khaja v Trstu ?s,t letele ne 5, pop.
popisi sb ne vra-J°- Nefrankovana se ne spre-jemajo.
“Hflništvo in upravnico
u1, del Lavatoio St. 1,1.
^•lefon 18-67.
Posamezne itev. •• prodajajo po 6 atot.
Inserati se računajo na milimetre v žiro-kosti na kolono, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnin a začelo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■------------------1 |
Glasilo »Narodne delavske organizacije" in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Zaradi ljubega miru!
Nekar
y n, ——m čudne so res razmere pri nas 5»*rS^U’ ^ak^ne> da postajajo človeku z vadno državljansko pametjo skoraj gibljive. Skoraj bi bilo treba, da oblije ‘Preproste ljudi, ki se iz svoje žuljave s|i .anj°eti ne moremo dvigniti do mi* in pojmovanja onih srečnežev ^"obšitimi o ratmki,
Ž'*taci'
z
njihov patron sv. prav posebno svojo milostjo, tla"* P°tem V8aj nekoliko mogli pomiti yt S°8lov in srečo, ki rosita na nas ne-edneže iz njihovih blagoslovljenih rok. j8 Predzadnjo številko našega lista nam . Naplenilo c. kr. državno pravdništvo, ker smo se z uvodnim člankom pre-Po 1 i- Pro^ § 300 kazenskega zakonika. t Slejmo nekoliko, kaj neki določa ta pa-h,®rat, zaradi katerega je bil naš list za-'Hen. Evo ga :
D »ij 300. Kdor na očitnem kraju, ali več ljudmi, ali v natisnjenih delih, »Mirjanih podobah ali pisanjih z zasmehujem, zasramovanjem, neresničnim pri-, hdovanjem, ali s prevračanjem dogod-d/ z.aukaze ali razsodbe oblastnij Hj.Vath a)i tako druge k sovraštvu, y ,evanju ali k pritoževanju, ko Uj*aj) zoper držayne ali občinske Je ali zoper posamezne organe glede na njih uradovanje, ali I vllf° ali izvedenca glede na r '
Lj 6 Pred sodniio nadražiti skuša, je
kat’ 86 v tem ravnanju ne pokaže or . drugo huje kaznovano dejanje, prečka podšuntovanja in zapade P°ru med enim in šest meseci".
2&k *'a^° torej ta znamer>iti § 300 kaz.
L. Torej z zaplenjenim stavkom smo za bili pregrešek podšuntovanja proti dr vui oblastniji oziroma proti posameznim r8anom vladarstva !
^ x Vprašamo torej
v bič k zanimajo oblast vladar-zoper njune izpo-
ir ž a v n i v a 1 e r i m
proti kateri oblastniji in proti posameznim organom adarstva?
( Nadalje vprašamo: včem smo zamahovali ali zasramovali te f 1 a s t n i j e, kaj smo pisali ne , 8 ničnega, katere dogodke ^ 0 prevrnili?
|j O kaki državni oblastniji Hi * taki v zaplenjenem članku ni-jrno koL g0vorili> toreJ k° 8plok ne pride v l®v; ostaneiO nam torej samo še — K 0 8 a m e z n i organi vladarstv a“. v glejmo torej, kateri naj bi bili po »kih sv. Birokracija ti ai vladarstva".
^ Imenovali smo pred vsem »c e s a r-y aga kraljevega namestnika i-^rstu, princa Ho h eni ob e“, bo vali smo ga »rdečega princa", kakor s J® imenovalo že nebroj avstrijskih ča-katerih pa nobeden ni bil zato
uhsciran.
d , Imenovali smo nadalje »ravnatelja h kr. javnih skladišč c. kr. d v o r-J*ga
»posamezni or-
c.
svetnika M i n a s a“ in poleg 1 §a tudi „c. kr. inšpektorja P o -"cca“,
g Imenovali smo nazadnje tudi — Pa-ji0 1 n i j a ih P a g n i n i j a n c e, ki so fc mnenju slavnega c. kr. državnega 0y'duištva menda tudi — »posamezni S a n i vladarstva"!
> Ko smo dognali to, vprašamo sedaj : em smo zasmehovali ali zasramovali ^'Posamezne organe vladarstva" ? Kaj
pisali o njih neresničnega, katere do-smo prevrnili?
II kakem zasmehovanju ali zasramo-bi v celem spisu niti sledu, kar nam c. k6 ^pričati vsak poštenjak, gotovo tudi namestnik sam in ne manj tudi <t|j08aibezni organ vladarstva” — Pagnini, rbzume, kar smo pisali.
Pce Kli smo torej pisali neresnico, ali smo Vrbili dogodke?
W ^ zadnjem našem listu smo že slo-0 zatrdili, da smo pisali le resnico in
nič drugega kakor resnico, in to zatrjujemo tudi danes in to tembolj, ker se c. kr. državni pravdnik nikakor ni dotaknil naše zadnje številke, v kateri smo to trdili. Saj bi bil vendar moral kratko-malo konfiscirati ves uvodni članek zadnje številke, ako bi bil neresničen, saj bi bili prav s tem člankom »pisali neresnico in prevračali dogodke". C. kr. državni pravdnik je stem, da ni konfisciral tega članka, sam obsodil sebe in konfiskacijo uvodnika v predzadnji šte vilki!
In dali bomo priliko c. kr. državnemu pravdniku, da pojasni to svoje, vsaj za nas popolnoma neumljivo postopanje, na pristojnem mestu, dokazali mu bomo tedaj, da smo pisali resuico in le resnico.
V ponedeljek, dne 14. marca t. 1., je bil strokovni tajnik N. D. O. pri c. kr. inšpektorju Polaccu v stari prosti luki, kjer je na povabilo c. kr. dvornega svetnika Minasa pregledal novo listo sprejetih delavcev ter našel, da je uvrščenih v to liato edino le šest delavcev iz liste N. D. O., dočim je uvrščenih 121 Pagninijancev. To dejstvo lahko ispriča strokovni tajnik N. D. O. pod prisego in enako mora po-tvrditi tudi c. kr. inšpektor Polacco.
Da je Pagninijeva lista imela do petka, dne 11. marca, v prvi vrsti po odštetih regnikolih 106 delavcev, ki bivajo nad 4 leta v Trstu, v soboto, dne 12. marca, torej po 24 urah, pa kar naenkrat 12-1 pristnih tržsčanov, to potrdi lahko c. kr. policija v Trstu, ki je to dejstvo dognala in uprava c. kr javnih skladišč in vsi tisti, ki so videli listo.
Bog pomagaj vendar, kaj smo torej tu pisali neresničnega, kaka dejstva smo tu prevračali ali prevrnili, da je c. kr. državno pravdništvo moralo konfiscirati članek, v katerem smo popolnoma suhoparno' konstatirali te številke ?
Vprašamo le : zakaj pa ni konfisciral .P.ccola", ki je na najnesramnejši način hujskal celo tržaško italijansko javnost na onih ubogih 64 slovenskih delavcev, ki je nahujskal svoje ljudi tako daleč, da so obetali slovenskim delavcem, da jih bodo pobbi kakor pse jih poklali kakor prasce. jim porezali glave ter jih pometali v morje ?
Seveda, če mi napišemo par resničnih besed in se ne ustrašimo resnice zabrusiti v obraz tudi kakemu c. kr. namestniku in drugim c. kr. zlatoovratnežem, potem hajde po nas seveda zaradi — ljunega miru 1 Potem .zasmehujemo in zasramujemo, pripovedujemo neresnico in prevračamo dogodke", če pa drugi dvigajo vse hudiče in ves pekel na nas, če hujskajo naravnost k poboju in umoru, potem pa c. kr državni pravdnik zatisne obe očesi in si nareže prednji se debelo desko, da le ne bi videl vsega vsega tega, seveda vse to zaradi — ljubega miru !
O, sv. Birokracij, posveti vendar s solnčnim žarkom svoje milosti v meglo naše preproste državljanske zabitosti in razženi jo, da bomo mogli umeti to neskončno modrost tvojih prevzvišenih svečenikov, kajti sicer smo prisiljeni slediti svoji lastni neumni pameti ter si pač misliti:
dvojna je mera, s katero se reže kruh pravice v Trstu, ena za site Italijana. druga pa za lačne Slovence. Seveda za Italijana ni niti treba noža, saj mu dajo cel hlebeo, za Slovence pa tudi ne, saj mu itak ne morejo odrezati nič. ker so že onemu dali vse zaradi — ljubega miru 1
Oa bo imel gospod c. kr. namestnik — *mir, ne sme dobiti Slovenec kruha, pač pa razni pagninijanski Izvržki človeštva, ceštni roparji in ubijalci, razni Pencoti in Mettugliotl, da bo imel mir Pagnini, da se ne bo razbural čifut na trgu Goldoni, je treba izstradati slovensko delavstvo da bodeta Minas In Polacco, s križci za zasluge okradena, lahko mirno
počivala na svojih lovorikah, pridobljenih pod rdečebelozeleno firmo bivše »Gmna-stiche", zato nam štrik na vrat in na prvo ulično laterno z nami!
Gospod c. kr. državni pravdnik, zato pa le še zaigrajte na § 300, saj se pod vašimi rokami razteguje i krči kakor harmonika pouličnega godca, in mi bomo, seveda zaradi — ljubega miru, plesali, kakor nam bodete godli vi in vaši varovanci, ali pa tudi — ne 1
" ZVEZA ■
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Določbe v zadevi plač železniških delavcev z redno dnevno plačo.
(Konec.)
III.
Delavni dnevi. Delavni čas. Nadurno delo in plačilo zanje.
Za delavce v kurilnicah in obratnih delavnicah, kakor v električnih centralah, so delavni dnevi, dnevni delavni čas, odmori itd. urejeni po odloku c. kr. železniškega ministrstva z dne 10. decembra 1898, štev. 54579 po »Delavnem redu za osobje, uslužbeno v delavnicah in kurilnicah", oziroma po določbah v smislu odlokov c. kr. železniškega ministrstva z dne 4. novembra 1908, št. 57816 in z dne 30. Jtcembra 1908, štev. 64.300 izpopolnjenega, vsled določbe c. kr. železniškega ministrstva z dne 10. oktobra 1902, št. 37160 vpeljanega delavnega reda.
Za delavce v signalni delavnici, podrejeni c. kr. železnico vzdrževalni sekcyi Trst, je delavni čas urejen z odlokom c. kr. železniškega ministrstva z dne 7. marca 1909, št. 13585/22 a, št. ravnateljstva 10641 iz leta 1909.
Za delavce pri železnico vzdrževalni službi je določiti delavni čas, ki pride na normalne tedenske dneve, (delavne dneve), med 6. uro zjutraj in 6. uro zvečer, pri čemer se je ozirati s strani predstojnikov na službeno zahtevo, krajevne in vremenske razmere (vročina). Poldrugourni odmori, od katerih mora trajati opoludnevni odmor vsaj 1 uro, se v delavni čas ne štejejo.
V Dalmaciji se more določiti delavni čas sporazumno z delavci tudi pred 6. uro zjutraj ali po 6. uri zvečer, pri čemer se podaljša opoludnevni odmor. Recimo: predpoludne od 6. ure zjutraj do 12. ure opoldan, popoludne od 3. ure do 7. ure zvečer, opoludne torej odmora 2 uri.
Za čas, ko morajo bili delavci pripravljeni za službo, se računi trajanju primerno s celimi dninami ali pa po desetinkah dnine.
Ureditev delavnega časa za delavce v skladiščih za tovorno in brzovozno blago se bo izvršila na podlagi inštrukcije II, del II, člen 2.
Za delavce kurilnic in postajne službe, katerih službena uporaba ostane odvisna od prometa vlakov, se ima določiti dnevna služba po obstoječih normah za službo in odmore ; tem delavcem pripada pri polni plači 2 krat v mesecu po 16 ur počitka po dnevu, ali pa enkrat v mesecu 24 urni počitek, razum tega v svrho cerkvenega obiska, ako to ni določeno že v službenem redu, na eno nedeljo v mesecu za to potrebni prosti čas, pri katerem pa ni potrebno, da bi se raztegnil črez celi pred-poldan.
Delavcem v materialnih skladiščih se določi časnim razmeram odgovarjajoč delavni čas tudi le za delavne dneve in to od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer z odmorom poldruge ure opoludan.
Za razumevanje »nadure" in odškodnino zanje so merodajne določbe delavnega reda, kakor določa inštrukcija VHI. § 54.
IV.
Uporaba delavcev na mestih podurad-nikov In uslužbencev.
Ta mesta so po številu za vse službene oddelke določena; vendar pa lahko povzroči množeča se službena potreba od časa do časa več takih mest, kakor jih je določenih za normalno službo, naprimer pomnoženje oddelkov za spremljevaDje vlakov in strojev.
Ako se uporabi kak delavec z redno dnevno plačo kot »substitut" ali le »pomožno" na kakem mestu poduradnika ali uslužbenca (kategorija slug) brez ozira na to, ali je to mesto normirano ali ne, im* ta opravljati svojo službo za časa tega službovanja po službenem redu, kateri je določen za dotičnega poduradnika ali uslužbenca, pri vozni službi po redu, ki pride tam v poštev. Za čas te uporabo dobi dotični delavec plačo poduradnika ali sluge, ako je ta višja, kakor njegova normalna plača ; pri tem se ima všteti dnevna doklada od 20 vin., ki je določena za Trst in območje. Za časa te uporabe vleče tak delavec tudi postranske dohodke, ki pripadajo kategoriji poduradnikov ali slug.
Pač pa se nadure med časom te službene uporabe ne odškodujejo.
Za ključavničarje je odmerjena za čas uporabe pri vozni službi dnevna plača
K 3.20.
Pri železnico-vzdrževalni službi dobi prožni delavec, kateri se uporabi za službo čuvaja, za čas te uporabe za vsako pričeto 24 urno službo na dan 40 st. več in to precej po vstopu v to službo.
V.
Uporaba izven stalnega bivališča.
Za delavce kurilnic in obratnih delavnic ter električnih central veljajo v tem slučaju določbe delavnega reda.
Vsi drugi delavci v redni službi z dnevno plačo sprejmejo pri službeni upo-.rabi svojega bivaljšča — vozna služba je seveda izvzeta — od dneva njih odhoda do dneva vrnitve poldrugo, dnevno plačo ; ako je vsled take službe primoran dotični delavec prenočevati v takem kraju, ne da bi mu železniška uprava nudila primernega zavetišča, ima dnbiti dvojno dnevno plačo.
Pri prožnih delavcih je določiti za mesto stalnega dela proga, katera je določena prožnemu mojstru, pod katerim delajo. Vendar pa je uporaba prožnih delavcev na progah drugih prožnih mojstrov po možnosti opustiti.
VI.
Nameščanje delavcev.
Ako se kak delavec v redni službi z dnevno plačo uvrsti potom kolekovanega sprejemnega lista na kako mesto podnrad-nika ali sluge, dobiva tisto dnevno plačo, katera je tačasno določena za »pomožne poduradnike ali pomožne sluge".
V Trstu in območju ima dotični delavec vrhutega še pravico do doklade 20 st. na dan.
VII.
Prenehanje službenega razmerja.
Za razdružitev službenega razmerja so merodajne določbe delavnih redov, oziroma § 138 službenega reda.
Tisti delavci, ki se odpuste iz službe vsled odhoda za izvršitev vojaških vaj ali 8 tedenski ga vojaškega službovanja, se morajo po izvršitvi vojaške službe precej sprejeti zopet v službo : ako pa se odpove služba vsled potrebe skrčenja števila delavstva, se morajo pri zopetni potrebi sprejeti v p r v i vrsti odpuščeni delavci.
Te določbe stopijo v veljavo takoj po dnevu objave v veljavo in se ima obvestiti vse delavske osobje o vsebini te določbe.
Vsi navadni stalni delavci, kateri imajo zdaj manjšo plačo, kakor je določena vsled te odredbe, imajo dobiti od 1. marca t. 1. dnevno plačo, ki je določena kot najmanjša plača.
zjž— Železniška nesreča v Uher shem. Na javnem shodu v Mezimosti je referiral državni poslanec Burival o železniški nesreči v Uherskem sledeče :
Grozna katastrofa v Uherskem je vzbudila tudi javnost iz njene brezbrižnosti, da zdaj zasleduje in se prepriča, kdo je bil te grozne nesreče kriv.
Krožilo je mnogo poročil, katera so zvalila vso krivdo na železniško osobje, tudi listi so poročali tako.
Kdo pa je bil glavni povzročitelj te nesreče, katera bode še dolgo bodla gospodo pri zeleni mizi, se je razložilo javnosti po za to poklicanih strokovnjakih in sicer, da tukaj ni krivo službeno osobje, ampak znani sistem štedljivosti in birokratska uprava te -podržavljene železnice.
Govornik opisuje lego postaje in razkrinka pomanjkljivost prometne uprave. Naj javnost izve o vseh teh nedostatnostib in o muki sicer tudi k človeški družbi štetih železniških uslužbencev, kateri so v.ažen mehanizem in katerim zaupa javnost prevoz svojega življenja in svojega tovora. Javnost pa smatra železniške uslužbence za dobroplačane in dobro situirane sluge.
To mnenje pa je popolnoma napačno. Ne samo, da se železniško osobja za svojo težko in odgovorno službovanje slabo plača, izrablja se tudi do skrajnosti telesno in se mu kratijo še jezikovne pravice
Plača ne zadostuje za preživitev in stanarina ne odgovarja resničnim razmeram, to je vedno rastoči najemnini.
Napram temu vprašanju in drugim nujnim zahtevam ostaja c. k. železniško ministrsvo hladnokrvno, in se vedno izgovarja na finančno ministrstvo, in to zopet na pomanjkanje denarnih sredstev, in na drugi strani pa vidimo, da se mečejo milijoni brez vsega premisleka za razne potrebne in nepotrebne izdatke.
Ako se ozremo nazaj, pridemo do pripoznanja, da je bil minster Bilinski tisti kateri je zasledoval štabiliranje železniškega osobja in sicer z dobrim namenom, da pridobi železnici zmožno, stalno in dobro izšolane osobje, kar bi bilo gotovo le v prid železniški upravi,
Ko pa se je videlo, da bi se stem obremenila državna blagajna, je moral to akcijo opustiti, ker je takrat tudi izstopil iz ministrstva in se je vsa ta zadeva deloma popolnoma pozabila.
Tudi je svoj čas železniški odbor v ministrstvu stavil prejšnjemu železniškemu ministru dr. Deršati zahtevo, da se mora izpopolniti od časa do časa vozno osobje iz skladiščnih delavcev, kar se je sicer pripoznalo, ampak je stvar zopet zaspala, ko je odstopil minister Deršata.
Službena pot, po kateri morajo še danes vlagati železniški uslužbenci svoje prošnje, ne odgovarjajo več današnjemu času in bi se morala tudi ta stvar preurediti in prilagoditi današnjemu času.
Posebno bi morali tudi zahtevati, da bi se pogodbeno razmerje uslužbencev po- 1 stavilo na postavno podlago.
Službeni red mrgoli sicer paragrafov o dolžnostih uslužbencev, o njih pravici pa najdemo v teh paragrafih prokleto malo.
Pri nesreči v Uherskem se je dokazalo, kakšen važen del železniškega podjetja je ravno železniški uslužbenec in se je jasno pokazalo, kam privede nemarnost in sistem birokratskega štedenja gotovih gospodov pri upravi železnice.
Javnost se le na kratko bavi z železniškimi uslužbenci in to le pri kaki nesreči, potem pa precej pozabi nanje.
Z avtomatičnim napredovanjem se je pomagalo nekaj starejšim in višjim uslužbencem, nižje kategorije pa niso dobilb nič in to je slavna zmaga gospodov koa-alicije in njih 4 letne pogodbe, kar se je pa uničilo sedaj vsled pritiska razmer.
Temu so pridruži še izjava finančnega ministra, da se zahteve uslužbencev ne morejo prej urediti, dokler se ne dovolijo novi davki !
Povišanje tarifov bi se imelo uporabiti za gmotno zboljšanje železniških uslužbencev, ampak kakor se vidi, se bo to zvišanje tarifov rabilo zopet le v militaristične svrhe in za polnitev državne bla-gajne, katera se je po aneksiji Bosne in Hercegovine precej osušila.
V humanitarnih zadevah je še marsikaj popolniti. Zahtevati se mora in to zahtevo je treba podpreti s pritiskom, da se v zadevi „Zavarovalnice proti nezgodam" obvestijo dotični v njih materinem jeziku, ki je v deželi v navadi, ravno tako se ima tudi obravnavati pri preiskovanju g strani zdravnikov v jeziku, ki je dotič-nemu uslužbencu razumen.
Tudi z ozirom na bolniško blagajno železnice je rešiti več potrebnih vprašanj.
Kolikokrat se kak uslužbenec s strani železniškega zdravnika ne pripozna za bolnega, ker ta gospod predstojnik tako hoče ali ker primanjkuje osobja.
Gledati je nam na to, da bo zdravnik opravljal svojo službo kot zdravnik bolniške blagajne, ne pa kot zdravnik uradnik železnice.
V zadevi narodnega vprašanja vam kličem : varujte in spoštujte vedno in povsod s voj materni jezik.
Vaša stanovska vprašanja pa vedno zasledujte in podpirajte pri tem drug drugega z vso silo, da se enkrat doseže potrebna ureditev vaših socijalnih razmer.
zjž. Železniški delavci na progi. Zopet pride kmalu čas, ki je muka za prožnega delavca. V najhujši vročini s krampom v roki delati po 10 in pol ure na dan, to pomeni v dvajsetem stoletju pri c. k. železniški upravi suženjstvo. Nobena vrsta delavcev in tako na slabem, kakor ravno prožni delavec, ki je poleg svoje najslabše plače podvržen tudi vremenskim nezgodam. Ako lije dež ali razsaja huda mrzla burja, ni možno opravljati dela, in zaslužka — ni, ter zasluži marsikateri teden ubogi delavec komaj kakih 10 K, in stem mora plačati stanarino ter preživljati sebe in tudi svojo dru žino. Komaj pa pride bolj stanovitno vreme poletja, pritisne že tudi vročina, in železniška uprava podaljša — delavni čas. Upamo, da tudi za prožnega delavca treba enkrat enake ureditve delavnega časa in upamo, da se naša organizacija Z. J. Ž. zavzame za to vprašanje.
Trpini na progi.
zjž— Podružnica Rihenberg Z. J.
Ž. Za nedeljo, dne 10. aprila t. 1., ob 2. uri popoludne sklicujejo se v gostilno Ger-zej vsi železniški čuvaji te proge na važen sestanek. Ker gre za zelo važna vprašanja železniških čuvajev, prosimo, da se udeleži tege sestanka osak službe prosti čuvaj.
Odbor.
zjž— C. kr. kurilnica drž. žel., Gorica. Vendar se je enkrat ganilo v sršenevem gnezdu. Slišati je, da je vložil od predstojnika občespoštovani Rotar-Rau-tar proti listu „Narodni Delavec" tožbo radi žaljenja časti potom tiska. Stem se je doseglo, kar se je želelo, ker Rotar-Rau terja bi uslužbenec ne mogel tožiti, ako ga c. k. železniška uprava noče tožiti na podlagi obdolžitve s strani drugih uslužbencev. Ima pač velikega prijatelja v svojem predstojniku. Zdaj se je marsikateremu oddahnilo srce, kajti pri ravnateljstvu so se tega zasledovanja čudno branili, pri sodniji pa se bo moralo o vsem govoriti in se bo tudi govorilo. — Zdaj pa povrnimo zopet malo k predstojniku Neudeggu. Le ta je odpustil kurilca Ge-sama pod pretvezo »radi pomanjkanja dela", v resnici pa vemo, da ga je odpustil radi tega, ker se je upal povedati nekaj resnice iz kurilnice. Komaj pa je odpustil Gesama radi pomanjkanja dela, že je sprejel v službo komaj po kakih 10 dneh zopet dva nova delavca. Stem menda hoče uresničiti inšp. Neudegg sledeči izgovor strojnega mojstra Scholza z dne 17. marca t 1.: Prri za Gesamom pride Kramer in potem še par drugih. Stem da sprejema nove delavce ob pomanjkanju dela, se menda pripravlja pot, da se res odpuste še drugi od dela. Apeliramo tukaj na pravičnost c. k. železniške uprave in v tem slučaju na ravnatelja dvornega svetnika Galambosa, da napravi enkrat konec temu preganjanju marljivih, poštenih delavcev in pouči inšpektorja Neudegga, da ima tudi pošten delavec c. kr. želez, pravico povedati svoje mnenje. Tako bi vsaj mi mislili da bi moralo biti tako v tem blaženem dvajsetem stoletju pri c. k. železniški upravi.
Velika javna skupština n. r. o.
PULA, 22. marca 1910.
O drugoj točki dnevnog reda II. Povreda hrvatskog jezika u kotar. bolestničkoj blagajni izvjestio je drug Vrankovič.
Istaknuo je uz neprestano odobravanje radnika dužnost našn, da branimo isto tako naša narodna prava kao i staleška, jer time samo stižemo pravo, da u narod-nom životu zauzmemo onaj položaj, koji nam pripada. Oborio se je oštro na social-demokrate, koji dok u svojim pro-gramima i govorima ističu, da su inter-nacionalci i da svaki narod ima pravo, da bude služen u svom jeziku, u praksi su svuda i uvijek protiv prava potlačenih naroda, kako nam dnevno dokazuje nji-; hov rad za izrabljivanjem našeg radničtva u političke svrhe. Internacional« na jeziku,
gdjegod mogu, su se do sada u Puli pokazali taljanskiji od samih Taljana. Spo-minje izbor dr. Rizzi-a i najnoviji njihov postupak sa izgonom našeg jezika iz kot. bolestničke blagajne.
Dok su nam sami Taljani priznavali naš jezik i upotrebljivali u službi tiskanice i u našem jeziku, dotle social-demokrati, koji bu došli na upravu zavoda i našim glasovima, uvadjaju čisto i samo taljanske tiskanice i to još uz sudjelovanje Jugoslavena". Ako je sa strane taljanskih social-deinokrata takav postupak kršenje njihovog programa, sa Strane „jugoslavena“, koji se ističu kao jedini branioci i zastupnici naroda, takav je postupak izdaja.
Ne vrijedi tu izgovor, da nije bilo vremena za to urediti, jer taj bi mogao obstojati premda neopravdan, da se je stvar zadržala pri starom. Ali provesti nove tiskanice i u tima izključiti naš jezik, to je promišljen korak, koji ide za otima-njem jednog iiašeg prava, koje več imamo.
Protiv toga postupka moramo da ustanemo, mora naše radničtvo. da po-digne svoj glas i osudi postupak socialdemokrata u upravi kot. bolestničke blagajne. Naše radničtvo mora da „jugosla-venskim" social-demokratima, čijim je su-djelovanjem uzslijedio takav postupak, očito pokaže, što misli o toj izdaji. (Odobravanje).
Čita resoluciju:
„Narodno radničtvo svijesno dužnost1, koju ima da brani isto tako svoja narodna kao i staleška prava,
smatra naj no vij u povredu hrvatskog jezika u kotarskoj bolestničkoj blagajni krnjenjem dosad uživanog prava;
protestira najodlučnije proti? tog postupka internacionalnih socialdemokrata, čime su isti još jedan put dokazali, kako poštivaju narodna prava ;
zaključuje poraditi svim silama oko ponovnog priznanja hrvatskog jezika ravnopravnim u svem poslovanju kot. bol. blagajne sa taljanskim
i u to ime poziva sve svijesne narodne ljude, da ga podupru u borbi. (Odobravanje).
Predsjednik otvara razpravu i pita, želi li tko govoriti.
Za riječ se javlja Furlan (jugosla-venski social-demokrat), koji netom stupi na podij, podigne buru prosvjeda protiv sebe, što je počeo da govori šeširom na glavi. Buka i vika je trajala nekoliko časa i teškom mukom mogao se je narod umiriti, da mu dozvoli govoriti. Svaka njegova riječ izazvala je ogorčene prosvjede veči-nom drugova, koji su prije bili u socialdemokratskim redovima i upoznali njihov postupak.
Htio je, da obrani jugoslavenske social-demokrate navadjajuč, da oni nijesu kao stranka zastupani u kot. bolestničkoj blagajni, več kao zastupnici strukovnih skupina. Sto se tiče jezika, to radnik ve činom ne dobiva u ruke dotične tiskanice, po tom ga ne smije biti briga, ako su i kineske.
Odgovorili su mu drugovi: Ura vi č, Dorčič, Vitasovič, razsvjetljujuči postupak social-demokrata, i V r a n k o-v i č, koji osvrčuči se na njegove riječi, vidi baš u torne nedostoni postupak social-demokrata, što su u kot. bol. blagajni izabrani social-demokrati ne kao takvi, več kao zastupnici strukovnih skupina, u kojima ima mnogo radničtva, koje nije social-demokratsko. Izdaja jugoslavena nije ništa manja time, što u kot. bolestničkoj blagajni sjede „jugoslaveni“ ne kao zastupnici stranke, nego kao zastupnici strukovnih skupina, i ti ljudi su jedni te isti bili oni predstavnici stranke ili što drugo, tim više, ako su to tako istaknute njihove osobe, kao što je bivši kandidat u opčoj kuriji za sabor J e 1 č i č.
Sto se tiče pak odgovora, da njima nije stalo, kakve su tiskanice, bile one i kineske, to je baš ono, što mi hočemo da dokažemo, daje njima deveta briga do narodnih prava i narodnih interesa, več da im ta služe samo za zavaravanje naroda.
Resolucija stavljena na glasovanje od predsjednika bila je jednoglasno primljena buduč se je Furlan bio več udaljio uz silno žviždanje, a ono par drugih socialdemokrata se pritajilo.
Tako ogorčenog naroda naše skup-štine ne pamte i mislimo, da če povici i držanje našeg naroda biti poduka gg. social-demokratima, što radničtvo drži do njihovog postupka, jer rekbi da naši „jugo-slaveni" veoma malo poznadu naš narod.
Iza kako se je slegla bura, izvješčuje drug Vrankovič o
III. Postupku social-demokrat®
prama radnicima „Bauamta-Obrazlaže sporazum internacionala6 zidarske organizacije sa poduzetnicim^P kojern radnici zaposleni kod nBauamta u slučaju prelaza vani ne smiju se uzeti posao. Takav postupak je infaman, J tim sile veliki broj radnika (preko 30(Wi da se posvema pokori svom poslodavM ako ne če ostati bez kruha. NedostojanJ i radi toga, što time hoče social-deffl® krati da prisile ljude, da stupe u njiko^ organizaciju, čime krše slobodu samoodl®' čivanja, za koju kažu, da se bore.
Predlaže na prihvat slijedeču re8°’ luciju :
„Radnici, zaposleni kod c. i k. P° morskog kopno-vodogradjevnog ureda tt Puli
nazrijevaju u najnovijem postup*u internacionalne organizacije zidarskih rft" nika, kojom je ista pokušala, da zaprijei!1 primanje na rad sa strane poduzetnika 'T radnike, koji nijesu kod iste organizira*11' povredu slobode samoodlučivanja;
smatraju dotičui postupak nape' ren protiv jednog dijela radnika nedosttl' nim, buduč se time ide za ličenjem zarade velikog dijela radničtva i time ga mftte rialno ošteti".
Resolucija je bila jednoglasno PnlU’ ljena, na što predsjednik zaključi veo®>8 uspjelu skupštinu.
Glavna godišnia skupština
N. R. O.
PULA, 27. marca 19l®‘ Na Uskrs u jutro obdržavala se>ie II. glavna skupština naše N. R. O. u* veliko sudjelovanje članova (preko tri st®' tine).
Predsjednik Križ otvara skupit1®" pozdravljajuči prisutnog strukovnog tajni*8 E k a r a u zastupstvu centrale N. D. , iz Trsta. Preporuča članovima, da p0111 ljivo saslušaju izvješča tajnika i blagajnik8' koji če im podati sliku prošlogodišnj®l> rada. Ističe napredak naše podružnic®.1 financialni i u broju članova. Spominle glavnu stečevinu lanjske godine, ustano’® podpornog fonda, koji danas broji 3* članova. Preporuča članovima tačnost 0 plačanju članarine i neka nastoje upu tih 1 drugo radničtvo na organizaciju. Dotakn® se i nekih momenata, koji spadaju D* ovogodišnje djelovanje te podaje rij®c drugu Vrankovič u, da pročita tajničk6 izvješče.
U obširnom izvješču tajnik se osvr® na sve momente društvenog djelovagr kroz prošlu godinu. Istakne porast člano*8 za 162, od kojih zadnja četiri mjes®®8 137. Taj porast neprestano traje, jer ®, danas se je ove godine upisalo 117 nov’ članova.
N. R. O. obdržavala je prošle godi^ 37 odborskih sjednica, 3 javne skupšbj1 i 12 raznih sastanaka ne brpječi sasta®8 zaupnika.
Razna pitanja radnička, koja tr»2 riješenja, nastojala je N. R. O. da ih P8 spješi, tako pitanje pensija arsenaUk1. pensioniraca starog stila, polsatni rad k® bauamta, pitanje skupoče stanova i živ®*' pitanje četvrtog Iječnika kod bolestni^ blagajne i razna druga pitanja, gdje j N. R O. uvijek intervenirala ili preuz® inicijativu.
Za svoje članove brinula se je natfJ^ štapjem, dijeljenjem podpora, kojih j® svemu podijejeno K 983, i podavanj®^ zajmova, kojih je dano K 694 a poff čeno K 411.	^
Istakne predavanja, koja je N. R-bila počela držati, nu radi radnje u nalu morala je prekiauti. Predavao J® ' Z u c c o n : 6 državi i opčini, a b i® L još najavljeno še*t predavanja. Zabava J N. R. O. obdržavala: 2 pučka plesa i 2 bavu 1. maja. Ističe ednošaj sa central® , izvješčuje o sastanku u Divači, o prei^ nulim članovima, kojih je 4, i o jed®0 izključenom, buduč je radio protiv inter® društva.	^
Napomene, da nas čeka još ogro^ posao. koji traži puoo rada, da ok®P!\,, u naše kolo još tisuče i tisuče naših ® 0 gova, koji nijesu organizirani i da uved® druge ustanove u korist našeg članstva # Blagajnik drug Stari izvješčuj® blagajni: P r i m i t a k je iznašao kr® 3.416 20 izdatak K 2.804*19, od K 300 doprinos glavne skupštine u P??/ porni fond. Imovina društven « s, naša koncem godine K 1.821-' Drug S t a h a n izvješčuje o „pu®P £ nom fondu" : Pri mi tak je iznaša®^ 899*08, od toga doprinosi članov« j. 431*20. Izdatak K 51812 ; na Pj, pore K 492*— i to od augusta do>	t
cembra (pet mjeseci). Koncem go®'
380-9GP°rni f0lUl ™a° U ^ 1 3 g a n ' ^
v^a to u odsutnosti revizora predsjed->« čita izvješče revizora, koji javljaju, da ® pregledali račune i knjige i našli sve u
nom re<^u Pre<tlažu absolutorij boru, a blagajniku i tajniku zahvalu u vpisnik.
Nato u kratko pozdravi glavnu skup-J0u u ime centrale i predsjednika dr. Mandiča strukovni tajnik Ekar te prepo-^ča članovima, da se čim više zauzimaju 24 organizaciju, koja se je u kratkom vre-‘fienu svog opstanka istakla tako lijepim ®aPretkom.
Skupština prima izvješča tajnika i *baju blagajnika kao i predlog revizora.
Pri izboru novog odbora predsjednik Javlja, da buduči prezaokupljen poslom ne ^ože više primiti predsjedničku čast, ali °bečaje i nadalje N. R. O. biti uvijek na Pomoči i promicati njezine interese. (Odobravanje).
Na to su bili jednoglasno izabrani za Predsjednika Vrankovič Petar, au Odbor: Antončič L, odvj. kandidat; Brenčič A., jedrar ; Čajko V., kovač; ubranič V., kovač ; G r ž i č i č M., sto-j**; J e 1 a v i č, učitelj; Karabaic V., kotlar ! P e c h m a n n P., bravar ; Slavoja M., priv. čin.; Staban J., bravar ; Stari I. brodograditelj; S u b a r
bravar ; Šušteršič L., radnik pri Prahu; Tavčar V., stolar ; Vitasovič S klesar ; zamjenici: L u k s i č J., težak; ^itterreger R., kondukter tramvaja ; Radovič J., kane. činovnik ; R a n d i č P• 1 jevač ; Tomašič R. kane. činovnik; '7 a s i 1 i č A., zidar.
Revizori: Mladinec L., knjigo-yodja ; Pavlovič I., kolar ; S t i h o v i č L, ravnatelj Posujilnice,-
Kontrolna komisija : Dr. L a g i n j a kt.; K r i ž L.; Rak F. bravar ; zamje-Oici: D u j m o v i č I., kovač ; F e r e n č j č P., zidar.
Obrambeni sud: Pavletič I., te Sar ; Z u c c o n I, ložač.
Vrankovič zahvaljuje na izboru. 1 prvom redu zahvaljuje dosadašnjem predsjedniku za njegov rad u korist organizacije i preporuča mu, da i nadalje bude N. R. O. na pomoči. Što se tiče budučeg rada, ne obečaje ništa, ier kakvi če biti članovi, tako če i N. R. O. moči da po kaže s voj rad. Nada se, da ga članovi dovolj no po značaju, on može samo to reči, da če raditi kao i dosada, po mogučnosti ' više, a očekuje od svih, da ga u radu Podupru, da se ispune želje sviju, da nam N. R. O. postane čim jača i močnija u korist narodnog radničtva.
Pri eventualijama odbor predlaže, da članovi N. R. O. ne smiju više nikome davati za kolekte, koje se obično kupe toedju arsenalskim radničtvom, več da upute isto na organizaciju. Taj zaključak stupa u krepost sa 1. juna, da se svakome dade prilika, kako bi se organizirao.
Pošto je strukovni tajnik Ekar obs-rijestio skupštinu o raznim važnim stva-rima, koje namjerava centrala izvesti tekom ove godine, te buduč nema drugih predloga, to predsjednik zaključuje skupštinu.
DOMAČE VESTI.
d— Vsled nevarne bolezni, ki je
nadela našega predsednika tov. dr. Mandiča, odpadejo vse za dne 3. in 4. t. m. nametane večje prireditve, sli >di m sestanki. Kdaj se vrše te prireditve, naznanimo pravočasno dotičn m podružnicam.
d— Predavanje. Jutri, v soboto, dne 2. t. m., ob 8. zvečer se vrši v društveni dvorani N. D. O. ul. Lavatoio L predavanje. Predaval b > g. Krivic iz Ljubljane o predmetu: Maaaryk in njegovi židjenski nazori. Profesor Masaryk slavi letos svojo šestdesetletnico in ni ga
znanstvenega društva, učenjaške družbe [ in ne posameznega učenjaka in misleca, ki bi se ne bil spomnil ob tej priliki tega velikega misleca našega bratskega naroda češkega. Priznati se mora, da je Masaryk poleg velikega ruskega pisatelja in modrijana Tolstega oni veleum, ki je s svojim duhom prepojil vso sedanjo moderno slovansko javnost. Prepričani smo torej, da bo tudi naše delavstvo pokazalo največje zanimanje zanj in njegove življenske nazore ter prihitelo v najmnogobrojnejšem številu k predavanju in to tembolj, ker se je Masaryk vedno in vselej pokazal kot najiskrenejši prijatelj delavstva.
d— Narodni delavci v prosti luki, organizirani v N. D. O., prirede v nedeljo, dne 3. aprila t. 1., svo o narodno veselico s petjem itd. v dvorani „Kons. društva* v Rojanu. Spored je zelo obširen in prav zanimiv. Začetek ob 5. pop. Vstopnina za moške 30 nč., za ženske 20 nč. Slovensko delavstva Trsta in okolice poživljamo, da se udebži te veselice v čim najobilnejšem številu in tako pokaže svojo solidarnost s svojimi sotovariši ne samo v slučaju resnega boja za obstanek, temneč tudi tedaj, ko gre zato, da delavec-trpin po težkem trudu odpočije in v veseli tovariški družbi razvedri. Pričakujemo torej, da se bodo v nedeljo prostori »Konsumnega društva1* v Rojanu napolnili našega slovanskega delavstva.
d— Javna zahvala. Podpisani se zahvaljujem podpornemu društvu »Samo-pomoč“ za podporo 20 K, ki sem jo prejel dne 26. marca t. 1.
Mihael Križmančič Zg. Čarbola 695.
Organizaeijske zadeve.
o— Skupina N. D. O. — „pli-
narna“ ima svoj sestanek v soboto, dne 2. aprila, ob 8. uri zveč°r v prostorih čitalnice pri sv. Jakobu. Vabimo vse člane, da se udeleže tega sestanka v polnem številu, ker se bodo na njem razpravljale zelo važne stvari tičoče ss delavskih razmer v plinarni. Pristop k sestanku imajo samo člani skupine in po njih vpeljani tovariši.
Strokovni tajnik.
o— Vsem podružnicam in skupinam. Poživljam ponovno vse podružnice in skupine, da mi nemudoma dopošljejo podatke o številu članstva, rednega in nerednega, zadnji čas pa do 10. t. m.
Strokovni tajnik.
o— Izredni občni zbor skupine
N.	D O. — Lloyd se vrši v soboto dne 9. t. m. v društvenih, oziroma čitalniških prostorih pri sv. Jakobu in sicer točno ob 8. zvečer. Dnevni red : 1. volitev skupinskega odbora, 2, razno.
Iz Pule.
p — Što to znači? Doznajemo, da je protiv jednom Doduzetniku, koji podr-žava poslovne odnošaje sa mornariom, bila prikazana još prije mnogo vremena prijava radi raznih neureduosti. Kako se pak sada čuje, ista je bila zabašurena, premda mornarica znade tako strogo po-stupati protiv svojih radoika radi najmanje malenkosti. Zar su tu pomogli kumovi, ili je pako u čijem interesu, da se zabašuri stvar. Do potrebe biti čemo jasniji.
p — Uvijek Isti ili mistifikacije social-demokrata. U jednom od prošlih brojeva prikazali smo uspjeh N. R. O. u pitanju stanova, koje toliko tišti naše rad-ništvo. Iznijeli smo odgovor uprave mornarice na predstavku N. R. O. za gradnju radničkih stanova, kojim može da N. R.
O.	bude potpuno zadovoljna. U istom člančiču opazismo dopisniku „Lavoratora“, koji se je tužio, da su radnici arsenala zlovoljni, jer im mornarica nije dala nika-
kav odgovor, da to nije istina, jer da arsenalsko radničtvo znade, da je taj odgovor uzslijedio, po tom da znade, da je svojom predstavkom uspjelo. Nu u predzadnjem „Lavoratoru“ od 12. p. mj. čitamo člančič „A Pola come a Trieste'*, u ko jem bi dopisnik htio imputirati N. R. O., da se diči tudjim uspjesima, tvrdeči da se gradnja radničkih stanova, sa strane ima samo zauzimanju socialista zahvaliti. Da pokažemo svu bezočnost, kojom hoče da zavaraju neupučenu javnost, napomenut čemo samo ove date: N. R. O. obdržavala je sastanak protiv pomanjkanja stanova 28./11. pr. god., te je predstavku uručila 2./12. u ruke lučkog admirala, dočim do tog dana socialiste nijesu svoju predstavku bili podnijeli. U »Lavoratoru" 12./2. 1910 tuže se socialisti, da im uprava mornarice ne odgovara, a N. R. O. je več 20./1. 1910 primila odgovor, datiran 19. istog mjeseca, dakle ništa manje več 23 dana prije, nego se oni potužuju napostupak. I sada bi ta gospoda htjela prikazati uspjeh N. R. O. kao 'njihov uspjeh. Pre-puštamo čitateljima, da sude, kako bi se nazvao ovaki postupak. Čeljad, koja na mistifikaciji osniva svoj rad, ljudi koji govore o slobodi, a u suštini su najgori teroriste, htjeli bi nama predbacivati prisvajanje tudjih uspjeha. To nije naš običaj, još manje je vješati uspjehe na veliko zvono. Jer da smo to htjeli, bili bi davno učinili, ako pak sada čioimo, prisiljeni smo radi obaviješčivanja javnosti. Naša je svrha samo pomoči radniku. Njihova pak je izrabiti svaku prigodu, osobito radničke potrebe u svoju strančarsku korist. To su i u pitanju stanova najbolje pokazali. Držali su gromopucateljne govore, samo da se prikažu kao zsgovornici radničkih interesa, ali kad je bilo poraditi za te interese, onda im je to bila deveta briga, kako se je i u opčinskoj uoravi pokazalo, gdje se je njihov zastupnik istom tada sjetio skupoče živeža i pomanjkanja stanova, kada je došla na dnevni red resolucija skupštne N. R. O. Mistifikatori uvijek i svuda!
p — Naša skupština i social-de-mokrati. Na drugom mjestu donašamo izvještaj o skupštini i o buri, koja je nastala kod govora socialiste Furlana, koji je htio braniti postupak social demokrata u kot. bolestničkoj blagajni. Ovdje hočemo da se osvrnemo samo na „Lavo-ratora", koji se u zadnje doba češoe bavi s nama, koje ne priznaje. Naš očiti i veliki napredak u zadnjem vremenu ne da mu mira. Počeli smo radnom narodu odkrivati pogubni rad social-demokrata i to ga ljuti. Pojmimo, samo mu pomoči ne možemo, jer zla djela govore iasnije nego svi naši govori. Nego u ovim vijestima služi se oprobanom metodom izvračanja i laganja. Tako u zadnjem (23. p. mj. broju) govoreči o našoj skupštini kaže, da
»ubijamo vrijeme". Drago nam je znati, da je razpravljanje o pomanjkanju stanova za social demokrate ubijanje vremena. Dalje ne spominje ništa o uspjehu svog druga Furlana, dapače hoče zabašuriti njegov nastup iztičuči »č un peccato no n potervi assistere ai comizi domenicali*1. Nama ne treba nedjelje za saziv skupštine, jer naše radničtvo pristupa na skupštine i u radni dan.
Što se tič9 »dello scarso uditorio“,to mislimo, da je sudrug Furlan bio tako uzbudjen, kako smo ga i vidjeli, da nije mogao da razpozna slušateljstvo osobito u prispodobi sa prazninom kojom je zjevala njihova dvorana isto popodne na predavanju.
Zelili bi samo, da nam »Lavoracore** kaže, kako bi oni nazvali učestvovanje, koje je bilo na našoj subotnjoj skupštini, da je bilo to kod njih. Što čemo valja im oprostiti, jer ipak naš napredak ih grdno peče i znadu da je njima na štetu.
p — Kako social demokrati po-stupaju sa hrvatskim jezikom u kot. bol. blagajni. Ove gidine dobili su social-dem rkrati u ruke upravu kot. bol. blagajne kojom su do onda upravljali ta-ljanski liberalci.
Sa gledišta radničkih interesa to je svakako bol e, ier če barem social-demo krati radi svojih pristaša morati da pra-vednije postupaju sa radničtvom, koje le prisiljeno da se utječe liečničkoj njezi. S druge strane pomišljali smo, u upravi ima i »lugoslavena" i oni če, barem radi javnosti, zastupati interese radnika našeg jezika, premda u velike sumnjasmo.
I zbilja naša je sumuja bila potpuno opravdana, jer nemasmo mnogo čekati, da ih vidimo na djelu.
Do sada pod taljanskom upr a-vom bile su tiskanice trojezične, sada pako- pod upravom internacionalnih social - demokrata i uz odobrenje „1 ugoslave n s k i h“ takve su sve za-mijenjene čisto taljanskim.
To najbolje dokazuje njihovu praved-nost i »jugo3lavenstvo“. Otimanje jednog našeg prava bila je prva briga naših social-demokrata.
Druga pako stvar, koju čemo isto pitati naše „jugoslavene“, je ta. U natje-čaju za činovnička mjesta kod kot. bol. blagajne bilo je javljeno, da treba poznavati zemaljske jezike. Pitamo mi, tko od novoimenovanih činovnika znade hrvatski, osim lječnika, koji je samo radi toga imenovan, jer je pristaša njihove stranke.
Na taj način zastičuju naša prava „jugoslavenski“ sudrugovi, a mi im dovi-kujemo: nastavite samo dalje, dok vas svi ne upoznadu, kao što vas je večina poznala, kad ste glasovali za dra. Rizzi protiv Dra. Laginju
Dalje na četrti strani.
flajvecja slovenska manifakturna trgovina v Crstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
0 zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Udom Jf. ]j. 0. dajeva 10°|o popusta
□ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejil obisk. Q
Delniška
K 15,000.000
Telefon 19-95.
ČEŠKIH HRANILNIC
ISSOSREDNJA BANKA
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. —
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naelev z« brz.: SPOROBAIIA
iKonsumnn zmlrusn H. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. U. ul. Miramare :: Telefon: štev. 23-21.	\\\. v Skednju.
Čisti dobiček tega Vačega prvega go-»podarskega podjetja ]s namenjen Is Vam In Vaftl sveti stvari!
I
DOPISI.
Iz Zagorja. (Še nekaj Čobalu za velikonočne pirhe!) Kakor je običajno po Slovanskem, si delimo prijatelji' med seboj piibe in si želimo drug drugemu vesele velikonočne praznike. — Ravno tako želimo tudi tem potom našemu vrlemu vodji socijev kapitalistu Čobalu, veselo Alelujo. Obenem hočemo tem potom izreči dopisniku „Slov. Naroda11 naj prisrčnejšo zahvalo in to posebno mi odjemalci blaga v „Čobalovem konsumu“, ker nam je vso stvar tako lepo pojasnil in pa povedal, kako dobičkanosno politiko vodi oče Čohal. Čuli smo o tem že mnogokrat, a verovati nam ni bilo možno, da bi se mož, ki živi takorekoč od .milosti11 rudarjev, mogel na tak lep način narediti gluhega. Vprašati pa vendar hočem: kdo je pač kriv na celi stvari ? Ni li mar kriv odbor ? Vi odborniki, zakaj smo vas pač izvolili ? Mar zato, da nam pomagate, ali da pomagate Čobalu „gospodariti“. Pač se je potem lahko tako-le posmehoval dopisu tega lista v štv. 7. z dne 18. svečana t. 1., v katerem se mu predbaciva njegov mastni zaslužek : „Ha, kaj, jaz imam 150 kron ! Imam še več ! Moja hčerka ima 60 kron ? Ima tudi še več ! Kaj ste pa hudiči zraven dali ? Nič niste dali !“ Miha ! Se li moreš spominjati, kje si to „govo-ril ?“ Menda misliš, da bi ti tudi mi skladali v žep svoj težko zasluženi denar, da bi se potem lažje potrošile še večje svote pri volitvah.
V nedeljo, dne 13. sušca t. 1. je bil javni shod N. D. O. Na tem shodu nam je tov. dr. Mandič pojasnil stališče N. D. O. itd. Za njim je dobil besedo znani „kričač misijonar11 Čobal. Ta človek ti je govoril, ali bolje rečeno na vse grlo kričal in čenčal o vsem drugem, le odgovarjal ni. Izpotikal se je na že pred 14 leti umrlim gospodu Medvedu. Pripovedoval je o nekem Rinaldiju, da je bil prvi, ki je v Zagorju ustanovil društvo „Sokol“, da so se ga pa potem izogibali in ga zaporedoma zapuščali. Se\eda, kaj je na tem resnice, dobro vemo. Resnica je, da je bil mož z dušo in telesom navdušen za so-cijalno-demokratično stranko ter je zanjo žrtvoval vse svoje moči seveda kakor to stori vsak pravi socijalni demokrat, da ima potem poleg več ali manj koristi. Resnica je, da je bil prvi, ki je zasedel mesto, katero sedaj že vrč let zaseda Miha. Ko je Rinaldo posedel to mesto, so se takoj vzbudile v prebrisani glavici Čo-balovi „dobre“ ideje: Kaj ko*bi jaz tega človeka izpodrinil, gotovo pade potem meni v roke mastna služba11. Poslužil se je raznih pripomočkov. Pričel je na vse pačine izpodrivati ubogega Rinalda, Vse mu je prišlo prav, vpil je nad njim n. pr.: Smrkovec, ako se mi sam ven ne spraviš, te bom jaz ven vrgel itd.“ Prišlo je tedaj res tako daleč, da je bil Rinaldo ob službo in brez vsake milosti z ženo in peterimi otroci postavljen na cesto. Vsega tega je bil kriv Čobal, kateri je bil tedaj vodja socijalno demokratične stranke, Tako je postal Miha vodja ali bolje rečeno „šef“ konsumnega društva.
Miha, mogoče si celo stvar že pozabil, zatorej ako se ti stvar ne zdi resnična, kar pred sodnijo z menoj. Kajti sodnija je tebi to, kar je delavcu skleda. vode. Pri sodniji si izpereš svojo črno dušo. Vsak človek ki noče trobiti v tvoj rog, se mora pred sodnijo zagovarjati. Kaj ne, Čobal, tudi ženskam ne prizanašaš. Dobro vemo, da se na potapljajoči se ladji človek oprime vseh pripomočkov, samo da si j
še r« Si življenje. Tako tudi vemo, da je I sodnija geslo človeka, ki je s culico v rokah privandral v našo zagorsko dolino.
***' Nadalje so na shodu tudi tvoji ljubljenci steklarji, kakor n. pr. Sitar, pokazali vso svojo oliko. To človeče se je pre-drznilo kričati „pfuj, pfuj !“ 'na vse grlo. Sram te bed', nuž, ki bi bil rad občinski odbornik, pa tako kažeš svojo oliko. Ali sta mar bila najeta ti in pa znani krošnjar z „Naprejem“ Capuder? Capuder je tudi mož že precej v letih, bil bi pač lahko bolj pameten. Ako bi mi tako nastopali, kakor Čobal, ter se posluževali takih sredstev, kakor on, bi se lahko tudi vama preskrbelo stanovanje za praznike v Litiji. Svetujemo ti pa, Capuder, da naučiš svojega na pol že divjega sina sedmo božjo zapoved. Mislim, da veš kaj tista prepoveduje, da ne bo več po prestah segal.
Nadalje omenil je gospod Čobal v svojem „govoru*, da je on tedaj, ko so gospodje pri N. D. O. še sedeli po šolah, že po shodih hodil. Mogoče bi bilo bolje zanj da bi bil povedal, da je on tedaj, ko so se gospodje že po šolah učili, v Trbovljah v pepelu ležal, skoraj popolnoma bosonog ter grel svoje od mraza otrple ude.
Ne smemo pa pozabiti čobalovega soseda, katerega Čobal sovraži iz dna svoje črne duše. Ta gospod je tukajšnji občinski tajnik Keršnik. Seveda pritrjujemo Čobalu. Kaj pa je tak člo'ek kakor je Keršnik-nasproti kapitalistu čobalu. Keršnik je kvečjemu obiskal kako meščansko šolo, bil je stražmojster pri orožnikih in sedaj službuje kot občinski tajnik. A gospod Čobal je pa seveda izvršil univerzo tam pri Preboldu ter potem, ko je prišel iz šole domov pomagal očetu oglje žgati. To je potem samoobsebi umevno, da ga Kršnik ne doseže. Le tako naprej Mihec ! Prepričan bodi, da niti ene ^stde ne ostanemo dolžni, Ako bi ti slučajno kaj ne bilo po volji, kar pred sodnijo me pokliči. Prepričan sem, da se bodeš čudil, kdo stopi tam pred tebe.
Hočem slednjič še to le omeniti. Bo že nad 2 leti, kar obstoji v Zagorju gasilno društvo. Tudi pri L m društvu pokazala sta dva socija svojo ljubezen do bližnjega. Ule je komaj malo ogledal brizgalno, računal je že 9 in Repovž pa 8 K. Taka je požrtvovalnost socijev do svojega bl žnj ga. Lepo od vaju, le tako dalje in kmalu bodeta po premoženju postala Čobalu enaka. Vprašati vaju hočem, ali sta pri društvu, da imata od društva dobiček, ali pa da branita ob nesreči požarja svojega bližnjega premoženje ? Gasilnemu društvu priporočamo, da se z imenovanima pobota, za vsak slučaj predno izbruhne kak požar. Toliko za dane3 o naših Bocijih.
Zagorski narodni delavec.
Odgovorni urednik : STEFAN KOS.
Laetuica in izdajateljica: NAKODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da j« prevzel
pekomo in slndttičnrno
ul. Molin Grande štv. g.
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež krnb j in razne sladščice, potice itd.
Udani Josip Taučar.
a
Članom N. D. O. pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jnmči za 2 leti.
Članom N. O 0. so znižane cene.
udani Alojz Povh, urar.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih nnjllaojših in starlk vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno ža razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Tomo Kelemenič
krojač
ul. Glulia št BI. I. ndst. priporoča svojo moderno urejeno krojač-nico v kateri se izvršuje vsa dela spa dajfiča v krojaško obrt. — Cene zmerne Svoj k svojim I
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v .Jesenicah pri Omilili
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AU’Adria« ul. Nuova štv. 11 in „A1 fratelll lalmatt« ulici Zudecuhe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
@©©@@@@@@@@@@@0
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezije, zv. IV. ... K 34®
vezano „ 3.“
GOVEKAR: „Dobr& gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade
gospodinje, vezano...........2'8B
„Štiri ruske slike11, povesti ....	„ —"j"
BENES: „Bro dakovskl odvetnik11 .	„ 1'"®
Kip Gregorčiča.................  41—
Vsakovrstne mašne knjige po razntt* cenah.
NOVOST!	NOVOST
nakit! za dvorane In orle pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po ^ metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slounnski Knjigarni In papirnic!
"Josip Gorenjec
TRST. Vta Vnldlrlvd 40.
Josip Štolf* ?S¥“,”S2.
vedere št. 8. it deluje vsakovrstna mizarska dela.
Podpisani priporoča sl. občinstvu iu čl»' nom „N. D. O “ svojo
Pekarno, sladšCkarno in tov. biškotov
v uliei del Belvedere št. 57.
Vedno svež kruh za velikonočne praznike spn jerna peciva torte, pince, potice, i, t, d. kar se tudi v pekarni razpolaga nt občno željo in izbiro.
Udani Lovrec Rebula
•• Vsi Slovenci v slovensko trgovino! ..
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. fiiosue Carducci II (prej ul. Torrente), TRST.
• ,
mi'kV
fl V
j
■- '•'pipmm ■ u\ l #
“ i.
i.
s v*'
Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kupujem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mnogo in imam male stroške ter mi je tabo omogočen.) prodajati po
neverjetno nizkih cenah
Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 oblek za moške in dečke od K 14.— do 60. — Izven tega bogata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, hlač, srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšetov, halj, montur (terlis) in vsili drugih predmetov za moške.
Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; .srajce z kor-monskega *xforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri.
£aslna krojačnica.	Use po nizkih cenah.
Govori se slovensko. ™
Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohotno 19 podporo.
VINKO SKERK
PEKARNA in SLADClCARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul Miramare 9.
J
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po naj-nižji ceni.	Spoštovanjem VINKO SKERK.
AUSTRO-AMERIKAN A ■ TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
9. aprila parnik .Oceana1 Nowi-York via Patrasio-Palermo.
14 aprila parnik , Atlanta'1 v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas.
Velik; transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu V Trutu, ulica Stoli a Plooolo št. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
luksoznimi
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno :
ulica Petro n io številka 1.
A B
KUPUJTE VSI
Kolinsko kavino primes!
— JADRANSKA BANKA v TRSTU -
KUPUJE IN PRODAJA
VREDNOSTNE PflPlpJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAI/fm PISJVIA, PRJ J v»R1TETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VlUiUTE ITI DEVIZE-------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH 8KLADIŠČIH.
Eslont lic In Maso, borzna naročila
SflFE-DEPOSUS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
A	i	0	VLOGE NA KNJIŽICE
4	t	4	^ — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
	i.		VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
Uradne ure. 9 — 12., 230 — 5.30. — Brzojavi: ..JADRANSKA« — Tr>t- — Telefon: 1463 in 973.
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-----