....................* —« Sunoa UPI, Aot of Ost ». 191T, suthorlssd oi Juna U, 1911. Japonska ponovno odklonila sodelovanje pri pogajanji] Tokijska vlada pravi v odgovoru na povabilo, da nima kaj iskati v Bruslju, ker so jo velesile že obtožile kršenja pogodbe. Načrt, ki govori o direktni pomoči Kitajski, dobil zagovornike. Japonske čete prodirajo proti Nankingu, glavnemu kitajskemu mestu Bneelj, 13. nov. — Nota jamske vlade, v kateri je ponovil nagiasila, da ne bo sodelovali pri mirovnih pogajanjih, je jrgla bruseljsko konferenco iz lin. Države, podpisnice po-jpdbe, ki garantira Kitajski ne-IJoUkljivoet njenega ozemlja, v zdaj naznanile, da je priza-Seranje, ki naj bi končalo konflikt na Daljnem vzhodu, padlo i vodo. Japonski odgovor na povabili naj sodeluje pri mirovnih piajanjih, je kratek, toda od-fcen. V bistvu je tokijska vla-fc povedala, da njeno sodelovali« ne bi izpremenilo situacije, ker »o jo države že obsodile kr-fcnja pogodbe oiintegralnosti kitajskega ozemlja. Ona odkla-iji lunanje vmešavanje, prijavljena pa je na direktna po-fajsnja a kitajsko vlado. Nje-m stališče je, da taka pogajali lahko ugladijo pot končanju konflikta na Daljnem 'vzhodu. Japonska vztraja pri trditvi, fcao njene vojne operacije na litijskem v interesu njene kitne obrambe. Kaklno akcijo bodo zdaj pod-nele podpisnice pogodbe proti Japonski, v tem momentu ni Fašisti vabijo Brazilijo v svoj krog Naciji pozdravljajo novo "korporacijsko državo" bodo podprle Kitajsko i o-in bojnim materialom, bo lahko vodila obrambno Ta načrt je dobil zago-uike med predstavniki vosih držav na bruseljski konici. Ideja je, da se bo Ki-upirala japonski agresi-[ji. 6e dobi dovolj modernega o-da se bo lahko kosala eno silo sovražnika. Nje-! * »rmada lahko črpa nove moti med ogromnim številom ki-Mtega prebivalstva. Edino, ®r potrebuje v svoji obrambi |N napadalci, je moderno o- mk | ^Rhaj, 18. nov. — Torišče rtitih bitk med Japonci in Ki-je zdaj na ozemlju zapad-Ij; od Sanghaja, na teritoriju, obsega več sto kvadratnih Zunanji militaristični o-»alci pravijo, da sta na tem nlju koncentrirani armadi P®-000 moi. Kitajska je vrg-to bojite 400,000 mož, Ja-pa 200,00 mož. j»Pon»ke čete so včeraj za e Kiating v svojem prodira-proti Nankingu, glavnemu »jHkemu mestu. Tri druga - Cekiang, Kašan in »o v nevarnosti padlo, °*itno je že sedaj, da se r*Jcl bodo mogli upirat T!!0 '^»roženi japonski ar-r. N»nking je od fronte, na ^ * ^ vršijo bitke, od 125 milj. ^Itntina zatira komu-mitično propagando J**™* Airea, 18. nov. — 1 J^r za notranje zadeve je odredbo, ki prepove-Ef ^'IJanje komunističnih 8 po pošti, za«no pa je d« bodo vsi, ki širijo propagando v Ar-jT,ni *r*tirani in poeUvljeni T " v' v »ulnjih dneh kS,c,jt priJelm «b Urjenja protidržavne ^•Handf. »Mh v letalski nesreči v Nemčiji ^»m. Nemčija^ IS I Asting — Rio de Janeiro, Brazilija, 13. nov. — Kakor hitro je dr. Ge-tulio Vargas, predsednik republike Brazilije, naznanil, da je odpravil ustavo in da se ne bodo vršile predsedniške in kongresne volitve v prihodnjem letu, so ga začeli italijanski in nemški diplomatje vabiti, naj se pridruži protikomunistični zvezi, ki jo tvorijo Italija, Nemčija in Japonska. Vargas, ki je dobil diktatorsko oblast po odpravi ustave, je svečano izjavil, "da to še ne pomeni, da je Brazilija postala fašistična država. V Braziliji je še vedno demo-cracija, taka demokracija, ki bo najbolj uspešno ščitila interese dežele." Situacija v glavnem mestu je mirna. Nobenih vidnih znakov velike izpremembe, ki je prišla nenadoma, ko je Vargas prevzel diktatorsko oblast, ne kaže, v tffciftfli ifieatth pa se opata nemir. Diktator je takoj odredil atrogo cenzuro pod pretvezo, da je ta potrebna v interesu države. Vargas je uveljavil dva važna dekreta po prevzetju diktatorske oblasti. Prvi je razglas ustavitvi vseh izplačil v obrestih in glavnicah na zunanje dolgove. Ameriške investicije v vrednostnih papirjih Brazilije predstavljajo vsoto $360,000,-000.) Brazilija je zdaj dobila novo ustavo, ki proglaša stavke in izprtju za neustavne in anti-socialne. To pomeni, da v Braziliji ni več prostora za svobodne delavske unije, kakor ga ni v Italiji in Nemčiji. Berlin, 13. nov. — Nacijski krogi so silno veseli, ker je Brazilija stopila v krog fašističnih držav. Hitlerjev tisk poje sla-vospeve Vargasu, ker je naredil iz Brazilije korporacijsko državo. Prav tako so veseli v Rimu, | kjer pravijo, da je nadaljnja1 država postala fašistična. Waahington, D. C, 13. nov.— Senator Borah, član senatnega odseka za zunanje zadeve, je izjavil, da bo pobijal nameravano kupčijo med Brazilijo in A-meriko, da Brazilija, ki je postala fašistična država, dobi v najem nekaj ameriških bojnih ladij. "Nova forma vlade v Braziliji jo v nasprotju z načeli vsake republike in Amerika je ne sme podpirati," je rekel Borah. "Svoj fašistični značaj je le pokazala, ko je pričela zatl rati svobodo tiska jn govora." Domače vesti Milwauške novice Milwaukee.—Pred nekaj dnevi je v bolnišnici umrla Uršula Raly, roj. Lemovšek, stara 56 let in doma iz Orehovice pri St. Janžu na Dolenjskem. Podlegla je pljučnici. V Ameriki je bila 27 let in tu zapušča moža, brata in dve sestri.—Petindvajsetletni-co zakonskega življenja sta te dni slavila Jos. in Mary Koračin, prvi doma iz Mokronoga in 34 let v Ameriki, druga pa iz Ma-kolj pri Poljčanah in 28 let tu.— Bernard Grubič je zbežal s svojim avtom, ko ga je hotel ustaviti policaj menda zaradi prenagle vožnje in za svoj beg je moral Grubič plačati $15 kazni.— V sosednjem Sheboyganu se je Jane Planinšek omožila z Ervi-nom Schwantesom. Smrtna nesreča v Jolietu Joliet__Jos. Klobučar, star 21 let in rojen v Ameriki, je bil pred enim tednom do smrti povožen od avtomobila. Povozil ga je rojak John Zupančič, ki je pri tem prekucnil svoj avto in se sam težko pobil. Nesreča se je zgodila severno od Lockporta. Požarna nesreča Calumet, Mich.—V sosednjem Ahmeeku je 5. t. m. zgorel hlev rojaka Jakoba Pintarja. S hlevom vred je zgorela krava, paa in maČUa ter več ton sena. Drugo kravo so rešili. Veeti 1'z Clevetanda Cleveland. — Anton in John Pire sta prejela žalostno vest, da je v Rakeku na Notranjskem umrl njun oče Andrej Pirc*v starosti 80 let. V Cleveland u zapušča dva sinova, v starem kraju pa štiri.—Iz Trsta se je zadnje dni priselil 23-letni Edvard Vi-detič; prišel je k svoji materi. Dalje se je priselila 18-letna Al ma Lokar iz Lokavca pri Ajdov ščini k svojemu bratu.—Umrl je 20-letni Tom Magličič, sin pionirja Petra Magličlča v West Parku.—Dalje je umrla rojakinja Mary Lazar, roj. Vehar, doma iz Podlipe pri Vrhniki. Tu zapušča sina, hčer, sestro In strica. Mlada članica umrla Piney Fork, O—Tu Je umrla mlada članica SNPJ Mary Omejc, roj. Drobnič. Pokopana je bila civilno dne 11. novembra. Tajfun udaril Filipinsko otočje Reorganiziran je delavskega razsodišča ilobi UcTkU deriiici Rooaevelt ckfbil protest Ameriftke (delavske fedei Waahington, 13. nov. — William Green, meriške delavske predsednik A federacije, je apeliral na predsednika Roose- velta, naj odredi drastično re-organiziranje federalnega delavskega razsodišča, "čigar člani ao a svojimi 6dk)ki pokazali, da so naklonjeni Odboru za industrijsko organfcacijo in nasprotni njegovi federaciji." Green jt bil instpuiran že na konvenciji svoje organizacije v Denverju, naj ae |llrektno obrne na Roosevelta in zahteva reorganiziran je razsodišča. Na konferenci, ki jo je imel Green v Beli hiši s predsednikom Rooseveltom, je dobil zagotovilo, da bo predsednik ugodil zahtevi, toda t Green mora prej predložiti listo slučajev, da podpre svojo trditev o pristra nostl razsodišča V prilog CIO in v škodo ADF.i Green ae je oglasil v Beli hift& nekaj ur po odloku razsodišča* s katerim je BERUN UTRJUJE TRGOVINSKE VEZI SHTAJSK0 Naciji detli*jo uničiti komunistični vpliv na Kitajakem TOKIJSKA VLADA U2AUENA U« iun.iT u. iro. .. *. >1«M« OHJCAGO, U.UPONDEIJEK, 16. NOVEMBRA (NOV. 15), 1937 Sub.crlptio,, |a.oo Ywrl, ŠTEV —Nl'MHEH 223 th« AM mi Oamgrm oi Mank I, itft. \ _ ■ ■ ■ KONFLIKT MED ADF IN CIO PRED RAZSODIŠČEM "Kraftuti" saktevajo tovarniške volitve po atrokak ZAŠČITA PRAVIC MANJŠINE pristrano-je razveljavi je unija U W Mnogo ljudi ubitih in da bo Rooseveltov program na ^ «e je ubllo7ko je v so poleteli is Kitajska letala nad i japonskim ozemljem Tokio, IS. nov. — Prva kiUj ska letala nad japonskim ozemljem, odkar traja vojna med Kitajsko in Japonsko, so se pokazala zadnji četrtek. Domei, japonska časopisna agentu rs, je poročala, da sta bili dve izmed treh letal, ki so se pojavili nad ozemljem ob zapednem japonskem obrežju, sestreljeni v spopadu s skupino japonskih letal, tretje pa se je umaknilo nataj. ščilo na tla in ae razbilo Neare-ča ee je pripetila v bližini tu- razveljavilo pogodbo med med narodno bratovš^ho elektrar-sWh delavcev, dilranisacijo A. D. F., in ConaoHdated Edison Co. v New Yorku ter podružnicami te kompatilje. Dejal je, da ni razpravljal s predsednikom o tem odlok<|, pristavil pa je, da ga smatra za krivičnega D. W. Tracy, predsednik bratovščine, je rekili da je U od lok nadaljnji dplrali bolj Izurjeni delavci, Je argumentiral Sacher. "Ako dovolite izurjenim delavcem, da glasujejo zase, tedaj počenjate Isto, kar dela Ameriška delavska federacija še 50 let," Je rekel Sacher, kar se pa predsedniku islbora J. W. Med-denu nI dopadlo. 14tv Pressman, pravni zastopnik CIO, pa je argumentiral, ako odbor želi, ds delavci odločajo o unijski formi, tedaj naj razpiše volitve sa vse delavce v tej tovarni in ne le sa izurjene. Na-padci je odborov odlok v zadevi (ietieral Steel Castlng Co. v St. Ijouisu, pri kateri je odredil volitve |si poklicih. Pressman Je rckel, da ta odlok ogroža obstoj vsake industrijske unije. Paul Hutchings, zastopnik mednarodne unije strojnikov, je rekel, „ w (), ^ „ w troitu zaprla vrata Ijn^janim drlavcem godila kri- gih industrijah, kadar ga zgube v tekstilni. K D llieretz, sastopnik unije električarjev, j« Je argumentiral. da mora delavski odbor pro-tektiratl tudi pravice manjšine. Ako se to ne sgodl, tedaj se bo DeUroltv Mlak., 11» wm. — Vet ko 10,000 delavcev Je Izgubilo saslužsk, ko Je lludson M o-tor Co. ustavila obrat v svojih tovarnah taradl spors med njo in unijo avtnlh delavcev. Unija Je obdolžila kompanijo kršenja vlea. Odlok delavskega odlmra v tej ■adevi bo važen sa obe skupini, la CIO in ADF. provizije v pogodbi glede zaščite starostnih pravic. . . P ROBVIT A PROSVETA THE BIVLIGHTENMENT GLASILO |M UtrNINA SI.OVBNSZB MABODNS rOOTOMI JED MOTI ti mi i mil 11 kr u» ««« * __M UnUM 4rU»« (Isvm CUnoI Ib MJt CkiM^ to CtotM r M M Mto tate. H'» m teut » I«....... HM. lutiiilptlin ntaii far Um UaiUS Stota« (aMipt CSiM0*> M4 0IM4 M M HT r«M. »i«*. u4 OkN IT.M p« *.<* p«r »•»» __nt« •• «f»toM«l Mpmrtfli « "l-r mgUMim miil M» * iifill «Kk M «Mrta, »Ur«. Hfc. wiU km »h- —.»M«M,W HKHfcn^ »4 OUMT PBOfTETA NK-N s» UmMf c* Svoboda izražanja Kako dale« sega svoboda izražanja? Relativno vprašanje! Odgovor na to vprašanj«: Kdo m isra£a in o kom ali čem? — Liberalni člankar Herbert Agar pripoveduje ? enem avojih dnevnih člankov o floridskem governerju Fredu P. Ceneju, ki je bil pred kratkim v New Yorku in Um so ga zastopniki Unije za civilne svobodščine vprašali, zakaj nimajo organizatorji CIO svobode govora v Floridi. . ■» Governer Cone je srdito odgovoril: "Organizatorji CIO prihajajo k nam podiigat upor proti vladi. Moje mnenje Je> da vsakdo, ki hujska ljudi na strmoglavijenje vlade, bi moral biti obešen na prvem drevesu." K tem besedam člankar Agar dostavlja: "Governer Cone iz Floride se je Javno izrekel za llnčanje. To je žalitev demokracije, žalitev ameriške ustave in zastave in nesramnost prve vrste! . . . Fakt je, da ameriška ustava daje ameriškim državljanom pravico, da lahko priporočajo strmoglavljenje vlade, če hočejo in če dobe koga, da jih posluša . . . Governer Cone je sam dokazal, da imajo ameriški državljani pravico priporočati linčarske umore onih, ki priporočajo strmoglavljenje vlade - in i tem sami indirektno priporočajo strmoglavljenje ameriških sodišč . . ." Tu imamo lep kupček materiala za razglabljanje o svobodi izražanja, namreč kako je s to svobodo v teoriji in kako je v praksi. Pred petdesetimi leti — dalje nazaj ni treba Iti — so v Chicagu obesili štiri anarhiste. Zakaj so jih obesili? Zaradi svobode izražanja. Yes, baš zaradi tega in kljub Agarjevemu zatrdilu, da ustava dovoljuje vsako izražanje. Anarhisti so priporočali delavcem na shodih in v listih ter letakih, naj llnčajo policijo, kadar policija ubije stavkarja. Priporočali so v bistvu to, kar je pred nekaj dnevi priporočal governer Cone iz Floride — anarhijo. Kmalu po tistem je nekdo z bombo ubil sedem čikaških policajev. Dejanski napadalec nI bil prijet — še daneM ne vedo, kdo je bil — prijeli pa so anarhiste, ki so priporočali nasilje. Štirje so bili obefteni, drugi so pa bili v zaporu, dokler jih ni izpustil governer Aitgeld, ki je faktično verjel v svobodo izražanja. Ce bi bii to edini slučaj enostranskega poga-ženja ustave v zadnjih 50 letih, bi bilo dobro. Bilo je na stotine podobnih primerov. Omenimo le primer Debsa, ki je bil obsojen na deset let za [Hira zaradi tega, ker je med vojno na shodu povedal, kaj misli o vojni. Debsova svoboda izražanja je bila zločinsko pogaiena. , Kaj je torej s svobodo izraianja? Vpraža-njq je, kdo h« izraža. Afera h čikaAkimi anarhisti je |H»kazala, da anarhisti niso imeli in še danen nimajo te svobode. Mi ne zagovarjamo anarhistične taktike, kakor ne zagovarjamo nobene teroristične taktike, ker smo prepričani, da — anarhija ne more In ne l>o nikdar režita socialnih in ekonomskih problemov. Te probleme bo reAila le zdrava pamet demokratično, politično in ekonomsko organiziranega delavstva. Kakor pa odločno odklanjamo teroristično revolucionarstvo anarhistov, komunistov, fašistov in vseh drugih teroristov, prav tako odločno obitojMmo linčarsko justico, katero priporoča floridrtki governer Cone za organizatorje CIO ali za kogarkoli. 8 kakAno pravico si sme prvi uradnik države lastiti svobodo isražanjs. ki je prepovedana njemu naMprotnim teroristom? Po kakšni pravici bi on linčal delavske organizatorje, ki se v resnici ne brigajo jp strmoglavljenje njegovega urada. |»ač pa se brigajo le za organiziranje izkoriščanih delavcev v Kloridi? Odgovor na v m to nam daje praksa it preteklosti in v sedanjosti. Teoretična svoboda govora — in tiska — Je le v ustavi, na papirju in samo tam. Kes imamo v Ameriki svobodo izražanja tudi v praksi, toda le do neke meje in v nekih okoUčinah. To se pravi: mi — navadna para — se smemo kretati v določenih meiah. če bi navadni delavci pozivali ljudi k Unča-nju governer j a Coneja v Kloridi, bi bili takoj aretirani in obsojeni zaradi kriminalnega huj-ekanja k uporu in nasilju — toda governer lahko poziva k linčanju delavskih agitatorjev in nič ee mu ne zgodi. Delavski agitatorji (SkoamakertJ eo dejanski linčani v Floridi, ampak linčarji eo pred sodiščem oproščeni 4., je enostavna: svoboda Izrašanjs. ki COails v mdnfi MnLI Glasovi iz nasedbih ive Nekaj iz mlad!« let J mi »o je dvigale visoke gore in Milwaukee, Wie. — Četudi ni tik pred nami se je pojavil voz- proetor pod rubriko "Glasovi iz naselbin" morda namenjen živ-ljenjepisnim opisom, ee mi kljub temu zdi, da je včasi, za sprememb, dobro, da se pove nekaj iz svodih izkušenj iz preteklosti. Z#to bom tu na. kratka — mor da pa ne bo posebno kratko — eku-šel podati sliko iz življenj* moje mladosti. Naša družina je štela deeet o-stb In vsako leto se je pomnoži-za eno novo. Tako je šlo na-j. Njive, ki so imele .nalogo Jati prehrano tej številni dru-i, niso kljub dobri gnojitvi in letovanju mogle umgov$U zahteve po hrani, ki jo je akoro vsako leto že v marcu zmanjkalo. Zato zo reditelji morali do-kupovati, dA je zadostovalo, toda kje vzeti denarna sredatva? Denarni dohodki so bili le tisti, kar se je zaslužilo z konji pri prevažanju drv iz gozda do žage ali pa od žage na železniško postajo v Rakek. Zaslužek je bil tako majhen, da ni zadostoval za preživljanje niti polovice oseb te številne družine. Treba je bilo popravil pri vozovih in konjem nove podkve, treba je bilo tega in onega, obleke in obuvala, zraven pa je šlo nekaj tudi za odplačevanje dolga, za davke itd., kar se je storilo, kadar so prodali kako živinče. Vsled takih razmer je bil vsak član družine, čim je malo dorastel, primoran iti s trebuhom za kruhom, poleti na dnine, pozima pa na Hrvaško v šume. Bilo mi je šele 13 let in pol, ko sem šel z gozdarji na Sedmogra-ško v šumo, kjer sem kuhal devetim gozdarjem. Dolgo je že tega, pa se še prav dobro spominjam. Osem dni smo potovali, predno smo prišli na mezto. Bilo je naporno potovanje v vzeh ozi-rlh, vlak je bil natlačen z nami In našim orodjem. Bilo je proti koncu oktobra. Z Rakeka smo se odpeljali čez &t. Peter na Krasu v Reko, kjer zo na^ stlačili kakor sardine v škatlo v zagrebški vlak. Čakali smo tri ure v flt. Petru in več ur v Reki. V vlaku ni bilo ne stranišča ne vode, od stropa pa je visela brljava laterna. V Zagreb smo prišli šele drugi večer. Iz Reke čez Delnice v Zagreb je bila dolga pot. Proga se stalno dviga do Delnic, se vije kakor kača in ovinki so eden nad drugim. V smo čakali od osmih zvečer do. polnoči. Vozili smo se po lepih hrvaških ravninah. Cez Savo smo se prepeljali z brodom, na katerega so z lokomotivo porinili le po dva vagona a potniki vred. Od tam smo se peljali v Deber-čin. Hrvaška in ogrska polja so bila lepa, ravnina nepregledna, polno živine, gosi in rac. V Deberčinu smo čakali tri ure na vlak, v katerega smo se z veseljem "naložili", kajti ča- nik z dvema bivoloma, ki sta vlekla breme. Ker ni bil« drugega izhoda, je vse skupaj pognal v reko, i Kako so Ji vole in voz ven dobili, ne vem, kajti naš dikJe vlekel naprej do naše zadnje postaje. Ko »mo se ustavili, smo zmetali naše orodje na. pripravljene vozove in se napotili v vaa, ki se je nahajala na drugi strani reke, katero smo prekoračili z brodom. £ilo nas je 30 oseb, nekaj konjev in voz. prenočili smo v tej vazi. Na- pride do pravične produkcije in distribucije dobrin. Zadnje Čase sjednje jutro.pa v šumo, ki je so se delavci v nekaterih krajih bila oddaljena od vasi kijte tri precej zavedli in stopili bolj od-kilometre. Postavili smo si ko-4 ločno v unijsko in politično akci-Čo ali bajto, nakar ae je pričelo jo. Polagoma se zavedajo svoje delo: tesanje železniških pragov. | moči, ki jo imajo v skupnosti, a-V tisti šumi smo delali neka-' ko nastopijo organizirano prfvo-ko do polovice februarja, nakar Ijtvah, da si osvojijo politično smo se preselili v drugo šumo, silo in unijsko moč.^ Kajti oboje ki je bila oddaljena od prve je neobhodno potrebno. Te petnajst železniških postaj in in take "pridige" se sicer več-od zadnje postaje pa 20 kilome- krat slišijo, vendar pa še ne do-trov. Vsekakor precejšnja raz- volj, kajti še mnogo je nezaved- dalja. Odpravili smo se s postaje v oddaljeno Šumo in vozniki so peljali za nami moko in druge potrebščina Sredi pota nas je zajel sneženi vihar in zameti so nam delali težave, vendar smo dospeli na lice mesta po truda polnem potovanju. Vozovi z moko so pa bili težki in jih je vzelo štiri dni, da so prilezli za nami. S seboj smo imeli moke le za dve kosili, potem pa smo čakali njihovega prihoda, tako da smo i>i)i tri dni brez vsake hrane. Lačni *mo bili kot volkovi in v strahu, da bomo pomrli od gladu. Četrti dan proti večeru smo dobili našo zalogo moke, ki nam ni več zmanjkala. V tej šumi snjip de-, lali do konca aprila, nakar smo se vrnili domov. Ce smo kaj zaslužili, ne vem, ker §mH bil premlad, da bi meni kaj dali; moj delež je gospodar dal očetu, kajti moja pogodba je'določala le polovico zaslužka od legali kar so ostali zaslužili. Tako sem skusil grenkosti trdega življenja že v rani« mladosti, star komaj 18 let. Treba je bilo trdo delati, kuhati« pripravljati drva in nositi vodo iz globokega jarka * . . Joaeph Ule. kanje je bilo dovolj mučno. Odpeljal nas je proti Segadinu, kamor smo dospeli naslednje jutro ob osmih. Spet čakanje — do sedmih zvečer. Čakanje v Se-gedinu pa Je bilo prijetno. Postaja se nahaja ob jezeru, v katerega, kakor pravijo, se je pred leti "mesto pogreznllo" in iz njegs še danes "sliAijo zvone-nje in muziko", kar je seveda le v ljudskem praznoverju. Iz Se-gedina smo se odpeljali proti TemeAvarju, kamor smo priraj-žali drugo jutro okrog devetih. Čakali smo na popoldanski vlak, ki nas Je odvlekel ves natrpan v Kološvar. Med voftnjo smo videli mnogo konj. ki so se pasli po lepih pokrajinah. V Ko-lošvaru Je bilo treba spet čakati, potem pa naprej proti Sed-mograški, v mesto Dež. ki je bilo menda glavno mesto. Vlak nas Je peljal po lepih ravninah in nas privlekel med gorovje. Dospeli smo v Dež. ki Je obdan a visokimi gorami. Spet čakanje. Videli smo konj*, ki so vlekli velike koee soli. V bližini se namreč nahajajo solne jame. ki smo si jih šli ogledat. To je bilo dokaj zanimivo za nas. Vrnili smo ea na postajo in opoldne nas je vlak spet odpeljal naprej ob reki ftomuš do naže zadnje poetaje K<>mona Proga vozi skozi tunele, ob reki se vije cesta, po kateri so važali rasen material. Nekaj o delu in nevedi Sharon, Pa. — V prejšnjem mojem dopisu sem bil omenil, Zagrebu da Mm 86 mudiI v johnstovvnski okolici, se kajpak ustavil tudi na Bon Alru, kjer sem obiskal rojake v Interesu Prosvete in njenih naročnikov. Johnstown je dolga vas in njene veje segajo daleč ven med hribi in tudi po hribih, zato je johnstownska okolica dokaj slikovita. Delavska naselja okrog jeklarn so podobna slič-nim naseljem po drugih naselbinah, kjer pa prebivajo premožnejši sloji — tam je seveda vse drugače. Je pač tako: tisti, ki delajo In producirajo, živijo v revnejših predelih, dasi bi taslu* nosti med nami. ¥ V istem poročilu iz johns-townske okolice sem bil tudi o-menil, da se je zagorska Mamka ljožja "premufaJa" z Bon Aira nernano kam, da pa bo menda tudi Sv. Ana kmalu pobrala šila in kopita iz Moxhama in jo ucvrla zanjo. Potem bo tudi samostan V veliki nevarnosti, da postanejo iz njega v bližnji bodočnosti same razvaline. Zadnje dni sem prejel več čestitk od raznih svobodomislecev, v katerih so mi zatrjevali, da je bilo moje poročilo resnično in povsem okej, da pa sem se zameril nekaterim pobožnim ženicam, dasi ne razumem, zakaj. Saj vendar nisem jaz kriv, če j* Mamka "mufala", kajti jaz je nisem prav nič nadlegoval V tistih naselbinah sem se namreč mudil le par dni, kakor vsako leto. Naj bo torej naravnost in odkrito povedano, da nisem prav nič vprašal po nji in je nisem še nikdar nadlegoval, iz česar seveda sledi, da je nisem še nikdar užalil, saj je pa tudi še videl nisem, niti je še danes ne poznam. Ako pa jo bom kje srečal na mojem potovanju, ali pa ona mene, kakor se vzame, vam bo o tem drage volje sporočil, kje jo lahko ujamete. Tudi ona mene ni še nikdar užalila, četudi mi je neki slovenski gostilničar odpovedal list, ampak tega ni bila zagorska Mamka božja kriva. Tega sta bila namreč kriva dva trapista, ki sta se nahajala na kolektarski turi. Jaz sem bil baš na potovanju v interesu Prosvete, osvežil sem se z vrčkom piva in kmalu potem sta vstopila dva kutarja. Gostilničar je prekinil pogowr z menoj in parkrat "potretal" prišleca s pivom in visko, vrhu tega pa jima je dal še petak, nakar sta odšla. kT Tako Je bilo, dragi moji. Potem je k meni prisedel gostilni- lili najboljša stanovanja, a ti- ^ar in me vprašal, koliko dolgu-sti, ki nič ali pa le malo delajo in nič ne producirajo, pa živijo v udobnih stanovanjih in uživajo sad prvih . . . Kdaj in kdo bo to nepravičnost v človeški družbi izravnal, Je težko reči. Lahko pa se z gotovostjo reče, da tega dels ne bo nihče Izvršil, dokler se delavci v veliki večini ne bodo tega dela resno oprijeli sami. Odvisno je torej od delavcev, da čim prej Je na naročnini Prosveti. Povedal sem in plačal je za par mesecev, potem pa naznanil, naj list ustavim, češ da je slab busi-ness s salunom. Nobeno prigovarjanje ni nič izdalo in vpričo njega sem črtal njegovo ime iz imenika. Od takrat ga ni več v mojih "ta velikih1 bukvah", Prosveta pa še ni propadla zaradi njega. Verjamem pa prav trdno, če bi dotični vse svoje goste parkrat "potretal" in vsakemu povrhu dal še pet»k, da bi bil to kakopak seveda slab business. Od tistega dogodka je minilo Že par let, pa sem šele danes objavil to dejstvo. Čakal sem namreč na grešnika, da se spo-kori in ponovno zagleda luč resnice in spoznanja, tako da se bo spet naročil na delavske liste. Potem bi videl, kaj pišejo zavedni delavci, ki se trudijo, da nam prikažejo stvari v pravi luči, da bomo spoznali naše prijatelje in sovražnike. Na ta način bi videl, kako težavno pot imamo, da se rešimo izpod sedanjega sistema. Svet mora vedeti, da brez dela ni jela, da 04 Boga ničesar ne dobimo, tudi od kapitalizma ne. Ako se ne bi zavedno delavsvto borilo za boljši obstanek, za boljše življenje, bi bilo še veliko, veliko slabše za vse delavce kot je sedaj. Toda ljudje, kakršne sem omenil prej, kateri samo kolek-tajo in se redijo kot paraziti, zraven tega pa še zavajajo in delajo delavstvu zapreke, ker ga hočejo obdržati v temi, taki ljudje so sovražniki človeškega napredka, ker se ne brigajo za drugo kot to, da dni udobno živijo — na račun ljudske nevede, katero še negujejo! Pa še to! Ako je kje na vsem prostranem svetu kakšna oseba, moškega ali ženskega spola, da je od kakšnega boga ali Boga kaj dobila, naj dokaže, pa sem pripravljen preklicati vse moje dopise, vse razžaljene bom pa prosil odpuščanja. Anton ZidanAbk, zastopnik. O razmerah in presenečenju Beadling, Pa. — Tukajšnje delavske razmere so raznovrstne, nikjer pa niso preveč dobre. Nekateri, ki so zmožni za delo, še nekaj delajo, drugi v je klani a h pa bolj Blabo. Torej prosperi tete še ni tukaj, ki so jo na^n napovedovali, da nas obišče. Na društvenem polju gre po merilu 50-50: nekateri pridejo in drugi odidejo, tako da kljub depresiji naše društvo po vol j no stoji. Včasi se pa dogodijo stvari, ki se človeku niti v sanjah ne zgodijo. Tako se je zgodilo tudi meni in moji ženi v nedeljo, dne 31. oktobra, namreč nekaj takega, Česar nisva pričakovala. Dne 28. oktobra je namreč minilo 28 let najinega zakonskega življenja. V nedeljo pa so naju prijatelji in znanci iz Carnegieja In Moon Runa tako presenetili, da sva kar strmela. Najprej so naju izvabili na vožnjo, ko pa sva se vrnila, je zadonelo "surprise" k najini obletnici, da bi doživela še 28 let. Miza Je bila bogato obložena z raznimi dobrotami in pijačo, pa tudi lesenega prašička niso pozabili seboj pripeljati, tako tudi več daril, zakiar gre vsem skupaj najtoplejša zahvala.—Martin ( url In žena. Od leve proti 4: KljeAl I čiJama. Japonci konznl t Manili: KiMnor. In H. H. Kung. kitaj*! finančni Kratke vesti Dnryea, Pa. — Duryea nI posebno veliko mesto ali boro, najmanjše pa tudi ne. Šteje približno 9 do 10 tisoč ljudi, kar ni tako malo. Dne 2. novembra so se vršile občinsko volitve in za koneil-mana je bil izvoljen tudi naš rojak br. fred Brecelnlk. tajnik društva »80 SNPJ. Prejel je 168 glasov vattne nad svojim protikandidatom. Delavske razmere so tukaj takšne, kakršne zo večinoma povsod drugod. Polovica delavcev dela v premogorovu. to j«; dve četrtini, ena četrtina je na retifu in ena pa na — bumu Fantje ee nočejo toniti menda zato. ker ni groša. dekletom pa seveda to ni všeč. — Naj to zadostuje. Star sem 68 let In ne morem veliko pisati. Jake* Brecelnlk. 380. PONDBLIEK, 18. NOTttu^ Malo tega in onega Ivan Metek "Zabitost ali zloba?" je muiov h i članku v clevelandski Enakopravnostiy čemu se dveh časnikarskih pajacev v , ^ štvu Ameriške Domovine. Ured Vprašaj je nepotreben. Oboje - ^^ zloba - je pravilno-and then soi^! Znani pater Kazimir je že dolgo let v Vsekakor je materialno dobr * M«. drugjče ne bi bil tam, zato V muči toliko večja skrb za izseljence V ljubljanskem Jutru vidim, kako je skrbni pater na nekem "izseljenskem" Jgt ku v Zagrebu ^dne 26. oktobra predlani jugoslovanska vlada namesti v vsaki naseli izseljencev učitelja z mesečno plačo in 7 vico do pokojnine. Ti učitelji bi bili od™ ni Unekim upravam v Jugoslaviji. Najid nejše bi pa bilo r- je priporočal skrbni p Kazimir — Če bi ze osnovalo posebno m strstvo za izseljence. Ta minister bi vseka dobil naslov "ministra desete banovine." T namreč tamkaj nazivajo jugoslovanske na bine v tujezemstvu: deseta banovina! V poročilu ni povedano, če je skrbni P1 imel v mislih, tudi Ameriko, ko je predi« učitelje za izseljenske naselbine. Ce je bi zanimalo izvedeti, ako pater ie ima zagoto iz vseh naselbin, da jim bodo ti učitelji dol došli, ali pa morda misli, da jih naselbine < stavno morajo vzeti in poslušati, kakor so i • si družine v starem kraju morale vzeti voj na stanovanje. Kako bo skrbni pater ali 1 gov minister prisilil izseljence v tujini, d« bodo sploh ozirali^ia usiljene jim učitelje? J Ali se bo patru Kazimiru — in vsem or ki mu prikimavajo — kdaj posvetilo dejs da je na primer v Ameriki na deaettisoče venskih delavcev, ki odločno odklanjajo nai ideje in nasvete, katere bi jim on rad usilil Nepopisno smešno je, kako nekateri lji v stari domovini zapravljajo čas, energijo denar s svojo stupidno brigo za izseljen delavce v tujini. Nevarno poljubovanje O poljubu, ki ima v človeškem življenju likšno vlogo, higieniki, kakor znano, ne so preveč milo. "Jesen, zlati čas prehladov," pravi i zdravnik, "ae je začela in če se z njo di krivulja nahodov, kašljev, vnetij v grlu in pe, je samo ob sebi umevno, da moramo pi na vse okoliščine, ki nam lahko ta obolenja sredujejo. V vlažnem, meglenem vrfemeni tudi drugače v nezdravem, pokvarjenem ku vsak poljub prenaša bakterije, torej vzroča nevarnost okužitve in nikakor ni trebno, da si prenapet baciloman, če se up poljubovanjuj pa naj gre za strastni ljube ski poljub na usta, za spoštljivi ali galai poljub na roko, za očetovski poljub na ček za katerikoli drug poljub. Vsak med nj ograža pač človeka v tem času z okužiti Sele pred nedavnim se je nekje offhovala l\ zoper podajanje rok, da bi zmanj&ala ne< nost prenašanja prehladov. Da je pa pol bolj nevaren za prenašanje nahoda nego a roke, je umljivo samo po sebi..." Seveda pa se moramo tudi v tem pogi varovati vsakega pretiravanja. Neki smer kemik, prof. Ofioegan z vseučilišča v Cincii ti ju, je pred kratkim kemično razčlenil I poljub, ali, če hočemo biti bolj točni in | zaični: 100 g tiste tekočine, ki se prena&a« ljubovanjem. To ni videti nič kaj tečno, ne? Mnogi ljudje se bodo branili priznati, je poljubljanje nekaj vlažnega. Toda resi je, da prenaša tudi najbolj suhi poljub maj sled vlage. In sto g te tekočine sestoje, ki je našel prof. Donegan, po 61 odstotkih iz de, 83 odstotkih iz kolagena, ostanek pa iz rovega kalija, magnezijevega oksida, žele® ga oksida, žvepla, aluminijevega oksida, eli na itd. To je zelo zanimivo in poučno, kaj ne? da mladi ljudje, ki so zaljubljeni in srečni ne bodo dali pokvariti veselja nad poljuk nJem z nobeno kemijo in z nobenim «tral pred infekcijami. S pravim prezirom na*| tu jejo nevarnosti, da si s poljubom prK kakšen jesenski nahod. Nekoliko prav u nejo imeti poleg higienikov tudi oni, kajti bi ne bilo tako, bi imeli na svetu že davno m stare ljudi, ki se za poljubljanje in ukine o čarije ne menijo več, dočim bi bili vsi m ljudje že na drugem svetu. Pr*d (Iz Pmvete z dne lft. novembrs 1917 ) Domače *e»ti. 8lovenski monarhi ^ v vela udu so začeli aklfcavati shode proti M" Delavske veatl. Newrorški ijdaliitični d nik Csll je izgubil poštne przvice zaradi P" vojnega pisanja. Svetovna vojna. Na italijanski fronU ob vi se vrši velika bitka. Anglež, ss bliisjo r u zatem u v Palestini. Sovjetaka BrniJa. V vrše vroči boji. Vse kaže. da bo Keron ražen. (Dalje Is prr« kelsas.) ne pozna nobene meje, velja J ekonomsko moč in ki služijo ekonom Oni pa. ki nimajo ekonomske J zadovoljiti z drobtinicami te •V«*** j kleto morajo paziti, da ne koračijo pre~ Lr»nWJEK. K. NOVEMBRA rSO SVBTiC Vesti s Primorskega pkobne vesti iz primorja *rkovlje.~~V^n Tavčar, Mletje delal na neki zgra-visini nekaj metrov Pa-z zida in bo moral ležalni« kakih. 20 dni. I gorica. Pokrajinska uprava je golila občini v Opatjem Cben kredit iur rem bodo morali prisilno vsi M, ki »o za to sposobni, bo-kot piloti, kot mehaniki, kot cialisti, »topiti v redno voja-1 letalsko nlužbo. Odločila bo I k za 10 komisija, ozira na svobodno odločbo neznikov. Na ta način na-lv»jo ogromno dvigniti moč "Janikejfa letalstva. newrfa v Vreraski dolini Vrenja dolina, okt. 1987. Ko Mooney apelira Štirje Slovenci odlikovani za zasluge v Afriki Trst, oktobra 1987. Za zaalu ge, ki so si jih priborili v bojih, ki se vrše v Abesiniji radi raz-čiščevanja terena in uničevanja abesinskih četnikov, so bili odlikovani sledeči: Blaž Zakaj iz Poreča, Papež Henrik iz Buj, Reja Karel iz Sv. Martina pri Gorici. Znal (?) Viljem iz Toma ja. Pred njihovimi četami jim je bila prebrana posebna pohva la. Obsojen zaradi poskušanega bega čez mejo Trst, oktobra 19S7. — V tržaških zaporih je zaprt Sajn Franc, star 41 let iz Knežaka, stanujoč v Črnem vrhu. Na meji pri Postojni je bil aretiran od italijanskih obmejnih oblasti in predan sodišču v Postojni, ki ga je obsodilo na 4 meseca zapori, in 3,-000 lir denarne kazni. Vojaki so ubežali Trst, oktobra 1937. Neki tukajšnji regiment je dobil nalog za odhod v Španijo. Širijo se vesti, da je več vojakov ubežalo v kompletni opremi in izginilo. Sejmi v Ilirski Bistrici ukinjeni Reka, oktobra 1987. Ilirskobi-striški sejmi, ki so se vršili vsak drugi mesec in pa za sv. Jurija ter v jeseni za sv. Martina, so u-kinjeni. Zemljišče, na katerem so se sejmi vršili, je porabil vele-trgovec Viktor Tomšič za gradbo tovarne za lesno industrijo. Vsi bistriški sejmi so prenešeni v Trnovo. Trgovcem, zlasti pa gostilničarjem in drugim obrtnikom v Ilirski Bistrici je z odpravo sejmov prizadet velik udarec. Njihove pritožbe so romale baje celo v Rim, toda uspeha niso i-mele. Tomšič je motiviral upravičenost in koristnost zidanje tovarne s tem, da bo v bodoči "fco-vami dobilo kruha čez sto delavcev. Za odpravo sejmov se je zavzemala tudi bistriška gosposka, posebno dame, češ, da sejmi prinašajo in puščajo veliko nesnage. Medtem so pa v Trnovem veseli te spremembe. Zdaj imajo poleg svojih starih in znanih sejmov za sv. Tri Kralje, za sv. Peter itd. vsakega 16. v mesecu sejem. Sejmi pa niso več tako dobro obiskovani kot svoječasno, ker jih je le preveč in razmere so Čimdalje slabše, zlasti za malega kmeta. 2ivinski sejmi, ki so se včasih vršili v zelo velikem ohnetfu in na katerih so se raz- Drama v tekmi za ljubezen ene in iste ženske . . . Pred nedavnim je Šerif v Tus-conu, Ariz., aretiral uglednega posestnika Georgea Farmshana zavoljo umora. Iz obtožnice jt bilo razvidno, da so drvarji pred osemnajstimi leti v nekem bližnjem gozdu našli mladega rudniškega inženirja iHorsjca Jud* gea mrtvega. Po večtedeneki razpravi je šerif tedaj aretiral nekega Davisona, o katerem so govorili, da si z Judgeom nista bila prijatelja. Rasen tega js stala Davisonova hiša le nekoli ko sto korakov od kraja, kjer so našli mrtvega inženirja. Davi son je prebil več mesecev v preiskovalnem zaporu, potem so ga izpustili, ker mu je uspel slibi. Umorjeni Judge je bil saročen s prelepim dekletom,. Cecily Bla-ckovo. Leto dni po njegovem u moru se je Blackova poročila s Farmshanom, ki so ga sedaj a-retirali. En dan po njegovi aretaciji je šerif predložil sodišču dokaze, da je bil morilec Farm-shan sam. Davison, ki so ga bili svoječasno osumili umora, je dal pred kratkim preurediti svojo hišo In je našel ob tej priliki v lileti v pomoč Mtiv pred vrkovnim sodiščem bo t tal najmanj $15,000 San Uuentin, Cal.—Tom Moo-1 ney se v avojem boju za svobodo sopet obrača na delavstvo in druge prijatelje za finančno pomoč, da bo šel lahko ponovno pred zvezno vrhovno sodišče s prilivom proti odloku californij-skega sodišča, ki mu je nedavno zopet odreklo pravico. Mooney pravi, da ga odlok ca-ifornijskega sodišča ni rasoča-ral, ker ni od njega drugega pri-»koval. Razočaran je bolj nad cratko izjavo sodnika Langdona, ker ni v svoji manjšinski izjavi udaril po avojih kolegih kakor je leta 1980 in ponovno razgalil omreževalce. Zdaj je le rekel, da Mooney ni dobil obravnave v smislu zakona. (Mooney pričakuje, da bO prišel do praviee in svobode pred zveznim vrhovnim sodiščem. Priziv pred najvišjim tribu-nalom ga bo stal najmanj flfl,-000. V tej vsoti ni uključena nobena plača sagovomikov, ker delajo le za stroške Overovlje-nje nad 14,000 atrani zapisnika zadnjega zaslišanja v Californiji bo stalo $2,1000, izdelanje treh legalnih dokumentov za priziv $8000, tiskanje prej omenjenega zapisnika, kar bo vrhovno sodišče najbrž* zahtevalo, pa $7600. Mooney pravi, da je njegov obrambni sklad prazen. Prispevke je pošiljati na: Tom Mooney Moulders' t)efense Committee, Box 14T5, San Francisco, Cal. Dr. Himmler (na eredlj., načelnik nemške tajne policije, in senator Uoehini (desno), načelnik italijanske tajne policije. Balzamiranje Nelipromen jeni * t mrliči — Egipt, pradomovina balzam i raaja starem sodu, ki je rabil neki mački za ležišče, orumenel Ust. Na tem listku je bilo zapisano svinčnikom: "Farmshan me je obstrelil in me pušča izkrvave-ti. Vse zavoljo Cecily, moje zaročenke ,.. Ne morem od tod .,. čutim, da moram umreti , . . Gotovo se Farmshan vrne, da zabriše sledove. Privabil sem Da-visonovo mačko k sebi in sem j privezal ta listek . . » Kdor ga najde, naj ga za božjo voljo izroči šerifu ... Ne morem več Horace Judge". Mačka, ki ji je bil listek očitno v nadlego, je stekla k svojemu ležišču In ga je tam vrgla od sebe. Tu je ležal osemnajst let. Šele sedaj ga je Davison našel in ga izročil šerifu, ki je V svojem arhivu poiskal stare Jud-geove rokopise in ugotovil, da je njih pisava ista kakor na listku. Tudi izvedenci so potrdili, da je na listku Judgeova pisava. Vse to je vplivalo na Farmshana tako, da je na zadnje priznal svojo krivdo. Ustrelil je inženirja, da bi se iznebil tekmeca. Cecl!y pa je umrla že pred Štirimi leti In tako ni nikoli zvedela, da se je poročila z morilcem svojega prvega zaročenca. BLOVBNSkA NARODNA PODPORNA JBDNOTA Isdaja sveje publiksdj« is še psssb* no list Prasveta se kartati. ter potrebno agitacijo svojih druitor ta ta propacasdo trojih Mej. Nikakor pa ao m propagando dragih podpornih organizacij. Vnaka ergasisadja iaia ohiiajno stojo glasilo. TornJ agi-Utorlfel dopisi Is sassssila dmgth podpornih trgasisaclj Is njih Srbski general iz vršil samomor Namestnik prvega regenta te je ustrelil Belgrad, 18. nov.—General Vojislav f6«St Sedemnajst podtaknjenih otrok. Prekanjena babica iaailjevaika V bolgarski prestolnici Jo »bu-jal velikansko pozornost večdnevni proces proti babici Milici To: pičevi, ki se je nedavno aakljačil. Babica je mlada dekleta pripravljala do tega, da ao hllnila nosečnost in jim Je potem v pravem trenutku podtaknila otroke, da bi si od imovltlh ljubimcev izsiljevale vzdrtevalnino. Plen so morala dekleta t babico seveda deliti in tudi prave ms-tere ao dobivale svoj delež. To nenavadno babičino poletje Je odkril posestnik Bogdan A-tanasov, ki je bil Imel razmerje s neko mladoletnico. Nekege dne Je začelo dekle trditi, da Je v drugem stanju In Je prinesla tudi potrdilo babice, da Je re« noseča. Cez nekaj čaaa Je mU4*-letna predstavila potem "oflet\iN otroka In sodišče je Atsnasova obsodilo ns precej visoke sllmen* te. Ker pa mož o stvari nI bil povsem prepričan, je naročil ne* kemu zasebnemu detektiru, ntj dekle zasleduje In U Je odkril, da so otroka takoj po allmenta-cljski razpravi prenesli k babici, U pa ga je Izročila neki revni ženski. Drugo mlado dekle, ki jo je detektiv poslal k babici kot "klientko", je nato odkrilo nadaljnje zveze in babico so ovadt- Zskonaka psikologijs "Zakaj me spominjaš na moj beg, mislila sem. ds si ml ga o-prostll in pozabil." "Saj sem gs, toda nočem, da bi ti pozabila, da sem ga oprostil In pozabili" II. Ko je prišla policija v njeno stanovanje, je našlo tu pravo kartoteko vseh žensk, ki «o bila svoje otroke posodile za ta trik. Na vsakem listku Je bilo pravo očetovo ime In navedena Je bila tudi vsota, ki sta Jo prejela babica in prava mati za sodelovanje pri vsakem poedinem primeru. Oškodovanih je bilo nič manj nego 17 moških. Sodišče je spretno babico obsodijo na štiri leta ječe. , Ali ste le naroČiti Prostete aH Mladinski list afojem« prijstsljs ali aorodnlk« t domovino? te Je edini dar trojne vrednosti ki ga za mal denar lahko foftljete stpfr TISKARNA S.N.P.J. HIM4KJKMA VNA II tiskarsko obrt spadajoče dela Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnlce, knjige, koledarje, letake Itd. V slovenskem, hrvstskem, slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem Jeziku In drugih VODSTVO TISK AKNE APK1JKA NA ČLANSTVO M.N.PJ., DA TISKOVIN« NAHODA V SVOJI TISKARNI Vas Oa< !*>)•• n tla daj« v*4«tvo OtkarM irnirM, uitlJ«ko d«lo prt« rr»l« PištU po Inforeu*!)« na našle vi PRINTERY J6S7-&9 SO. LAWNDAI*R AVKNUB Telefon R«*well 4004 CHICAGO, IM* Ta» m deto ae šaijs tadl vse PR08VBTA Vilko Ivaauša: "Oprostite, • takimi poill ee mi ne ukvarjamo." Mitja je zdajci začutil, da M mu ftibijo noge. "A kaj bo * menoj, Kuzma Kuzmič?" je za-mrmral z bledim nasmehom. "Tedaj sem izgubljen, kako mialiter "Oprostite ..." Mitja je ie vedno ital in nepremično strmel predee; tedajci pa je opazil, da ie je na »tarče-vem obrazu nekaj zganilo. Kar zdrznil se je. "Vidite, gospod, za nas so taki posli nerodni/' je počasi izprsgovoril starec, "treba je hoditi okoli sodilč in odvetnikov, sama sitnost je z njimi! Ce pa hočete, tedaj je tu neki človek, ki se lahko obrnete do njega . . "Bole moj, kdo pa je to? ... Od mrtvih me obujate, Kuzma Kuzmič," je zdajci zajecljal Mitja. 'Tisti človek ni tukajšnji, niti ga zdaj ni tu. Seljak je po rodu in z lesom trgujs, imenujejo ga "Ljagavega". Leto dni bo ie, kar kupuje od Fjodora Pavloviča gozd v tisti vali Cermalnji, pa se nikakor ne moreta pogoditi za ceno; morda ste kaj slišali o tem. Zdaj je kakor nalašč spet prilel in stanuje pri iljinskem batjuiki v selu Iljinskem, kakih dvanajst vrst ali kaj od Volovske postaje. Tudi meni je pisal v tej zadevi, se pravi, zastran tistega gozda, prosil me je, naj mu svetujem. FJodor Pavlovlč se hoče sam peljati k njemu. Ce bi tedaj prehiteli Fjodora Pavloviča In ponudili "Ljagavemu" tisto, kar ste mi pravkar povedali, bi on nemara ..." "Genijalna misel!" mu je Mitja navdušeno posegel v besedo. "Prav on, prav zanj je to kakor nalaič! On kupuje, preveč zahtevajo od njega, a tu se mu ponuja kar listina, da je sam lastnik, ha-ha-ha!" In Mitja se je zdajci za-grohotal s svojim kratkim, lesenim smehom, tako nepričakovanim, da Je ie Samsonov trznil z glavo. "Kako naj se vam zahvalim, Kuzma Kuzmič!" je prekipeval Mitja. "8aj nimate za kaj." Samsonov je nagnil glavo. "A vi ne veste, da ste ms rešili, o, slutnja me je vlekla k vam. Tak zdaj pa k tistemu popu!" "Nimate se za kaj zahvaljevati." "2e letim, fte letim. Oprostite, da sem vas nadlegoval v vali bolezni. Tega ne pozabim nikoli, ruski človek vam pravi to, Kuzma Kuzmič, ruski človek!" "Dani." Mitja je ie prijel starca za roko, da bi mu Jo stisnil, ko se Je zasvetilo v Samsonovljevlh . očeh nekaj zlobnega. Mitja je odtegnil roko, a se Je takoj skssal svoje oezaupnosti. "Utrujen je ..." mu je linilo po glavi. "Zanjo! Zanjo, Kuzma Kuzmič! Saj razumete — vse to je zanjo/' je zdajci zarjovel, da se je razleglo po vsej dvorani; nato se je poklonil, zasukal se In s svojimi brziml, dolgimi koraki odhitel proti Izhodu, ne da bi se ozrl. Kar trepetal je od navduienja. "Vse je bilo ie izgubljeno, toda angel varuh me je rešil," mu je rojilo po glavi. "In Če mi je tak poznavalec poslov, kakor je ta starec (plemenit starec, in ksko dostojanstveno se drži!), pokazal to pot tedaj . . . nu, tedaj ni dvoma, da bo uspešna. Takoj moram tja. Vrnem se do noči ali vsaj ponoči, toda stvar je dobljena. Saj vendar ni mogoče, da bi se bil starec ponorčeval z menoj?" Tako je vzklikal Mitja, ko je stopal proti svojemu stsnovanju, in naravno, drugače si tega vobče ni mogel predatavljati, to je: ali prp- ' ktičen svet "veščaka, ki razume stvar in pozna tega 'Ljagavega' (čudno rodbinsko ime!)" — ali pa se je starec ponorčeval iz njega! Na ia-lost je bila ta poslednja misel edina prava. Potlej, ie dolgo po tem, ko se je bila vsa katastrofa ie zgodila, je stari Samsonov sam smehoma priznal, da je takrat potegnil "kapetana" za nos. Kuzma Kuzmič je bil hudoben, mrzel in posmehljiv človek in mimo tega ie poln bolestne mrinje do raznih ljudi. Kapetanov vzhlčeni obraz, ali morda bedasta uverjenost tega "za-pravljivca in razsipnika", da se bo on, Samsonov, ujsl na tako neumnost, kakor je bil njegov "načrt", ali čuvstvo ljubosumnosti zastran Gruienjke, ker je "te divjak" v njenem imenu prilel s svojim nezmislom k njemu po denar — sam ne vem, kaj je bilo prav za prav razdraillo starca, a v tistem trenutku, ko je stal Mitja pred njim, čuteč, da se mu ilbijo noge, in brezzmiselno vzlikal, da je izgubljen — v tistem trenutku je starec z brezmejno zlobo pogledal nanj in priilo mu je na um, da bi ga potegnil za nos. Ko je Mitja odiel, se je Kuzma Kuzmič bled od jeze obrnil k sinu in mu velel, naj poskrbe, da v bodoče ne bo več duha ne sluha od tem capinu; niti na dvoriiče naj ga več ne spuste, če ne ... Svoje groinje nI dokončal, toda celo sin, ki ga je pogosto videl srditega, se je zdrznil od strahu. Starec se je ie potem vso uro tresel od zlobe, na večer pa je obolel in poelal po zdravnika. II Ljagavi In tako se je bilo treba neutegoma peljati v Iljinskoje; a denarja za poštne konje nI imel niti kopejke — se pravi, dve desetici je imel, in to je bilo vse, vse, kar mu je bilo ostalo od tolikih let nekdanjega blagostanja! Toda doma mu je leiala stara srebrna ura, ki ie davno ni več ila. Pograbil jo je in jo nesel k lldovske-mu urarju, ki Je imel evojo prodajalnlco na trgu. Ta mu je dal ifcnjo lest rubljev. "de tega se nisem nadejal j" je vzkliknil navduieni Mitja (njegovega navdušenja ni bilo konca ne kraja), pograbil svojih lest rubljev in stekel domov. Doma je dopolnil vsoto s tem, da si je izposodil tri rublje od domačinov, ki sta mu z veseljem ustregla, čeprav je bil to njiju poslednji denar, tolikaitj sta ga imela rada. Mitja jima je v svojem navduienju takoj zaupal, da ae odloča njegova usoda, In jima, seveda v straini naglici, razpovedal malone ves svoj "načrt", ki ga je bil pravkar predloiil Samso-novu, za tem pa Samsonovljevo odločitev, svoje bodoče upe itd. itd. (Dsljs prihodnjič.) VRNITEV ves s snegom pokrit. Na obrvih, trepalnicah in na kratko ostri-ienih brkih je visel sneg, da se ni moglo razločiti, kakšen je o- Zunaj je besnel sneien metei. Okna so bila zatrta s debelimi snežnimi zameti, in vsled toplo-» lip so bila okna kakor bi jo-uUa. V sobi v kaminu je gorel ogenj in njegov sij je metal fantastične senc« po stenah. Silja-sti nos sgubane starke je bil kakor kljun nekake čudne ptice, brki starca pa so se ježili kakor eževa kola. — Zunaj je prokleto mrzlo, stara! je zamrmral starec. — Hm! — Vesel sem, da sem včeraj nacepil drv. Danes bi niti psa ne pognal od hiie. — Da, je pokimala starka. Zopet je zavladala enolična tišina, samo v kaminu je prasketal ogenj in sliialo se je tiho cviljenje vlažnih drv na ognjii-ču. Okrog oglov je žvižgal veter. Tam v kotu je ura melan holično odbila sedem. — Sedem! je rekel starec ta ko iz navade. In zopet vse tiho, Oba ata gledala v plapolajoči ogenj v kaminu in kdo bi uganil kekine misli so bile v glavi in če so sploh bile kakšne misli. Oba sta bila ksfkor dve stari sovi, k* jima je iivljenje neprijetno. Posebno starcu je neka črta okrog ust dajala pasivno, a ob enem dobrodušno potezo, a pri starki so ie vedno tu in tam zagorele njene temnosive oči in nekak trdi nasmeh je ležal na tankih in upornih ustah.. Z zapečke je zdajci skočila mačka. Elastične, črno in vitko telo je zamolklo udarilo na tla Iz mraka so se zasvetile mačje zelene oči. — Vražja mačka! Ustrai sem se, je zabrundal starec. — Pusti jo! Si kakor baba, sč Je Jezila starka. Poglej raje, če je dovolj olja v lučki! Starec je odkrevsal v kot, kjer je pred razpelom brlela rdeča lučka. Da, olje je dogorevalo Vzpel se je na prste, segel na polico In prilil lučki olja. V tem trenutku so se zunaj pred vrati za-sliiali koraki. Nekdo je stresal z nog sneg in krepko udarjal ob tla. Nato ijt potrkal. Starca sta se vznemirila. — Kdo jet Je kraknila starka. — Odprite .,. Popotnik prosi za streho! se je slišal glas. —• Streho?, je zamrmral starec. — Hm! ... je istotako zamrmral* starka. Martin, odpri, je rekla nato. Starec Martin je odkrevsal odpirat. Odstranil je zapah. Vrata so se odprla in vstopil je moški, »raz. — Dober večer, je rekel. — Dober večer, sta odgovorila oba hkrati. ' J — Burja je in ne morem daje. Dovolite, da pri va* prenočim. Vseeno kako. Gla** je, da sem pod streho. Kajti daleč mi e še do doma. — Dobro, sta rekla oba. — Saj bom plačal, je pripomnil tujec. Tujec je slekel plašč in ga razprostrl ob ognju, da se posuši. Snel je kapo z glave in zdaj se e videlo, da je to mlad človek, star kakšnih trideset let, črno-as, ogorelega, resnega obraza. — Hvala, da sta me sprejela, je rekel. Tako vreme, da se Bogu usmili, skoraj nemogoča pot v tej noči, čeprav bi rad dalje — No, tako zelo pa se gotovo zopet ne mudi, Je rekel starec. - O, mudi! Vračam se namreč po petnajstih letih domov in bi rad videl svoje, Je rekel. — Po dolgem času domov? sta se začudila starec in starka — Da. Iz Rusi je I — ... Iz Rusije .. . Usta o-beh so ostala odprta. Starka je kar oiivela. Oči so se ji zasvetile. — Iz Rusije, je ponovila. — Čudno . . . - Nič tako čudnega, se je dobrodušno nasmehnil tujec. - Koliko ste pa stari, je vpra šala starka in nekaj premišljala. — -Triintrideset. Osemnajst sem bil star, ko so me postavili na bojišče proti Rusom. Bil sem ranjen in ujet. Potem je bila v Rusiji revolucija . . . nastalo je drugo iivljenje ... ni se mi hotelo domov. Tudi oienil sem se tam. Ali Kajta, žena, mi Je umrla ... Oh, bila Je to družica, moja Kajta .. . Zdelo se je, da so se mu ovla-iile oči. Ali je hitro nadaljeval: — In nič več me ni drialo. Hrepenenje po domu, po materi in očetu me je prevzelo. Odšel sem . . . Pripovedoval je počasi s srcem, kakor da *eli narisati sliko. — Triintrideset let... Iz Rusije ... hm, baš toliko bi bilo našemu Jožku! — Vašemu Jožku? Tujec je pogledal starki v oči. — Da. Našemu sinu. Molk. Samo v kaminu je tiho prasketal ogenj. Starcema se za-pičijo oči v tla, na čelu ae nabere več gub, okrog ustnic zatrepeta porogljiv in grd smeh. Zdelo se je, kakor da je v zrak vrženo nekaj dušljivega, kakor da se je napolnin s sivo meglo. PONDELJEK, 15. NOVFMPDI NAROČITE SI ME¥N« PROSVETl Po sklepa 11. rada« konvencij« m lahko naroti aa list pro.,H. pristaja cd«, dra. tri, itiri ali p* Ouot is mm dr«ilM k eni „1, aiaL Uat PraaveU Sin as m Maka, aa t lan« ali aatUn« t« u tmm letna aaretalae. Kar pa ...... * Za ZM, drlaee ia Kanado HM 1 tednik ta....v.•»•• 4J9 t tednika in....v....... Ml 9 tndnlke Ia............. 4 tednike ta............. Lil i tednikov ta............ ali Za Evropo )«... lipolnite apadnji knpon. prlloiite potrebno vaete denarja ali M« Order v pirna ta si naročite Prosveto. lkt, ki je vala laataina. Pojaaaila:—Vselej kakor hitro kateri tak Članov preneha biti 8NPJ, ali te m preeeli proč od draitae ta bo sahhoval sam svoj tednik, boda moral tleti Član is dotifcne drviine, ki je tako akui naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti npravniltvn__ ta obenem doplačati dotično vsoto listo Proeveta. Ako tega d« itor tedaj mora npravnlitvo mižati datum sa to vsoto naročnika. PB08VBTA. 8NPJ, MS7 Sa. Lnwndnle Ava* Chlcage. IU. Prilel—e pošiljam naročnine an list Prosvete vaete 9...... 1) Ima....................................ČL drnštva lt<....... Naslov Ustavilo tednik ta ga pripišite k moji naročnini od sledečih SMje draitae: CL draitva it. ■ ................«•....*....«CL draitva it.. ........draitva it.. s i).........................................CL draitva it......... Driava S)................ 9)......... ..........i >.................i Nov naročnik. ................. ................a Naenkrat je starka prekinila tišino. — Ha . . . tudi naš sin je odšel z osemnajstimi leti na rusko fronto. — Res? je vneto vprašal tujec. — Da ... — In . . . — Padel je. Dobila sva brzo-jav o njegovi smrti še le tedaj, ko so drugi prihajali domov. Nekateri so prihajali vriskajoči, drugi s smehom, če tudi žalostnim, če tudi brez roke ali brez noge ... ali prihajali so. Prokleto, vsi iz naše vasi so ae vrnili, samo mojega sina ni bilo .. Gnjev je bil v besedah in v o-sovraštvo. — Jalža, je bojazljivo opomnil starec. Potolaži sel V starki je vidno rastla razburjenost pri spominu na mrtvega sina. V očeh ji je blestela bolestna mržnja na vse srečnejše od nje. Tujec je zamišljeno molčal in opazoval starko. — Upamo, da bo bolje, je rekel. — Bolje? ... Kako bolje? Odkod? Ančka: Prizor iz sanj (Nadaljevanja.) GREGORČIČ. Zmirom sem visoko čislal leno, mater Človeštva, a vzorna žena mojega časa je bila bogaboječa, dom, deco in domovino ljubeča lena. JANA (pogleda pesnika in govori, sije v javnem življenju in napredku y splošnem. V8I (se drže prisiljeno na smeh, le ienske uživajo ob Komarjevl šali). BARAGA. Oprostite mi, rojaki, ali rad bi vedel, kaj pojmite pravzaprav pod besedo napredek? Mnogo jo rabite in sdi se mi, da ima nemara prav poseben pomen med vami. OŽEPEK. V glavnem Imamo, gospod Baraga, s tem v mislih napredek de- kakor is spominov). In koliko sinov te bogaboječe žene in matere, sinov Pri- lovnega ljudstva, njegov miselni na-morja, počiva na Sabotinu, na sv. Go- predek, postranski se pa beseda zlorab- ri, na Dobrdobu in Krnu, in vsevprek krasne bistre Soče t Zakaj ispolnila se Je tvoja prerokba, poet, in padala je "svinčena toča, in sekala so bridka Jekla — — ." A. če bi bile matere revo-lucljonarne namesto bogaboječe, tedaj bi ne letali njih krepki ainovi ob Soči ne ob Drini ... na nobenem bojnem polju več. CANKAR Zdi se mi. da ste vseeno nekaj napredovali. Ženske. kot jih i-mate med srhoj, bi ie sa mojih dni nagnali t Javnim kamenjem in poleni. Saj Jim Je bila celo Kvedrova isobčenka is ftenake doatojnoatl in obzirnosti v pisani besedi. In Kvedrova je bila sgolj globoko odkritosrčna in Je opisovala življenje kakor ga je našla. -Prošel, ti bi moral biti vesel, da ai dot i vel ta itadij razvoja v našem narodnem napredku ... vi vsi bi morali biti veseli, in narod s vami. KOMAR (humoristično). Saj smo. vsi smo veeeli in zadovoljni In ponosni. In bili bi še bolj. če M hotele biti re-voluclonarke bolj široke, če bi sledile le skupnemu cilju In ae nič ne osirale okrog sebe, da vidijo, kako sledi cilju ta ali oni naprednjak in sodrug. To, dragi moji. je ženska tankoveetnost. sitnost. po domače — in to napredek In lja, kakor ao ae lepe beaede zmirom zlorabljale. PKOftEL. Temu je kriva nenloftnost. Ce bi hoteli biti na vseh straneh nekoliko manj svojeglavi in bi akušali razumeti besedo napredek, kot bi se razumeti morala, tedaj bi želi skupne u-spehe nameato pogostih razočaranj v delovanju ia napredek. Pa je fte tako, da ima vsaka akupina svoj ekstre-mizem — radikalne pa še posebno. JEDKlC (krepko). Včasih je opa-titi, da je liberalna želja po napredku smirom bolj nagnjena na desno kot na levo in se boji koraka naprej, kadar Je treba odločno pokaaati avoje barvo. Mi radikalni amo odprti v avo-jem prepričanju: to verjamemo, ono za metu jemo! Vsakdo ve, kaj zastopamo in kaj ne. Nihče pa ne more ve- mam o literaturi drugačne pojme in mnenja — jaz verjamem v p rezerviran je umetnosti v pisani besedi, zakaj če hočem is delavca napraviti naprednega človeka, se ne bom zadovoljil s golo politiko, propagando in kazanjem na končne cilje. To delavca ne požlahtni duševno, saj ga niti ne usposobi za razredni boj — ker bazira vse na teoriji. ZOFKA. Glede politike so mnogi ljudje raje realistični, to vemo, toda pustimo to. Jas le želim vplesti par besed o literaturi, katera se zdajle bliža sodnemu dnevu zato, ker ji po Pro-šlovem nazlranju manjka umetnosti. Pa pustimo na stran tudi umetnost Delavska literatura je po mojem predvsem verna slika delavskega življenja in borbe za obstanek ter stremljenja po osvoboditvi duha in telesa is o-kov izkoriščevalstva in zaostalosti. Ce torej pisec zadosti tem neizogibnim pravilom, je literat, glasnik zatiranih in po osvobojenju hrepenečih ne glede. če ga liberalne in druge struje priznajo aH ne. PROSEL. Ce bi vsemu temu resnično kateri od vas zadostil, bi vas I-menoval umetnike! Toda ravno to je tisto; pojmujete, a ne izvajate! VI ate predvsem goli propagandisti, in če niate to, sedaj ate tragično-brezupni deti, kje pravzaprav so simpatije člo- ali pa prekomerno grobi v svojem Is- veka ali skupine, ki nikdar določno ne sačrta svojegs stališča, ampak niha nekje v sredi. Take akuplne In taki posamezniki nimajo pravice, da se prištevajo naprednimi PROftEL. Jedkič. ti aam s svojimi tieaedami potrjuješ moje mnenje o radikalnem ekstremizmu. Vi odklanjate vse, kar ni zapriseženo radikalno. Celo kadar pišete, vaa muči rde- revolucijo takorekoč ovira Zato. kote- ča obveznost ... in potrm hočete ta-ga Cankar, nismo tega napredka m«>vko pisanje nazivati delavsko literaturam! tako veeeli kakor bi ga morali/ro In pisateljevanje!! To je akoro ne-biti. Toda vne ae bo polagoma v ravno-/ zaslišano in ker fte Imam predmet na rasu . . . Vaša tendenca ni niti s tan-čtqo umetnoati zakrita. Nanaša ee sgolj na fizične potrebe delavca. Jas bi rad vedel, kaj miallte postaviti na mesto. Is katerega ste srečo odstranili suftenjak! In verski bunk. kot pravite? S Čim bodete nadomestili plemenita čuvstva. ki ao bila s takozvano zaostalostjo vred isruvana? Mar ne s vlivanjem smisla sa lepoto, za umetnost. ki dviga In vedri duh*, da posega po česdalje višji kulturi? VI pravite. da vzgajate delavsko mladež v delavskem smislu, jas pa vas vpra- vtsilo — ko H privadimo šeoske inv^ bom šel M malo dalje. Jm i- šam, kaj pa pomaga mladim ušeecom neprestano brenkljati, da je oče nesramno izkoriščan po grdobi Kapitalistu, če pa nimamo nič, s čemer bi mogli nadomestiti vse, kar bi radi iztrgali iz mlade duše in kar je tako tesno povezano ravno z zlom kapitalizma in izkoriščanja. Seveda, lahko je zasmešiti v očeh otroka svetnike, ver-ske bajke, božične jaslice, pripovedke o kralj ičih in prinzezkah itd. Lahko mu je trobiti, da je vse skupaj bunk, izrodek nezrelih, dušno-bolnih in suženjskih dob človeka pa sedanje kapitalistične prevejanosti, ki s tem drži spretno ljudstvo za vrat, da ga lažje izkorišča. Ali otrok ima bogato domišljijo in mu taka gola dejstva ne zadostujejo. On sanja o vsem, kar vidi, da je drugim malčkom dovoljeno uživati. Vera njegovega očeta- radi-kalca ne nudi nič pestrega, nič domišljije vzbujajočega. Kaj bi s tako vero otrok, ki ima rad pisane bajke in' pravljične sanje? Nič! Njegov oče je lahko odločen in krepak borec sa resnico in pravico, za izboljšanje ljudskega položaja, a napram lastnemu o-troku je pa brezmočen zato, ker so duhovno in umetniško šibka peresa tistih, ki ao ai vzeli nalogo oznanjevati nov evangelij! (Potegne robec ia žepa in ai briše pot s čela ter se nekajkrat nemirno premakne na avojem sede* u pod drevesom). tIVNIK (si sapali cigareto in gleda Prošla). Zelo si se sdelal. povedal pa ntsi nič novega. Ce te sploh razumem in če slutim, kaj hočeš, bi menda ti hotel, da delavski dramatizirajo svoje novo svobodoljubno vero tako, kot je stara vera dramatizirala I-deje In cilje svojega pokreta. Fašizem v Italiji Je čvrsto sagrabil za to idejo in način . . . toda. ali naj sledimo fašistom? Ali naj v meglo starega opija nakadimo še novega? Ali naj postanemo hitlor>ev*ko junkeraki? Ali naj ae na vzamemo idej atarih Grkov, ki so postavili pred vsake člove- ško stremljenje, dognanje, filoaofijo in navadno budalost bogove in boginje in repate, kopitarske, skrilate, ka-čjeglave in sploh vsakojake simbole, ki so resnico takole4 bolj nalahko in poljubno drezali in zgačkali pod rebri? Beži, Prošel, po raje priznaj, da ti svet grobe realnosti — smrdi — zato, ker si prepojen s starim meščanskim duhom, kakor marsikdo med nami. BARAGA—GREGORČIČ (drug proti drugemu). Ali ta mož Prošel je vendarle razumnik. On stoji v svetu, ki ga večina odobrava, ta mladi človek pa sega v še nedosežne daljave. JANA (igraje, kot bi zlagal, verz)., XnKfcn ,em. Zjutrsj Zvedel je otrok, da je bogastvo v pa-|__ lači zato, ker so milijon očetom pri-trgali na plači .. . Cital da je sa sve-tlimfbajkami skrito neizmerno trpljenje .. . Uganil, da so nebesa iz milijonov vzdihov stkano hrepenenje — Spoznal, da je očkova roka, kakor sila Boga ... pa je zasanjal in gradil z njo belih hišic in radosti za vso deco sveta!... (Se nasmehne Prošlu). de idej se naberem danes tu. Proiel; ia poderem s njimi spet kaj lepega starega ... , f« » (Dsli» nMiHi) Ni več tistega "bolje" . . njegovo smrtjo je umrlo. 1 kletstvo je leglo na naju z govo smrtjo. Tisto malo, sva imela, je propadlo. V j ni so nama odpeljali zadnjo vo iz hleva. Davek jo je vzel zdaj je še slabše. Pravijo, di kriza. Vrag, a ne kriza. Pri romaku je vedno kriza, gosp pa je sita. — Hm . . ., je pokimal t zamišljeno. — Cebi ftaš Joiek živel, bi ga tega ne bilo. . — Ehv je ponovil stsrec, bil Jožek Živ ... In zopet molk. Starka se je zgubala, di zlezla nekam v samo sebe. obraz je imel trd isrsz. V je tiho brlela rdeča točka p razpelom. Tujec pretrga mučno tišine — Cujta me!... Sprejela me pod Streho. Zavarovsla me pred burjo. Hočem vam magati. Evo, stotak za prem šče! Starca sta osupla gledala ca. Na obrazih jima je trt tala negotovost, 6e je to vse in če se morda tujec ne ša Ali tujec je izvlekel denarn Zašumeli so bankovci. Vic stotak in jima ga dsl. — Prosim ... Starka je iztegnila svoje čene roke in poželjivo vr bankovec v rokah. — Hvala, se je tolpo zshv starec. — Da, hvala, je zahropla si — 2e prav, že prav! Vidva vesta, kako sem red, da fT lahko pomagam, je 1,1 Starca sta molčala in fte bankovec. , . .. — A zdaj prosim, če lahko m nM 7. i II t raj I Najnovejša škotaka MacSporran se je vpisal za člalla v neki golfski klub. Tajnik ga jajppo-zoril, naj napiše na ž*»e svcy* ime, kajti potem mu jih bodo laže vrnili, če bi jih izgubil. "Imenitno T je menil Skot, "napišite moje ime na toge.- Tajnik je napisal ime. -Ali lahko ie spodaj dodaste "zdrav-nik"? To je namreč moj poklic." Tajnik mu je Izpolnil željo. "Isvratnor je vzkliknil Skot. "Ali lahko še pristavite: "Ordiniram od io. do vr ram naprej. ■ — Ležite, je rekel stsrec. u ko noč! — Lahko noč! II. Globoka noč. Zunaj tuli veter, s v koč djespe. Samo mačka K b* in njene selene oči ^ kor mali fosfomi reflektor^ In še nekdo ne spi: StsrU — Stotak ... še Jih »«•< šumeli so ... . ( Njene misli sekajo mo£ kakor bliski V rnoifsnlh^ — Davek, krava in Usti tr nfk ..;. In Busijs - -Starka Pri^v k -tarž postelji. — Martin ... — Martin! — Hm? — Tiho! -Kaj je? d — Tiho vstani ia P«™ V Martin drfeta JaliaP^, mraza Ona drgeta od *** nje. (Seeet