Poštufa« plačana v
MarumnM.
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 184 Maribor, pondeljek 17. avgusta 1931
tehaja razun nadalja in praznikov vaak dan ob id. vri Račun pri paštnsm Me. z*v. v Ljubljtni *L 11.40^
Velja mesečno, prejeman v upravi ali po polB 10 6in, dčatavlfen rta^dom pa 12 Din
■o-laj‘0|(	|	Uredništvo	in	uprava:	Maribor,	Alokeandrova ©esta št. 13
|	Oglasi	po	tarifo
Uredil. 2440 Uprava245S I Oglase sprejema tud oglasni	(\Jutra"	v	Ljubljani,	Prešernova	ullo*	«.	4
Slovenija se klanja svojemu kralju
Maribor, 17. avgusta.
Kakor vsa ostala mesta v Dravski banovini, tudi Maribor danes slavnostno Praznuje desetletni jubilej modrega vladanja našega junaškega kralja Aleksandra. Večina hišnih posestnikov^ je okrasita svoia poslopja že tekom včerajšnjega dne z državnimi zastavami, tako da skoro ni v Mariboru hiše, s katere ne bi vihrala ponosna jugosiovenska trobojnica. Po praznično okrašenih ulicah so se pomikale kljub delovnemu dnevu razmeroma številne množice občinstva, ki so pozneje napolnile lepo stolno cerkev, kjer so pri slovesni službi božji pomolile za srečo svojega kralja in za napredek naše’ Jugoslavije.
Pravi pričetek mariborskega praznovanja lepega jubileja je bila slavnostna se ia mariborskega občinskega sveta, ki ;o ta sklical g. župan dr. J u v a n za 10. uro. 2e pred napovedanim časom so se zbrali v Častitljivi stari sejni dvorani, ki je bila danes slavnostno okrašena, naši občinski očetje, ki so se skoro polnoštevilno udeležili proslave. Nekaj minut po 10. uri ta otvoril g. župan dr. Juvan slavnostno Sejo, ugotovil sklepčnost ter imenoval za °verovatelja zapisnika gg. občinska svet-h"’.a Favaia in Stabeja, na kar je imel kratek in jedrnat govor, prežet jugoslovanske misli in ljubezni do kralja in dinastije. Z markantnimi besedami je očrtal težke dni vladanja našega kralja, sl ta z nadčloveškimi napori stal vedno na taaniku države, vedno prvi med prvimi tar se izkazal kot junak in moder državnik, poln dalekovidnosti in prežet nalglo-taikejše ljubezni do naroda in države. S |vojim nastopom 6. januarja je rešil dr-tavo in narod pred skoro neizbežnimi nsodnlmi trenutki ter z odločno gesto po-*azal narodu edino pravo pot —pot ju-Soslovenske misli in popolnega narodne-in državnega medinjenja. Narod se za-^da veličine teh dejanj svojega vladarja se zgrinja danes okoli njega in jugo-lovenske zastave, ki jo je tako visoko Rignil, vedno pripravljen se odzvati na taherni n>egov poziv kot en mož. Med ^opnikI taga naroda, je tudi mariborski finski svet, ki še hvaležno spominja sv°te£a kralja ter mu Izreka ob 1 Priliki ponovno svojo vdanost in zve-I °bo. V spomin na današnji dan pa pred da spreime občinski svet soglasni
w sprejme občinski svet soglasno "cdlog, da pokloni mariborska občina za počitniškega doma na Pohor-dinarjev, s čimer bo najlepše
j^jjirjenje počitniškega doma na (j soo.ooo dinarjev, s čimer bo i ju a7-nta, da razume in pravilno porniuje j^vekoljubne intencije našega vladarja. H, * Je Se Ptav posebno pri srcu usoda hapredek naše mladine.
&tasLT^08:	^upana	dr. J u v a n a je ob-
o** *ve soglasno sprejel z burnim
kakor tudi udanostno br-
Hlsarn, ’ k I® p,,a takoj odposlana dvorni na Bled,
^ta^č™™ 8 tem dnevnl red slavnostne
^tane ohViniu pozval župan dr. Juvan 6 ob2inske svetnike, naj zakličejo tr,
kratni Živijo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru in vsemu kraljevskemu domu.
Po slavnostni seji občinskega sveta se je podala večina občinskih svetnikov na čelu g. županom dr. Juvanom in podžupanom g. dr. Lipoldom v stolnico, kjer je služil pomožni škof g. dr. Ivan Tomažič ob številni asistenci peto mašo. Stolnica je bila nabito polna predstavnikov uradov, delegatov številnih korporacij in zastopnikov raznih patrijotičnih in humanih organizacij z okrožnim inšpektorjem dr. Schaubachom na čelu. Številno je bil zastopan tudi častniški zbor, ki ga je vodil poveljnik mesta g. general Pavlovič. Po slovesni službi božji je odšlo veliko število predstavnikov oblasti na slavnostni občni zbor Počitniškega doma kraljice Marije, na katerem je sporočil župan dr. Juvan sklep občinskega sveta, da pokloni mariborska občina v trajen spomin na proslavo lOletnice vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 500.000 Din za razširitev te institucije, ki tako vzgledno deluje za zdravstveno zaščito naše dece.
Med občnim zborom in po njem pa so prodajale ljubke dijakinje ter naše vrle planinke odkupne znake S’ovenskega žen skega društva, katerih izkupiček je namenjen za zdravstveno zaščito naše mladine.
Višek mariborskih jubilejnih svečanosti pa bo vsekakor povorka, ki se bo vršila drevi po mariborskih ulicah in na katero pozivamo ponovno vse narodno in patri-jotiČno čuteče mariborsko občinstvo. — Zbor za povorko je ob 19.30 na Jugoslovanskem trgu In v okoliških ulicah po točno odrejenem sporedu, ki smo ga objavili že v sobotni številki.
*
LJUBLJANA, 17, avgusta. Povodom lOletnice vladanja kralja Aleksandra je daroval davi knezoškof dr. Rožman v stolnici slovesno službo božjo, katere so prisostvovali vsi načelniki političnih in vojaških oblasti, med njimi ban dr. Marušič, pomočnik bana dr. Pirkmajer, župan dr. Puc z občinskimi svetniki, predstavniki državnih in avtonomnih uradov ter konzularni zbor. Po službi božji so odšli člani občinskega sveta v slavnostno okrašeno mestno posvetovalnico, kjer je župan dr. Puc proslavljal kraljeve zasluge, posebno s stališča Slovencev, Številno navzoče občinstvo je njegov govor ponovno prekinilo z viharnim ploskanjem in navdušenimi ovacijami kralju. Župan je predlagal nato udanostno brzojavko kralju na Bled .
Občinski svetniki so odšli po seji na občinsko zemljišče za topničarsko vojašnico, kjer bo zgradila občina v spomin na današnji dan zavetišče za onemogle starčke. za katero je votirala mestna hranilnica ljub’janska 5 milijonov Din. Pri tej priliki je bil položen temeljni kamen. Zvečer bo slavnostna razsvetljava na Gradu in bakljada po mestu.
*
BEOGRAD, 17. avgusta. Tekom včerajšnjega dneva so se vršile širom naše Jugoslavije velike narodne svečanosti v proslavo desefetnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki so znova pokaz^e, kako veliko ljubezen in spoštovanje uživa kralj med svojim narodom. Posebno Impozantne so bile ■svečanosti v Beogradu, kjer se je vršila ob 9. uri slavnostna seja občinskega sveta, kateri so prisostvovali zastopniki patriotskih, kulturnih in humanitarnih organizacij. Sejo je vodil podpredsednik beograjske občine dr. Ni ko Krstič, ki je imel globoko zasnovan patrijotični govor. Po svečani seji se Je vršila v saborski cerkvi slovesno služba božja, ki jo je opravil sam patrijarh Var-
nava. Službi božji so prisostvovali vsi v Beogradu navzoči člani vlade na čelu s predsednikom vlade, generalom Petrom Živkovičem, diplomatskim zborom in številnimi odličniki.
Nič manj slovesna ni bila proslava v Zagrebu, kjer je po svečani službi božji in slavnostni seji občinskega sveta župan
dr. Srkulj poveličaval zasluge kralja Aleksandra za zmago jugoslovenske misli. Slične proslave, katerih so se udeležile desettisočglave množice naroda, so se vršile tudi v Novem Sadu, Splitu, Sarajevu, Dubrovniku, Nišu, Skoplju in po vseh ostalih mestih, kakor tudi po ostalih naseljih.
Ločitev cerkve od driave na
Španskem
RAZPUST SAMOSTANSKIH REDOV IN IZGON JEZUITOV IZ DRŽAVE. -PASTIRSKO PISMO ŠKOFOV PROTI NAČRTU NOVE USTAVE.
MADRID, 17. avgusta. Kakor je bilo že v naprej pričakovati, se je pričel med posamezniki strankami radi načrta španske ustave, ki je v glavnem že izdelan, srdit boj. Ustavni načrt določa v splošnem tudi ločitev cerkve in države, razlastitev vseh cerkvenih veleposestev, raz pust samostanskih redov in izgon jezu,-itov iz države.
Med španskimi škofi se je pojavlja radi
teh stremljenj vlade močno protestno gibanje. Škofje so izdali včeraj na vse katolike v Španiji pastirsko pismo, ki predstavlja njihov oficijalni protest proti novi španski ustavi. Po mnenju škofov republikanska ustava ogroža moralične in verske interese katoliške cerkve v Španiji. Tasi!;sko pismo opozarja končno, da pričajo številna znamenja, da vodijo sedanjo vlado sami brezbožni vlementi.
Delavska zavetišča v Sloveniji
BEOGRAD, 17. avgusta. Centralni odbor za posredovanje dela pri ministrstvu za sociialno politiko je sklenil večjo akcijo za ustanavljanje delavskih zavetišč. Tako bodo v Dravski banovini ustanovljena delavska zavetišča v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Poslopja bodo morale zgraditi občine in sicer s pomočjo posojil, ki jih bodo dale Delavske zbornice. V delavskih zavetiščih bodo tudi kuhinje, čitalnice itd. za delavca.
Zedinjene države in odklonitev Hoovrovega moratorija po Jugoslaviji
NEWYORK, 17. avgusta. Tukajšnji listi poročajo iz Washingtona, da je jugoslovanska vlada že obvestila ameriško zunanje ministrstvo, da se Jugoslavija iz razlogov, ki so bili pojasnjeni že na londonski konferenci, nikakor ne more udeležiti Hoovrovega moratorija. Newyorški listi pripominjajo k temu, da so tudi ameriški vladni krogi že uvideli, da nalaga Hoovrov načrt Jugoslaviji razmeroma večje žrtve kakor Franciji ali Zedinjenim državam, upajo pa, da seb o s posebnim posojilom posrečilo premagati te tež-koče.
Železniška katastrofa pri Leobnu
LEOBEN, 17. avgusta. Med postajama Hinterberg in Gbfi se je pripetila včeraj ob 3.45 zjutraj katastrofalna železniška nesreča, ki je zahtevala 12 smrtnih žrtev, med njimi 5 žensk, 8 oseb je bilo .težko, več pa lahko ranjenih. Od težko ponesrečenih je stanje štirih kritično.
Iz Beljaka prihajajoči D-vlak je iz do-sedaj še neznanega vzroka z vso silo zavozil v tovorni vlak, ki je stal pred postajo G88. Vsled silnega sunka so se 3 vozovi tovornega vlaka prevrnili preko nasipa v Muro, četrti pa se je zaril v lokomotivo. Službeni voz D-vlaka se je popolnoma razbil, poštno-ambulančni voz pa se je zapičil v sosedni voz. Vlakovodja in kurjač sta še pravočasno skočila z lokomotive in sl tako rešila življenje.
Pogled na kraj nesreče je bil strašen, tragedijo pa je še povečalo obupno kli-
canje ponesrečencev na pomoč. Reševalna dela so bila silno težka. Vozove, ki so se zarili drug v drugega, so morali razsekati in razžagati, predno so prišli do mrtvih in ranjenih. Službujoča železniška uradnika na postajah GoB in Hinterberg sta bila aretirana in izročena sodišču v Leobhu. Izpod razvalin so po večurnem naporu potegnili 12 mrtvecev, ranjence so prepeljali v bolnico v Leoben.
Kaj bo po Hoovrovem letu T
LONDON, 17. avgusta. Tukajšnji politični in finančni krogi že sedaj živahno razpravljajo o vprašanju, kaj naj se napravi po Hoovrovem letu. Kakor poroča »Evening Post«, predvladuje mnenje, da se svet ne sme več povrniti k podlagi vojnih dolgov. Ako bi morala Nemčija po Hoovrovem moratoriju še vnaprej plačevati reparacije na dosedanji podlagi, potem bi prišla še v mnogo slabši položaj* kakor je bila pred moratorijem, ker bi morala nositi še bremena odgodenih plačil. Po mnenju merodajnih ameriških kro gov bo Nemčija po Hoovrovem moratoriju najbrže zaprosila za revizijo verza j« ske mirovne pogodbe in bodo o tem gotovo razpravljali še pred potekom mora-torijskega leta.
Petdnevni teden v Zedinjenih državah
NEWYORK, 17. avgusta. Vladni in gospodarski krogi se resno bavijo s predlogi za pobijanje naraščajoče brezposelnosti. posebno s predlogom trgovinske zbornice, da naj se uvede v Zedinjenih državah petdnevni teden. Ako se uresniči ta načrt, potem bi bilo mogoče gotovo število delavcev in nameščencev zaposliti v glavnih industrijah skozi vse leto. Predsednik Hoover proučuje sedaj ta predlog kakor tudi predlog o državnih podporah brezposelnim, ki pride že na dnevni red prihodnjega zasedanja kongresa.
Zopet potres
NEWYORK, 17. avgusta. Po poročilih iz Teksasa so čutili tamkaj močne potresne sunke, ki so napravili precejšno ikodo, Potres so čutili tudi v Mehiki.
Kruaui poboji na Pohorju
V nedeljo dne 9. t.^n. se je vršila pri znani cerkvi sv. Treh kraljev na Pohorju v župniji Tinje takozvana Šentlovrenška nedelja. Ob krasnem vremenu je bil obisk za sedanje razmere velik. Dobro uro po cerkvenih opravilih je nastal v nekem vinotoču pod vejo blizu cerkve prepir med fanti iz tinjske in kebeljske župnije; cerkev sama namreč stoji baš na meji med obema župnijama. Sprva so se obdelovali prepirajoči se fantje, med ktere so se vme šavala tudi dekleta in žene, z rokami, pestmi in nogami. Kmalu pa je prišlo do hujšega. Udarci s palicami, s koli, z ne-obtesanimi drevesnimi debli so padali eden za drugim. Na planini pred cerkvijo so kmalu nastale druge gruče prepirajočih se ljudi in v kratkem času je bila cela zelena planica eno samo bojišče. Ženske, matere in dekleta in Številni otroci so kričali in jokali. Kmalu je ležalo kakih pet do osem možkih napol ali popolnoma obnemoglih na tleh; nekateri so jih branili, drugi pa so tolkli s koli, s palicami, z drevesnimi debli in z nogami po njih. Čez 20 minut se je zdelo, da bitka ponehava. Tedaj pa pridrve trije okrvavljeni kmečki fantje iz gozda preko planine z dolgimi drvarskimi sekirami v rokah v gruče* možkih, ki so nekako zmagovito stali na bojišču. Nastal je okoli cerkve smrten strah, beganje, kričanje in jokanje. Možje pa, proti kterim so drveli oni fantje s sekirami, so zgrabili suhe smreke z napol okrknjenimi vejicami, ter napadalce ž njimi tako pobili, da so vsi v krvi obležali nezavestni na tleh. Ranjenih je bilo najmanj petnajst oseb; nekteri brez dvoma zelo hudo in nevarno. O nekaterih se je zdelo, da leže mrtvi na tleh. Ob tem strašnem prizoru so vsi drugi ljudje piaho zbežali na vse strani in se poizgu-bili po gozdovih. Trije duhovni gospodje, ki so bili opravili cerkvena opravila, so bili že prej izginili, orožnika ni bilo nobenega navzočega pri tem cerkvenem slavju. Življenje vseh navzočih je bilo ob tem bestialnem divjanju razbesnelih kmečkih fantov v smrtni nevarnosti. Alkohol, zlasti šmarnica, pa tudi razposajenost, ki se je v zadnjem času zelo razpasla pri takozvanih cerkvenih slavnostih n? deželi, so vzrok tem nad vse žalostnim dogodkom, ki tudi turistovskemu prometu na Pohorju zelo, zelo škodujejo. «
Konjice, 16. avgusta.
Minul je komaj dober teden, odkar se je vršila na takozvano šentlovrenško nedeljo pri cerkvi sv. Treh kraljev na Pohorju pravcata krvava bitka, katere se je udeležilo nad 30 Pohorcev. Eden izmed številnih ranjencev je med tern že podlegel zadobljenim poškodbam. V soboto, na praznik, pa je prišlo do ponovnih krvavih pretepov pred idilično ležečo p a ninsko kočo na Pesku. Ako bi ne bilo navzoče orožništvo, bi bila na sta a enako krvava bitka med domačini, kakor se je to žalibog zgodilo pri sv. Treh kraljih. Pri teh pretepih, ki so se ponavljali v presledkih najmanj eno uro — do štirih popoldne, — je bil težko in nevarno ranjen neki sivolasi starček na lobanjo, ki mu je bila bržkone prebita. Taki krvavi pretepi so značilni znaki za niv6 srčne kulture udeležencev in obenem najnevarnejša ovira za razvoj turizma na našem Pohorju. Odgovorne oblasti bodo morale z vso strogostjo paziti na to, da se enake krvave bitke ne bodo več vršile, drugače bodo vsi napori za podvig tujskega prometa v naših krajih brezuspešni.
Meščani!
Pohorska železnica se bo gradila, ako se v najkrajšem času dobi podpisov na zadružnih deležih še za najmanje 500.000 THn. Na Vas je tedaj ležeče, da dobi Maribor kot prvi v državi gorsko železnico. Zato vabim vse, ki liubijo naše lepo me sto, da podpisujejo te dni deleže. Poudar jam, da ni treba takoj v gotovini plačati, zadruga rabi obvezne izjave, da se bo plačalo. Škoda bi bilo, da se ta lepa akcija opusti zaradi tako malega zneska. — Župan dr. Juvan. —
poroka.
Včeraj sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Mariboru učitelj g. Franjo Bor 'ko fn učiteljica gdč. Elica Kramberger jeva, oba pridna in vneta sokolska delavca. Mlademu paru želimo mnogo sreče v novem življenju.
Političnim preganjancem iz 1. 1914-15 v Mariboru in okolici.
Da sestavimo tudi v Mariboru za kongres političnih preganjancev, ki bo 6. septembra, akcijski odbor in program, Vas vabim na sestanek v četrtek 20. avgusta ob 20. uri v Narodni dom, restavracija. — Ivan Kejžar.
Umrla je
v petek v 33. letu starosti v Mariboru kot žrtev materinstva gospa Zora Papež, zasebna uradnica. Zapustila je moža in 4 nepreskrbljene otroke. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim naše sožalje! —
Ruše in vladarjev Jubilej.
Narodna in kulturna društva v Rušah so proslavila desetletnico vladanja našega kralja na zelo svečan način. Snoči je bila bakljada z godbo gasilnega društva. Slavnostnega sprevoda so se udeležili zastopniki občine, Sokola, Bralnega društva, gasilci in številni vaščani. Davi ob 8. je daroval župnik gosp. Pšunder slovesno službo bož'o, po kateri se je vršila v občinski pisarni slavnostna se;a občinskega sveta, na kateri je župan gosp. Lesjak v vznešenem govoru opisal zasluge kralja Aleksandra za ustvaritev in kon solidacijo naše države. Kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja je bila odposlana vdanostna brzojavka. Da se ovekoveči spomin na lOletni vladarjev fubilei, je bilo na predlog ravnatelja g. Krejčija sklenjeno, da se v novem pos’opju Narodne šole vzida spominska plošča. S trikratnim »Zivio«-klicem vladarju in njegovi rodbini, je bila slavnost zakl;učena. —
Kaj stane vinogradnika letos liter vina.
V »Večerniku« št. 182 z dne 13. tm. smo objavili pod gornjim naslovom notico, h cateri nam je poslalo Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru sledeče pojasnilo: Kakor vsi konji in voli po pasmi, obliki, velikosti in ceni niso enaki drug drugemu, tako je tudi pri vinu. Imamo predvsem različno podnebje, zemljo, lego in oddaljenost od trga in prometnih sredstev, kjer vinska trta uspeva, viso kost dnine, intenzivnost obdelovanja vi nograda in na vse zadnje tudi različne trsne vrste, ki dajo vina različne kvalite te; nekatere rode bogato, druge zopet manje, kar vse vpliva na visokost pride lovalnih stroškov za l^ter vina. Stavek na koncu notice, ki se glasi; »Toliko v pojasnilo, ker ob tej res hudi gospodarski stiski nekateri trdijo, da jim pride liter vinskega pridelka na 3 Din in više, kar nikakor ne odgovarja resnici«, nikakor ni na mestu, ker vse generalizira in sploh ničesar konkretnega ne pove. Dejstvo je da znašajo obdelovalni stroški enega o-rala pravega vinograda povprečno naj manj 4000.— Din letno, v katerem znesku pa amortizacija /v vinogradu naloženega kapitala in obrestovanje istega niti ni upoštevano, višina stroškov za liter vina pa se tedaj ravna po velikosti pri delka. Torej, čim več vina pridelamo, tem manj odpade pridelovalnih stroškov na l liter in-narobe. Da bi pa kar vnaprej rekli, letos stane vinogradnika liter vina % Din, je nesmisel. Dopisnik ni navedel, kaj bo vinogradnik, ki ga je izpraševal, pridelal s % Din, ali traminca, rulanca, burgundca, šipona, silvanca, muškatelca, muškatnega silvanca, laški in renski rizling, portugalko, modro frankinjo itd.al’ mešanico od teh vrst, ali pa morda celo — šmarnico, — katere v slovenskih go ricah ne manjka. Vse razsodne poznavalce dejanskih razmer prosimo, da na take tendencijozne notice ne dajo nič, ker časi so preresni, da bi kdo uganial šale na ra čun poštenih vinogradnikov, vinskih tr govcev in krčmarjev, —
Spremembe v staležu mariborskih prostovoljnih gasilcev.
Za plezalce so bili imenovani gasilski aspiranti Herzmansky, Zupanek, Peklar Komwald in Vošinek. Na mesto vpokoje nega bgnjičarja Martina Ertla ie bil Imenovan za ognjičarja I. Olabučnik, a gasil ca A. Benedičič in I. Cerče za četovodji Zaradi beračenla na Aleksandrovi cesti je bila aretirana Marija Duh, pristojna v Zenico in stanu joča v Št. Petru. Nadlegovala je pasante in stranke v hišah na Aleksandrovi cest za miloščino ter jim tožila, da je čisto brez sredstev in da se ne more pripeljati domov z vlakom. Ko je nabrala za par kovačev drobiža, pa se je odpravila v gostilno »Wilson«, kjer je zacehala skoro ves priberačeni denar. Policijski stražnik jo je aretiral ter j« bila oddana v policijske zapore. —
Gospodarska konferenca v Mariboru.
V sredo je bila v Mariborskem dvoru seja Zveze gospodarskih predstavnikov, v katero spadajo:	Zveza industrijcev,
Zveza obrtnih zadrug, Zveza gostilničarskih zadrug. Trgovski gremij in Zavod za pospeševanje obrti. Sejo je vodil predsednik g. Andrej Oset. Razpravljalo se je
0 ustanovitvi kemičnega laboratorija na mariborski carinarnici. To je neobhodno potrebno in velike važnosti za gospodarske kroge, ker morajo industrijci pošiljati svoje proizvode v kemično analizo v
.jubUano, ki pa je prezaposlena in vsled zakasnitve mnogo škoduje proizvajalcem. Dalje se je govorilo o krošniarstvu, ci se je posebno v našem mestu razbo-lotilo in je prava nadloga, mestu in okolici* potem o previsokih pristojbinah, o telefonski zvezi z bližnjo okolico in z vsemi planinskimi kočami na Pohorju, kar je gotovo velike važnosti za razvoj Maribora kot letovišča. Konferenca se je izrekla tudi za čimprejšnjo dograditev vzpenjače na Pohorje.
Novice iz Konjic.
Sokolsko društvo priredi te dni kratek tečaj za one brate, ki nameravajo prositi za sprejem v podoficirsko šolo in morajo polagati pred sprejemom sprejemni izpit. Tečai obiskuje preko 10 bratov in ga vodi učitelj br. Strguljc. — Sokolska tombola je izpadla tako v zadovoljstvo občinstva, kakor tudi Sokolskega ^društva. Glavne dobitke so dobili: Korošec Lud-vik, delavec iz Zreč, moško kolo; 1000 komadov strešne opeke Černič Marra. žena fotografa iz Konjic; 100 1 vina Kas Ernest, dijak iz Konjic; seženj bukovih drv Omahen Alojzij, trg. sotrudnik iz Konjic; zaboj sladkorja Ferenc Ljuba, sodna uradnica iz Konsic in veliko kraljevo sliko Herci Alojzij, davčni poduradmk i/. Konjic. Sokolsko društvo Konjice se še enkrat Zahvaljuje vsem tvrdkam, trgovcem in obrtnikom ter zasebnikom za poslane prispevke za tombolo.
SK »Železničar« zgradi novo igrišče Občinski svet je odobril prošnjo kluba »Železničar« za zgraditev športnega igrišča ob Tržaški cesti pod pogojem, da bo imelo igrišče primerno ogra!o. Občina bo pomagala klubu pri gradnji igrišča z mestnimi delavci in traktorjem pod pogojem, da ne bodo presegali stroški za to
oomoč lO.OCO Din.	,	,
Avtomobilska nesreča pred — Ljutome-rom.
Snoči se je na ostrem cestnem ovinku pred Ljutomerom, kjer je bila cesta_ o močnega deževja zelo razmočena, Pr'Pe* tila težka avtomobi’ska nesreča. Avto-podjetnik. Jože Muršec iz Kaniže pn bv. liju v Slovenskih goricah je naložil na svoj tovorni avto 14 oseb, ki so bile namenjene na proslavo blagoslovitve motorne brizgalne v Ljutomeru. Vožnja v Ljutomer je potekla brez vsake ovtfe. Na povratku pa se je pripetila nesreča, pri kateri je dobila 47-letna posestnica Kum-gunda Klaižarjeva poleg znatnih poškodb na obrazu tudi nevarno poškodbo na trebuhu, ker je bila stisnjena od koles težkega vozila. — Druga Izletni«, 29'etna posestnica Marija Grmova Iz Dobire ja pri Pesnici, je zelo občutno poško v , na levi nogi; 30-letna soproga župana in posestnika v Cirknici ob Muri Julijana Simoničeva pa je dobila pri padcu te/je notranje poškodbe. Dve sopotnici sta odnesli le lažje praske, doHm m ostalo 9 moških nepoškodovanih. Rešilni oddelek ptujskih gasilcev je vseh pet ponesrečencev ob 1 uri zjutraj odpremi! v mariborsko bolnico, kjer so dve lažje poškodovani odpremili v domačo oskrbo. Tovorni avto g. Josipa Muršeca je tudi utrpe precej poškodb. —
Požar na Pobrežju.
V nedeljo, okrog 4. zjutraj, ko je nehala divjati močna burja, se je na poslopjih Franca in Julijane Kek na Zrkovski cest! pojavil rdeči petelin, ki je uniči! svojim žrtvam vse premoženje. Na pogorišče prispeli gasilci so imeli kljub enotnosti nastopa zelo težko nalogo, ker so moral1 dobaviti potrebno vodo potom 700 metrov dolgih cevi iz — Drave... Z napornim delom se je posrečilo, ogenj lokali zirati in rešiti najpotrebnejše. Tudi pri tem požaru se je pokazalo, da je nujno potrebno, zgraditi posebne bazene za take slučaje. Pogorela je hiša z gospodarskimi poslopji vred in cenijo škodo na 80.000 dinarjev. —
Slovensko trgovsko društvo poziva svoje članstvo, da se udeleži da-
1 našnjega manifestacijskega obhoda ob 119.30. Zbirališče pred realko. — Odbor
Zopet ogenj v Poljčanah.
Poljčanski vrli gasilci imajo letos izredno mnogo posla. Ognjeni petelin je sedaj že četrti- zaplesal. To pot je ogeni zajel posestvo Ivana Kegu, p. d. Jakopičevo na Cerju v naselju tik nad Poljčanami. Močen plamen je metal ogorke slamnate strehe daleč naokrog. V hiši ta čas ni bilo nikogar, lastnik biva stalno v -jubljani. Kako je ogenj nastal, ni znano, liša je zgorela do tal, vrli gasilci pa so rešili gospodarsko poslopje in hlev. Škoda je krita z zavarovalnino.
V obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru se bo vršilo vpisovanje od nedelje, dne 23. avgusta, dal^e do srede septembra na mestnem načelstvu, in sicer ob nedeljah in praznikih od 9.—11. ure, ob de'avnikih pa od 10.—12. ure. Vpisati se morajo vsi vajenci in vaienke, ki se učijo v mestnem območju in ki še niso uka prosti. S seboj morajo prinesti zadnje šolsko izpričevalo (odpustnico ali izkaz) ter morajo plačati običa:no šolnino kakor vsako leto. Vodstvo poziva vse gg. delodajalce in delodajalke, naj pošljejo svoje vajence in vajenke pravočasno k vpisovanju, da bo mogoče sredi septembra sestaviti sezname za pouk, ki se začne v nedeljo, dne 4. oktobra.
Pri šolskih sestrah v Melju št. 74
oo vpisovanje otrok za otroški vrtec dne t. septembra.
Člani mariborske sekcije Avtokluba
se zbirajo danes ob 19.30 (7.30) na Trgu Svobode. Od tam priključitev k povorki.
Pondeljek
Pondeljek
Koncert — Veselična in umetniška predstava
Velika
kavarna
Zobozdravnik med. univ. dr. Matko Žgur
ordinira od 17. do 31. avg. od 8. do 12. dopoldne, Maribor, Meljska c. 2 II. — Obrtno društvo
vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnjega manifestacijskega obhoda.	________
Johan Bojer: Izseljenci. Roman, strani 410. Avtoriziran prevod iz norveščine. Prevedel Božo , Vodušek, opremil arh. iože Mesar. Izdala in založila Jugoslo-vanska tiskarna v Ljubljani, — Medtem, ko smo morali Slovenci v prejšnjih časih čakati, dolga desetletja, da smo dobili v svojem jeziku prevode velikih svetovnih pisateljev, smo sedaj že skoraj popolnoma sočasni z drugimi. Mnogo letos pri nas natisnjenih romanov 5® nastalo šele v najnovejšem času; in med te spadajo tudi »Izseljenci« norveškega pisatelja Johana Bojerja. V originalu je pod naslovom »Vor egen staunne« (Naš lastni rod) izšel šele pred dobrimi štirimi leti. Kljub temu je preveden na razne jezike, kajti ime Johan Bojer si po Pr' vem uspehu tik po svetovni vojni nagl° pridobiva svetoven sloves. Rojen 6. marca 1. 1872. v Orkedaku pri Troudheirntt* je pričel objavljati svoja dela sicer žel*
1895.,	toda skoraj brez vsakega uspeha-Slaven je postal v svoji domovini šel* po 1. 1919. izdanem romanu »Nen stor8 hunger« (Veliki glad), kmalu na to pat11' di v ostalem svetu in tako tvori danes s Knutom Hamsunom in Sigrido UndsetO' vo veliko trojko v norveški pisatelj^ družbi. Zanimivo pa je, da je tudi i»e' gova življenjska pot bila slična oni Ki"* ta Hamsuna, o katerem je znano, da J6 bil pred svojo slavo vse, celo cestni po* metač. Bojer je namreč dovršil sam osnovno šolo in pa podčastniško šolo*« je bil svoje dni prodajalec, trgovec, govski potnik, ribič itd. V romanu »* seljenci« je opisal z velikimi in glofo°*v mi potezami trpko usodo Norvežanov . Severni Ameriki. Delo se pričenja f Norveškem, kjer nas pisatelj glavnimi osebami romana, katere Ije potem preko oceana v »novi sv«* kjer dožive vsa ona bridka razočara® ki so jih morali In jih še morajo v e ^ meri doživeti naši slovenski rojaki, jim je bila domača gruda postala Pr na. Morda je prav zato to Bojerjevo, lo zelo pomembno za nas Slovence* \ mi smo kakor Norvežani majhen n^, tudi nam ugrablja tujina leto tisoče bratov In sester In tudi ml en vso bol svoje stisnjenosti, ki tiani n J(J voljuje svobodnega razmaha. Roj g,vei pisan sila plastično, osebe so zares ^ pokrajine polne vonja pristnosti, . v90 jen je tudi Bojerjev stil, ki doka* ^ njegovo oblikovalno moč. Opr01 ge je lepa.
i. i
C i
a
O strahotah bodoče vojne
Bivši nemški cesarski general Bertold von Deimling, poveljnik 15. korpusa v svetovni vojni, je priobčil v »Manchester Guardian« senzacijonalni članek o strahotah bodoče vojne, z ozirom na fcilen napredek aviiatike. Za časa svetovne vojne je bilo zračno orožje takorekoč Sele v povojih. Dandanes je to močno in odločilno sredstvo, ki je radikalno izpre-meni!o in še izpremenjuje karakteristike in cilje vojne. Vojna bodočnosti bo ko-sila po celotnem prebivalstvu sovražne zemlje.
Danes lahko ponesejo aeroplani uničevalna sredstva daleč izza fronte. Lahko iih spuste na velika mesta, na kemične tvornice in električne naprave, na tvor-nice orožja in municije, na iuke, aerodrome, na življenjska prometna središča in kamorkoli, kakor pač zahteva vojaški interes. Radi tega bo tudi prebivalstvo v ozadju, vštevši žene in deco, neizbežno Prizadeto po vojnih operacijah.
Eden moderni aeroplan za bombardira nje lahko nosi dve toni eksploziv, pri brzini 125 mili na uro. Po enourni vožnji iz Londona lahko torej bombardira iz višine 20 tisoč stopinj kraj v osrčju Fran cije ali Nemčije. Aeroplani lahko nosijo troje vrst bomb: eksplozivne, tiste ki povzročajo požar, in one, napolnjene s strupenimi bakterijami. So bombe najrazličnejših velikosti: take, ki tehtajo cent in lahko uničijo večnadstropno hišo, Pa vse do onih s težo dveh centov in v velikosti normalnega človeka. Poskusi so »ugotovili, da iahko uniči bomba s težo dveh centov največjo križarko.
Bombe, ki povzročajo požar, so paše jasnejše za prebivalce mest, ker tehtaj le dva funta in jih lahko nosijo aero-Dlani po več naenkrat. Napolnjene so s termitom, ki razvije toploto kakšnih 30C0 stopinj: nemogoče je z vodo ugasiti požar, ki ga povzroč'. Oddelek 72 aero-planov lahko nosi 36 tisoč takšnih bomb. Če predpostavimo, da je cilj tega odreda prešto'nica sovražne države, bo sigurno pogodilo od 36.000 vrženih bomb 12 tisoč. Če računamo, da izzove izmed vseh spuščenih %samo 6 tisoč bomb pdžar, je vendar možnost, omejiti požar, silno majhna.
Nikdo, kdor je sodeloval v svetovni vojni, ne bo pozabil strahot, ki so jih povzročili strupeni plini. Današnji stru-
peni plini pa so tisočkrat bolj učinkoviti, kakor oni, ki so bili uporabljeni v svetovni vojni. Langevin, profesor fizike na College de France je dejal 1929 1., da bi danes sto aeroplanov, vsak z eno tono bomb, napolnjenih s strupenim plinom, zadostovalo, da bi zagrnili Pariz, London ali Berlin s plinskim oblakom, visokim 60 stopinj. Nadalje je dejal, da je lahko ta akcija izvršena v eni uri ter, da bi bilo dotično mesto popolnoma uničeno, če slučajno ne bi bilo nikakega vetra, ki bi odpihal oblak plina.
Uspešne obrambe za civilno prebivalstvo proti strupenim plinom ni. Lahko je oskrbeti vojsko z maskami proti plinom, ali kdo bo dal maske za milijone in milijone civilnega prebivalstva, vključivši deco nebogljončke?! Poleg tega pa lahko povzroči stalni napredek znanosti, da bo tudi najboljša imaska proti nekaterim plinom brezuspešna. Strupeni plin je težji kakor zrak in prodira v kleti in podzemeljske rove. Deset let po vojni je bilo odkopano v bližini Pariza neko zavetje pred napadi z bombami - iz aeroplanov. Tam so našli 25 trupel nemških vojakov, ki so ležal; na klopi in pa okrog mize. Strupeni pliin je prodrl v njihovo zavetje in jih zadušil med pogovorom.
Vse zračne vaje, ki so se vršile po vojni v velikih državah, so potrdile stališče, da je nemogoča obramba proti napadom iz zraka. Francoski general Serrigny, ki je vodil velike zračne manevre pri Lyonu, je zbral materijal s temi besedami: »Zračna obramba ne more obraniti kakega mesta pred napadi aeroplanov v masi. Ne preostane nič dru sega, kakor izseliti meščanstvo in ga nastaniti po vaseh.« To priznanje nemož-nosti obrambe proti napadom iz zraka, e privedlo vse generalštabe do zaključka, da obetajo napadi v masah najvefije uspehe. Zato se bo začela prihodnja evropska vojna z izmeničnim uničevanjem mest prizadetih držav.
Francozi se motijo, ako menijo, da lahko mirno spe za vzhodnimi utrdbami, ki j;h sedaj grade od kanala La Majnche do švicarske meje, kakor se motijo nemški nacijonalisti, ako mislijo, da bo prineslo oboroževanje Nemčije sigurnost.
Ali ni torej logično, opustiti vojno, če oboroževanje ne more prinesti sigurnosti?!
Pokojnine nemških generolou in princeu
Pariški list »Vu« objavlja statistiko izdatkov za pokojnine nemškim generalom in princem ter častnikom bivše cesarske vojske, ki znašajo skupaj 213 milijonov mark. Od tega odpade samo na 1856 vpokojenih generalov nad 23 milijonov mark. Sleherni bivši vojni minister, ki so bili vsi brez izjeme sami generali, prejema letno po kojnino 24.960 mark. Bivši bavarski Prestolonaslednik prejema kot vpoko-ieni maršal lepo vsoto 26.000 mark na leto, bivši prestolonaslednik Viljem pa kot kavaleriiski general 24.000 mark. Eden voditeljev »jeklenih Čelad«, princ Eitel-Friedrich, ki je postal z 28 leti divizijski general, prejema 10.074 mark. Princ Oskar, kf se je pobil, ko ie padel s konja, pa prejema 7754 mark letne invalidnine. Pokojnine za častnike in odpuščene vojake državne brambe presegajo že 73 milijonov mark, čeprav obstoja državna bram-ba šele 12 let. Za vse te pokojnine Ima siromašna Nemčija dovolj denarja. Nima ga pa za plačevanje škode, ki so jo povzročili tl generali in Častniki s svojimi vojskami v zavezniških državah.
\ Kongres in tekma uinskih poskušeualcev
V londonskem hotelu Savov Je bil °tvorjen veliki kongres poskuševalcev yin. ki so ga poselili Številni delegati ?: vsega sveta. Po kongresu se bo vr-®‘la tekma za naslov najboljšega po-*navalca vin na svetu. Vsak tekmo-^lec bo moral poskusiti v toku enega U|.Cseca 350 različnih vin ter določiti Hhov izvor po vonju In okusu. Tck-. Ivanje sc vrši v skupinah z eno-n°vnim odmorom, ker bi si sicer tek-°valcl pokvarili želodce In izgubili
okus spričo preveč Izpitega vina. Zanimivo je, da je med udeleženci kongresa tudi večje število ameriških vinskih poskuševalcev kljub ameriški prohibiciji.
Zibelko čioueškega rodu iščejo
Ameriške univerze so odposlale v Tur-kestan ekspedicijo, ki ima nalog, da tamkaj v zvezi z odkritjem takozvanega »pekinškega človeka« 1. 1929 iščejo zvezo med opico in človekom. Pod vodstvom prof. dr. Younga bodo znanstveno preiskali tarimško kotlino, kjer so našli tudi že ostanke predzgodovinskih dinozavrov.
Šport
Rforizmi Rnatoda Francea
Najboljši patrijotizem obstoji v tem, da se ne vojujejo nobene vojne.
* •
Ljudje ,ie trpe, da bi kdo grajal njihove politične neumnosti, pač pa nimajo- nič proti temu, ako se kdo iz njih norčuje.
* *
Razum je najslabše darilo, katero je podelil stvarnik sveta človeku. Največda sreča na zemlji je očitna neumnost.
• •
Delo je nekaj lienaravmega, lenoba sama je božanska.
• •
Intelektualni pomen človeka sc spozna po njegovem besednem zakladu. Čim bolj kultiviran je kak duh, s tem več izrazi razpolaga.
• •
Razumeti je mogoče le svo o ;\:'uo generacijo, v najskrajnejšem sVru še zastopnike neposredno sledeče dobe. Preko te pa preneha vsako med- c''o razumevanje.
• «
Pametnih ljudi sveti duh ne razsvetljuje.
Medklubski odbor LMP službeno.
Današnja seja radi manifestacijskega obhoda odpade. Vršila se bo jutri, v torek, ob 19. uri. Tajnik.
Junlorske tekme za pokal Ilirije.
Letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal SK Ilirije se udeležujejo v Mariboru 4 klubi, v Ljubljani 11 klubov; v Mariboru sta ISSK Maribor in SK Železničar prijavila po dve moštvi, tako da igra za pokal v Mariboru 6 moštev.
V soboto se je na igrišču ISSK Maribora odigralo prvo kolo in sicer sta se srečala
SK Svoboda:SK Železničar II 3:1 (0:0).
Zaslužena zmaga mladih Svobodašev, ki so za svoj prvi nastop pokazali še dokaj znanja. Sodil je g. Kopič.
ISSK Maribor II:SK Rapid I 10:2 (4:0).
Mladi in mali igralci ISSK Maribora so s svojo smiselno in lepo igro ugodno iz-nenadili maloštevilno publiko. Pohvaliti je treba malega Vesnaverja, ki je bil najboljši mož na polju in je tudi mnogo pripomogel k tako visokemu rezultatu. Ra-pid je bil proti sijajno razpoloženim Mariborčanom brez moči. Sodil je objektivno g. Istenič.
V nedeljo dopoldne so bili rezultati naslednji:
ISSK Maribor I:SK Svoboda I 3:2 (3:1).
Radi dežja sta obe včerajšnji tekmi mnogo trpeli. »Maribor« vsled slabega terena svoje očividne premoči ni mogel izrabiti in se je moral zadovoljiti s pičlo zmago. Sicer pa tekma ni bila na višku Sodil je zelo dobro g. Jančič.
SK Železničar I:ISSK Maribor n 11:2 (5:1).
Železničarji so z lahkoto pregazili svoje fizično slabejše nasprotnike, ki so bili proti njim brez odpora. Sodil je objektivno g. Vesnaver. Radi incidenta, ki je nastal med publiko, je dal izprazniti tribuno. Grajati je, da so omenjeni incident povzročili nekateri aktivni igralci s svojim nešportnim obnašanjem.
V finale, ki bo prihodnjo nedeljo, prideta ISSK Maribor I in SK Železničar I.
SK Svoboda, (Maribor) :SKSIoboda, (Va-raždln) 2:2 (0:0).
Tu sta se srečali dve enako močni moštvi. Večji borbenosti gostov je postavila Svoboda nasproti boljšo skupno Igro v napadu in v celem nekoliko več povezanosti med linijami. Domačini so zgradili pred nasprotnim golom mnogo zrelih šanc, imeli pa so slab dan in zastreljali tudi nekoliko najsigurnejših pozicij. Gosti so igrali bolj primitivno. S smiselno igro sta se odlikovala edino desna zveza in levi krilec. Dobra sta bila tudi oba branilca.
Sodil je dobro g. Bergant.
V predtekmi je rezerva SK Železničarja porazila rezervo ISSK Maribora z 3:2 (1:0). Sodil je g. Nemec.
Tekme za državno prvenstvo.
Beograd: Jugoslavija:BSK 2:2 (2:1). Sarajevo: Soko (Beograd):Slavija
2:2.
Skoplje: Sašk (Sarajevo):Jug 3:0.
Subotica: Obilič (Vel. Bečkerek) : Bačka 4:2 (3:1).
Novi Sad: Gradjanski (Osijek):Vojvodina 0:0.
Osijek: Slavija:Mačva (Šabac) 1:0 (1:0).
Junlorske tekme za pokal SK Ilirije v Llubljani.
Ilirija I: Hermes 5:2 (3:1); Mladika: Sparta 11:0 (7:0); Ilirija ILKorotan I 4:3 (3:0); Jadran:Mladika 1:0; Reka I:Ilirija I 2:2 (2:1). V podaljšku je Igra ostala brez gola neodločena In žreb je odločil za Reko.
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Concordla:Ujpest (Budimpešta) 2:2 (1:1). Gradjanski-Hašk komb.:
Ujpest 2:2 (1:0).
Dunaj: Slovan:Vorw3rts 2:0 (1:0); Donau:SIovan 3:1 (1:1), Vlenna:Gersthof 31 (1:1).
Budimpešta: WAC (Dunaj) :Hun-garia 5:1 (2:1). Tekma za srednjeevropski pokaL
dtran &
Plavalni dvomatch Uirija:Viktoria (Su-šak) 41:35.
V Ljubljani se je včeraj vršil plavalni dvomatch med Ilirijo in Viktorijo iz Su-šaka. Oba kluba imata v svojih vrstah najboljše juniorske plavalce in je vladalo zato za tekmo veliko zanimanje. Rezultati tekmovanja so: štafeta 3X100 m. mešano dame: Ilirija v času 4:36.4; 100 m prosto gospodje: Lavrenčič (Ilirija) 1:09; 100 m dame prosto: Lampret (II.) 1:19.3; 100 m hrbtno gospodje: Marčeta (Vikt.) 1:21.2; 100 m prsno dame: Sever (II.) 1:37.
SK Železničar, nogometna sekcija.
V torek, ob lL-iiri, se bo vršil na igrišču obvezen trening I. moštva in rezerve. Udeležba za vse igralce obvezna. —. Načelnik. —
Nemški nouinar o „čiujerr Kurdistanu**
Kurdijski jezik je silno počasen in enostaven. Kdor zna sanskrit, pozna perzijski in obvlada nekoliko arabski jezik, bo prav lahko našel v kurdijskem jeziku mnogo znanih besed. Ne bo ga pa razu»» mel samo zato, ker ima kurdijski jezik vse polno narečij, tako da govore v; vsakem kraju v drugem narečju. Neki nemški novinar je bil v gosteh pri Ismail begu v nekem kurdijskem naselju. Sam pravi, da ni doživel nikjer na svetu tako prisrčnega sprejema in tako ljubeznivega gostiteljstva, kakor pri tem kurdii-skem begu. Begova mati ga je vpraševala vsak dan, česar želi in, če je morda nezadovoljen. Gospodar je pozval toliko gostov, da je nemški novinar spoznal vse kurdijske velikaše, obenem pa tudi njihov način življenja in običaje. Pazno j« poslušal razgovore, iz katerih je marsikaj razbral.
Beg je samec. Njegova lepa hiša Je prazna. Kljub svojemu velikanskemu bogastvu ni mogel najti žene. Ima trideset vasi, ki mn popolnoma pripadajo. Nemškemu novinarju je dejal, da arabske žene iz Bagdada nočejo priti v njegov kraj, kjer leži skozi štiri mesece vsako leto tako visoka snežna odeja, da je vobče nemogoče zapustiti hiše. Arabske žene pa hočejo danes na zabave, plese in Čajanke, rade obiskujejo trgovine In skrbe za lepa oblačila. Kaj bi počela taka žena v RiowadanzI, begovi vasi, kjer sploh ne vedo za lepe obleke. Nemški novinar je vprašal bega, zakaj ne poroči kakšnega kurdijskega dekleta, ko žele Arabkinje samo moderni način življenja. Beg mu ie odgovoril, da ne znajo kurdijska dekleta, če so še Iz kakršnekoli ugledne rodbine, niti pisati in ne Citati. O čem naj z njimi govori? Vsi drugi begi v okolici so sami kmetje.
Ničesar ni v teh' krajffi, kjer so naseljeni Kurdi Ni sočivja in ne zelenja. V zimi lahko človek pogine od gladu, ko zapade sneg. Kurdijske žene nimajo niti obleke niti obutve, z njimi je vsako nagovarjanje nemogoče. Mož In otroci? Na to kurdijske žene vobče ne mislijo. Vsa-
* -----	— W	* ui/vv uv	»JV•	T
ka dva meseca imajo novega ijubavnlka. Mož se da pogosto tudi ločiti odi žene*. Mnogokrat pa ne stori niti tega, ampaJd1 žive složno skupaj vsi trije. Ko se nave-j liča žena enega ljubimca, po vzame drugega. O zvestobi žene nimajo Kurdi po*; polnotna čistih pojmov. I možje 1 žene niso niti malo občutljivi v ljmbezenskfli1 stvareh. Tukaj ni žen, ki bi se podajale za denar, prostitucija je popolnoma neznana.
Kurdi tudi niso tako bojeviti, kaičbr s«; jim prisoja. Vsakdo izmed njih ima' sicer, za pasom nož in drugo orožje, ali redko se dogodi v celem letu kakšna krvava drama. Pri Arabcih bi prišlo dnevno do krvavih spopadov, če bi žene tako varale svoje može. Kurd dobro premisli, preden se odloči za krvno osveto, radi ženine nezvestobe. Sploh so Kurdi plitki in brez akcije . Čeravno jih je desetkrat več nego Druzov, ki so se borili proti Francozom, so vendar mirno poslušali, kar se dogaja z njihovimi brati preko meje. Stopetdeset policistov je zaprlo mejo proti Perziji in Kurdi niti enkrat niso poskušali, da bi Jo prodrli...
»Divji Kurdistan« je zdavnaj preneha! biti divji...
Inemninlilte n CND
IL Zrnec««
V senci jezuita
183
.Vstopila je in skrbno zaklenila vrata.
»Dajte,« je dejala in sedla. »Poročajte mi, kako in kaj . . .«
»Nič drugega vam ne morem reči kakor to, kar že veste, madarn. Kralja bi se dalo rešiti vsaj za zdaj . . .«
»Česa bi bilo treba v ta namen?«
»Popolnega počitka ... ali me slišite, madam? ... To je, počitka ne samo na telesu, marveč tudi na duhu . .. Reči hočem . . . kralju je treba počitka v njegovem čutnem življenju . . .«
»Govorite svobodno,« je rekla Diana Poatješka. »Okolnosti so preveč resne, da bi tratila čas z opisovanjem . . .«
»Naj bo madam, kakor želite. Pravim, da kralj !ahko ostane brez skrbi zvest svojim običajnim vajam, tudi najsilovitejšim. Zakaj lov, turnir in vse, kar povzroča obilno znojenje in kroti čute, mu more samo koristiti. Toda potrebno je, da opusti vsakršno občevanje z ženskami; treba je celo, da prežene iz svojega duha vsako ljubavno misel .. . Potem . ..«
»Kaj potem? . .	.
»Ako se bo ravnal strogo po tem navodilu in ako se podvrže pametnemu lečenju, lahko živi Njegovo Veličanstvo še kakih pet do šest let.«
»Pet do šest let,« je ponovila zamolklo Diana Poatješka.
»Morda,« je zaključil ranocelnik, »bi se dalo bolezen popolnoma premagati, kajti kraljeva na-turna je neverjetno silna . . . Toda žal . . .«
Ranocelnik je nenadoma umolknil.
»Rekli ste: žal . . . Le povejte svojo misel,« Je vzkliknila Diana Poatješka. »Pomislite gospod, da je vaša popolna odkritosrčnost v tem trenutku neizogibno potrebna za blagor države . . .«
»Torej madam, če naj govorim odkrito — ne zdi se mi verjetno, da bi se hotelo Njegovo Veličanstvo odreči svojim nadam. Njegov nezmerno vroči temperament si je docela podvrgel njegovo voljo. Nele, da ne išče pokoja, ki ga edini lahko reši smrti: Kralj mi je celo ukazal, da naj mu napravim razdražujočo pijačo . . .«
»Razdražujočp?« je vprašala Diana.
»Pijačo, ki bi mu vrnila za par dni vse zmožnosti in ves videz mladosti . . .«
»Ali lahko'napravite takšno pijačo?«
»Lahko madam; a ne bom je napravil!«
»Zakaj ne?«
»Zato, ker bi ubil kralja s takšno pijačo, kakor s puškino kroglo v glavo ali z bodalom v prsi .. .«
»Razumem, mojster, a vendar se vam bo težavno protiviti ukazom Njegovega Veličanstva . . .«
»Saj se tudi ne mislim protiviti očitno, madam. Pripraviti hočem Njegovemu Veličanstvu pomirjajočo pijačo in mu porečem, da je pijača, ki jo zahteva od mene . . .«
»In kadar zapazi kralj, da ste ga ukanili, vas ukaže aretirati in pahniti v temnico . . .«
' Ranocelnik je prebledel.
Diana Poatješka pa je vstala in stopila k njemu.
»Tisto pijačo morate napraviti,« je rekla hladno.
»Madam! Kaj zahtevate od mene . . .!«
»Poslušajte me dobro, mojster: minute so dragocene. Na hodniku stojita pred vašimi vrati dva moža, ki vstopita, kakor hitro ju pokličem. Poglejte sami . . .«
Diana je naglo stopila k vratom in jih odprla.
Ranocelnik je zagledal dvoje mož. ki sta čakala na hodniku.
Bila sta maskirana tako, da ju ni mogel spoznati. Toda po njiju obleki je sodil, da sta plemiča.
Diana je z;aprla vrata.
»Ali veste mojster, kaj se zgodi, če ju pokličem?«
»Slutim, madam,« je odgovoril zdravnik, ki je bil prebledel kakor zid.
»Ta dva moža stopita v sobo in vas zakoljeta brez milosti. Eno minuto vam dam, da se odločite, ali pa pokličem . . .«
Ranocelnik se je obotavljal kakih dvanajst sekund, gotovo zelo dolgo, če pomislimo, da je poznal Diano Poatješko in vedel, da ne grozi zaman.
»Madam,« je zajecljal nazadnje, »napravil bom pijačo.«
»Dobro, mojster; saj več ne zahtevam od vas. Pomirite se zdaj. Vaša vest bo varna pred slehernim očitkom. Meni, meni sami boste izročili pijačo. Kralju lahko nesete mirilno pijačo, kakor ste mu jo hoteli napraviti. Glejte samo, da bosta obe steklenici popolnoma enaki. Lahko se zgodi v trenutku, ko prinesete kralju svoje zdravilo, da bi bil kdo pri Njegovem Veličanstvu; potem je dobro, če izve tista oseba, da je pijača neškodljiva. Če boste ravnali točno po teh navodilih, potem postanete ranocelnik Njegovega Veličanstva Henrika
II.,	kralja francoskega. Plača vam bo podvojena; vrhu tega dobite plemstvo. Ali vam to zadošča?«
Ranocelnik se je naklonil trepetaje.
»Končajva, mojster. Koliko časa potrebujete, da pripravite obe pijači, dobro in zlo? . . .«
»Približno dve uri, madam.«
»Vzemite si tri, ob osmih se vrnem. Mislim, da sva domenjena o vsem? . . .«
»Da, madam.«
»Ob osmih!« je dejala Diana Poatješka z glasom, ki je presunil nesrečnega zdravnika do kosti.
Kmalu po osmi url se je odpravil ranocelnik v kraljevo stanovanje.
Ko je hotel stopiti v predsobo, je zdajci planila ženska skozi sosednja vrata in ga prijela za komolec.
»Ali nesete kralju pijačo, ki jo je zahteval?« ga ga je vprašala.
»Madam . . ■«
»Vse sem slišala, ko je Njegovo Veličanstvo snoči govorilo z vami. Ali ste pomislili, gospod, da umorite kralja, ako ga ubogate . . .?«
»Madam,« je dejal ranocelnik in sklonil glavo, »pijača, ki jo nesem kralju je popolnoma neškodljiva . . .«
»Kako to? . • •«
»Natančneje vam ne morem razlagati, toda prl-sežem vam. da nesem kralju mirilno pijačo in ne one, ki jo je zahteval.«
»Vrl človek ste!« je vzkliknila vojvodinja, poljubila preplašenega zdravnika na obedve lici in zbežala naglo v svojo sobo.
»Kralj ne bo umrl,« je mislila vojvodinja sama pri sebi. »Ah. draga Diana, videla boš, da se je zadnjemu najbolje smejati . . .«
Te besede pričajo, da ni bila dobra vojvodinja nič boljša od svoje nasprotnice. S tem, da je pazila na kralja, je pazila v prvi vrsti sama na sebe in na ohranjenje svojega vpliva.
»Kako je potekla kralju ostala noč?« je vprašal nato ranocelnik Basinjaka.
Zvest komornik ni bil legel spat, marveč je ostal vso noč v predsobi, prisluškujoč pri kraljevih vratih in odpiraje jih zdaj pa zdaj na ozko špranjo.
»Njegovo Veličanstvo je kmalu zaspalo,« je dejal.
»To je učinek zdravila, ki sem mu ga dal sinoči . . .«
»Toda spanje so mu kalili hudi sni, kakor bi sodil po brezzveznih besedah, ki so uhajale Njegovemu Veličanstvu.«
»Videli bomo . . .«
Ranocelnik je hotel mimo.
»Mojster,« je šepnil Basinjak s prosečim glasom in ga pridržal za rokav.
»Kaj hočete, prijatelj.. .?»
»Ali namer jati ubogati Njegovo Veličanstvo zaradi pijače, ki jo je zahtevalo?«
Zdravnik je zavzdihnil in njegovo obličje se je stemnilo.
Zdajci pa je pokazal Basinjaku steklenico, ki jo je bil prinesel.
»Ali vidite to stcklenico?«
»Vidim jo,« je dejal komornik vroče.
Ranocelnik je pogledal tesnobno okrog sebe.
»Poslušajte me dobro,« je dejal mahoma, sklo-nivšl se k Basinjaku. »Dokler kralj ne bo pil drugega, kakor vsebino te steklenice, sem porok za njegovo življenje, ali me slišite?«
»Slišim . . . Oh. bodite blagoslovljeni!«
»Toda,« je dodal ranocelnik, tako tiho, da ga je bilo komaj razumeti, »ako kdo zamenja steklenico, nisem več porok za nobeno reč . . .«
To rekši, je pustil Basinjaka, tresočega se v nadi in grozi, ter stopil v kraljevo sobo.
XXXVII.
Pijača.
Franc I. Je bil zbujen. V vseh njegovih utrujenih črtah se je izražala velika potrtost. Samo oči so se svetile v čudnem ognju.
V prvem hipu je upal zdravnik, da se kralj sedaj, ko je konec njegove histerične krize, odreče svojemu strašnemu namenu.
Toda že prve besede, ki jih je izustil bolnik, so mu pokazale, da se je varal.
»No, gospod!« je vzkliknil Franc I. »Ali se vam je posrečilo sestaviti tisto pijačo?«
Zdravnik je postavil prinešeno steklenico sredi kraljevske sobe.
»Sir!« je zajecljal, »pijača, ki jo zahteva Vaše Veličanstvo, je dobro znana po svoji sestavi, prišla je že zdavnaj iz Azije v Francijo, in vsak zdravnik jo mora znati napraviti.«
»Dobro, mojster,« je velel Franc 1. in pogled mu je vzplamenel iznova.
»Ako mi Vaše Veličanstvo najmilostneje dovoli . . .«
»Ne mojster, ne! ... Saj vem, kaj bi ml radi povedali . . . Vsaka beseda je zdaj odveč . . . Vaša dolžnost je opravljena in vaša navzočnost je nepotrebna.«
»Upam vsaj, da zlo, ki se utegne zgoditi, ne pade na mojo odgovornost,« je rekel zdravnik, naklonil se in odšel.
Predsobe so bile zdaj polne ljudi.
Novica, da se obrača kralju na bolje in da ute* gne ozdraviti, je bila izpraznila salon prestolonaslednika Henrika in privabila množico dvorjanov k staremu kralju.
franc I., ki je ostal po zdravnikovem odhodu sam v svoji sobi, je sedel nekaj minut v globoki zamišljenosti, upiraje oči v strop.
O čem je premišljal v tem trenutku, ko mu jc bilo dano na izbero, podaljšati svoje življenje ali vreči ga od sebe.
Ali na cesarja Karla?
Ali na razkol, ki je cepil cerkev na vse strani in pretil najglobljemu bistvu načela božje avtoritete, na kateri je slonela monarhija?
Ali na bol svojega ljudstva, dušečega se pod težo davkov in tlak, ki so dajale sredstva za njegov kraljevski sijaj.
Ali na pesnike, katerim se je delal prijaznega, da bi zaslužil ime »očeta lepih knjig«, ki so mu ga dajali nekateri, in ki jih je preganjal na tihem, hoteč se prikupiti Cerkvi?
AH na senco Stefana Doleta, ki se je sklanjala nad njegovo posteljo in ga preklinjala? Ali na preteči obraz Lojole, ki se je dvigal pred njim in m0 zapovedoval nemo: ubijaj mislece svojega kraljestva,
Ne! ...
Na njegovih ustnicah je plavalo ime ženske.
Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike, gamaše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13.	2370
Prodam novo zidano hišo
z gospodarskim poslopjem, primerno tudi za trgovino. Stanko Vrazova ul. 3. Pobrežje, Maribor.	2380
Stole 6 komadov
kupimo. Slovensko planinsko društvo, Aleksandrova 35.	2383
Šivalni strdi
poceni na prodaj. Nasipna 41, Pobrežje,
2379
Učenca
za torbarsko In sedlarsko stroko sprejme Ivan Kravos, Aleksandrova 13
Kompletno novo spalnico Blumenesche, pleskano, ugodno prodam. Orožnova ul. 4, pri pleskarju. % -(378	jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^l
	_ B 1 F I eraamenlni
Sprejmem dijake na hrano in stanovanje. Cena 300 Din mesečno. Poljska ul. 11, Pobrežje. 2350	
Gambrlnova dvorana, najlepši senčnati vrt, Izborna kuhinja, abonma kosilo ln večerja Din 12.50, vedno sveže Tscheligijevo pivo. 2264	
	papir dobite pri TISKOVNI ZADRUGI, Maribor, Aleksandrova 13
Kam čez nedelje?! Cemu Vam treba v vinotoče, ker pri meni se dobi, kar srce hoče?! — Portuglzec Iz Brebrovnlšklh goric po Din 8.— liter v razvedrilo lic in za praznike izbera prebogata — v pijači in Jedači — Jama zlata. — I Obiščite me! — Marija Koštomai, vogal Mlinske in Prečne ulice. 2372	
	
Zahlevalte oovsod „Veternik'
Naiceneie kupite!
Nogavica, damske, moške in otroške* Pletenina vseh vrst, za dame, moške in otroke. Razna rotna dela In pred* tiskanje. Toaletne predmete
v novo otvor|en! ipecljalnl trgovini
Slavko Černetli
Maribor. Stolna ulica
Konzorcij »Jutra« v LiubUanl: predstavnik Izdalatelja in orednikj FRAN
MK« /• ' '
S Maribora
Mariboru, liska Maiibur»ka uaharua
predstavnik bi ANKO