih je odpeljalo pa danes ponoči 11 vozov na razne kraje Ogrske in Hrvatske.
Izgubljene in najdene reči. Pis-monoševa žena Ana Majdičeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 14 K denarja. — G. Ivan T. je izgubil zlat privesek, vreden 8 K. — V hotelu »Južni kolodvor« je bil 5. t. m. vzet lep svilnat dežnik; kdor ga je vzel, naj ga pošlje g. hotelirju.
Drobne novice.
— Gospa Toselli, bivša saška princezinja je baje brzojavila prijateljski rodbini v Lindau, da se res misli ločiti od Tosellija ter se vrniti na Nemško.
— Dve hiši sta se zrušili v Londonu ponoči. Izmed 40 prebivalcev so dosedaj izvlekli devet mrtvih in 20 ranjenih.
— Javna varnost na Dunaju. Takozvani »platenbruderji« so naskočili veliko kavarno na Zimmer-mannovem trgu ter jo popolnoma razdjali preden je prišla policija. Kavarnarja so z noži smrtno ranili.
— Zaradi zarote proti črnogorskemu knezu bo končna obravnava proti 50 zaprtim dne 25. maja. Med obtoženimi je tudi bivši ministrski predsednik Radović.
— Zaroka portugalskega kralja. Kralj Manuel se baje zaroči z vojvodin j o of Five.
Razne stvori.
* Zopet eden. Že lansko jesen je bil pred olomuškim okr. sodiščem obsojen katehet Kozalek zaradi velikih zločinov, ki jih je izvršil nad Šolskimi deklicami. Zadnji trenotek pred obravnavo je poslal škof sodišču poziv (?), naj razpravo odgodi, ker je Kozalek slaboumen. Kakor povsod, se je tudi v Olomuou sodišče uklonilo škofovi volji. Ko se je sedaj hotela sedaj hotela razprava odgoditi, pozvalo je sodišče zopet kateheta, toda prepozno. Svinjar jo je s škofovo pomočjo popihal v Ameriko.
* Cene za Stradivarijeve gosli.
Sloveči italijanski izdelovalec gosli Antonio Stradivarius (rojen v Kre-moni leta 1650. umrl istotam leta 1737) je prodajal svoje krasne gosli po 90 frankov. Od takrat je cena njegovim instrmentom selo poskočila. Koncem 18 stoletja so se plačevale po 300 do 400 frankov. Polagoma so i se cene zvišale na 2400 do 5000 j frankov. Leta 1875. je kupil de Law-rie od Francoza Allarda Stradivarijeve gosli za 15 000 fr., par tednov pozneje jih je prodal za 20.000 fr. Od takrat je postajala Špekulacija Čimdalje bujnejša. Neke druge Stradivarijeve gosli je kupil Allard za 25.000 fr., a leta 1890. jih je prodal Angležu Crawfortu za 50.000 fr. Tudi vse ostale Stradivarijeve gosli, kolikor jih je še na svetu, so bile prodane po 20.000 do 40 000 fr. Pariški konzervatorij ima par Str adi vari je vi h gosli, ki jih ceni skupno na 100 000 frankov.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 7. aprila. Današnja seja je bila zelo viharna. Nadaljevala se je razprava o rekrutnem kontingentu. Socialni demokrat Lbw je ljuto napadaj nemške nacionalce, naziva-joč jih »stavkokaze». Odgovarjal mu je nemški nacionalec dr. Stolzel. Med tem govorom je prišlo do hudega spopada med socialnimi demokrati in nemškimi nacionalci. Semtertja se je zdelo, kakor da bi se nasprotniki dejansko spopadli. Vihar je trajal skoro eno uro. Na predlog posl. Cho-ca se je vršilo poimensko glasovanje o nujnosti rekrutne predloge. Nujnost je bila sprejeta s 313 proti 102 glasovoma. Nato se je pričela meritorna razprava. Prihodnja seja bo jutri.
Proti premestitvi  gozdarskega ravnateljstva v Gorici.
Dunaj, 7. aprila. Poslanca Alojzij Štrekelj in dr. Marani sta bila včeraj pri poljedeljskem ministru dr. Ebenhochu in sta protestirala proti nameravani premestitvi gozdarskega ravnateljstva iz Gorice v Celovec.
Hrvaški poslanci pri finančnem ministru.
Dunaj, 7. aprila. Včeraj so bili hrvaški poslanci Ivanišević, Trešić, Vuković, Biankini in Peric pri fi-
nančnem ministru dr. Korytowskem, da protestirajo proti temu, da se dalmatinske finančne uradnike sili, da bi podpisali zaupnico finančnemu ravnatelju Hočevarju. Minister je odgovoril, da mu o tem ni ničesar znanega, in je obenem napovedal, da v kratkem poseti Dalmacijo.
Dvoboj Sternberg - Bergmann.
Dunaj, 7. aprila. Grof Sternberg je pozval češkega agrarnega poslanca Berginanna na dvoboj, ker mu je v javni seji rekel, da je patologična osebnost in aristokratski parazit. Do tega dvoboja pa ne bo prišlo. Bergmann se je namreč obrnil na polk, pri katerem je Sternberg služil, s vprašanjem, če je grof sposoben dati satisfakcijo. Polkovno poveljstvo je brzojavno odgovorilo, da se Berg-mannu ni treba biti, ker ga je vojaški častni sod proglasil za nezmožnega, dati viteško zadoščenje.
Hrvaški sabor zopet sklican?
Budimpešta, 7. aprila. V političnih krogih se zatrjuje, da bo hr-viški sabor na novo sklican dne 7. maja. Ako se bo izkazalo, da ni sposoben za delo, ga bo vlada razpustila.
»Zarotniki« proti knezu Nikoli pred sodiščem. Cetinje, 7. aprila. Obravnava I^roti onim, ki so obdolženi, da so nameravali atentat z bombami na kneza Nikolo, bo dne 25. maja t. 1. Obravnava bo javna.
Prihod bolgarskega knežjega para v Sofijo.
Sofija, 7. aprila. Včeraj sta prispela semkaj knez Ferdinand s svojo novo poročeno soprogo kneginjo Kleonoro. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem.
Obsojen avstrijski Ceh. Solun, 7. aprila. V Bitolju je izredno sodišče obsodilo avstrijskega podanika Čeha Novaka na 15 let ječe, ker je pripravljal bombe za bolgarske vstaše v Makedoniji.
Pogreb kneza Karagjorgjeviča. Pariz, 7. aprila. Včeraj dopoldne so tu pokopali kneza Božidarja Karagjorgjeviča. Pogreba so se udeležili minister vojne mornarice Thomson, srbski poslanik in bolgarski diplomatski agent.
Princeza Pia Monika. Draždane, 7. aprila. Kralj Avgust se je danes vrnil semkaj. Pripeljal je semkaj princezo Pijo Moniko iz Griesa. Črnogorski knez na potu v Petro-grad.
Berolin, 7. aprila. Snoči ob 11. se je odpeljal iz Berolina v Petrograd knez črnogorski Nikola. Pri njegovem prihodu v Berolin ni bilo nobenega oficialnega sprejemn.
Javno prošnja.
Kdor pozna razmere vasi v tržaški okolici in vasi v nje neposredni bližini, ta gotovo ve, da so te vasi najbolj izpostavljene nevarnosti za raznarodovanje in potujčevanje. Med take vasi gotovo spada vas Boljunec. In res je imel italijanizem pred leti na to vas že toliko vpliva, da so se le prevečkrat slišale italijanske pesmi. To uevćirnost so spoznali nekateri narodni in požrtovalni mladeniči in možje ter ustanovili pevsko društvo »Prešeren«, katero se je kasneje razširilo v bralno in pevsko društvo. To društvo je dalo povod, da so se ustanovila v vasi še tri druga društva, a žalostna majka, dve sta si postavili za smoter uničenje društva »Preše-ren» in uvedbo za nas škodljivega in-ternacijoliznui. Žalostno bi bilo, ako bi se ustavili na komaj pričeti poti, zato smo se odločili za korak dalje in določili, da vstanovimo in odpremo javno ljudsko knjižnico. Pri naših žalostnih razmerah ni nam lahko izvesti tega sklepa, radi skromnih gmotnih sredstev. Vsled tega predrznemu se javno prositi druga društva, občine in posameznike, da bi nam pripomogli z milodari v denarju ali tudi s tem, da nam blagovoljno podele slovenskih knjig. Imena čč. gg. darovalcev se objavijo v časnikih.
Bralno in pevsko društvo »Prešeren« v Bolj uncu p. Boršt,
4. aprila 1908.
Gospodarstvo.
— Trgovsko obrtna zadruga ▼ Linbljani V meseou marcu je bilo vloženih K 175.73419; dvignjenih pa K 118.500 84. — Od 1. januarja t. 1. je bilo vloženih K 261.082 36; dvignjenih pa K 128.728 16. Stanje vlog koncem marca t. 1. K 132.354 20. — Skupni promet vsega poslovanja v marcu K 1,743.113 70; od 1. januarja do 31. marca 11. pa K 2,680 563 62. — —     — —
Surova vlaknasta svila
od gld. U 26 do gld. 43*26 sa blago sa popolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in se ocarinjeno na dom. Bogata izbira vzorcev obratom poste. Tovarn« sav ■vilo llmneberg, Zurlen.   5  90 a
AJL_
ođliAid    ti o iti n n iy
ODVAJAJOČE SREDSTVO
ruiina za£koeo spfr*|M«imMe spretne
v ■
iHeteorolo$lino poradio.
l*1r»  nad  reoTien  90t. srednji ki»*dI Ilok 756 t
6.19. zv.
7 i 7. zj. , 2. pop.
731*4
7292 730*8
6*5 sr. svzhod del. jasno
4*4 si. ssvzh.j oblačno 9*2 sr. svzhodi dež
Srednja včerajšnja temperatura 5 5° mm, nonn. 79 mm. Padavina v 24 urah 63 mm0.
Tožnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod
Andrej Vrhovec »ig. Grum
hišni posestnik 1232
danes ob 11. uri dopoldne v 80. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, pre-jemši sv zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se bo v sredo, dne 8. aprila ob štirih popoldne v hiši žalosti, Poljanska cesta št. 52 blagoslovilo in nato na pokopališču pri Sv. Križu položilo k večnemu počitku.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V L|ubjjani, 6. aprila 1908.
'Andrej, Franc, Anton, Valentin, Josip in Alojzij, sinovi — Terezija Roglje a in Marija Ahll-nova, hčeri.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, svaka in strica, gospoda 1240
Franca Urbnnčič
sod. oficijala
kakor tudi za časteče spremstvo dragega pokojnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčno zahvalo.
Posebej in iskreno pa se zahvaljujemo vsem veleč. gg. uradnikom tukajšnjih uradov za spremstvo in darovani venec.
Lož, 7. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
1243
Ob neprecenljivi izgubi svojega iskrenolj ubij enega soproga, oziroma očeta, gospoda
Frico Hovoka
hotelirja in kavarnarja v Ljubljani
izrekam vsem prijateljem, znancem in sorodnikom v svojem ter v imenu svojih nedoletnih otrok Minke in Fricka za izkazano sočutje, mnogobrojno in časteče spremstvo pokojnika k večnemu počitku najiskrenejšo zahvalo. Osobito in presrčno pa se zahvaljujem cenj. načelništvu in gg. članom gostilniške zadruge za polnoštevilno udeležbo, društvu gostilničarskih in kavarnar-skih nastavljencev, telovadnemu društvu »Sokol« v Ljubljani, strelskemu klubu »Triglav«, ljubljanski Društveni godbi za častno spremstvo in poklonjene krasne vence, kakor tudi pevskemu društvu >Slavec« za to-lažbepolno petje, končno vsem ostalim darovalcem prekrasnih vencev.
V Ljubljani, 7. aprila 1908.
Marija Novak.
Kauarna
pod ugodnimi pogoji takal v trajno m dala. *
I i~ Prošnjiki naj se obračajo naSfu~
žano ZelUoger"V Himmolbergu aa Koroškem* 1228-2
dobro vajen špecerijske in mešane stroke ter vešč slov., nem. in i tal. jezika, želi preme niti službo Nastopi lahko s 1. majem. Naslov pove upravnišUo „Slov. Naroda". 1233—1
Kupim rabljeno 1234—1
damsko kolo.
Več se izve ali pismene ponndbe pod nL M.11 na nprsv. „S1. Naroda".
Sprotnega
12C6-2
polirja
in več dobrih
zidarjev in fasaderjev
sprejme stavbna tvrdka Josip Hro-nek na Bledn.
Blosolne,..
proti požaru in vlomu, BFox" pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko drnštvo Zagreb, Dioa 22. 3424—7»
z verižico
Zaradi nakana velike mnoiin« ur raspošiija Ueska rasp^eTa|4k:a f prekrasno ponlačeoo, 86 ur idoio preci»jsko uro na sidro, % lepo ver žico sa samo B 1 kakor tadi triletnim pismenim jamstvom        Po povaetjo Taipošilja
PrMkoHttetks razposllfevslnlca
NB. Za neugajajoče denar nazai.
Hsiaolfsi
In najmodernejši
KLOBUKI
vseh vrst ¥ na|boga-tslsIls^ripogLI-ao
v l4^bl|f»Bii pri
9-J.HAMMtH
Klobuki ao aprefemalo v popravo
Krasne
BLUZE
21
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, peri'o ln otročje oblekoe
priporoča po nafnlllih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
ŠTABI TU «.28.
Najboljše
srajce
bela In barvaate, aa gospode
■ ■ i s i s znamko ..labud11 ■
.'.  izdelane v lastni šivalnici. A
Priporoča jih 934—7
Anton Šare
Sv. Patra cesta it 8 v L|nbl|ani.
tost 1«
ote z
o«t Mi
.a« z
Pador in evome za obraz
„Germandree"
^tAC ^ Idealno lop vonj, ao dobro dril aBsaHSSfišSa^i in malo pozna, dale koti zdravje
in lepoto.
vsako sredo, soboto in nedeljo
oso noč odprto.
Proda se tudi
Jako pripraven m no deželo. Viktor Izlakar.
, — Samo v Izvirnih MvoUh t bolliih -°UR (noolaah.
Mlgnot * Boucher, parfumer
1185—1
Samo do 18. aprila t. 1.
Xai»ovo]ia ta na|ftat]ia koafokeUa za ooom, gospod«, deklico, dttkt ta otroka ao prodaja čodovllo ccao.
„Angleško skladišče oblek", 0. Bernatovic
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Št. 525.
1163 3
Razglas.
Mestno iupanatvo v Rudolfovem razpisuje službo
MERKUR i blagajnik
z začetno letno plačo 12C0 K ter tremi petletnicami po 200 K. Po enoletnem zadovoljivem službovanju se potrdi blagajnik stalno v službi. Službo bode nastopiti io 15. aprila IMS. Dvojnega knjigovodstva ter slovenskega in nemškega jezika v govou in pisavi popolnoma zmožni prosilci nsj vloie s dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
do 10. aprila 1908
podpisanemu županstvu.
Jfteetuo županstvo v Rudolfevem
dne 1. sprils 1908. S« plo Stmdovl*), meatni lupan.
zmožna slov., nem. in ital. jezika, ieli alatko. 1216—2
Naslov pove uprav. „Slov. Nar.a Šest spretnih
kovačev
in Štiri
ključavničarje
apre{me takoj vodstvo premogokopa trboveljske premogokopne družbe v Zagorlu.
1222 t
Dobro idoča atara
Speceril. trsnvino, prodajo žsanjo In olno ter trnfibu
nasproti velike cerkve na glavni cesti v obljudenem kraju (zdravilišče) se zaradi rodbinskih razmer pod po voljnimi pogoji tako} proda. Letni promet 70- 80 000 kron. 1166—4 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Proda se
z vrtom in hišno opravo ob drž. cesti, 5 minut oddaljena od državnega kolodvora, v kateri je jako dobro obiskana gostilna, tobakarna, prodajalna mešanega blaga, prodaja žganih pijač na drobno in debelo in poštna služba. 1239—1
Ivan Pipa
Bača-Sv. Lucija na Primorskem.
Vabilo
na
1241
občni zbor
Posojilnice v Cel]u
reg. zadruge z neomejeno zavezo
(Vorschnssverein ln Cilli, registrierte Ge-nossenschaft mit unbeschrankter Haftung)
ki se vrši
v četrtek, 16. aprila 1.1.
ob dveh popoldne
v selnl dvorani Ilorodnesa doma.
Dnevni rod:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobrenje letnega računa pro 1907.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Čitanje revizijskega zapisnika.
6. Prememba Dravil.
7. Razni predlogi. Na5elstv0<
ao odda takoi ali ma|
Radi preselitve
soba s
Poizve se na Blehvelaovi cesti št. U v III. nadstr. 1200 3
z večjim vrtom na Tržaški cesti Št 33 v LJubljani, se iz proste roke
proda. Prostora je za štiri rodbina Več pove lastnik MIha Puc na Colu pri Vipavi. 1236- 1
Trgovina
z mešanim blagom aa tako] proda
ceno z vso zalogo vred. Za denar se tudi počaka. Pismene ponudbe na upravništvo „Slov. Naru. pod /Trgovina'. 1237-
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri 309 J
L ŽEBEHIKU1» Spol tttt
Večjo množino praznih, dobro ohranjenih
zabojev
različne velikosti proda Karel Pup pis, trgovec v Logatcu
Istotam |e naprodaj dva para
enoletnih pavov
Cene po dogovoru.    1231—1
3strijanske
vinske kleti
5 firme] JS
PietroRocco&Coirin.
v Rovinju
1115-5
priporočajo vina lastnega pridelka, terane, moškate, reloške in relo-
Škate najfinejše kakovosti ter najfinejši, najčišči  vinski tropinovec orrant v sodcih od 56 litrov naprej
franko na postajo ali kopališče Bo vin po najkulantnejših, najnižjih cenah.
Vzorci na zahtevo zastonj.
Trfpderna svila 3a blu^e
in na^it, baršuni, g/tjfc čipkasto blago, čipke, vlo^kh svilene vezenine, .'.   .*. . . pa;Čolani, Čipkasti ovratnici* modni trakovi. .-. .
H /fovosti vedno v največji ijbiri pri 1128 2
P. Jlfeadić, JLjubljana, Prešernove ul. 7.
-1
Svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu vljndno naznanjam, da pri meni pomočniki ne štrajkajo, marveč imam pomnoženo število najboljših moči.
Prevzamem tedaj lahko vsako delo in je točno in najbolje izvršim.
1242-1
krojaški mojster
v tjabljani, Dvorski trg itev. 3.
Isdjgttelj in odgovorni urednik: Ruto Puntoilomiek.
LMtains in tuk .Nerodne tisk ume*.
D9^
46