VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt	E
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
= ceioietna naročnina 120 šiiingov š
p. b. b.
TimnmmtmmmmmummHmtMmmtmHmtmmmmmumE
*-^N'K XXXV
CELOVEC, PETEK, 25. JULiJ 1980
ŠTEV. 30 (1978)
Novo zaostrovanje protistovenske
gonje
kot priprava na praznovanje 10. oktobra v duhu „zmage v nemški noči"
SLOVENSKI NAROD
je praznoval dan vstaje
Po 5/over:Z// so Me v	7fr/r!7! s/^vnosfne pr/retZ/tvc,
^/ so ve/pz/e D7!CV77 V5777/? s(off^s^cg4 7:77707/7!.	22. /M//j /942
(70 osf4/ zap/s^w v zgoJoww s(owr:s^eg^ 777:707/7! z z/^r;wz — fegd se je s/oveTzs^/ 7:77707/ 57^7// z^SMŽnjene Evrope s^MpMO z osr<2E?w ;Mgos(ovar!s^'w: 7:77707// v^Z/MČ// v 5/70^/ p7o!//7!5/57:Č7:/ Eo/ svo^o^o/j;<^r:;2? ?MroJov Evrope. V več(err:ew jM^š^ev! naroJnoosvo-/707/7/7:07!! Eo/M s: ;e potew pripon/ 5*00/707/0 v nov/ yMg05/<:'uZ/Z, s^Mp-rrosč: 07777^0^777*07::'/: 7777707/0*0 ;n 7777707/7:057/, s(oweč: 7!:! 50c/7!//57/Č7!/ JrKŽ(?eH: M707/:!*o/.
vstaje s/overžs^ega naroda pa je prazu;^ ta J; za nas, ^Z ž/v;wo /zven meja mat/ene ^omov/ne — ne samo zato, ^cr se ČMtZ-
Letošnji 10. oktober, ki bo povsem v znamenju 60-ietnice koro-Shega piebiscita, se nagio biiža. Zato je v doiočenih krogih opaziti ^rziično prizadevanje, da bi na Koroškem do tedaj ustvariti primerno ozračje, v katerem bi se potem „veiiki dogodek" iahko povsem od-V'iai v smisiu režijskih zamisii tistih sii, ki si to obietnico zdaj že šest <*esetietij iastijo za svoj monopoi. in k ustvarjanju takega ozračja seveda v prvi vrsti spada ustrezna averzija do vsega, kar je siovenskega " naj bo to domače koroško aii pa z druge strani meje — in je torej Proti temu treba voditi preizkušeno hujskaško gonjo, očitno v prepričanju, da na Koroškem taka gonja še nikdar ni ostaia brez zažeijenih
rezuitatov.
Ker ..vzorno" rešeno manjšinsko ^Prašanje nudi premalo manever-^ega prostora, je sedanja protislovenska gonja razumijivo zasnova širše. Akterjem te gonje so j^asti trn v peti prizadevanja, da ' med sosednjima deželama Koroško in Slovenijo prišlo do pogubljenega gospodarskega sode-°vanja. Kaj vse smo v zadnjih šte-'''^ah KHD-jevskega ..domovinske-^ klicarja" brali o nevarnih načr-'P' ki jih menda zasleduje Slovela in preko nje Jugoslavija, da ' Pri zadnjih vratih vtihotapila na Koroško pogubni komunizem. Svo-°dnjaška stranka, ki se je že več-rat izkazala kot podaljšana roka Organiziranih domovinskih služab-!kov, pa je vzela na piko reber-ko tovarno celuloze: ravno za oblico zopetnega obratovanja to-''Prne na Reberci je proti njej izselil cel roj puščic sam predsed-'k koroške FPO Ferrari-Brunnen-Njegov napad, ki mu je od-
merila širok prostor predvsem Kleine Zeitung (končno se mora Stritzl izkazati hvaležnega za nagrado, ki mu jo je dodelila FPO!), je vendar tako poln polovičnih resnic in celih neresnic, da mu jih je dala pod nos celo socialistična KTZ, ki se sicer — vsaj v narodnopolitičnih vprašanjih — pridno drži tristran-karskega bontona, ki so si ga skupno predpisali v SPOVFP-jevski troedinosti.
Seveda pa je reberška tovarna le ena izmed tarč in je koroško-slovensko gospodarsko sodelovanje le eno izmed področij, kjer se v zadnjem času vidno stopnjuje gonja nemških nacionalistov. Paralelno namreč poteka hujskanje tudi na ožjem, koroško-manjšinskem področju, ki je v luči letošnjega ..koroškega jubilejnega leta" še posebno primerno, da se na njem spet uporabijo vse že davno preizkušene oblike ščuvanja proti na-
Področni odbor Zveze koroških partizanov Pliberk
Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" Ptiberk
Vabita na
!. spominski pohod na Komeij
„Po poteh Domnove čete"
ki bo v nedeijo 3. avgusta 1980.
Zbiraiišče je v čtrkovčah pri LOMBAR - KOLENiKU od 8. do 8.30 ure. Odhod bo ob 8.30 uri iz čirkovč pri Piiberku (Schiiterndorf bei Bieiburg) do spomenika na Komeijnu.
Na pohodu bomo obujaii spomine na težke čase naše siavne osvobodiine borbe in se spominjati vseh tistih, ki so biii preganjan) in ki so daii svoja živijenja za našo svobodo.
Na ta spominski pohod vabimo vse, posebno pa še naš miadi rod, da se bo tako še boij seznani) z našo siavno pretekiostjo.
Ertrrčno
rodu in razpihovanja narodnostne mržnje.
Okvir protislovenske gonje, ki sega od najrazličnejših pritiskov in posiljevanja s sosveti preko očitkov iredente do poskusov zabijanja klina med koroške Slovence in njihovo vodstvo, je koroška FPO obogatila z novim primerom: slovenske organizacije je pozvala, da se morajo nedvoumno ograditi do zadnjih napisnih akcij, ker se bo sicer FPO na deželni in zvezni ravni zavzela za to, da bo pri teh akcijah nastala škoda poravnana iz sredstev, ki so namenjena za pospeševanje slovenskih društev.
Treba je priznati, da je ta res edinstveni odnos do manjšine in njenega boja za uveljavitev z ustavo in mednarodno pogodbo zajamčenih pravic vreden duhovnega nastrojenja njegovih očetov. V nacistični dobi je veljalo družinsko oziroma sorodstveno jamstvo (Sip-penhaftung), današnja FPO pa bi za koroške Slovence hotela uvesti narodnostno jamstvo! Naravnost grozotne so perspektive, ki se odpirajo narodnostni politiki, v kateri prevladujejo takšne miselne kategorije.
Še posebno pa vzbuja srh dejstvo, da se vse to dogaja v okviru priprav na bližnjo 60-letnico plebiscita. Kajti ob takih pojavih res ni težko že vnaprej napovedati, čigavega duha otrok bo tudi letošnji 10. oktober — da bo namreč spet potekal v smislu tistih sii, ki so ga že doslej vedno praznovale kot „zmago v nemški noči" in ga s tem neodgovorno zlorabljale za poglabljanje prepada med obema narodoma v deželi.
77!O Ž/*0 7/0/ ffg<! 7777707/:!, 77M7"WČ 50 ^WC^7!0 Z7777!7/Z ffg%, Z^C! 57770 50 tK7/Z ^0705^7 5/o*007!C: V 7)*05!7/j/ 77! /n!//;!	Z 7!T7707/7:o oo/oto
*0^/j::Č:7/ V Z?O/ prof! TMc/jaMZTT!!! 77! *0 fOTT! /?0;K Z wE^7 77! t7p/;07:jc77! 77! OgrO!7!7!777!7 Ž7t*07777!: 7/op7:7:es/Z 5*Ooj 7/0/ ^ ZTTMg/ TMz/ 7Ms//)e7T:. P777*0 td 7Z775 Eo; je fH7/Z tOTMe/;, 777! ^77707077! 50 057!0*047!0 p777v/cO, ^Z ;//) Mp77!*o/Č07:o tf7*j<!7TW 77! 5e Z3 Tzj/EcOO M7057!/o/!e'0 (7 0 7*777!0 50 7!05.
NfT^zJrKŽjjZvg pO*O0Z:!7:O5t ,77!fJ s/oveTZs/s/TT! 7M707/077! 77! 7:jego-V77777 7/0// !7 2^7770/5f*OM fg^o V /o!:/: 7!777O7/7!OO5*Oo/7O7/!77!0ga /70/77 Z?Ot 7777/7 V p0!70j77! Jo/77 Sf 7Z 77727! p707/*050!77 7777// V 5^77p7!e7!! gojf7!j77 5/77*0!://) 7r777//c/j NOE. Z7!70 je 57777!O r<!Z7777!/j/w, 7/7! 50 77707/ V5T!^o/e7-7!777!/ 07///^0V777!C/ Z7! D7!T! *M7aj<? 7777// Zt!77!7'j5^7 ^/oW7!C7. 'E77^ 0 5777 77!07/ /e7057!j/77!7 7/o/7777!7^7 p/^^07 ZwZ0 Z7/r77Ze7!j EorCCV NOV, ^/ 50 j//? /707/0/7/7 v /707707/e/jc/: 7:77 05re7/7!j/ j:ro5/7!v/ D7!0M v57<!je 5/ove7!-5^egf! 77777*07/7!, 7ofT7r/5T7 Pe7er Kuhar /z Že/ez7!e /(77/7/e /7: Ee//^5 Wie-ser /z S/oi7f7!jegT! E/T!j/7er^77. O/7077!77 75^r07!O Če57/7T777!0 ^ V75O^077?77 j77*/z7!T!7:j!7/
sc ncrgyiba šc hcF/ na Jcsnc
Predsedniške volitve v Ameriki, ki bodo letos jeseni, že mečejo zlovešče sence na bodoči razvoj gospodarsko in vojaško najmočnejše države na svetu. Vse kaže, da se bo pot Amerike po teh volitvah nagnita še dosti bolj na desno — čeprav že doslej ni mogel nihče trditi, da bi bilo na ameriški politiki karkoli takega, kar bi bili usmerjeno .na levo", napredno stran.
Republikanska stranka je namreč prejšnji teden sprejeta sklep o svojem predsedniškem kandidatu. Po tem sklepu bo proti kandidatu demokratične stranke, sedanjemu predsedniku Car-
Pogojna svoboda
za vojnega ziočinca Rederja
VojaKko sodišče v Bariju je ugodilo zahtevi bivšega SS-ovskega poveljnika Walterja Rederja, katerega je italijansko sodišče leta 1951 kot vojnega zločinca obsodilo na dosmrtno ječo in je od takrat zaprt v trdnjavi Gaeta: Reder bo izpuščen na pogojno svobodo. Sicer bo moral še nadaljnjih pet let ostati v zaporu, vendar ne več kot jetnik, marveč kot interniranec.
Predsednik vojaškega sodišča v Bariju je izjavil, da je sodišče pri svoji razsodbi upoštevalo predvsem pričevanja zaporniškega osebja, ki so šla v to smer, da se je Reder dobro vedel in se tudi skesal za zločine, ki jih je zagrešil med vojno, ko je njegova enota SS v Marzabottu pobila 1832 ljudi, večinoma otrok, žensk in starcev.
Ravno trditve o kesanju Rederja pa so izzvale veliko ogorčenje v italijanski javnosti, kjer je sploh zaslediti
negodovanje in proteste v zvezi s pomilostitvijo Rederja. Proti razsodbi vojakega sodišča v Bariju so odločno protestirale vse organizacije nekdanjih italijanskih partizanov in protifašističnih borcev. Prav tako so sklep sodišča obsodili visoki politični in upravni funkcionarji. Zlasti pa so ogorčeni v Marzabottu samem, kjer še danes živijo svojci med vojno umorjenih žrtev.
Delegacija iz Marzabotta pod vodstvom župana Cruichija se je zglasila tudi pri predsedniku italijanske republike Pertiniju ter zahtevala preklic razsodbe vojaškega sodišča, ki je pomilostilo Walterja Rederja. To razsodbo je kritiziral tudi bivši predsednik italijanskega ustavnega sodišča Branca, ki je dejal, da je vojaško sodišče napačno ocenilo Rederjevo „do-bro vedenje" v zaporu kot ..kesanje": Reder se ni nikoli skesal za pokol, marveč je vedno samo trdil, da je ravnal po ukazih.
terju, nastopil bivši filmski igralec Ronald Reagan, ki velja za enega najbolj desničarskih in konservativnih protagonistov v boju za predsedniški stolček. (Ce se za Reagana najbolj navdušuje ravno pust pri celovški Volkszeitung in ga hvali kot .luč v predoru", potem res ne more biti nobenega dvoma o njegovih .kvalitetah".)
In to domnevo potrjuje Reagan že s svojimi prvimi obljubami, ki jih daje o svoji politiki, če bi bil jeseni izvoljen za novega predsednika ZDA. Tako med drugim obljublja, da bo spravil državno blagajno .v red", in sicer s popolnim varčevanjem, ki pa bo — kot sledi iz njegovih napovedi — šlo izključno na račun socialne politike. Vsa proizvodna dejavnost bo prepuščena zasebnikom in država ne bo več pomagala podjetnikom, ki bi se znašla v težavah — torej je pričakovati, da bo brezposelnost skokoma naraščala. Ukiniti namerava vrsto socialnih olajšav, zavzema se za omejitev javne podpore najrevnejšim, med katerimi so zlasti priseljenci, črnci in drugi .manjvredni", napovedujejo pa tudi odpravo zajamčene najmanjše plače. Namesto vsega tega pa hoče spet uvesti smrtno kazen, odpraviti obvezne mešane šole za črne in bele otroke (torej zaostriti politiko rasizma), v zunanji politiki pa z močnim povečanjem oborožitve spet uveljaviti .vlogo ZDA v svetu".
Torej je razumljivo, da izvolitev Reagana za predsedniškega kandidata vzbuja zaskrbljenost v svetu. To ne velja samo za Sovjetsko zvezo, kjer so v prvih ocenah poudarili, da Reaganove programske osnove pomenijo novo tekmo v oboroževanju in naraščanje nevarnosti vojaških spopadov. Podobno bojazen je zaslediti tudi v številnih drugih državah — pri tem niti najožji zavezniki Amerike, kot je na primer Japonska, niso nobena izjema. Pri tem pa je zaskrbljivo predvsem dejstvo, da pripisujejo Reaganu dokaj realne možnosti, da postane novi predsednik ZDA.
Kras in obalno območje pomembna regija turizma
v Sloveniji
Turistične zveze Jugoslavije, Slovenije in slovenskega obalnega območja so ob praznovanju 400-let-nice kobilarne Lipica povabile dopisnike tujih dežel, da prisostvujejo prihodu poštne kočije, ki je teden dni potovala z Dunaja v Lipico. Ob tej priložnosti pa so novinarje — goste seznanili tudi s turističnim gospodarstvom SR Slovenije, predvsem na območju Krasa in slovenskega obalnega območja.
Že sam film o slovenskem turiz-
mu z naslovom ..Vabilo" je izredno zanimiva informacija o tej veji gospodarstva SR Slovenije, ki je, kot so povedali predstavniki Turistične zveze, največji donašalec deviz. Slovenija je v tem oziru dejansko „Evropa v malem", saj v tej deželi turist najde vse kar si želi: panonsko ravnino, jezera, visoke gore, podzemske jame in sinje morje. Povsod najde značilnosti pokrajine in njenih folklornih običajev ter kulinaričnih speciali-
tet. Razen tega je Slovenija znana po številnih zdraviliščih, kot so Radenci, Rogaška Slatina, Atomske toplice in številna druga termalna kopališča.
V tem oziru je ena izmed zanimivih pokrajin brez dvoma tudi Kras in slovenska obala. Prvi po svoji enkratni naravni lepoti s svojimi podzemskimi jamami, kot sta na primer Postojnska in škocijanska jama, druga pa vzorno urejenih turističnih objektih in po zgodovinsko zanimivih obalnih mestih Piran, Koper in Izola. Kras je poznan tudi po zdravilnem vinu teran in kajpada tudi po kraškem pršutu. Če notranjost Krasa turistu nudi neokrnjeno kraško idiliko, ki je polna možnosti za rekreacijo v naravi, kot jahanje, jamarstvo ali druge možnosti oddiha, je slovenska obala pravi raj za ljubitelja letovanja na morju. Tu dejansko najde vsak kar želi, od kampiranja do hotelov najvišje kategorije in s tem tudi športa na morju. Portorož daje možnost tudi športnega letanja, saj ima novo urejeno medn. športno letališče. Seveda pa je tudi dovolj možnosti za izlete — in kar je za Portorož posebna zanimivost: termalno zdravljenje obolenj ožilja in živcev. Že ta podatek potrjuje, da v Portorožu ne gojijo takoimeno-vanega masovnega turizma, ampak dejansko kvalitetno gostinstvo, ki je tudi najbolj donosno. To pa je tudi že posreden odgovor, zakaj se je Portorož in slovenska obala sploh tako hitro razvila v priljubljen turistični center.
Poleg vsakega nakazanega pa sta Kras in slovenska obala tudi sicer gospodarsko zanimivo področje. Naj tu omenimo samo mednarodno luko v Kopru, ladjedelnico v Izoli in Agrarijo, poljedelski pridelovalni kombinat. Vsi ti dejavniki močno prispevajo k razvitosti tega področja; nenazadnje pa prispeva svoje tudi odprta meja z Italijo, ki omogoča prelivanje gospodarstva v obe smeri. In če se na koncu še ustavimo v Lipici, ki po svoji štiristoletni tradiciji reje znamenitih lipicancev predstavlja tudi svojsko turistično privlačnost tako za športnike kakor za petične ljubitelje čistokrvnih konj. Tako Kras in slovensko obalno področje skozi vse leto nudita oddih in razvedrilo tujim in domačim gostom, slovenskemu gospodarstvu pa prispevata znaten del k njegovemu razvoju.
Za 400-)etnico svetovno znane kobiiarne Upica je po 500 kitometrov doigi prog! od Dunaja do Upice peijaia starodavna poštna kočija, ki so jo viekii iipicanci.
Globoko nezadovoljstvo
zaradi neizpoinjevanja čiena 7
Zvezo prozfovoljtev borcev za severno siovenstro mejo 1918/19 je imela pred nedavnim v Ljabijani svoj repubiilki občni zbor, na katerem zo obravnavati razna vpralanja zvoje organizacije. Za predzednika repubiilkega odbora je bit ponovno izvoijen Lojze Ude.
Po ztari tradiciji zo ze bivli borci na zvojem letnem zborovanju baviii tudi z poioiajem ziovenzke narodne zkupnozti na Korolkem in v tej zvezi iz-giazovaii posebno rezoiucijo, v kateri zo izraziti zazkrbijenozt in .globoko nezadovoljztvo" nad ztanjem, v katerem je ta čaz vpraianje izpoinjevanja manjžinzko-zaHitnih določil avztrijzke driavne pogodbe.
^Ugotavljamo," je rečeno v rezoluciji, da je .poglavitna ovira, da ze vpralanje izpoinitve manjlinzko-zalčitnih določil avztrijzke državne pogodbe z dne H. maja 19$$, pozebej njenega 7. čiena, ne premakne z mrtve točke, koroiki takoimenovani triztrankarzki zporazum, zklenjen v zoglazju z Sioven-cem zkrajno zovrainim koroikim Heimatdienztom." V tej zvezi rezolucija opozarja na $. odztavek 7. čiena driavne pogodbe, ki prepoveduje vzakrlno dejavnozt proti manjlinam in njihovim pravicam, nato pa ugotavlja, da je članztvo treh v avztrijzkem parlamentu zaztopanih ztrank ]FPO, VP<3 in SP6) na Korolkem tudi zicer najbolj oztro nemlko nacionaliztično razpoloženo in da pri tem tudi zociaiiztična ztranka z deželnim giavarjem Wagnerjem na čelu ni nobena izjema.
Daije rezoiucija poudarja, da avstrijska zvezna vlada nima moči in niti ne voije, da bi mimo tega Slovencem zovražnega triztrankarzkega zporazuma relila nerežena vpralanja manjHnzko-zaičitnih določil avztrijzke državne pogodbe. To dokazuje nekaznovana pogromzka odztranitev dvojezičnih napi-zov ieta 1977, kakor tudi zedmojuiijzka zakonodaja iz leta 1976, zlazti pa zakon o narodnih zkupinah.
.Zato zo vze obljube, ki jih dajejo avztrijzki državni zaztopniki v razgovorih z jugoziovanzkimi državnimi zaztopniki, kolikor gre pri teh razgovorih za izpoinjevanje manjžinzko-zažčitnih dotoči) avztrijzke državne pogodbe, brez korizti, zo nerezne, zamo zavajajoče: to veija tudi za zagotovita, obljube v razgovorih, ki zo biii oktobra 1979 na Dunaju (Pahrj in apriia 1980 v Beogradu (Kreizkyj," je ob koncu rečeno v rezoluciji, ki je biia zprejeta na re-pubiilkem občnem zboru Zveze proztovoljcev borcev za zeverno ziovenzko mejo 1918/19.
29. Celovški lesni sejem
Celovški lesni sejem, ki bo letos že 29ič, je po mnenju organizatorjev zato tako uspešen, ker je znal povezati glavna področja lesnega in gozdnega gospodarstva z vsemi drugimi lesnoob- in -predelovalnimi gospodarskimi panogami. To je podlaga za to, da je Celovec vsako poletje središče evropskega in celo svetovnega lesnega gospodarstva. V avgustu se razvije koroško glavno mesto dejansko v forum mednarodnih kontaktov.
Letošnji lesni sejem, ki ga bo v soboto 9. avgusta odprl zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. inž. Giinter Haiiden, bo traja) do 17. avgusta in bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Na 103.000 m? razstavišča bo razstavljalo svoje izdelke 1578 razstavljalcev, od katerih jih bo 722 iz tujine. Poročajo, da še v nobenem letu prej ni bilo toliko razstavljalcev iz tujine kot letos. Medtem ko štejejo Zvezna republika Nemčija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska in Češkoslovaška že med tradi-
bo kmalu odprl svoja vrata
cionalne razstavljalce, pa sodijo Švedska, Gabon in Malajzija med tiste države, ki bodo prvič skušale izrabiti idealne možnosti za podpis novih tržnih projektov, ki se jim nudijo na Celovškem lesnem sejmu.
Namen sejma naj bo povezovati teoretično strokovno znanje, ki ga predvajajo v obliki simpozijev, s praktičnim predvajanjem tehnike gozdarstva in obdelave lesa. V središču letošnjega zanimanja bodo Stali stroji in ročno orodje za gozdarstvo, stroji za obdelavo lesa v žagah in v mizarstvu, stroji za transport lesa idr. Strokovnjake in druge obiskovalce bo gotovo spet pritegnila sejemska žaga, pri kateri bo sodelovalo letos 12 različnih tvrdk. Z istim zanimanjem pa bodo slediti tudi delovnim procesom v sejemskem mizarstvu, kjer sodeluje 11 tvrdk, ki bodo skupno organizirale strokovne nasvete za mizarje.
Veliki mednaroidni strokovni simpozij, ki je letos posvečen gozdarstvu v gorah in je že 11. v zapored-
ju, bo obravnaval probleme gozdarstva, ki so v prvi vrsti zanimivi za srednje in velike posestnike. Simpozij bo trajal od 11. do 13. avgusta, udeležilo pa se ga bo okoli 400 strokovnjakov iz cele Evrope, tako da ga lahko imenujemo velekongres. Za manjše in majhne gozdne kmete pa bo gotovo zanimivejši dan gozdnih kmetov (14. avgusta), ki ga prireja kmetijska zbornica. V ospredju tega dne bo stal traktor in cela vrsta dodatnih strojev, ki malemu kmetu omogočajo na sodobnejši način spravljati in obdelovati les. Kot dodatno prireditev bodo na dan gozdnih kmetov organizirali v bližini Celovca praktično predvajanje gozdarskih strojev, strokovnjaki pa bodo zainteresiranim stali z nasveti ob strani. Vsaki dve uri bo vozil avtobus od sejmišča na kraj predvajanja.
Obširni program lesnih izdelkov, predavanj, razstav in simpozijev bo gotovo tudi letos privabil mnoge tisoče obiskovalcev iz tuzemstva in tujine.
prCKZMZ&M
Vsaka zgodovinska doka je dala Celja svoj pečat. To ime srečujemo v zgodovin; že nad dva tisoč /et. Že Kelti so imeli svoje grd' dišče na ATklavškcm krika nad šavinjo, Timijani so o/? Savinji zgradili cvetoče provincialno mesto C/dddid Celeia. Žolneški gospodje, poznejši celjski grofje, so si nd krika ok /evem krega šavinje zgradi/; grad Gornje Ce/je, trg pod njim pd leta 743/ povzdignil v mesto. To propada fevdalnega reda je kotelo stopiti na mesto plemiške gospode nemško meščanstvo. Oprto na tajo cesarsko oklast si je atrdiio socialni in ekonomik; položaj ter hotelo tadi iz Celja astvariti enega od opornikov nemškega mosta do Jadrana.
Celje z okolico je kilo že pred drago svetovno vojno žarišče naprednega delavskega gikanja na Štajerskem. To vdora Nemcev v Celje leta /94/ je kila 20. jalija istega leta astanovljena /. celjska četa in ta dan Celjani od tedaj praznajejo kot svoj okčinski praznik. V novi /agosiaviji se je Celje s krepkejšimi koraki kakor kdaj poprej razvilo v gospodarsko, politično in kaltarno središče osrednje Slovenije.
Nesto Celje leži ok zavoja Savinje, ki ta sprejema več pritokov in teče v ozko dolino skozi Tosavsko krikovje proti Zidanema mosta. Okširen del pokrajine okrog Celja je izredno slikovito taristično okmočje. Na zakoda ga okdajajo nad 2300 m visoke apneniške Savinjske zllpe z vsemi elementi visokogorskega sveta, na severa pa apneniške Golte, čadovit smačarski svet okrog valkanskega Smrekovca ter /ažno Tokorjc. Toseken svet je Konjiška gorska pregrada.
Na jaga je Tosavsko krikovje, na zakoda pa gričevje z vinogradi. Omenjena pokrajina predstavlja področje celjske regije, katere središče je prav okčina Celje.
Okmočje okčine oksega 230 knT površine in ima 64.700 pre-kivalcev. Število prekivalstva kitro narašča. Od leta /94# se j^ povečalo za 3# "/a. Velika večina okčanov se preživlja z delom v indastriji, trgovini, prometa, okrti in dražkenik slažkak. V gospodarstva je zaposlenik okoli 32.600 delavcev, v negospodarstva p% okoli 3.670 delavcev. Od skapnega števila zaposlenik je 42 "/a žensk. Narodni dokodek na prekivalca znaša 9P.C00 din. V okčini Celje je 23 krajevnik skapnosti.
Središče vsega gospodarskega, političnega in kaltarnega življenja je mesto Celje. V njegovem mestnem okmočja živi 3$.660 osek ali 60 "/a vsega prekivalstva okčine. Nesto ima močno razvito in-dastrijo, okrt, šolstvo, zdravstvo, kaltaro in telesno vzgojno dejavnost, apravno in sodno slažko, politične in strokovne organizacije ter razna zdraženja in draštva.
Okčina Celje spada med gospodarsko razvita okmočja Slovenije. V okdokja med okema vojnama je kil skoraj celotni indastrijski kapital v tajik rokak, predvsem Francozov in Nemcev. V tem okdokja so se razvijale kovinsko predelovalna indastrija, meta!a.rg;j<* in kemična indastrija. Afočno sta kili razviti tadi že trgovina i" okrt. Omemke vredno je dejstvo, da je kila prav v Celja v pred-vojnik letik največja klagovna kiša v takratni /agosiaviji.
Straktara gospodarskega potenciala, oziroma celotnega gospodarstva Celja je veren odraz razvoja na temelja tradicij v minalik desetietjik. Cdeiežka posameznik gospodarskik dejavnosti v strak-tari celotnega gospodarstva kaže na tipičen indastrijski center, v katerem se aspešno razvijajo tadi drage, na indastrijo vezane dejavnosti.
Najvažnejša gospodarska panoga v okčini je gotovo indastrija. Tredstavlja jo 20 organizacij zdraženega dela s 13.4S0 zaposlenitrtt delavci, /ndastrijska proizvodnja je zelo raznovrstna. Oksega črno in karvasto metaiargijo, kovinsko predelovalno, kemično, tekstilno, lesno in grafično indastrijo ter indastrijo gradkenega materiala. Tred vojno se je indastrija počasneje razvijala. Njen kiter vzpon se začne šele po osvokoditvi, ko je prešla v samoapravljanje delovnik kolektivov. Ned večje organizacije zdraženega dela na področja indastrija spadajo danes Cinkarna, ENO, Železarna Štore, zlero, Tikela, Zlatarna, Žična, Klipta, A/etka, Toper, T/K šavinja. Danes astv(trj% indastrija 43 "/e dražkenega proizvoda. /ndastr;ji sledijo trgovina, gradkeništvo, promet in ostale dejavnosti.
Kljak močni razvitosti indastrije okčina Celje razpolaga z 9.300 ka okdelovalnik kmetijskik zemljišč in /0.300 ka gozda. Z%-sekna kmetijska posest je razdeljena na /./30 kmetij, delež kmečkega prekivalstva pa znaša okoli 3 "/e.
Afesto Celje in draga večja naselja v okčini so se po osvokoditvt močno povečala in spremenila svojo zananjo podoko. Zrasle so nove stanovanjske soseske, s čemer se je stanovanjska površina povečak* za /,/30.000 m*.
Celje pa ni samo gospodarsko središče celjske regije, temveč tadi ponremkno železniško in cestno križišče, mesto z višjimi in srednjimi šolami, z mazeji, gledališčem, s knjižnicami, z razgikanint kaltarno-prosvetnim življenjem /mednarodni mladinski pevski festival) ter z vsakoletnimi športnimi prireditvami. Ned pomemknejše taristične točke sodijo celjski štari grad /ki je spadal v vrsto velikik srednjeveškik gradov), Celjska koča /pozimi lepi smačarski terent z dvema smačarskima vlečnicama), švetina /zanimiva gotska cerkev iz konca /3. stoletja), Šmartno v Tožni dolni /Šmartinsko jezero —* rikolov), Griček /trim steza) in še vrsta izletniškik točk.
Torej ima Celje vse značilnosti regionalnega gospodarskega, kaltarnega in tarističnega središča.
Bogat kulturni spored
o%nnMpnjs%:c n*yrc v
Z veliko ..olimpijsko gala predstavo", pri kateri je sodelovalo oko-' 16.000 kulturnikov, športnikov in ^iadincev, so se minulo soboto v ženinovem stadionu v Moskvi pred kot 100.000 udeleženci začele olimpijske igre moderne dobe. ^'Zu 6000 vrhunskih športnikov iz držav sveta se bo vse tja do 3. ^gusta borilo za olimpijske ko-aide, ki predstavljajo najvišja in ^sto tudi najbolj zaželjena odličja '' svetu športa. Vzporedno s šport-"'dii tekmovanji pa se v Moskvi °dvija tudi bogat spored najrazličnejših kulturnih in umetniških pri-
RAZSTAVA V BELJAKU:
Ljudska
umetnost
slovenskega alpskega sveta
V Paracelzovi dvorani beraške mestne hiše bo v nedeljo ob 9. uri dopoldan od-Prta razstava z naslovom --Ljudska umetnost slovenskega aipskega sveta", ki jo v okviru beljaškega tedna §eg in običajev prirejata kulturni urad mesta Beljak in Avstrijsko-jugosiovansko društvo.
Razstava, ki jo je uredil Gorenjski muzej v Kranju, bo Predstavila vrsto zanimivih eksponatov, ki so jih prispevali poleg Gorenjskega muzeja še Loški muzej v Škofji Loki, čebelarski muzej v Ra-dovijici, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in muzej v Kamniku.
Po nedeljski otvoritvi bo razstava odprta do 14. avgusta, in sicer od ponedeljka do Petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure ter v sobotah od 8. do 12. ure.
reditev, pri katerih sodelujejo svetovno znani umetniki in ansambli iz vseh sovjetskih republik.
Otvoritvena slovesnost je gotovo v vsakem pogledu presegala vse dosedanje sorodne prireditve, še posebno pa velja ta ugotovitev za edinstveni spored, ki ga je po uradni otvoritvi izvajalo — kakor že povedano — blizu 6000 športnikov, kulturnikov in mladincev.
Že sam otvoritveni ceremonial je bil tak, da je bila v ospredju temeljna olimpijska ideja, izražena v slovitem reku: hitreje, više, močneje. Vsebino in pomen olimpijske ideje je naglasi) v otvoritvenem govoru tudi najvišji sovjetski voditelj Leonid Brežnjev. V svoji poslanici udeležencem olimpiade je poudaril zlasti tri glavne misli: prvič, da so olimpijske igre nadvse pomemben dogodek v mednarodnem športnem življenju, saj ..odražajo prizar devanje narodov za mir, soglasje, lepoto"; drugič, da so sovjetski ljudje napravili vse, da bi postale olimpijske igre v Moskvi veličasten mednarodni športni forum in da bi čim polneje izrazili olimpijske ideale; tretjič, da so se v Moskvi pod olimpijsko zastavo zbrali športniki večine dežel z vseh kontinentov, kar znova potrjuje, da „je volja narodov po medsebojnem sodelovanju in po medsebojnih stikih, izpričana v stoletnih izkušnjah in tradicijah, nezadržna".
Višek otvoritvenih slavnosti je bila brez dvoma „gala predstava", pri kateri so mladi ljudje iz prostrane Sovjetske zveze izvajali pester spored plesov vseh narodov in narodnosti SZ ter prikazali edin-
stveno bogastvo narodnih noš; vmes pa so zaslužni športniki in mladinci predstavili paleto telovadnih spretnosti, ki je večkrat dosegla pravo artistično višino. Ob tem neprekosljivem bogastvu barv in gibov so se klavrno izrodili tudi poskusi tistih poročevalcev, ki so že začetek moskovske olimpiade skušali prikazati v luči svojih političnih manipulacij.
Na zavidljivi višini, kot jo je dosegala otvoritvena svečanost, pa se odvija tudi siceršnji kulturno-umet-niški program, ki ga so pripravili za čas olimpijskih iger v Moskvi. Pri tem programu sodelujejo svetovno znani sovjetski umetniki, kot so Jelena Obrazcova, Svjatoslav Richter in Maja Pliseckaja ter Jevgenij Svetlanov, Ljudmila Zikina, Leonid Kogan, Oleg Popov in mnogi drugi. Ta program, ki so ga začeli izvajati že 28. junija, ko je bila odprta olimpijska vas, bo segal vse do 8. avgusta. V tem času se bo v Moskvi zvrstilo 144 opernih in baletnih predstav, 1300 koncertov in 350 cirkuških nastopov. Med sodelujočimi je 18 gledaliških skupin, 5 simfoničnih orkestrov, 15 komornih orkestrov in zborov, 19 plesnih ansamblov in 40 varietejskih skupin. Pri tem imajo seveda ..glavno besedo" priznani ansambli, kot so to Bolšoj Teatr, plesni ansambel Igorja Mojsejeva, zbor Piatnickega in druge skupine; vsi so za to priložnost pripraviti poseben ..olimpij-ski" program, ki bo gotovo prispeval svoj del k temu, da bo Moskva vsem domačim in tujim obiskovalcem ostala v spominu kot mesto 22. olimpijskih iger.
Skupna vzgoja otrok
že v predšotskih ustanovah
Dvojezično šolstvo v Prekmurju, ki bistveno prispeva k enakopravnosti in medsebojnemu razumevanju med pripadniki sio-venske in madžarske narodnosti, je biio že ponovno deiežno zeio pozitivnih in pohvainih ocen ne !e v Sioveniji, ampak tudi s strani najraziičnejših inozemskih deiegacij, ki so se v Prekmurju prepričate o tem, kako se v tamkajšnjem primeru uresničujejo načeia pozitivno manjšinske poiitike v duhu resnične enakopravnosti.
Za sistem dvojezičnega šoistva v Prekmurju, ki torej zaradi vse večje popoinosti žanje priznanje doma in v tujini, pa nedvomno predstavija pomembno pridobitev izpopoinjen vzgojni načrt, po katerem se bodo otroci siovenske in madžarske narodnosti na narodnostno mešanih območjih že v otroških vrtcih seznanjati z obema jezikoma. V bistvu gre za dva programa jezikovne vzgoje: prvi je namenjen izpopoinjevanju materinega jezika otrok, drugi pa jezikovni vzgoji jezika druge narodnosti. Tako bodo otroci v dvojezičnih otroških vrtcih že po petem ietu starosti do vstopa v osnovno šoio po eni strani spoznati zakonitosti materinega jezika, hkrati pa tudi strukturo in zakonitosti jezika druge narodnosti, kar bo gotovo oiajšaio njihovo nadaij-nje šoianje v dvojezični šoti.
Že ietos jeseni bodo otroci v vzgojno-varstvenih ustanovah na narodnostno mešanih območjih iendavske in soboške občine deiežni jezikovnega izpopotnjevanja materinščine in jezika druge narodnosti. V soboški občini je takih otrok 60 v treh vrtcih, v iendavski občini pa kar 416 v devetih vzgojno-varstvenih ustanovah. Skupaj je v teh vrtcih zaposienih 26 vzgojiteijic.
zn %c%cvz:zzj*z
je televizija uveljavita in v Zvezni republiki Nemčiji.
Odkar se kot medij obveščanja, je po svetu opaziti precejšnje nazadovanje vpii-va, ki ga je na tem področju poprej imel časopis. Povsod po svetu se število časnikov zmanjšuje, posebno ..prizadeti" so dnevni listi. Tako so na primer v Švici v enem desetletju ukinili kar 40 dnevnikov, v Belgiji 13, v Franciji 20 in na Norveškem 9. število dnevnih časopisov se je v tem času povečalo samo v Združenih državah Amerike
Slovenec vodi ameriško univerzo
izobraževanje
V ARABSKiH DRŽAVAH
Število Študentov v arabskih državah ^ ''sakih pet let podvoji. Kot piše bej-časopis .Mustakbal al Arabi", 'okovnjaki na podlagi tega razvoja csnjujejo, da bo leta 2000 na univer-v arabskih državah študiralo okoli niilijonov mladih.
Obenem pa časopis opozarja tudi ? Posledice takoimenovanega izvoza ' °ega možganov: to je na še vedno f'sotno izseljevanje arabskih strokov-Jakov v druge države. Ze do leta 1976 ^ je namreč iz arabskih držav izselilo o^00 zdravnikov, 17.000 inženirjev in 00 znanstvenikov.
Univerza New Orieans (UNO) je s svojo poietno Xo!o že peto ieto zapovrstjo v Innsbrucku na Tiroiskem. Razredi z več kot šestdesetimi različnimi univerzitetnimi tečaji so bili odprti konec prvega tedna julija in bodo delovali do srede avgusta. To je največji poletni študijski program vseh ameriških visokih šol v Evropi, univerz pa je v ZDA okrog 3000.
V tej zvezi je za nas posebno zanimivo to, da je ravnatelj letošnjega programa „UNO-Innsbruck" naš rojak dr. Toussaint Hočevar, ki je po svetu znan kot avtor knjig o Slovencih in o Sloveniji, kot založnik „2ivega Prometeja", ne nazadnje pa še kot odbornik Society for Slovene Studies, najpomembnejše slovenistične akademske organizacije s sedežem v ZDA.
Pri omenjeni univerzi iz Louisiane je ob tej priložnosti izšla za študente v Innsbrucku (in za druge interesente) angleška knjižica z naslovom „Uvod v sodobno Avstrijo". Publikacijo je uredil profesor Hočevar, ki ji je napisal tudi uvod, v katerem poudarja več-narodni in s tem povezani multikulturni sestav Avstrije, tako nekdanje kot današnje. Na vidnem mestu beremo na primer o cesarju Maksimilijanu I., da je študiral in obvladal med drugimi jeziki tudi slovenščino, jezik naroda svojih podanikov. Na Slovence v današnji Av-
striji pa opozarjajo v bibliografiji te publikacije navedbe novejših, v angleščini tiskanih del o problematiki koroških Slovencev; med njimi sta Thomasa M. Barkerja knjiga ..Slovenska manjšina na Koroškem" (New York, 1979) in Andreasa Moritscha študija „0 poučevanju zgodovine v Avstriji in na Koroškem: slovenska perspektiva" (iz Nationalities Papers, 1979), da omenimo samo dela, ki se z našo narodno problematiko ukvarjajo naravnost in izključno.
Knjižici je dodana še razmnožena nemška recenzija amerikanista Guentherja Bischofa, ki predstavi avtorje posameznih razprav in poudarja ..odličnost" dr. Hočevarjevega uvoda ter zbrane bibliografije. Med vidnimi akademskimi imeni esejistov (Gordon H. Meller, Herman Freudenberger, Radomir V. Luža, William M. Johnston) je tudi ime Herberta H. Schoberja, avstrijskega ambasadorja v ZDA.
Profesorju Toussantu Hočevarju velja čestitati k lepemu poklicnemu uspehu pri univerzi v New Orleansu — tudi zato, ker se v tujem svetu krepko uveljavlja kot Slovenec in tako marljivo ter učinkovito deluje za našo nepopačeno kulturno in narodno podobo v svetovni javnosti.
/vdM Do/enc
Druga značilnost, ki jo je opaziti, je nazadovanje števita „osred-njih" časnikov, zato pa se veča število ..regionalnih" listov. Skozi ta proces je moral tisk v mnogih državah, posebno značilen pa je primer ZDA, kjer je še pred leti izhajalo 1800 različnih dnevnikov. Njihova skupna naklada je znašala „samo" 62 milijonov izvodov, tako da je prišlo povprečno na posamezni list 36.000 izvodov, kar za svetovne razmere gotovo ni ravno veliko; zato tudi ne preseneča, da so ZDA po nakladah svojih dnevnikov šele na 16. mestu v svetu v primerjavi s številom prebivalcev.
V Evropi je dnevni tisk naibolj razširjen na Švedskem, Finskem, v Veliki Britaniji, Nemški demokratični republiki in na Norveškem; v teh državah pride namreč več kot 500 primerkov dnevnikov na tisoč prebivalcev. Med neevropskimi državami zavzema mesto v tej najvišji skupini samo Japonska.
Uvodoma omenjene posledice razvoja televizije pa seveda niso povsod enake. V marsikateri državi je tisk kljub temu obdržal svoje naklade in je prišlo do tega, da se oba informativna medija med seboj dobro dopolnjujeta. Tako so v ZDA ugotovili, da dnevni tisk še naprej ostaja temeljni način obveščanja za 59 odstotkov Američanov. Pač pa je televizija časopise prizadela s tem, da jim je odvzela pomemben del sredstev za reklamo.
^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooc-oo-oooooooooooooooooooocoooooooooooooo
'^AN DOLENC	7
Slovenska kulturna publicistika v Kanadi
Posamezne številke ..Dnevnika" so obse-povečini šestintrideset strani in so pridale prav vse, kar spada v takle časopis 3 Slovence v tem delu sveta. Tu mi je mo-omeniti samo nekatere posebnosti iz ^sgove vsebine in samo majhen del velika števila sodelavcev, ki so pisali za nje-ali pa mu kako drugače pomagali. Z na-enom, da bi prišel do kar največjega šte-/ 3 bralcev, je „Dnevnik-Diary" prinašal ne-časa celo športna poročila, vse do kon-^ Pa objavljal roman v slikanici oz. strip.
3sopis je bil odprt vsem kulturnim delav-j^i brez razlike. Njegovo vodilno smer v ^°oru gradiva je pravilno ocenil publicist Ssen, ko je rekel v enem izmed svojih 9°dnjih poročil: „ ... Izkazalo se je, da bo ^speh, ker je .Dnevnik' v smernicah zavzel Jsdnjo pot, o kateri že naš pregovor pra--Srednja pot - najboljša pot!' " Kot zani-/livost naj omenim, da je bila vsaka števil-,3 ilustrirana, tudi z izvirno slovensko do-^hientarno fotografijo, t^imo obilice literarnih in reportažnih ob-
jav iz življenja v Kanadi okrog nas Slovencev — v izvirni in prevodni obliki - naj omenim najprej povsem naše objave pod stalnimi zaglavji „Naš zgodbe" in ..Srečanja s slovenskimi Kanadčani", ki so jih pisali bralci sami ali pa so nastale v uredništvu na podlagi obiskov pri rojakih v St. Cathari-nes, Hamiltonu, Torontu, Sudburyju, Kirk-land Lakeu, in še kje drugje. „Zgodbe" so odkrile številne nove pisce med nami in vsebujejo vse po vrsti dragocene izpovedi in izkušnje naših izseljencev, starejših in mlajših (nekaj imen: George Mihelich, Ma-ry Račič, Anton Krajc, Nataša Kolman, Sonja Luzar, Danica Dolenc, Marija Koprivšek, Lojzka Saje, Ana Murko, Marjeta Brkopec in drugi).
Časopisu se je posrečilo priti do proznih sestavkov naših mladih, ki so se oglašali v angleščini (Alenka Šoštarič, Irma Lister) in do kanadskih slovenskih ljudskih pesnikov, ki brez te periodike ne bi prišli dalje med naše ljudi (Marija Hočevar iz Kirkland La-kea, Jože Kranjc iz Toronta in drugi). Vsaj
tri slovenske šole so objavljale spisje svojih sobotnih šolarjev. Po zgledu mladega pesnika Šehoviča, po poklicu profesorja, ki je bil zastopan skoraj v vsaki izdaji s svojo poezijo (objavit je tudi dva daljša pesniška cikla skupaj s svojimi umetniškimi fotografijami), se je v angleščini oglasila s pesmimi Danica Dolenc ml., slovensko kanadsko priseljensko poezijo pa je še dalje častno zastopal dr. Zdravko Jelinčič s številnimi naslovi, ki so izšli prvič kjerkoli in sploh predstavljajo avtorjeve prve pesniške objave v javnosti.
V ..Dnevniku" je pridno objavljal še pesnik Jack Tomšič iz Clevelanda, nekaj leposlovne proze je bilo urednikove. Angleške prevode Cankarjevih črtic je prispeval Joseph Paternost, drugi sodelavci iz Amerike pa so bili Toussaint Hočevar iz New Orleansa, Rado L. Lenček iz New Yorka (izšel je ponatis njegove knjižice „0 jeziku in zavesti narodnega porekla"), Milena Gobec, Louis Kaferle in drugi. ..Slovene Diary" je bil vedno odprt za objave slovenskega raziskovalnega inštituta in tako je ta ustanova prisotna v časopisu z mnogimi objavami gradiva iz slovenske ameriške zgodovine, večkrat z istočasno objavo redkih fotografij. Časopis se je skušal povezati tudi z ustanovo „Slovene Heritage" v Clevelandu,
vendar od tam ni prejel nobenega odgovora. Sodeloval pa je uspešno s „Society for Slovene Studies" in v zadnjem času redno poročal o hvalovrednem delu te slovenske akademske ustanove.
Predlog ..Dnevnika" za skupne vsakoletne Cankarjeve proslave v Ontariu je dat pobudo za štiri zaporedne ..Cankarjeve dneve" v Ki-tchenerju, Beamsviliu in St. Catharinsu, torej pri društvih izven Toronta. Redno spremljanje dogodkov na slovenskem Koroškem je dalo časopisu ekskluziven intervju z uglednim dr. Francijem Zvvittrom iz Celovca; vprašanja ..Dnevnika" in odgovori koroškega narodnega voditelja pa so vzbudili pozornost tudi v Ljubljani in doživeli tam delen ponatis, v Kanadi pa v zadnjih mesecih uresničitev nekaterih predlogov iz tega razgovora, ki se je v prvi vrsti sukal okrog vprašanja, kaj vse lahko storimo za naše brate in sestre v Avstriji mi tukaj v Kanadi in severni Ameriki sploh. Našemu časopisu se je nadalje posrečilo, da se je prebil s koroškim vprašanjem do federalnega ministra za multikulturnem Normana Cafika, ki je na straneh „Dnevnika-Diary" obljubil predati proteste kanadskih Slovencev ministru za zunanje zadeve v Ottawi.
(Ndrfd/jfVdnje v pnToJnj;
%Mrnzcjtz
^n&zzisž%E<B*y<ct €?%c%<&i*z
Ob prvi turneji na Koroškem, ki jo je imei „Ribniški oktet" ietos januarja v novi sestavi, smo zapisati, da pesem navduši, če pride iz srca. Taka je biia ocena ob prvi turneji, ki je „Ribniški oktet" vodiia v Šentiij, v Sele-Kot, v Siovenji Piajberk in v Ceiovec na Siovenski pies. isto iahko ugotavijamo po drugi turneji, ki je ta odiični zbor vodiia zadnji teden v Žeiezno Kapto, na Radiše in v Škofiče. Pesmi okteta niso navdušite te domačinov, temveč tudi turiste iz Zvezne repubiike Nemčije, Nizozemske in drugih držav, ki so se posebno v Žetezni Kapii in škofičah v veiikem števitu udeiežiti prireditve.
Predvajali so program, ki je bit zelo po okusu poslušalcev. Zapeli so v prvi vrsti ljudske pesmi iz slovenskih krajev, iz štajerske, Primorske in s Koroške; seveda tukaj
niso manjkale nepozabne Kernjako-ve pesmi „Katrca" in „Pojdam v Škofče". V spomin na predsednika Tita, so predvajali občutno pesem ..Pleničke je prala", ki jo je Tito
ob obiskih na Brdu sam rad prepeval z oktetom. Vrhunsko so interpretirali številne pesmi drugih narodov, npr. češko „Teče voda teče" ali italijansko „La Montana-
ra", ruske ..Razbojnike" idr., tako da je bil za domačine, od katerih mnogi sami pojejo, visoki nivo predvajanja pesmi nova spodbuda za še večji trud pri vajah, za tujce
turiste pa prijetno spoznavanje kulture Slovencev in v prvi vrsti drugih slovanskih narodov. Povsod so bile dvorane napolnjene z navdušenimi poslušalci, tako da je daleč nad 600 obiskovalcev doživelo prijeten kulturni spored.
Najprej je bil ..Ribniški oktet" v soboto v hotelu Obir v Železni Kapli. Približno polovico poslušalcev so sestavljali domačini, polovico pa večinoma Nizozemci, ki po glavnem programu niso nehali s ploskanjem, dokler oktet ni dodal še tri pesmi. Po glavnem koncertu, ki ga je organiziralo SPD Zarja skupno z SPZ, so posamezni pevci okteta ob spremljavi hišnega muzikanta hotela Obir navduševali občinstvo še naprej s slovenskimi samospevi, in narodnimi pesmimi, celo preko polnoči.
V nedeljo popoldne so se napotili na Radiše, kjer so v novem Kulturnem domu privabili v prvi vrsti številne domačine iz Radiš in sosednjih občin. Publika je bila tudi ukaj brez izjeme navdušena. Z veliko pozornostjo pa je prisluhnila pesmim iz zadnje zbirke Andreja Kokota (..Kamen molka"), ki jih je recitirala med posameznimi pesmimi okteta Sonja Ban. Pesniku Andreju Kokotu so ob tej priliki pevci ..Ribniškega okteta" v znak zahvale za dvajsetletno sodelovanje z oktetom podarili leseni kip v podobi fanta s piščalko. Zahvala mu je veljala, za neutrudno organiza-torično in prosvetno delo, ki ga je Andrej Kokot izvrševal kot tajnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu in v tej funkciji imel mnogokrat opraviti z oktetom.
tzRadišsose,,Ribenčani" napotili proti škofičam, kjer so imeli zvečer svoj zaključni koncert v gostilni pri Burgerju. Na povabilo SPD Edinost v Škofičah se je napolnila dvorana do zadnjega kotička z domačini in tujci, katerim je v tem kraju v prvi vrsti bila posvečena prireditev. Kulturni večer je otvo-ril tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik. Tudi v pavzi so predvajali mladi tamburaši svoje znanje, škofičani so nagradili pevce okteta z navdušenim aplavzom tako, da so morali dodati še dve pesmi.
Skoraj omeniti ni treba, da so v vseh treh krajih poslušalci od ,,Rib-niškega okteta" zahtevali njihovo ,,himno" — ..Ribniško", s katero si je Tone Kozlevčar, ki je duša okteta, nedvoumno postavil spomenik.
Titov most povezuje otok Krk s celino
Minulo soboto je največji otok v Jadranskem morju, Krk postal ..polotok". Ta otok so namreč s celino povezali z mostom in sicer v neposredni bližini največje jugoslovanske luke Reke. Skupna dolžina mostu je 1310 metrov, širok pa je 11.4 metra. Most je zgrajen tako, da nima nobenega podpornika v morju. Geografska lega morske ožine med celino in otokom je takšna, da se v tej ožini nahaja skalnat otoček imenovan Sveti Marko. Preko tega otočka je speljan most z dvema lokoma iz prenapetega betona. Večji lok je dolg 390 metrov in je s tem največji lok na svetu. Najvišjo višino, ki jo doseže je 67 metrov. Drugi manjši razpon loka je dolg 244 metrov. Most so zgradili domači strokovnjaki in delavci v manj kot štirih letih po domačih načrtih in z domačim materialom.
Na mostu sta dva vozna pasova in pasova za pešce. Poleg tega je v most vgrajen naftovod po katerem teče dragocena nafta iz petrolejske luke Omišalj na Krku. Skupna cena mosta je znašala 794 milijonov dinarjev. Zamisel za ta most je dat tovariš Tito, zato je razumljivo, da so mu dali ime Titov most. Ta velikan med mostovi sveta je otvoril predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič, nakar se je podala večtisočglava množica preko mostu.
štirje trajekti, ki so do sedaj imeli nalogo prevažati ljudi in tovore s celine na otok so seveda na tem območju odveč in zato so se tudi umaknili in bodo svojo nalogo opravljali na drugih pomorskih progah, kjer so največje potrebe.
Most so gradili s posojili, ki jih bo treba vračati z mostnino. Z izgradnjo mosta bo otok Krk tudi (sedaj polotok) mnogo pridobil na gospodarskem pomenu, kar bo v veliko korist tamkajšnjih prebivalcev.
OSREDNJA PISARNA V CELOVCU
deluje vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Posebne uradne ure vsak četrtek od 9. do 12. ure pa so
namenjene tistim, ki se želijo o raznih problemih pogovoriti s sekretarjem ZSO,
tov. Feliksom Wieserjem
OKRAJNA PISARNA PLIBERK
posluje vsak torek od 9. do 12. ure. V pisarni bodo:
29. 7. 1980
dipl. inž. Franci Einspieler
Slovensko prosvetno društvo ,,Obir" na Obirskem vabi na
5.vsako!etni pohod na Obir
V SPOMIN HERMANU VELIKU
,,Petič letos na Obir pohitimo, spominu na prijatelja se poklonimo, med sabo skupnostne vezi okrepimo in se slovensko razživimo."
Na vrhu Obirja zbirališče vseh prijateijev in ljubiteljev gora v nedeljo 3. avgusta 1980 med 13.30 in 14. uro. Pod vrhom piknik. Pohod bo ob vsakem vremenu!
Prisrčno vabijeni iz Roža, Podjune in Žile!
SPD Borovlje priredila izlet v Slovenijo
Minulo nedeljo smo prosvetaši SPD Borovlje organizirali izlet v Slovenijo. V okviru tega izleta smo obiskali Dolenjsko in Suho krajino, dva območja Slovenije jugovzhodno od Ljubljane.
Na izletu nas je spremljal odlični poznavalec teh krajev in dober prijatelj koroških Slovencev, prof. Silvo Ovsenk. Pot nas je vodila preko Ljubelja v Kranj, kjer je pristopil omenjeni tovariš. Na kratko nam je opisal posebnosti gorenjske metropole, kjer je samo v industriji zaposlenih okrog 26.000 delavcev.
V Ljubljani se nismo zadrževali, saj jo itak poznamo. Pot smo nadaljevali proti Zagrebu. Po krajši vožnji smo se odcepili v smeri reke Krke. Spotoma smo zavili proti Muljavi, kjer je rojstni kraj slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Ogledali smo si rojstno hišo tega velikega mojstra slovenske besede, ki je poleg pisateljevanja bil tudi urednik političnega lista ..Slovenski narod" Ta list je prenehal izhajati v drugi Svetovni vojni. Kljub kratki življenjski dobi, saj je umrl v 37. letu starosti, je izredno veliko ustvaril. Med njegovimi deli so znani: zgodovinski povesti ,,Jurij Kozjak" in ,,Domen" ter prvi slovenski roman ,,Desetji brat". Na poti južno od Grosuplja smo se peljali mimo znane Taborske jame, ki je menda, tako trdijo ne-
Mirko Kumer - Črčej
70-!etnik
PreJ dnevi je oCC^/ v CrogK družine, znancev in prijateijev NirCo Kamer pd. Črčej 70-ietnico svojega živ(jenj%.
Našega jnManta poznanto Cot čio-veCa, Ci je tesno povezan s Ca/tar-nopoiitičnim živijenjetn naše narodne s^Mpnosti. 2e Cot ndad /ant se je vC/jačd v domačem p-rosfetnem Jra-štva in M pozneje izvoijen v odCor Siovens^e prosvetne zveze. Ker je Cd zeio nadarjen in ni intei tnožnosti, da id štadind, si je sam s čitanjent pridoidvijai znanje in se pretoJi?e( do pisateija, paC/icista in odiičnega govornica. Zaradi svoje spiošne prdjaC-(jenosti so ga oCčam' MeCJan)e oMine Piato izvoiiii za žapana. V novi mestni oCčini PCCerC, Camor so pridra-žiii neCJanjo oCčino Blato, pa je Cii podžapan. Ker je Cii taJi napreden in agieden Cmet so ga zadražniCi izvoiiii za predsedniCa nadzornega od-Cora Hraniinice in posojiinice Pii-CerC, poieg tega je Cii doiga ieta predsednic živinorejsCe zadrage za LiCače in oCoiico. Dosegei je tadi na-siov eCoMomtjsCega svetniCa. Kot smo že omeniii se naš jaCiiant Cavi tadi s pisateijstvom. V zvezi s tem Ci omeniii njegovo Cnjigo ,,Po siii vojaC", Cjer opisaje svoje doživijaje na rasCi /ronti. Tadi Cot paCiicist se aveijavija v razniC siovensCiC časo-pisiC in revijaC. MirCo Kamer je torej aniverzaien čioveC. To je zvrst ijadi, Ci je redCo posejana med našim ijadstvom. Njegove aniverze so Ciie trda šoia sCozi živijenje, Cjer je Ciio treCa imeti veiiCo potrpijenja, voije in žeje po znanja.
Našema jaCiianta isCreno čestitamo z žeijo, da Ci Cii zdrav in čii in da Ci še mnogo napisai v Corist naše narodne sCapnosti.
kateri, še lepša kot Postojnska. Voz* nja ob zeleni Krki, katere bregov^ krasijo razvaline starih gradov,)^ posebnost svoje vrste. Ob cesti sme videli mnogo vikendov, ki jih gre* dijo pridni Ljubljančani. To obmov* je ob Krki je v zadnji vojni moralo mnogo prestati. Tako je na prirod bil uničen Zuženberk, važna nemška nacistična postojanka z domačimi iz* dajalci. V zadnji vojni je končno
Slovensko prosvetno druMvo "Danic" v Šentvidu v Podjuni vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
v petek 1. avgusta 1980 ob 10.30 oj' na Breznikovem campu ob Zablat"' tkem jezeru
Nastopajo: folklorna skupina SPD ja" iz Železne Kaple, motki zbor SPP "Trta" iz Žitare vasi, trio,.Korotan"'
pevci SPD ..Danica" in metan) zb°' SPD "Danica"
bilo doseženo to, da je gosposka, k' je stoletja vladala nad našim delov* nim ljudstvom, bila končno poraž^' na. Ostanki starih gradov so san)" še vidni nemi znaki, ki spominja)" na čase, ko je gosposka mučila km^' te, da so se uprli in bili zato krvave kaznovani. Sanje kmečkega voditelja Matije Gubca so se končno po stm letjih trpljenja uresničile. Ljudstvo, k) danes živi je svobodno ljudstvo, k' sii samo kroji svojo usodo.
V Metliki centru Suhe krajine srno si ogledali vinsko klet, kjer so na* meščeni ogromni leseni, betonski '1 pa tudi kovinski sodovi, napoljnjen' z vinom tamkajšnjega območja.
Največji "Sodi" sprejmejo kaf 200.000 litrov vina. Na leto pridela* jo v tej vinski kleti 3 milijone UtroV vina, ki ga izvažajo tudi v tujinO; Po poskuŠnji odličnega vina je tum dobro teknilo kosilo. Predstavnik" zveze borcev in inženirju, ki nam f razkazal klet izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo tako za pogRi stitev kot za vodstvo, ki smo ga bm deležni. Na poti domov smo pri 1^°' vem mestu videli tovarno avtorno* bilov, pred katero je bilo ogromne vozil pripravljenih za prodajo. ' Jugoslaviji polagajo veliko važnost na to, da je vse zaposleno. Tudi v najbolj zakotnih naseljih gradijo to* varne in tako omogočajo svojim dr* žavljanom zaposlitev. V Kranju sm° se poslovili od našega vodiča SJva Ovsenka, ki je s svojimi razlagam'
Slovensko prosvetno društvo ,,Rož" v Šentjakobu v Rožu vabi na
POLETNO NOČ v soboto 26. julija 1980 s pri* četkom ob 20. uri v šotoru v Šentjakobu v R.
Igra znani ansambel:
,,FANTJE TREH DOLIN"
Prisrčno vabljeni!
naredil naš izlet še posebno privid čen in pester, za kar smo mu iz vse ga srca hvaležni. Prav tako vel) hvala vozaču Springerjevega avt<^ busa, ki nas je varno pripeljal do mov.	..	..	s.
Za naslednji društveni izlet pa ? sedaj prosim naše prosvetaše) ° predlagajo, kam se bomo podali pf' hodnjeleto.
zfadrej W:eser, Borovce
Novice iz pHberške okolice
jubileji in poroke
Razne jubileje smo v zadnjem se ti tudi zapišejo.
Pred nedavnim je praznoval 70-tetnico rojstva v vsej pliberški in tudi izven nje znani prosvetaš in Pevec France Linhart ali pd. Šuštarjev Francej. Spodobi se in prav je, da se ga spomnimo, ker ima, kar se tiče pevske dejavnosti, v našem kraju le precejšnje zasluge. Ne sa-dio on, marveč tudi njegove sestre so bile skozi vsa mladostna leta močno angažirane v našem domačem prosvetnem društvu kot pevke sti igralke. Francej pa je zelo muzikalično nadarjen in razgledan, dober kitarist, predvsem pa pevec in bkrati tudi pevovodja, saj že dolga teta vodi cerkveno petje pri podružnicah pliberške župnije. V dobi nacizma tudi njemu ni bilo prizaneseno. Zelo rad je fotografiral, fotoaparat je bil njegov stalni spremljevalec. Ovaden in osumljen je bil špionaže ter aretiran. Izredno srečo je imel, da mu niso sneli glave kot tudi njegovim kompticem. Po končani zaporni kazni ni prišel na svobodo, marveč v koncentracijsko taborišče Dachau od tam v Terezin, nazadnje pa v Mauthausen, kjer je dokačal svobodo.
Po vojni se je takoj vključil v Prosvetno dejavnost in pristopil k moškemu pevskemu zboru „Edi-host" v Pliberku. V času, ko je bil zbor zaradi raznih razlogov in za-Prek brez pevovodje, ga je on začasno prevzel in ga pomnožil še z mlajšimi pevci. Pozneje ga je
Znani smučarski as Šved Ingemar Stenmark, ki je vse svoje uspehe dosegel s smučkami znamke Elan je ostal *Vest Elanu in obnovil pogodbo s to tirrno za nadaljnja štiri leta.
Vsakokrat ko je potekla pogodba 1 Elanom so razne svetovne tovarne smuči upale, da se bo Ingemar Stenmark odločil za kakšno njihovo (irmo, ^endar simpatični Šved je ostal zvest etanu, saj so mu prav te smučke pri-lesle največje uspehe v njegovi slavit smučarski karieri.
Ingemar Stenmark je torej samostojni pogodbeni partner z Elanom za nadaljnja štiri leta; do sedaj je Elan s Švedskim Poolom sklepal le dvo-letne Pogodbe. Njegova želja je, da se bo udeležil naslednjega svetovnega prvenstva leta 1982.
Ingemar Stenmark pogodbe z Ela-
času obhajali in potrebno je, da
lepo urejenega spet izročil staremu dirigentu v nadaljnje vodstvo. Zboru je ostal zvest pevec med pevci vse tja do zborove štiridesetletnice. Ob tej priložnosti je dobil za svojo pripadnost in delovanje pri zboru Gallusovo značko, ob 50-letnici pa od SPZ Drabosnjakovo priznanje. Nekaj časa zatem je zaradi preobremenjenosti zbor zapustil ter se posvetil samo cerkvene-
ČESTiTAMO
Mara Merkač, absoiventka siovenske gimnazije v Celovcu, doma iz Šmihela, je na graški univerzi končala študij medicine in dosegla naslov doktorja medicine.
K temu uspehu iskreno čestitamo
mu petju.Vendar mu njegova orga-nizatorična žilica ni dala miru.
Na novo je zbral mlade pevce in še mladega nadebudnega pevovodja v osebi Hanesa Košutnika tako, da zopet sodeluje v tem zboru. Želimo mu, da bi bilo to njegovo delo obilno poplačano z bogatimi sadovi in da bi zborovodja in njegovi pevci vztrajali kljub težavam, ki se sem in tja pojavljajo.
nom ni sklepal sam. To je zanj uredil njegov advokat tako, da je bila trda borba preden je prišlo do podpisa pogodbe po znanem načelu — vsak naj malo popusti.
Ker so na Švedskem zelo visoki davki se je Ingemar Stenmark preselil v Monte-Carlo (tudi njegov rojak teniški igralec Bjorn Borg živi tam). Kljub iemu pa ostane član švedske smučarske reprezentance.
Znano je, da je simpatični Šved velik prijatelj Jugoslavije in da rad prihaja v to deželo. Pred nedavnim se je vsa svetovna smučarska elita zbrala na Sv. Štefanu v Črni gori, med njimi tudi Ingemar Stenmark. Zbrali so se namreč vsi najboljši elanovci na teden dni treninga in pa tudi potapljanja, surfanja, ribolova in drugih športnih oblik.
Fantje in možje v tem zboru so že večkrat nastopili na odrih doma v Pliberku in v Domu glasbe v Celovcu. Ta zbor se mu je tudi ob njegovem jubileju oddolžil s podoknico.
Drugi jubilant je v plebiscitnem letu rojeni Kajžerjev oče Janez Kaiser v Rinkolah, ki praznuje letos svoj šesti življenjski decenij. Znan je kot umen in napreden gospodar in kmetovalec, ki ima mnogo opravka s svojo razsežno kmetijo. Kljub temu pa še vedno najde čas za kulturno izživljanje v domači in sosednji fari. Takoj po vojni se je vključil v pevski zbor v Pliberku ter mu ostal zvest do danes. Pravi, da bo še vztrajal nekaj časa, saj ima ob sebi šolanega naslednika v pomoč. Ob priložnosti njegovega življenjskega praznika je povabil vse svoje pevske tovariše na dom, kjer so bili bogato postreženi z jedačo in pijačo. Medtem ko se je pevsko društvo ..Podjuna" vrtelo ob poskočnih vižah v .polet-ni noči" v Pliberku, pa se je na Kajžrovem domu vrstila pesem za pesmijo vse do jutranjih ur. Naj ob tej priložnosti omenimo, da naš jubilant ne sodeluje samo v Pliberškem zboru, ampak tudi pri šmi-helskem cerkvenem in prosvetnem zboru, kar prepričljivo potrjuje veliko ljubezen do petja. Janezu Kaiserju smo na njegovi jubilejni slovesnosti iskreno čestitali in mu želeli, da bi bil srečen in zadovoljen. Od njega in njegovih smo se poslovili z željo, da bi čez deset let, sicer ne tako mladi, vendar veseli praznovali njegov sedmi križ.
Zadnje slavje pa je bilo 12. julija pri šoštarju v Globasnici. Najmlajši član pevskega zbora SPD .Edinost" v Pliberku, Jože Tratar se je naveličal hoje v vas v daljne Sele pod Košuto k svoji izvoljenki Editi Mak. Odločil se je, da jo pripelje na dom v Crgoviče pod Katarino. In ker je Jože priden pevec pri zboru, so ga obiskali njegovi pevski tovariši ter mu zapeli nekaj pesmi in mu zaželeli prijeten zakonski „jarem". Vendar so težko prišli do besede, saj se je „kraja" držala kar naprej „kraje", ali ni bilo ženina ali pa je bila ukradena nevesta. Poročnemu paru naše iskrene čestitke z željo, da bi živela v slogi tudi tedaj, če bi Jože šel k pevski vaji v neprikladnem času.
H. V.
Ingemar Stenmark z Elanom nadaljnja štiri leta
V podzemiju dachsteinske gorske skupine
Pred kratkim je Slovensko planin sko društvo Celovec vabilo na izlet na Dachstein (3000 m). V slučaju slabega vremena — tako je društvo vabilo v časopisu — bi bil poseben program. In ker je bilo takrat dejansko slabo vreme z dežjem tako da nismo mogli na Dachstein, smo se poslužili slednjega programa — to se pravi, da smo se pred dežjem umaknili v dach-steinsko .podzemlje" in si ogledali razne zanimivosti med njimi ogromno ledeno jamo (Rieseneishohle) in rudnik soli nad Hallstattom.
Ko smo se v petek pozno popoldne odpeljali iz Bilčovsa proti našemu cilju, je bilo vreme še kar v redu, tako da smo bili prepričani — tudi metereo-logi so napovedovali lepo vreme — da bo šlo vse po sreči. Vendar na Štajerskem nas je že spremljal dež in naslednjega dne, ko smo se prebudili v planinski postojanki ..Austria Hutte", je bilo vreme še slabše, tako da smo morati s težkim srcem opustiti vzpon na vrh Dachsteina. Ker pa smo imeli nadomestni program, smo potem tega izvedli do pičice natančno.
Pot nas je vodila okoli mogočne dachsteinske gorske skupine in tako prevozili kar tri zvezne dežele — Štajersko, Zgornjo Avstrijo in Solnogra-ško. Med potjo smo si kot že omenjeno ogledali znamenito ledeno jamo nad Obertraunom. To je čudovit svet pod zemeljsko površino, ki sliči Postojnski jami samo s to razliko, da krasijo jamo oz. podzemne dvorane bolvani, stalaktiti in stalagmiti iz ledu, kar v zvezi z električno razsvetljavo daje čudovito igro barv, tako da se te lepote komaj nagledaš. In ker je v ledeni dvorani bila po vrhu še čudovita akustika smo tudi zapeli. Zgleda da je obiskovalcem jame naše petje silno ugajalo, saj so nas nagradili z navdušenim aplavzom, vodič pa nas ja kar naprej prosil, da še zapojemo, kar smo mu radi ustregli. Druga atrakcija na tej turi okoli Dachsteina je bil obisk rudnika soli nad Hallstattskim jezerom. Tu kopljejo oz. pridobivajo sol že skoro 5000 let. To je najstarejši rudnik na svetu in največji v Avstriji. V zgodovini naše zemlje je bila doba, ko je našo zemljo zalilo morje. Prišli pa so še toplejši časi tako da je morje v teh krajih izhlapelo, ostala pa je so), ki ji pravimo kamena sol. To so) pridobivajo danes z iztapljanjem z vodo. To sla-
no vodo po gotovem času spustijo po ceveh v kraj Ebensee, kjer jo umetno segrejejo (pri morski soli v solinah to opravi sonce) tako, da voda izhlapi in ostane sol. Čeprav so v Salz-kammergutu ogromne zaloge kamene soli, menda za več sto let, Avstrija še vedno uvaža sol. Najlepši del tega rudnika soli je vsekakor podzemno jezero, ki je tako čisto (jezero je razsvetljeno), da vidiš najmanjši kamenček na dnu jezera. Zanimiva je bila tudi vožnja po .zadnji plati" iz višje ležečih rovov v nižje. Na površje oziroma na .sončno" svetlobo smo se pripeljali s posebnim rudniškim vozilom, ki uboga samo na zavoro. Tudi ob bregu tega umetno osvetljenega podzemnega jezera se je razlegala slovenska pesem, ki je bila prav tako sprejeta z velikim navdušenjem.
V bližini vhoda v rudnik so tudi keltski grobovi in vitrina z okostjem
Stovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v Škocijanu vabi na KULTURNI VEČER
v soboto 26. julija 1980 ob 20.30 uri v farni dvorani v Škocijanu Sodeiujejo: ansambei ..Drava" — Bo-rovije, mešani oktet .Danica" — Šentvid, duo Poizer — Šentprimož in moški zbor .Vinko Poljanec" — Škocijan Povezava: Heiga Miinar
in okrasjem Kelta, ki je živel pred približno 2000 leti. Kljub dežju se je le včasih umaknila megla, da smo videli pod seboj lepo zeleno Halstatt-sko jezero, ki počiva globoko med gorami.
V Halstattu smo spet zasedli avtomobile in odbrzeli domov na naše domove. Ni nam sicer bilo usojeno, da bi se povzpeli na vrh Dachsteina, vendar želja, da ga osvojimo je tako trdna, da bomo .tvegali* še en poskus v upanju, da nam bo vreme takrat bolj naklonjeno. V drugi polovici avgusta se ga bomo spet lotili, točen datum in podrobnosti pa bomo še objavili v obeh slovenskih tednikih.
Naj ob tej priložnosti izrečemo zahvalo Herbertu Guttenbrunnerju, ki je tako odlično pripravil in izvedel drugi del sporeda (za .mokro" vreme) in nam tako kljub slabem vremenu omogočil nepozabne užitke.
Udeleženec izleta
Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli vabi na
mednarodno folklorno srečanje
v nedeljo 27. julija 1980 v Železni Kapii Spored:
13.30 godba na pihala (koncert na zbirališču pred Glavno šolo) 14.00 povorka sodelujočih skupin iz Avstrije, Italije in Jugosia-vije do hoteia Obir, kjer bodo foiklorni nastopi.
Siedi ples na prostem.
Za jedačo in pijačo je preskrbljeno.
Gostje ju JofTM&Hr pnsrčno vdNjen;
_ Valentin Polanšek
l.del
Področje okoli Kaple je težko prehodno. Samo ena Cesta je, ki drži na Jezerski vrh k Jezeru in skozi Kokro la Kranjsko; boljša vozna pot drži kakih šest, sedem kilometrov v Meddolje v smer proti Peci in druga pod Obir; ^ ostale grape se vijugajo slabe poti, delno take, ki so samo pozimi ob dobrem sanincu uporabne, mnogo je opuščenih, na pol zaraslih poti od propadlih nekdanjih imetij, ki so sedaj imenitni grofovski gozdovi. Tako gozdno področje kot ostale planote travnikov, njiv, pašnikov, ogradov je prepreženo s kravjimi stezami in stečinami divjadi. Vse polno pa je bližnjic, tistih stezic, ki jih ljudje delajo, nekaj časa uporabljajo, potem opustijo in drugod nove začnejo.
Od lanskega leta 1943 pa je nastalo po vsem področju od Pece, Olševe, Kočne, Storžiča do Košute, Obirja in še dalje na vse nebesne strani celo omrežje kurirskih poti, stez in bližnjic.
Sovražnik se je zdaj posluževal vedno nove taktike, ki jo je prevzemal od partizanov. Posebni bandeneinsac-oddelki so začeli prenočevati na terenu, postavljati so na kritičnih krajih zasede, zlasti so se nalegti na kurirske steze. Tako so morali biti iznajdljivi kurirji do skrajnosti Previdni.
In takega kurirja so srečali vrh Vajdkove Osence pri lesi. Pavel je vzrojil:
„Kaj nisi nas čul? Zaboga, pa ti ne reče ne mev ne bev!"
Kurii je bil novinec pa še tujec povrhu.
Ko so se oddahnili, se je šele izkazalo, da hodi utrujeni človek v napčno smer. Pavel je postajal bolj tovariški:
.Previdnost, previdnost, dragi moj! Ni pa tvoja krivda, da tu okrog blodiš! Kdor te je poslal, tega bi bilo treba ošteti. To je neodgovorno! Netovariško!"
Pri Jelki pa se je vse razjasnilo.
Domen je bil zlovoljen, ker je bila Jelka tako zaposlena in nista mogla biti vsaj malo sama, da bi rekla katero o dobrih starih časih, ko še ni bilo te vražje vojne. Ko sta se še rada videla, ko sta še plesala in se smejala... Tudi zanj je bila na javki nova pošta: AF2 ga kliče nad Plešivčnika.
V Hudi grapi pa so se vsi trije vlegli. Noben vrag ne bi jih izvohal. Pod večer bodo krenili dalje. Pri Janji se zglasim! si je najprve želel.
Ptavc je postal kurir. Takoj prvi teden že. Poprej je okolici. Poznal je teren. To mu je prišlo prav. Ljudje so bil pek, raznaša! kruh in žemlje po vsej bližnji in daljni ga poznali, da je v redu fant, to mu je prišlo sedaj še bolj prav. Kako mu je uspevalo, da ga niso vpoklicali, ni nihče prav vedel. To mu je tudi prišlo prav. Pa krajevnih nacistov se kar nič ni bal, imel je gobec, da se je vselej izmotat. Tudi tedaj, ko je divjal namestnik oregrupentajtarja nad njim in mojstrom, kajti Ptavc je prodal cel koš kruha bataljonu notri pod Košuto. Pa je bilo. Kartne odrezke je seveda prinesel.
Domen ga je poslušal.
.Večkrat sem bi! v Gluschatschniggovi kleti, kjer je imel mizarski mojster mošt in morda še kako drugo pijačo. Jaz vem le toliko, da so nekateri policisti radi hodili na mošt. Počakaj, si mislim, v tej kleti se mora zgoditi. In
res čez nekaj dni izvoham po drugih, kdaj prideta starejša policista, ki ga pijeta kot žolna. S fricem vsa se prikradla v klet. Mojstra ni bilo zmeraj v delavnici in neki pomočnik je vedel za ključ. Dobro. Vse je bilo pripravljeno. S Fricem sva vedela, da mojster ne pušča policistov pijancev v klet, v katero je bil vhod naravnost iz deiavnice. Poslušaj, kako je bilo naprej. Čakava, čakava. Ena ura je mimo, morda že dve. Midva pa zaklenjena v kleti. Za skrajno silo bi se morda skobacala skozi visoko okno pod stropom. A kako priti do njega? Pozno ponoči prigodrnja sam mojster v klet. Napit je bil. Tako se je naju ustrašil, da ne vem, če ga ni v hlače... Nama ni kazalo drugega, kot kape čez obraz in riniti mimo pijanega dedca na prosto. K sreči ni vpil, ker samo nekaj korakov niže doti ob cestnem križišču je policijski in landvahovski bunker..."
„ln policajev nista dočakala?" ga je prekini) Domen.
.Midva sva v mislih že nosila policijsko uniformo in pištolo na pasu!"
.Mojster Gluschatschnigg pa kar krepko z nami sodeluje," je vedel Domen. .Saj veš za njegovo rečenico, kadar ga kdo povprašuje glede vojaških poročil in partizanov: ,Nič ne vem kaj pravega, nič se ne ve kaj pravega!' To ponavlja tudi gestapovcem. On je nabrit! Se znajde. Prav. Naših ne bi nikdar izdajat."
Ptavc je prišel na Domnov pripetljaj pred kratkim na Sončarjevem domu:
.Policisti pa so tudi zavaljeni kot le nekaj, to je bito v tvojo srečo!"
Zgodilo se je tole:
Domen se kot partizan ni kazal pri Senčarju. Vedel je za gospodarjevo mnenje. Nekje je pač še tičala nekdanja hlapčevska podrejenost v mladem borcu. To ni tako enostavno. Navezoval pa je še naprej stike z domačo hčerjo. Dobivala sta se na vsakokrat posebej dogovorjenem
-mnenja drugih-mnenja drugih- mnenja drugih -
Haben die „Beise!hefreier" ihre Brden verdient?
Vor der ErschieBurtg von Josef Kis Lukač habe ich mir gedacht: „Der blode Ker)! Fur ein Gesprach mit auslandischen Journalisten spiett doch kein vernunftiger Mensch mit einem Gewehr. Den sol) aber die Poiizei kraftig ver-prugeln." Dann kam die Rundfunk-nachricht, daB Lukač getotet wor-den ist. Zufallig fotgte Trauermu-sik — wie ein Requiem kam es mir vor — und sie war am Piatze.
Keine Zeitschrift hat sich seither mit der Notvvendigkeit des Totens von Lukač befaBt, nur uber Geiseln und ihre Angste war viei die Rede; atle haben seine geistige Vervvirrt-heit und die Gefahrlichkeit einer Schrotftinte, die man in jedem Waf-fengeschaft kaufen kann, uberbe-tont. Man hat ihn ais menschtiche Person fur vogelfrei erklart und ais moglichen Morder zur preventiven Todesstrafe freigegeben, obwohl die Experten wohl wissen, daB man mit diesem Gewehr einen Men-schen kaum umbringen kann, Das, was geschehen ist, kann man nicht ais Notvvehr bezeichnen, die die-se „Preventivstrafe" rechtfertigen konnte. Um das zu begrunden, mussen wir den ganzen Vorfail kurz unter die Lupe nehmen.
Der 36 jahrige jugoslawische Gastarbeiter Josef Kis Lukač vvar seit drei Jahren in einer Grazer Maschinenfabrik beschaftigt. Da haben ihn mehrere schvvere Schick-salsschiage getroffen. VVahrend der SchvveiBarbeiten hat er sich ge-fahrliche Verietzungen des Unter-ieibes zugezogen, was den Veriust der Manneskraft und Depressionen zur Foige hatte. Angeblich hat ihn desvvegen auch seine Braut ver-iassen; wegen Abvvesenheiten, die durch seine Krankheit bedingt wa-ren, hat man ihm die Steile gekun-digt und der Mann vvar nicht be-reit nach Jugoslavvien zuruckzu-kehren, da auch sein PaB abge-iaufen ist. Ohne Arbeit gibt es aber keine Visaverlangerung und umge-kehrt. in dieser fast ausvveglosen Konfiiktsituation ist Lukač im Zorn durchgebrannt und hat dagegen zu rebeilieren versucht. Was ist leich-ter gevvesen ais sich nach dem Modeii eines „edlen Cowboys" ein Gevvehr zu kaufen und mit Hilfe der Geisein seine Rechte zuruck-zugevvinnen. Naturlich ist auch so ein SchieBzeug gefahrlich, aber Lukač vvurde es vvahrscheinlich gar
nicht gebrauchen, weil er mehr-mals betont hat, daB er das nicht aus politischen sondern humanitaren Grunden tut und die soziale Ungerechtigkeit vor fremden Journalisten entiarven wili.
Soleh „ed!e VVunsche" und stan-dig vvechseinde Forderungen haben bevvirkt, daB ihn alte fur ver-ruckter hieiten ais er vvar. Die Geiseln haben vvenig Angst gehabt und haben sich angeblich sogar VVitze erzahlt. Die Manner vvaren fest emtschiossen irgend etvvas zu unternehmen. Das blutige und blitz-schneile Ende hat dann alte uber-rascht.
Lukač fuhrte im Rezeptionsraum ein Telefongesprach mit dem jugo-siavvischem Generatkonsui in Graz. Das hat der 21 jahrige Haraid Tramposch ausgenutzt und sich hinter die Tur gestellt. Ais Lukač an der Turoffnung erschienen ist, sturtzte sich Tramposch auf den
Pred tedni :e je ti:k :emacio-naino ra:pi:ai o ..zadevi" jugo-go:iovan:kega delavca Jožefa Kifa Lukača, ki je oborožen : pufko žibrovko vdri v ordinacijo nekega graikega zdravnika, kjer je zaje) H o:eb in jih več kot M ur zadrževat kof taice z zahtevo, do mu morajo pripeijati nekaj inozem:kih novinarjev, do jim bo opira! :voje probieme. Zadevo :e je končoio tragično: kijub rvoriiom zdravnikov in drugih dejavnikov je v robo vdrio več pripadnikov ontiterorirtične enote „kobro", ki ro Lukača pobiti z rotoii iz rvojih avtomatov. Dogodek je izzvoi v jovnorti živahne razprave in tudi ni monj-koio zeio ortre kritike no račun metod, ki ro re jih pri tej akcij) poriuževoii pripadniki „Kobre".
Kritično rtoiižče v tej zvezi je izpovedo! tudi no Dunaju živeči Janez Kunc v dopiru, ki go je porio) raznim ovrtrijrkim iirtom. Ker mu go nikjer niro objaviti, go je redoj porio) noJemu ured-niJtvu r proJnjo, do go priobčimo — kor v nemJčini, ker je namenjen žirJi ovrtrijrki jovnorti.
Prav tako po rmo biii tudi no-proženi, do objavimo ..odprto pirmo ", ki go je ceiovžki viroko-žoirki učiteij prof. dr. Robert Soxer noriovii no dežeinego gio-varja Wognerjo v zvezi z njegovimi izjavami, o katerih rmo poročati že v zadnji Meviiki no-!ega iirto.
uberraschten Geiselnehmer und beide fielen auf eine Frau, die ge-rade ihren kleinen Buben mit der Fiasche gefuttert hat. Der SchuB, der sich pldtzlich loste, war wahr-scheiniich nur Reaktion auf den Angriff, denn getroffen vvurde nie-mand. Kaum hat sich Kukac die Schrotflinte zuruckerobert, sturtz-ten aus alien Turen und Fenstern die „Kobra"-Manner herein und vvuBten sofort Bescheid, wen sie ais Zielscheibe vervvenden mussen. Fast eine haibe Minute (22 Sekunden) haben sie allein geschossen und dabei nicht einmai bemerkt, daB das Gevvehr des Geisetneh-mers unbrauchbar vvar. im Nah-kampf geubte „Kobras" in kugel-sicheren Westen konnten den er-schopften Geiselnehmer leicht mit den Handen ubervvaltigen. Aber wa-rum soliten sie sich die Hande schmutzig machen, vvenn das SchieBen viei leichter ist? Er vvurde von 25 Kugein getroffen, von de-nen zvvei todiich sein durften. Alte 23 Geisein, die sich in diesem 14 m? groBen Raum drangten, haben ein riesiges Gluck gehabt — nicht weii die Schrotflinte des Geiseinehmers eine Ladehemmung hatte, sondern daB sie von den Kobramannern nicht getroffen vvurden, ausgenom-men der Ordinationshilfe Sonja Diet), die zvvei Kugein streiften, und den enormen Sachschaden. Aus Angst vor den schieBvvutigen „Kobras" gerieten die Geisein in Panik u. einige sprangen vom Bai-kon im 3. Stock und verletzten sich erheblich. Zu diesem Zeitpunkt vvar Lukač schon langst tot.
Darf man in einem solehen Falie einen Menschen, der zufallig ein kastrierter, von alien veriassener jugostavvischer Gastarbeiter ist, vvie einen tolien Hund abknailen? Auch in Osterreich gibt es so viele arbeitslose und ungluckliche Menschen vvie Russen in Afganistan, in der Situation auf Lukač zu schieBen vvar eine beispiellose Feigheit, da sich der andere gar nicht vvehren konnte. Und sie krie-gen jetzt noch die goldene Lebens-rettermedaiile. Wem haben sie schon das Leben gerettet? Wenn jemand eine Medaille verdient, so ist das Lukač selbst, da er sein Leben unnotig geopfert hat. Das wird ihn aber nicht mehr lebendig machen konnen.
Offener Brief
Sehr geehrter Herr Landeshauptmann!
In der .Karntner Tageszeitung" und in der .Kleinen Zeitung" vom Freifag, dem 11. Juli, stand in der Berichterstatfung uber ihre Aus-einandersetzungen mit Vertretern der slovvenischen Volksgruppe ihre Behauptung zu lesen, ein Universitatsassistenl habe vvahrend einer Ver-anstaltung an der Universitat die Anregung gegeben, .den 10. Oktober und die damif verbundenen Feiern durch speklakulare Aklionen zu storen*.
ich war bei der Veranstaltung anvvesend und weif) daher, was der von Ihnen nicht namentiich Genannte tafsachlich gesagt hat; es vvar sinngemaf) foigendes: Die Veranstalter der Oktoberarena/Oktobrski tabor soliten sich nicht nur auf die Oktoberarena-Veranstaltung am 11. Oktober konzentrieren, sondern den Kontakt mit jenen Menschen su-chen, die auf diese Veranstaltung mit ziemlicher Sicherheit nicht kommen vverden. Denn sonst sei es so wie bisher: eine Gruppe macht hier, die andere dort ihre Veranstaltung, beide bleiben voneinander isoiiert, es gebe keine Kontakte und keine Gesprachsmoglichkeiten, es konne daher kein Disskussionsprozef) in Gang gesetzt vverden. Daher meinte er, es soilten Leute, die die ideen und Konzepte der Oktoberarena vertreten, auch zu den Landesteiern gehen und dort mit Teiinehmern Gesprache fuhren, um die Diskussion uber die Volksgtuppenproblema-tik, die von offentiicher Seite konsequent vermieden wird, unter den Menschen unseres Landes in Gang zu bringen. Sein Vorschiag richtete sich ganz nach der von ihnen immer vvieder betonten Maxime, daf) Diskussion ein Grundelement einer iebendigen Demokratie sei; auf;er-dem zieit er ausdriicklich auf die Vervvirklichung jenes Zieles, das Sie, Herr Landeshauptmann, fur das Jahr 1980 verkundet haben: auf Be-gegnung.
Die Tatsache, daf; Sie nun piotziich diesen konstruktiven Vorschiag offentlich ais Anregung zur Storung durch spektakulare Aktionen bezeichnen, konnte dadurch zusfandegekommen sein, daf) Sie falsch in-formiert vvorden sind. Ihr Informant vvar mit einiger Wahrschein)ichkeit jener Vertreter der Staatspolizei, der der Veranstaltung beivvohnte und sich eifrig Notizen machte. Bei dieser Gelegenheit mdehte ich Ihnen gleich auch mein Unbehagen ais demokratischer Staatsburger zum Ausdruck bringen, daf) nach meiner eigenen Erfahrung bei fast jeder Veranstaltung, die sich mit der politischen, sozialen oder kulturellen Situation der slovvenischen Volksgruppe in Karnten beschaftigt, min-destens ein Vertreter der Staatspolizei anvvesned ist, der sich dann oftmals auch die Namen der Anvvesenden, die er kennt, notiert.
Leider ist der eingangs zitierte Satz nicht die einzige Textsteile in ihren Auf;erungen, die Anlaf) zur Beunruhigung gibt. In der .Karnt-ner Tageszeitung" steht vveiter zu lesen: .Leute, die jede Gelegenheit benutzen, aufzuschaukeln, statt zu befrieden, vverden damit rechnen mussen, daf) man sich mit den erlaubten Mitteln der Demokratie starker mit ihnen auseinandersefzt ais das in der Vergangenheit der Fali vvar." Gleich danach sprechen Sie nochmals von solehen, .die da glauben, unter dem Mantelchen demokratischer Freiheitsrechte tun und lassen zu konnen, vvas sie vvollen". Die von Ihnen schon offer verwendete all-gemeine Form soleher Auf;erungen ist nicht geeignet, den Karntnern genaue Informationen und damit ein einigermaf)en sicheres Wissen uber die tatsachlichen Sachverhalte zu vermitteln. ich mochte daher im Anschluf) an die hier zitierten Auf)erungen folgende Fragen an Sie stellen:
1)	V/er sind die Leute, die jede Gelegenheit benutzen, aufzuschaukeln, statt zu befrieden, bzw. die unter dem Mantelchen demokratischer Freiheitsrechte glauben, tun und lassen zu konnen vvas sie vvollen?
2)	Welche Gelegenheiten vvurden zur Aufschaukelung benutzt? Wie sah diese Aufschaukelung aus?
3)	Was meinen Sie damit, vvenn Sie von nicht naher genannten Leuten sagen, man vverde sich mit den erlaubten Mitteln der Demokratie mit ihnen auseinandersetzen? Und vvas heif)t: starker, ais es in der Vergangenheit der Fali vvar?
Ich ersuche Sie hoflich, sehr geehrter Herr Landeshauptmann, mir diese Fragen zu beantvvorfen.
Abschlief)end mochte ich feststellen, daf) Sie dem Interesse Karn-tens mehr dienen vvurden, vvenn Sie nicht dort, wo konstruktive und vveiterfuhrende Vorschlage gemacht vverden, von Storung durch spek-takulare Aktionen reden, sondern da, wo solehe Storungen vvirklich vor-liegen; vvenn Sie sich also in der hier geubten Scharfe nicht uber eine Veranstaltung mit 10 Teiinehmern auf)ern vvurden, sondern etvva uber eine Publikation mit einer Auflage von mehr ais 200.000 vvie dem .Ruf der Heimat", in dem seif Jahrzehnten eine kleine deutschnationale Gruppe in unserem Land ... Entzvveiung zvvischen den deutschen und den slovvenischen Karntnern verbreitet und dadurch das friedliche Zu-sammenleben stort. Mir ist nicht bekannt, daf) Sie sich jemals mit der Scharfe, mit der Sie gegen diese 10-Mann-Veranstaltung vorgegangen sind, gegen diese auflagenstarke Publikation und ihre Hintermanner gevvendet hatten . ..	Hochachtungsvoll
Dr. Robert Saxer
kraju. Nosila mu je razne reči od doma, pa tudi iz Kaple. Tokrat pa je tako naneslo, da je hotel priti sam na bivši dom. Odpravil se je s spremljevalcema. Pavla je postavil za stražo na spodnji kraj, kjer pride dolinska pot iz Kaple, Črnjana pa na zgornjo stran. Domen se pomakne s puško proti domačiji. Pes je miren. Ali ga je prepoznal? Vežna vrata niso zaklenjena. Skozi vežo stopa, pa se mu zdi vse nekako drugače. Odpre izbina vrata. Puh po tobačnem dimu in alkoholu mu bušne v obraz. Dihanje in smrčanje, v plehki temi se mu zdi, da je vse polno ležečih v prostoru.
Tedaj ga presune: Nemci!
Sam se je najbolj čudil, ko je bil že na varnem, kako je mogel uiti. Proti jutru so iz skrivališča v bezgovem grmu opazovali odhajajoče policiste.
Ptavc je rezgetal in povedal:
..Povem ti, moj tovariš kurir je dober strelec. Poslušaj! Predvčerajšnjim sva jo dajala skozi Rjavičnikovo grapo Kar naenkrat sta na stezi na gozdnem ovinku dva policijska psa pred nama. Zabliska se in strela že vseka. Enkrat iz moje karabinke ... in levi volčjak je vznak, pa še enkrat iz tovariševe italijanke ... in desni volčjak je vznak. Midva pa pot pod noge in že je požrlo naju osojno smrečje pot stezo, zgoraj nad nama pa so divjali Švabi in bili v najino smer in jadikovali za tako lepima psoma."
Nekaj časa sta molčala, potem se je Ptavc pritožit, kako so ga nahrulili v Majinem krogu, ker je neki poljanski kurir prišel v sovražnikove roke.
„Jaz sem za svoj nalog odgovoren. Videt sem, kako je tovariš prišel policistom v roke. Jaz ne bi mu mogel pomagati. Njegove pošte ne bi mogel rešiti. Tudi jaz ne dajem svoje pošte v nepoklicane roke! Tako sem se branil. Maja je bila vsa zelena. Ne vem, zakaj je mene tako tesala. Jaz se bom pri svojem komisarju pritožil. Ta me
ne bo ustrahovala. Dosti čujem o njej!"
Cim lepši poletni dnevi so se dvigali s soncem izza Pece skozi junij devetnajststoštiriinštiridesetega leta, tem hujše so bile hajke s sovražnikove strani. In izdajstva tudi še ni bilo konec. Taki pojavi so kvarno vplivali na gotove terenske elemente. Dejalo se je, samo ta in ta oseba dobi kaj od mene, drugače nihče, kogar ne poznam. Povsod se lahko nahaja preoblečen gestapovec. Obveščevalci in izkušeni domači terenci so bili noč in dan na nogah. Povsod so izravnavali, uvajali nove aktiviste, pojasnjevali in utrjevali.
In sredi vsega dela je vznemirila teren nova vest: Za-pluške bunkerje so odkrili! Spet zaradi izdaje.
Majina skupina se je prebijala skozi zasede in obroče. Zavlekli so se po dolgem maršu daleč tja proti globaški strani. Fantje od zaščite so bili od zlodeja. Kar grede so vse opravili, kot so jih nekateri potihoma občudovali: Stražijo, nosijo, sovražnika že na kilometer daleč ovohajo, sproti se naspijo in ničesar ne zamudijo. Res, zamudili stražarji ničesar niso. Njim se je treba zahvaliti, da Majina skupina ni zabredla v obroč okoli zapluških bunkerjev.
Take izvrstne borce zna samo Majski izbirati! je pohvalil Domen, ki je poznal tri borce od zaščite, ki jih je Majski, komandir OBKOMOVE zaščite že pred tedni izbral za Majino skupino.
Pritolkli so se pozno ponoči k hiši, ki je bila na varnem. Straže so same uredile svojo dolžnost. Maja in njeni so polegli kot ubiti.
Ptice so začele s tistim miroljubnim ščebetanjem ob svitanju. Takrat pa je Vinko opazil v smeri debelega macesna in kolovoznega ovinka premikajoče se gmote. Še trenutek! Točno, bili so sključeni hrbti zakamufliranih Iju-! di. Še trenutek. Vinko je pritisnil na petelina.
Maja je spala v prvem nadstropju. Pognala se je kvišku, ko je spodaj zavpil Domen: Obkoljeni smo! Takoj je bila pri oknu. Pri zgornjem oknu je tvegala skok, kakor ji je kazal Domen. Vsi so odnesli zdravo kožo.
Vinkota so krili ostali tovariši z druge strani z ognjem, da se je s strojnico premaknil na nov položaj. Instinktivno je tak manever izvedel v najkrajšem času. Hladnokrvno je vzdržal tudi v povsem neizglednih položajih. Vinko in njegova strojnica! To je v Majini skupini nekaj pomenilo.
Prav v zvezi z izdajo zapluških bunkerjev se je dogajalo naslednje: Pri Verčku se je sestala nova skupina nepoznanih partizanov iz vedevejevske plati, biti so dobro oblečeni, prav tako oboroženi in so biii bolj mrki in nedostopni. Zasedali so v izbi. Vsenaokoli je bilo težko zastraženo. Vodjo je gospodinja seveda poznala, drugače bi jih odklonila. Tako je bilo tudi Zvonkovo naročilo: Kogar ne poznate, nobenemu ne zaupati!
Kako se je gospodinja zavzela, ko je čez čas, ko se je mudila v izbi, opazila za mizo Mijo. Z njo so imeli opravka. Tisti, ki je igral vlogo nekakega zasliševalca, jo jo skrivnostno nabadal na ostre poglede. Mija jim je odgovarjala spočetka sproščeno, potem pa je bilo na njenem glasu čutiti, da postaja negotova. Le branila se je z vso odločnostjo vedno z istimi besedami:
„Kar Jero-Majo pobarajmo, ona je bila večkrat zraven!"
V kotikor je gospodinja izmotala zadevo, je šlo za srečanja in stike z uniformiranci v trgu že lani in poprej-Kaj jih to sedaj briga? si je mislila gospodinja. Kako pa se je začudila, ko je med vedevejevci pri mizi opazila Pozneje se je v Verčkovi izbi kratko zadrževala še tudi Jetrača. S poželjivimi očmi je zija) v Mijo.
DeseNetnica obstoja Slovenskega at!etskega kjuba
Ta teden se je desetič ponovila obletnica ustanovitve Slovenskega atletskega kluba, ki se je v tem kratkem obdobju razvil ne samo "a športnem, temveč tudi na narodnostnem področju v važen povezovalni faktor slovenske mladine
Prvo moštvo v sezoni 1979/80.
'rt preko nje širših plasti slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kakor na drugih družbenih področjih, so se v vseh letih po drugi svetovni vojni vključevali pripadniki slovenske narodnostne skupnosti tudi na športnem področju v že obstoječa oz. novo ustanovljena športna društva in tam po svojih
močeh sodelovali. Toda manjšini sovražno vzdušje, ki se niti ni ustalilo pred športnim udejstvovanjem, 'n rastoča samozavest slovenske mladine sta bila povod, da se je del mlade slovenske inteligence Posvetil organiziranju nogometnega društva, ki naj bi ga sestavljali slovenski nogometaši. V desetem *etu delovanja je SAKu uspelo napredovati v koroško podligo, v ka-^eri je v prvi sezoni pretežen čas '9ral zadovoljivo in bil zato do tik Pred koncem med petimi najuspešnejšimi moštvi te skupine.
Vendar je bil začetek zelo težaven. Mladi odborniki (za ustanovitev so najbolj zaslužni Zdravko *rtzko, Joško VVrulich in Franci Šmid) so se kot pripadniki slovenske manjšine srečali pri uresničevanju svoje ideje še pred posebnimi težavami. Treba je bilo najti občino, kjer še ni bilo nogometne-9a društva in katere župan dovoli Ustanovitev slovenskega društva, Vrhu tega so imeli najskromnejša tlnančna sredstva. Ustanovitev Slovenskega atletskega kluba je tedanji radiški župan Ludvik Ogris odločilno podprl s tem, da je klubu dovolil imeti sedež na Radišah. Tudi glede igrišča so jim Radišani šli zelo na roko. Tomaž Ogris, pd. Kopajnik iz Tuc je dal igralcem na razpolago travnik za igrišče, ki ga Pa Koroška nogometna zveza ni odobrila, po njihovem mnenju je bilo preveč močvirnato in valovito.
Težave z igriščem so se torej nadaljevale in pomanjkanje lastne-9a igrišča je prav do danes eden SAK-a glede igrišča. Po odklonitvi 'grišča na Radišah je SAK igral v
Mladinsko moštvo 1979/80, ki je dosegio 3. mesto na iestvici in s tem sodeiovaio v koroškem mtadinskem kupu, kjer so v prvem koiu nesrečno izpadii.
Vendar tudi ta kraj je bil neugoden, posebno za igralce, ki niso imeli lastnih prevoznih sredstev.
Da bi se rešit teh težav, je klub sklenil preložiti sedež v Celovec. Po formalni interpretaciji obstoječih zakonov bi bilo to nemogoče. Zato se je pri tem skliceval na člen 7 avstrijske državne pogodbe, ki* zagotavlja pripadnikom slovenske manjšine med drugim tudi pravico do lastnih organizacij. Prepoved sedeža v Celovcu pa bi bita dejansko prepoved njegovega delovanja. SAK je s tem stališčem prodrl in je od sezone 78-79 naprej spet igral na Koschatovem igrišču v Celovcu, kjer mora vsako leto posebej zaprositi za pravico uporabe igrišča. Igrišče je tako zasedeno, da absolvira SAK le enkrat tedensko svoj trening na Koschatovem igrišču, kondicijo pa trenira na Kreuzberglu. Glede mobilnosti bi se SAK lahko meril z mnogimi delovnimi silami, od katerih zahteva današnje gospodarstvo zmeraj večjo in vsestransko mobilnost.
Ob začetku klubskega delovanja je osnovo tvoril le en ducat igralcev iz vseh treh dolin, kjer živimo koroški Slovenci. Danes ima SAK več kot 70 aktivnih članov in tri moštva. Mladinci so postali aktivni v sezoni 1972-73, od tedaj naprej SAK nima več takšnih skrbi glede naraščaja, 3 leta navrh pa je bilo ustanovljeno še moštvo pod 21. Za klub, ki je začel popolnoma brez finančne moči, je bila zato potrebna v teku časa še večja požrtvovalnost in idealizem, deloma so iz lastnih sredstev prali drese, prevažali igralce itd., oz. to izvršujejo nekateri požrtvovalni starši. Bolj stabilen je postat položaj šele, ko je po petih letih delovanja SAK-a bilo podpisano pobratenje med SAK-om in NK Olimpijo iz Ljubljane.
Mnogo močnejši brat je od tedaj naprej odločno podpiral slovenskega brata na Koroškem, posredoval mu je drese in drugo, posebnega pomena pa je strokovna pomoč. NK Olimpija posreduje od tedaj naprej kvalitetne trenerje, kar pa je še bolj odločilno za športni napredek SAK-a, so dvakratne en teden trajajoče — priprave pred začetkom sezone. Tudi posredovanje dobrih igralcev iz Slovenije pomeni velik doprinos k uspehom Slovenskega atletskega kluba.
Slovenski atletski klub, ki je od leta 1972 včlanjen v Slovensko športno zvezo, pa je moral prestati mnoge preizkušnje ne samo v boju za športno napredovanje, temveč tudi proti mnogim oblikam „navad-nega fašizma", ki dostikrat vlada tudi na športnih igriščih, posebno še, če določeni funkcionarji izrabljajo nogometne klube za ščuvanje proti slovenski manjšini in skušajo napraviti iz posameznih tekem nadaljevanje	„Abstimmungs-
kampfa" oz. ..Partisanenkampfa" ipd. Znane pa so tudi očitne pri-
osrednjih problemov SAK-a. Zato je razumljivo, da je ena največjih igrišču v Celovcu, dokler ni pristoj-želj igralcev kakor tudi funkcionarjev, da bi prej ali slej dobili lastno igrišče.
Oglejmo si ..razgibano življenje"
prvi sezoni v Žrelcu, kar je Nogometna zveza dovolila. Od naslednje sezone do leta 1976 pa je SAK smel igrati na Koschatovem ni mož v celovškem mestnem svetu (..slučajno" je to bil gospod Val-lon od svobodnjaške stranke) preprečil nadaljnje gostovanje na tem mestnem igrišču, s tem da se je skliceval na pravila nogometne zveze, ki dovoljujejo igranje le tam, kjer je sedež kluba (in ta je bil tedaj še na Radišah). Funkcionarji so iskali naprej. Župan Albert Sad-jak iz Globasnice bi dovolil igranje v svoji občini, vendar se je izkazalo, da leži kraj preveč od rok, saj je premalo javnih prevoznih sredstev, kar bi mladim igralcem otežkočilo trening in tudi prihod na tekme. V naslednjih dveh letih se položaj ni bistveno zboljšal. Najprej je igral SAK v Šentjanžu, kjer pa spet ni bilo sanitarnih naprav in slačilnice. V tej težki situaciji sta SAK-u pomagala krojač Hanzi Weiss in gostilna Tišlar, ki sta ob tekmah nudila prostore za umivanje in preoblačenje. Nato so igralci SAK-a trenirali in igrali v Trdnji vasi na igrišču posestnika Ruesa.
KDO IMA STROKOVNO VODSTVO SLOVENSKIH NOGOMETAŠEV?
Za mladince skrbijo Albert Smrečnik in Andrej Kumer ter Mirko Oraže, ki je od leta 1979 naprej trener. Pomaga pa tudi predsednik VValter Gutovnik.
Za moštvo „pod 23" se trudita Blaž Kordež (ki je tudi splošni športni vodja SAK-a) in Jože Fera.
Prvo moštvo je zadnje leto treniral Dragan Rogič in tudi v prihodnjem letu se bo posvetil tej nalogi.
PREDSEDNIKI SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA:
dr. Zdravko inzko, 1970-1973, od 1973 naprej častni predsednik
dipl. inž. Koncilija Franc, 1973-1975
inž. Blaž Singer, 1975-1976 Franci Šmid, 1976-1979 Walter Gutovnik, od 1979 naprej
Od leta 1973 do svoje smrti 1. 8. 1976 je bil Herman Velik podpredsednik SAK-a.
INTERVJU S PREDSEDNIKOM SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA, WALTER GUTOVNIKOM
SV: S katerimi problemi se mora SAK spoprijeti ob začetku desetletja svojega delovanja?
WALTER GUTOVNIK: Glavni pro-biem SAK-a še vedno obstaja v tem, da nimamo lastnega igrišča in se borimo spet in spet s finančnimi problemi. Sedaj še ni mogoče povedati kdaj bomo mogli rešiti problem lastnega igrišča. Nakup zemljišča v območju Celovca gre v milijone in dosedaj ni nobenega, ki bi mogel izvesti takšno investicijo in za naprej zasigural vzdrževanje igrišča.
V zadnjem letu nam je uspelo dobiti enkratne materialne podpore od raznih podjetij. Drese sta nam kupili tvrdki Topsport in In-trade. Naspiošno pa se je finančna situacija zboljšala, s tem da sta nas podprli obe osrednji organizaciji ZSO in NSKS ter Slovenska športna zveza.
Upam, da nam bo uspelo v bodoče s kakšnim podjetjem stopiti v sponzorske odnose.
SV: Ati nam lahko poveš kateri novi igralci bodo v prihodnji sezoni v kadru SAK-a.
WALTER GUTOVNIK: V kadru za prvo moštvo SAK bo v novi sezoni 5 novih igralcev. Za nas je podpisal 20-letni Manfred Luschnig —
domačin iz Stare vasi — ki je nekaj iet igral pri Swarowsky Wacker Innsbruck, v moštvu pod 23. On Igra za veznega igralca. Lorenz Kreutz igra v napadu, prej je igral pri ASKO Šmihel. Trije novi igraici pa pridejo iz Slovenije, in sicer: vratar Ahlin Darko iz Trbovelj, Babšek Marjan v obrambi in Drnovšek Janez v napadu. Računamo s tem, da bodo v nasied-njih letih perspektivni igraici iz mladine in iz moštva pod 23 še bolj napredovali, da se bomo še bolj oprli na lastne sile in nam bo možno postopoma zmanjšati število igralcev iz Slovenije.
V letošnji sezoni bodo igrali tudi že najmlajši, prijavili smo namreč moštvo šolarjev, ki bo igralo v celovški skupini.
SEDANJI ODBOR SAK-a
Predsednik: Walter Gutovnik, ostali odborniki: Milan Blažej, Blaž Kordež, Andrej Kumer, Lojze Lah, Štefan Riegelnik, Albert Smrečnik, Milan Wutte in Miha Zablatnik.
10 LET SAK - 10 LET SAK - 10 LET SAK - 10 LET SAK
Slovenski atletski klub vabi na
nogometni turnir
(v spomin Hermanu Veliku) na nogometnem igrišču v Dobrli vasi.
Sodelujejo nogometna moštva: Dobrla vas, Sinča vas, Šmihel, DSG Klopinj, Globasnica
Sobota, 26. julija
13.00	začetek turnirja	(SAK — Sinča vas)
18.00	BO RAC Banja Luka (1. div.) - SC A St. Veit (2. div.)
21.00	PLES pri Šoštarju v Globasnici
igra vokalno inštrumentalni ansambel Iz Celja
Nedelja, 27. julija 12.30 nadaljevanje turnirja
18.00	OLIMPIJA Ljublj. (1.d!v.) - AC GALLUS Wolfsberg (2.div.)
20.00	PLES pri šoštarju — igra Kvintet Obir
PnsreHo
stranske odločitve številnih sodnikov, ki so zamenjali šport s politiko in odnesli SAK-u to ali ono točko.
S samozavestnim nastopanjem in s športnimi uspehi pa je Slovenski atletski klub doprinesel važen delež k uveljavljanju Slovencev v javnem življenju in tako vplival na javno mnenje. Odnosi med številnimi društvi so se razvili tja do prijateljskih odnosov, posebno še s tistimi, v katerih je tudi aktivnih mnogo slovensko govorečih nogometašev. Odnosi do društev, kot so to npr. Dobrla vas, Šmihel, Železna Kapla in Globasnica, in tudi do Koroške nogorhetne zveze so se zboljšali po vsakem turnirju, ki ga je organiziral SAK, posebno še po mednarodnih turnirjih, ki jih je bilo do sedaj tri. Med drugimi so na teh turnirjih sodelovali NK Olimpija Ljubljana, NK Maribor, SV Fun-der St. Veit in Austria Celovec, letos pa se jim pridružita še Borac Banja Luka in WAC VVolfsberg.
Takšno uspešno uveljavljanje Slovenskega atletskega kluba potrjuje funkcionarje, da nadaljujejo
POT 1. MOŠTVA SAK-a:
MESTO PRVEGA MOŠTVA OB ZAKLJUČKU SEZONE
1970-	71 5. mesto 2. razred D
1971-	72 2. mesto 2. razred D
1972-	73 2. mesto 2. razred D
1973-	74 2. mesto 2. razred D
1974-	75 2. mesto 2. razred E
1975-	76 1. mesto 2. razred E
1976-	77 4. mesto 1. razred D
1977-	78 8. mesto 1. razred D
1978-	79 1. mesto 1. razred D
1979-	80 9. mesto, koroška
podliga - vzhod
delo na začrtani poti in s tem še nadalje nudijo slovenskim nogometašem možnost športnega udejstvovanja v svojem lastnem narodnostnem okolju. S tem pa moralno podpirajo številne nogometaše in druge športnike, ki sodelujejo v številnih koroških športnih društvih in ki so narodnostno gledano prepuščeni sami sebi.
	29.LESN1SEJ	EMCEL9VEC-od9.d	lo 17. avgusta 1980
	z veiikim	1600 razstavijaicev iz 30 držav	k	tajvečji vsakoietni tesni strokovni
	BLAGOVNiM SEJMOM	se veseii Vašega obiska	sejem v Evropi
Metodije morja in sonca
Najprej sonca v Piranu ni biio videti, nasprotno, iiio je kot iz škafa. Kar naenkrat pa se je zjasniiio in tako je bil rešen festival slovenske zabavne glasbe, ki so ga priredili na Tartinijevem trgu. Festival je še mlad, saj je tokrat bil šele tretjič. Začelo se je leta 1978 na istem mestu, lani pa je bil v portoroškem avditoriju. Gre za eno največjih prireditev slovenske zabavne glasbe, kjer sodelujejo vsi znani slovenski popevkarji. Tokrat je bil na vrsti spet Piran. Na tisoče domačinov in letoviščarjev je napolnilo Tartinijev trg, da bi slišali nove slovenske popevke. Celotna prireditev je potekala dvojezično, ker živi na Primorskem tudi italijanska narodna skupnost. Z razliko od Koroške, je na Primorskem manjšina tudi zares enakopravna, saj vsepovsod vidiš dvojezične napise. Na uradih je italijanščina enakopravna, prav tako tudi pri radiu in televiziji. Interpreti so zapeli 16 novih skladb, od teh eno v italijanščini. Kot pove že naslov prireditve so se vse pesmi vrtele okoli morja in sonca ter vsega kar je v zvezi s tem — od ljubezni pa do morskih psov.
Opozarjamo vse ljubitelje slovenske knjige, da si lahko
BREZPLAČNO IZPOSOJATE KNJIGE
v Slovenski itudijskl knjižnici. SSK ima svoje prostore v dijaš-kem domu Slovenskega šoiske-ga društva, Tarviser Strahe 16, tel. 83 9 68.
Knjižnica posluje v ponedeljek In torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek In petek pa od 8. do 16. ure.
SSK dobiva nekako od 1. 1974/ 7S ves obvezni izvod SRS. Poleg tega zbiramo tudi t. 1. avstrijsko slovenlco. Knjige so žeto različne vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter poklicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimate.
VESELIMO SE VAŠEGA OBtSKAl Slovenska študijska knjižnica Tarviser Stralje 16 90Z0 Celovec
KRATEK IZBOR KNJIŽNIH
NOVOSTI SLOVENSKE
STUDIJSKE KNJIŽNICE
#	STRAŽIŠAR Magda: CIGANKA, povest zapostavljene in zaničevane ženske, ki je prišla v zobe zlobnih jezikov samo zaradi njihovega pohlepa in stremuštva, 373 str.
#	GARCIA MAROUEZ G.: STO LET SAMOTE, roman o ustanovitvi, vzponu in propadanju majhnega mesta v Kolumbiji in ene njegovih uglednih družin, 359 str.
#	INGOLIČ Anton: ZGODBE MOJEGA JUTRA, spomini na otroška leia in na čas zgodnjega dozorevanja, 181 sir.
#	POSLOVILNA PiSMA ŽRTEV ZA SVOBODO, 531 str. ilustr.
#	SCHUMACHER Eugen: NEDOTAKNJENE DtVJINE, po sledeh redkih živali, 289 str., ilustr.
#	SPOCK Benjamin: VZGOJA OTROK V TEŽAVNIH OBDOBJIH, priročnik, 302 str.
KNJIGE ZA NAJMLAJSE:
#	SUHODOLČAN Leopold: LEVI IN DESNt KLOVN, zgodbe za otroke, 185 str., ilustr.
#	VANDOT Josip: KEKČEVE ZGODBE, slikanica
#	PEROC) Ela: MOJ OEZNiK JE LAHKO BALON, slikanica
Navedene knjige lahko dobite
oz. naročite tudi v knjigarni
.NASA KNJIGA"
Celovec, Pavličeva 5—7
Ko so odpel: vse pesmi, je bil kratek premor, v katerem sta se publika in žirija morala odločiti, komu bodo podelili nagrade. Za kratek čas je poskrbel narodno-zabavni ansambel Otavija Brajka. Končno so objaviti zmagovalce. Nagrado za najboljše besedilo je dobila popevka v izvedbi
OBVESTILO
Pisarna Zveze koroških partizanov v Spitaigasse 12 bo začasno odprta vsak po-nedeijek in četrtek od 8. do 12. ure, kjer dobite potrebne informacije.
V nujnih primerih se iahko obrnete na pisarno Zveze slovenskih organizacij v Ce-iovcu, Gasometergasse 10
OJ^or
Zveze	p<%rf;zdMov
Brača Korena z naslovom „Včasih". Mirko Cetinjski je v italijanščini zapel „Nauči me ljubiti", kar je bila nagrada za najboljši aranžma.
Glavne nagrade so bile zlato, srebrno in bronasto sidro. Tretje mesto in s tem bronasto sidro s skladbo „2relo" je dosegla skupina „Prah". „Ljubim te Slovenija" je zapel „New swing Quartett", priznanje je bilo srebrno sidro. Zmagovalec festivala pa je bil isti kot lansko leto, namreč Oto Pestner, tokrat skupno z Majdo Petan. „Pesem sonca in morja" je naslov slovenske popevke, ki je na občinstvo in žirijo naredila največji vtis. S to dvojno zmago (on je tudi član New swing quartetta) se Pestner za nekaj časa poslavlja od svoje publike, ker bo oblekel vojaško suknjo.
VELUX - strešna okna
na ceiovškem tesnem sejmu
Izgradnja podstrešij za stanovanjske namene je danes silno aktualno vprašanje in sicer kar iz dveh razlogov. Prvič je tako dana možnost, da pridemo do poceni stanovanja, drugič pa so s strešnimi VE-LUX-okni opremljena stanovanja glede svetlobe in tudi drugih okoliščin izredno prijetna in dajejo domačo stanovanjsko atmosfero.
Predno pa se lotimo izgradnje podstrešja za stanovanjske namene pa se je treba posvetovati z iskušenimi strokovnjaki.
VELUX se že nad 40 let ukvarja s tem specialnim področjem. Na letošnjem celovškem lesnem sejmu bomo imeli priložnost natančneje seznaniti se s problemom kako zgraditi prijetno stanovanjsko možnost na podstrešju. Podjetje VELUX bo imelo svoj razstavni prostor, kjer bodo prikazani vsi problemi in variante izgradnje podstrešnih stanovanj.
Pridite in obiščite VELUX-ov razstavni prostor. To vas stane samo vstopnico za sejem — veselje do izgradnje podstrešja pa boste potem vsekakor dobili.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 24. julija 1980
Za 100	din dobite	43.—	šil.
Za 100	din plačate	48.—	šil.
Za 100	Hr dobite	1.46	šil.
Za 100	Ur plačat#	1.55	šil.
Za 100	mark dobite	700.50	šil.
Za 100	mark plačate	716.80	šil.
izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10, tel. 52 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje


R A D ! O
TELEV!Z!JA

SLOVENSKE ODDAJE R A D ! A CELOVEC
PETEK, 25. 7.: 14.10 Koroški obzornik — „Ko!ikor jezikov znaš — totiko veijaš)" (Posnetki z akademije Državne gimnazije za Siovence v Ceiovcu — 3. de!).
SOBOTA, 26. 7.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srca do srca.
NEDELJA, 27. 7.: 8.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darito vam bo.
PONEDELJEK. 28. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Koroški zbori pojo.
TOREK, 29. 7.: 9.30 Domača zabavna Gias-ba — 14.10 Koroški obzornik — Rdeče-rumeno, ze!eno — Siovenske popevke poje Oto Pestner.
SREDA, 30. 7.: 14.10 Koroški obzornik — Nežne meiodije — Literarna oddaja. ČETRTEK, 31. 7.: 14.10 Koroški obzornik
—	Miadinska oddaja: Wigwam 80.
__ A V S T R ! J A 1
PETEK, 25. 7.: 9.00 Za pred-šotske otroke — 9.30 instruk-cija: angieščina — 9.45 !n-strukcija: iatinščina — 10.00 Prosim k mizi
—	10.25 Ktub seniorjev — 11.05 Veiika iju-bezen gospodične Caroiine — 15.00 Sam Cooperjevo ztato — 16.45 Svetovni prvak
—	17.00 Za predšotske otroke — 17.25 Vprašaj — 17.30 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pre-g!ed sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz
LOVEC IN LOGAR
z izpitom išče delno zaposlitev kot lovec in logar na dvojezičnem območju Koroške. Ponudbe na upravo „Sloven-skega vestnika".
Avstrije — 17.50 čas v sliki — 20.15 Primer za madame — 21.15 Kuhinja plošč — 22.05 Olimpijske igre 1780.
SOBOTA, 24. T.: 15.50 Glasbena veseloigra — 17.00 Jolly box — 17.50 Bil je nekoč . . . človek — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Dva krat sedem — 18.25 Carlis in njegove pustolovske zgodbe — 17.00 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 17.50 čas v sliki in šport — 20.15 Glasba je adut — 21.50 Poročila — 21.55 Olimpijske igre 1780.
NEDELJA, 27. 4.: 11 00 Ura tiska — 14.40 Gospod Hobbe Ima počitnice — 14.50 AH ni bilo z mojo materjo prav tako — 17.15 Luna, luna, luna — 17.40 Otrokom za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 Čas vsliki — 17.50 Šport —
20.15	Cinderella — 22.15 Poročila — 22.20 Olimpijske Igre 1780.
PONEDELJEK, 28. 7.: 7 00 Za predšolske otroke — 7.50 Instrukcija: angleščina —-7.45 Instrukcija: latinščina — 10.00 Glasbena veseloigra — 15.00 Big Boy, zdaj boš postal mož — 14.55 „Trlki, ki spadajo k poklicu — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 VVombeli — 17.50 Lassie — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Zgodbe o konjih — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi
—	17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki
—	20.15 Ponedeljski šport — 21.05 Akcija v Manhattanu — 21.50 Olimpijske igre 1780.
TOREK, !7. 7.: 7.00 Za predšolske otroke
—	7.50 Instrukcija: angleščina — 7.45 Instrukcija: latinščina — 10.00 Gospod Hobbs ima počitnice — 15.00 Beneška noč — 14.55 ..Razbojniki In žandar" — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Tudi pošaliti se je treba — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Moj prijatelj Taffdi — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike Iz Avstrije
—	17.50 čas v sliki — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.00 Ollapotrlda — 22.15 Olimpijske Igre 1780.
SREDA. !0. T.: 7.00 Tudi pošalit! se je treba — 10.00 Med paniko in načrtovanjem
—	11.00 Samohodec — 15.00 Trd od strahu
NAŠLA SE JE FOTOKAMERA
V zadnji številki našega Usta se je primerila neljuba napaka, ki jo tem potom popravljamo:
Na poti iz Kranjske gore proti Vršiču se je NAŠLA (ne Izgubila, kot je bilo pomotoma zapisano) FOTOKAMERA. če jo kdo pogreša, naj to sporoči na telefonsko številko 03 064 -60471 — Koritnik, med 8. in 20. uro.
—	14.45 Boney M — 17.00 Zlato jajce —
17.50	Moj stric z Marsa — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Flambardi — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 Čas v sliki — 20.15 Priča obtožnice — 22.10 Olimpijske igre 1780.
ČETRTEK. 51. 7.: 7.00 Za predšolske otroke — 7.50 Instrukcija: angleščina — 7.45 Instrukcija: latinščina — 10.00 Priča obtožnice — 15.00 Zgodovina zračnih poletov —
15.55	Avstrijski ljudski koncert — 17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Pustolovščina pod vetrom — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Mode in trend — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 17.00 Slike iz Avstrije — 17.50 čas v sliki — 20.15 Gospodarica Vallasa — 21.10 Gheorghe Zamfir v koncertu — 22.00 Olimpijske igre 1780.
		j AVSTRIJA 2
K		PETEK, 25. 7.: 9.55 Pregied sporeda — 10.00 Oiimpijske
igre 1780 — 12.00 Instrukcija: angleščina — 12.15 Instrukcija: latinščina
—	12.50 Mednarodno teniško prvenstvo iz Kitzbuhla — 15.00 Olimpijske igre 1780 —
20.15	Hyde Park — 21.00 Tiger z Malajzije
—	21.50 Deset pred deseto — 22.20 Dr. Jekyll in mister Hyde.
SOBOTA, 24. 7.: 7.55 Pregled sporeda —
—	10.00 Olimpijske igre 1780 — 12.00 Mednarodno teniško prvenstvo v Kitzbuhlu —
15.00	Olimpijske igre 1780 — 14.00 Olimpijske igre — 17.50 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Otroci — 21.55 Ceste v noči.
NEDELJA, 27. 7.: 7.05 Pregled sporeda — 7.10 Dnevnik pastirjevega psa — 10.00 Olimpijske igre 1780 — 12.00 Mednarodno teniško prvenstvo v Kitzbuhlu — 15.00 Olimpijske igre 1780 — 17.50 Tedenski pregled
—	20.15 Kraj dejanja — 21.45 Popolnoma normalna blaznost.
PONEDELJEK. 28. 7.: 7.55 Pregled sporeda — 10.00 Olimpijske igre 1780 — 14.50 Instrukcija: angleščina — 14.45 Instrukcija: iatinščina — 15.00 Olimpijske igre 1780 —
20.15	Dnevnik pastirjevega psa — 21.05 O filmu. — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Močnejše kot vsaka pamet.
TOREK 27. 7.: 7.55 Pregled sporeda —
10.00	Olimpijske igre 1780 — 15.00 Olimpijske igre 1780 — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.05 International festival of country mušic —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub 2. BREDA, !0. 7.: 10.00 Olimpijske igre 1780 —
14.50	Instrukcija: angleščina — 14.45 in-
POZORNOST! Za mod. DACIA 1300 LS
samo šil 59.990
Če pa vzamete Dacla 1300 LS s seboj v Jugoslavijo, vas stane Dacia 1300
samo šil 45.000
Če se zanimate, se za potrebne informacije obrnite na tovariša Stefanoviča, telefon 23 83 88 (Dunaj).
RAiN ER
Ktz-Handetsgeseiischatt m. b. H.
1220 Wien, Donaustadtstr. 37
strukcija:	latinščina — 15.00 Olimpijske
igre 1780 — 14.00 Olimpijske igre 1780 —
20.15	Cafe Central — 21.05 Tržnica Ouaga-dougou — 21.50 Deset pred deseto — 22.10 Zmešani dnevi.
H.		JUGOSLAV! JA
K		PETEK. M. 7.: 15.50 Propagandna oddaja — 15.55 OI
— Vaterpolo: Jugoslavija — Madžarska — 14.55 O) — Rokomet, ženske Jugoslavija — ČSSR — 14.25 Oi — Atletika — 17.55 Poročila — 18.00 Mi smo smešna družina — 18.15 Priljubljene zgodbe: Robin Hood — 18.55 Obzornik — 18.45 Rock koncert — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak —
17.50	Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Jadranska srečanja — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Bratje Sacket-tovi — 22.15 Z znamenju — 22.50 Propagandna oddaja — 22.55 Posnetki z Olim-piade.
SOBOTA, 24. 7.: 15.40 Propagandna oddaja — 15.45 Oi — Atletika, finale — 17.00 Naš kraj — 17.15 Zlata ptica — 17.20 Cikcak — 17.50 Dnevnik — 20.00 Zgodba o Lini — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Muppet show — 21.25 Ljubim te — 25.00 Kažipot — 25.20 Poročila.
NEDELJA, 27. 7.: 7.20 Poročita — 7.25 Vi-
king Vik! — 9.50 Ugrabijen — 10.15 Od vsakega jutra raste dan:	Ptuj — 10.45
Odpisan — 11.35 Kažipot — 11.55 Mozaik
—	12.00 Ljudje in zemija — 13.00 Jugosid-vija dober dan — 13.35 Poročiia — P°* topijena mesta: Epidaurum — 14.50 Propagandna oddaja — 14.55 O! — Attetiko
—	17.30 Obračun — 19.00 Oi — Atietika —
19.15	Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Učiteij — 21.10 Kardeijevo, dokumentarna oddaja — 21.55 Portreti — 22.10 Poročita — 22.15 Propagandna oddaja — 22.20 Posnetki z Otim-piade.
PONEDELJEK, 28. 7.: 16.35 Poročiia — 16-40 Minigodci v giasbeni dežeti — 16.50 Propagandna oddaja — 16.55 Vaterpoio, 3u* gosiavija — !ta!ija — 17.55 Propagandno oddaja — 18.00 O! — Rokomet: Jugosia* vija — SZ — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Stepe miši — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Kuiturne diagonaie -**
22.15	V znamenju — 22.30 Propagandna oddaja — 22.35 Posnetki z Oiimpiade.
TOREK, 29. 7.:	15.50 Propagandna od-
daja — 15.55 O! — Vaterpoio: Jugostavijo
—	SZ — 17.45 Poročiia — 17.50 Cotargo) *** 18.05 Giasbena oddaja TV Sarajevo **** 18.35 Obzornik — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Aktuai-na oddaja — 20.55 Dnevi Turbinovih -** 22.10 V znamenju — 22.25 Propagandna oddaja — 22.30 Posnetki z Oiimpiado.
SREDA, 30. 7.: 10.55 Propagandna oddd-ja — 11.00 O! — Košarka — 12.45 O! — Rokomet — 17.45 Poročiia — 17.50 Veiiko razstave —	18.15 Giasbeni triangii —
18.45 Obzornik — 19.00 Ne prezrite — 19. Risanka — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propo-gandna oddaja — 20.00 Fitm tedna — 21.45
V	znamenju — 22.00 Propagandna oddajo
—	22.05 Posnetki z Oiimpiade.
ČETRTEK, 31. 7.: 18.00 Poročiia — 18.05
Tehtnica — 18.35 Obzornik — 18.45 Gradi-tetji — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik ***
19.55	Propagandna oddaja — 20.00 Tretjo razsežnost — 21.30 Propagandna oddajo
—	21.35 Odprto za ustvarjainost — 22.
V	znamenju — 22.30 Propagandna pddajo
—	22.35 Posnetki z Oiimpiade.
Povratek otrok z teto vanj a
V sredo popoldne so se vrnil! otroci prve skupine z letovanja v Savudriji. V „Gasometerci" so jih že nestrpno pričakovali starši. Ko je pripeljal avtobus z otroci, jo bilo seveda veselo in prisrčno snidenje s starši in poslavljanje od novih tovarišev, s katerimi so se spoprijateljiti na ietovanju ob morju. Že na prvi pogied smo lahko ugotovili, da so se otroci kljub smerikavemu vremenu, ki je bilo pri nas, navžili sonca, kar je pokazala lepa rujava barva njihovih veselih obrazov.
Potek letovanja je bil kot po navadi brez kakšnih komplikacij, kar je razveseljivo in tudi prepričljivo dokazuje, da so bili naši otroci v dobrih rokah In da je bila organizacija v koloniji odlična. Vsem, ki so to kakorkoli omogočili, velja iskrena zahvala.
Slovemko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
KULTURNI VEČER
v petek 3$. juiija 1980 ob Z0. uri Urcnku — v gostišču Janeza Wutteja Nastopajo: foikiorna :kupina SPD .Zarja" iz Zeiezne kapie in mešani pev:kl zbor SPD ..Danita
Za ples igra ansambel ..Kvintet Obir" iz Zeiezne Kapie.
Slovensko prosvetno društvo „Radiše' vabi na
TEKMO KOSCEV
v nedeljo 3. avgusta 1980 ob 14.39 uri pri Suberniku v Zgornjih Rutah.
KONCERT NA ORGLAH
Marija na Ziiji, farna terkev Z. avgusta 1980 ob 30. uri Angeia Tomanič, organistka iz Ljubija* ne igra skiadbe: N. Bruhnsa, D Buzte-huda, J. S. Batha, C. Frontka, M. Tomca, S. Prentria, F. Dugana
Katoliška prosveta