:c._ Ptuj, torek, 7. julija 2009
letnik LXII • št. 52 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: -o- 12.000 izvodov š^- ISSN 7704-01993

"O?
Kilometri užitkov!
Aktualno Kidričevo • Na
šesturni seji največ besed o vrtcu
O Stran 3
Po naših občinah Sv. Andraž • Očitajo mu populistično volilno kampanjo
Z> Stran 7
Reportaže Bazeni energije •
Na 12-urnem žuru prekinili prekletstvo Z> Stran 32
RADIOPTUJ
89,8»98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje •
Mina prihaja v domovino z medaljo!
O Stran 11
V
Štajerski
Ptuj • Srednjeveški otroški tabor
Za večji pomen srednjeveškega obdobja
Člani Društva cesarsko kraljevi Ptuj so prejšnji konec tedna organizirali že četrti otroški srednjeveški tabor, s katerim so otroke iz različnih koncev Slovenije vodili skozi življenje in delo srednjeveškega Ptuja.
Nogomet •
Grižonič nič več za Labod Dravo
O Stran 12
Nekaj tega, kar so se naučili so v petek popoldne pokazali tudi na Mestnem trgu na Ptuju. Med drugim so se naučili mečevati in plesati ter tkati na statvah. Pokazalo se je, da so jim stare obrti zelo blizu. Tudi z otroškim srednjeveškim taborom naj bi prispevali k povečanemu zavedanju pomena preteklosti Ptuja in njegove zgodovinske mogočnosti. Društvo cesarsko kraljevi Ptuj, ki ga od aprila letos vodi Vesna Masten, si je kot glavni cilj svojega delovanja zadal obujanje srednjeveške veličine Ptuja, v tem času je bil namreč Ptuj na vrhuncu svojega razvoja. Konec tedna se bodo člani udeležili tudi tradicionalnega Burg-festa v partnerskem mestu, kamor odhajajo s svojo bobnarsko in plesno skupino, ki se bosta Ptujčanom ponovno predstavili na sedmem srednjeveškem dnevu, ki bo 5. septembra na turnir-skem prostoru ptujskega gradu, kamor vabijo vse Ptujčane in druge, ki želijo preživeti dan v srednjeveškem duhu.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Vrhovšku država ponuja sramotno nizko odškodnino
"To je cenkanje ..."
Četrtega januarja letos je sklep o ustavitvi postopka v zadevi Ignac Vrhovšek - Goli otok postal pravnomočen. Kot je znano, je bil Ptujčan Ignac Vrhovšek na Vojaškem sodišču v Splitu med služenjem vojaškega roka obsojen na dve leti zapora, ki ga je prestal v času od 19. junija 1963 do 18. junija 1965 na Golem otoku. Po dolgoletnih prizadevanjih je pred petimi leti zbral potrebne dokumente, da je lahko vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
Od vsega začetka je bil prepričan v svojo nedolžnost. Okrožno sodišče v Ljubljani je 30. decembra 2008 sklenilo, da se postopek ustavi, ker je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani 11. novembra lani v celoti umaknilo obtožbo.
Ignac Vrhovšek je vse dosegel brez odvetnika, ker je po več poskusih ugotovil, da se noben ne želi poglobiti v to tematiko, o kateri se še danes v javnosti govori zelo previdno. Za preživete dni Golega otoka mu sedaj dr-
žava ponuja sramotno nizko odškodnino kot poravnavo, le nekaj nad 15 tisoč evrov za vse, neutemeljeni odvzem prostosti (okrnitev svobode), posledice pri vključevanju v socialno okolje in izdatke oškodovanca v obnovi
kazenskega postopka. Vrho-všek je zahteval odškodnino v višini 122.700 evrov, od tega za neutemeljen zapor 109.500 evrov, vključevanje v socialno življenje 10.200 evrov in stroške oškodovanca v zadevi 3000 evrov.
Ignac Vrhovšek je bil na dve leti zapora na Golem otoku obsojen zaradi treh kaznivih dejanj: ker naj ne bi izpolnil povelja nadrejenega o vnosu dopolnil v primopredajni zapisnik, ni izpolnil povelja, da se obrije in ostriže in da naj bi se vozil s čolnom v neki prepovedani smeri plovbe, zaradi česar naj bi bil stražar prisiljen streljati. Dobra štiri desetletja in pol se je spraševal, kaj je storil takšnega, da bi to bilo nezakonito. Ker je bil od vsega začetka prepričan v svojo nedolžnost, se je tudi odločil, da jo bo dokazal ne glede na vse napore.
Stran 7
Slovenija • Kaj se bo ta teden dogajalo v parlamentu
Danes o predlogih za nove občine
Poslanke in poslanci ta teden začenjajo z rednim julijskim zasedanjem, zadnjim pred parlamentarnimi počitnicami. Delovna telesa bodo pred izredno sejo nadaljevala z obravnavo rebalansa letošnjega proračuna, preiskovalna komisija o izbrisanih pa se bo sestala na ustanovni seji.
Rebalans letošnjega proračuna, s katerim se proračunski primanjkljaj povečuje na 1,850 milijarde evrov oz. na pet odstotkov bruto domačega proizvoda, bo državni zbor sprejemal na izredni seji, ki se bo začela 16. julija. V prihodnjem tednu pa se bodo z dokumentom seznanjala zainteresirana delovna telesa. Danes so se rebalansa proračuna lotili člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbora za zdravstvo in komisije za preprečevanje korupcije. V sredo pa bodo predlog obravnavali še na odboru za gospodarstvo in odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa se je danes lotil predlogov za ustanovitev novih občin oz. njihovo preoblikovanje. Na
mizi imajo predloge za ustanovitev občin Ankaran, Dekani, Škofije-Hrvatini-Crevatini, Ma-rezige-Šmarje, Dobrova, Fram, Mirna, Loče, Breg-Turnišče in Zgornja Polskava. Člani odbora bodo obravnavali tudi predloge za ustanovitev desetih mestnih občin (Piran, Ravne na Koroškem, Krško, Domžale, Radovljica, Idrija, Jesenice, Kamnik, Škofja Loka in Brežice).
Komisija po zakonu o preprečevanju korupcije pa danes obravnava poročilo o delu komisije za preprečevanje korupcije v letu 2008 ter seznam prejetih daril delavcev komisije za preprečevanje korupcije. Člani komisije se bodo seznanili tudi z zaključki obravnave suma korupcije oz. nepravilnosti na področju gradbeništva, ki ga je parlamentarna komisija prijavila komisiji za preprečevanje
korupcije.
Na sredini seji bo odbor za gospodarstvo obravnaval dopolnitve zakona o družbah tveganega kapitala, ki so potrebne zaradi uskladitve z evropskimi smernicami s področja državnih pomoči za spodbujanje naložb tveganega kapitala. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje se bo v sredo lotil skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2008 ter letnega poročila informacijskega pooblaščenca za lansko leto. V sredo se bodo sestali tudi člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bodo na pobudo poslanskih skupin SD, Zares in LDS razpravljali o problematiki gospodar-
»Očitno je, da ima vlada težave na področju protikriznih ukrepov, vendar je gospodarska komponenta pomemben dejavnik pri premagovanju krize in tu pogrešamo angažma gospodarskega ministra Mateja Lahovnika,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Pomisleke imajo tudi o »kom-petenci« okoljskega ministra Karla Erjavca, »ki se več ukvarja s problematiko upokojencev in drugimi vprašanji kot pa s traj-nostno politiko naše države«.
Mladi forum poziva vlado, naj spremeni svoje delo in začne slediti alternativnemu vladnemu programu SD ter koalicijskem sporazumu. »Zavedamo se, da se nahajamo v času gospodarske krize, vendar smo v tem obdobju mladi v še težjem položaju. Določeni koraki v pravo smer so se že nakazali na področju štipendiranja in stanovanjske problematike, vendar je potrebno storiti še veliko na področju aktivnega zaposlovanja mladih,« so sporočili.
Minister Lahovnik se je na ta poziv odzval z besedami, da je njegov »šef« Borut Pahor, ki ga je tudi povabil k opravljanju funkcije ministra. »Če kadar koli ne bo zadovoljen z mojim delom, mu bom brez zadržkov ponudil odstop. Nimam časa, da bi se ukvarjal s političnimi igricami znotraj koalicije, zato, če bo ocenil, da je poziv političnega podmladka njegove stran-
jenja z državnimi gozdovi.
Še dve preiskovalni komisiji: za avtoceste in Golubiča
V četrtek pa se bo začelo redno julijsko zasedanje, zadnje pred parlamentarnimi počitnicami. Na seji bodo sicer poslanci med drugim ustanovili še dve preiskovalni komisiji. Prva se bo na zahtevo poslancev SDS, SNS in SLS ukvarjala z ugotavljanjem morebitnih nepravilnosti pri gradnji avtocest in lastninjenju gradbenih podjetij.
Poslanske skupine SDS, SNS in SLS pa so v torek vložile še
ke smiseln, lahko stvar rešimo v dveh minutah,« je dodal.
Na ministrstvu za okolje in prostor pa so pojasnili, da je minister Erjavec odsoten in da poziva ne komentirajo.
Pahor se ne strinja z zahtevami Mladega foruma
Premier Borut Pahor je v iz-
Med dopustovanjem na Hvaru je konec minulega tedna zaradi odpovedi srca umrl Jak Koprive, naš dolgoletni dopisnik redne petkove rubrike Sedem (nepomembnih dni.
Jak se je rodil kot Ivan Koprive 20. oktobra 1939 v Trbovljah in se že kot najstnik trdno odločil, da postane novinar. Tako je že s 15 leti dobil prvo izkaznico dopisnika Slovenskega poročevalca iz Trbovelj. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je urejal notranje politično rubriko Dela, nato je postal odgovorni
zahtevo za parlamentarno preiskavo glede suma klientelizma in koruptivnega ravnanja ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča. Preiskovalna komisija naj bi tudi ugotavljala Golo-bičevo politično odgovornost zaradi izogibanja plačevanja davkov Sloveniji ob njegovem »aktivnem sodelovanju pri zviševanju davčnih bremen slovenskim državljanom«.
DZ bo na redni seji med drugim sprejemal še zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene, spremembe zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, zakon o dodatnem davku od dohodkov članov uprav in nadzornih organov v času finančne in go-
javi novinarjem v zvezi z aktualnimi trenji med nekaterimi koalicijskimi partnerji dejal, da to na delo vlade ne vpliva, pa tudi, da sam ne čuti kakšnih posebnih trenj, o katerih je morda vtis v javnosti. Pahor je ob tem opozoril, da gre pač za koalicijsko vlado, ki ima znotraj strank in med njimi kdaj tudi kakšna različna stališča, katerih pa ne smejo skrivati, pač pa jih poskušati uskladiti.
urednik omenjenega časnika. Leta 1973 je bil republiški sekretar za informiranje, nato dve leti glavni in odgovorni urednik agencije Tanjug v Beogradu. Na zahtevo slovenskega političnega vodstva je kot glavni urednik prevzel vodenje Dela (1978-1983), predsednik skupščine Dela je bil med letoma 1983 in 1987. Od leta 1982 do 1984je vodil slovensko društvo novinarjev. Za svoje dosežke je Jak Koprive dobil leta 1974 Tomšičevo nagrado. Bil je aktiven tudi v politiki, član ZK od leta 1957, član predsedstva CK ZKS
spodarske krize ter novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poslanci bodo tudi potrdili izvolitev šestih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament.
V četrtek bo tudi ustanovna seja preiskovalne komisije o izbrisanih, ki se bo ukvarjala z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. izbrisanih v letu 2003 in 2009. Predlagatelji komisije, poslanci SDS, SNS in SLS, namreč sumijo, da so bili uradno objavljeni izidi števila t. i. izbrisanih prirejeni političnim potrebam.
STA
Sicer pa premier ne deli mnenja z Mladim forumom SD, ki od njega zahteva, da razreši ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika in okoljskega ministra Karla Erjavca. Kot je dejal, ima Mladi forum lahko svoja stališča, kakor vselej doslej, vendar to niso tudi njegova stališča, različnih mnenj znotraj stranke pa se ne da preprečiti.
STA (pripravlja:SM)
med letoma 1982 in 1986 ter hkrati predsednik sekcije za informiranje in javno mnenje v zvezni konferenci SZDL v Beogradu.
Novinarstvu se ni odpovedal niti ob upokojitvi. Nam bo Jak Koprivc ostal v spominu kot pronicljiv opazovalec aktualnega političnega dogajanja, ki ga je znal s pravo mero kritike in tudi cinizma, izhajajočega iz njegovih dolgoletnihpolitič-nih in novinarskih izkušenj, ubesediti v redni tedenski rubriki Štajerskega tednika.
Uredništvo
Uvodnik
Z glavo v omaro
Če Slovenci rečemo, da gremo na dopust, to ne pomeni, da nas določen čas ne bo v službi, ampak da gremo ali na morje ali pač nekam od doma. Največkrat še vedno na morje.
Letošnje - zlasti družinske - odprave na letovanje pa so pravi podvig, ki se začenja pri pakiranju vseh potrebnih in nepotrebnih zadev za s seboj, krivo pa je seveda vreme. Spakirati vse je bilo za ubogo žensko paro, v recimo štiričlanski dru-žinici z dvema kratkohlačnikoma, sicer avantura tudi prejšnja leta, letos pa je to že bolj križev pot. Saj se ve, ali ne, da je treba za male nadobudneže že itak spakirati en kup igračk za na plažo, pa za eno prikolico lahkih oblačilc in čeveljcev, po možnosti še zaboj pleničk, o kakšni hrani ne bi niti posebej razpravljali, pa seveda ku-ferček zdravil in pri vsej tej bojni opremi se je po navadi še zgodilo, da je potem kaj nujnega ostalo doma.
Letos pa je treba vsemu temu dodati še prikolico skoraj zimskih oblek. Če bo burja in dež, je nujen vsaj anorak ali dva, če že ne prava bundica, nikakor ne bodo za odmet gumi škorenjci, pa nekaj parov bolj debelih trenirk, čisto možno bodo potrebne še termo nogavičke, in če slučajno v hotelu nimajo dovolj debelih odej za mrzle noči, ne bi bilo slabo vzeti še te ...
Približno v tem stilu mora ženska poskrbeti še za glavo družine, da ne bo preveč bentil, ker bo itak že kategorično slabe volje, če bo na morju slabo vreme in se bosta dva zdolgočasena in vpijoča mulca obešala po njem. Ah, ja, zaradi morebitnega slabega vremena, ki ga je na morju daleč najtežje prenašati, bi bilo dobro vzeti morda še kar domači računalnik s škatlo igric, pa še kakšne pobarvanke in lepljenke (vsaj za pol ure miru na dan)... in tako naprej in tako nazaj.
In potem ni nič čudnega, če se pred domačim avtomobilčkom nabere za en kontejner napetih škatel, škatlic, kufrov in vreč. Sledi seveda prvi krik glave družine, ki porabi vse svoje aritmetično in še kakšno znanje, da spravi prtljago, vredno tovornega vagona, v in na popolno sesedajoč se štirikolesnik, na koncu pa se v preostale luknje stisnejo še čisto odvečni člani družinice.
Vam povem, da me ob opazovanju opisane humoreske (verjamem, daje za akterje sicer bolj tragedija) mine do dopusta in prav neverjetno uživam doma oziroma v službi. Moja omara je sicer res podobna terorističnemu razdejanju, kjer je treba imeti precej spretnosti, da med puloverji najdeš majčke in izpod anoraka lahko potegneš kratke hlače, toda to je milina proti dvojnemu pakiranju, kije povezano z letošnjim dopustovanjem.
Vseeno pa: lepo se imejte tisti, ki odhajate na dopusto-vanje. Jaz grem potem, ko bo za vso obleko dovolj najmanjši nahrbtniček.
Simona Meznarič
Slovenija • Javni poziv mladega foruma SD
Premier naj zamenja Lahovnika in Erjavca
Predsednik Mladega foruma SD Marko Kastelic je vlado pozval, »da ponovno najde vsebinski kompas«, premiera pa, da zamenja ministra Karla Erjavca in Mateja Lahovnika. Hkrati je pohvalil delovanje vlade na področju mladih v zvezi z aktivnim vključevanjem v politiko, tudi s pomočjo sveta vlade za mladino, so sporočili iz Mladega foruma SD.
In memoriam Jak Koprive (1939-2009)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Zadnja predpočitniška seja
Tokrat največ besed o vrtcu
Svet občine Kidričevo je na zadnji predpočitniški seji končno sprejel odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, velik del kritične razprave pa so namenili vrtcu, a so vseeno soglašali z odprtjem 4. oddelka v enoti Vrtca Cirkovce, s povišanjem cen vzgojno-varstvenih storitev vrtca ter z novo sistematizacijo delovnih mest v vrtcu.
Sicer je bila 20. redna seja kidričevskega občinskega sveta v četrtek, 20. junija, kar trikrat prekinjena - prvič še preden so se lotili dnevnega reda zaradi polurnega izpada električne napetosti, dvakrat pa na željo svetnikov, po zaslugi izstopajočih posameznikov pa so za deset točk dnevnega reda porabili skoraj šest ur in tako ohranili primat na tem področju.
Da bo temperatura razprav precej visoka, se je tudi tokrat pokazalo že ob obravnavi dnevnega reda, ko so se z očitki, da je bila tiskovna konferenca o problematiki lovrenške gramoznice slabo pripravljena, nekateri spravili nad njenega sklicatelja - podžupana Jožeta Medveda, ki je zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka tudi tokrat vodil sejo občinskega sveta. Slišati je bilo, da so nekateri s takim kritiziranjem želeli oprati svojo slabo vest, da so nekateri poskušali uveljavljati svoje (in strankarske) ambicije, večna svetnikov pa je razpravo o tej občutljivi zadevi previdno obšla in se tako izognila posledicam neprijetnega občutka ob pljuvanju v lastno skledo. In ko je Anton Habjanič ugotovil, da je občinski svet za vse »capo di banda«, so razpravo o tem morali prekiniti, saj je (na vso srečo) zmanjkalo elektrike.
Komunalni prispevek po enotni stopnji
Po zelo podaljšani in od višje sile vsiljeni pavzi so se končno lotili resnega dela in se v drugi obravnavi posvetili vsebini pomembnega odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka, za katerega so prejeli dva amandmaja svetnika Andreja Napasta. Ta je predlagal dopolnitev dveh členov, ki naj bi mladim družinam in socialno ogroženim zagotavljala določene ugodnosti pri plačilu komunalnega prispevka. Žal pa ga je pripravljavec odloka Jože Kumer iz Geodetskega zavoda Celje opozoril, da nobeden od predlogov v njegovih amandmajih ni v skladu z zakonom, ki takih ugodnosti enostavno ne dopušča; občina se sicer lahko odloči, da posameznim ogroženim kategorijam da kakšen popust, a mora v takih primerih manjkajoč, z zakonom predpisan odstotek sredstev zagotoviti iz občinskega proračuna. Če bi vsebino predlaganih amandmajev kljub temu sprejeli, pa bi odlok zdržal le tako dolgo, dokler se ne bi kdorkoli na
Foto: M. Ozmec
Cas med prvim prisilnim odmorom zaradi izpada električne napetosti so kidričevski svetniki namenili posvetovanju z Jožetom Kumrom, pripravljavcem odloka o komunalnem prispevku (drugi z leve).
njegovo vsebino pritožil.
Janko Baštevc je menil, da bi bilo o sprejemu lažje odločati, če bi bili k delovnemu gradivu priloženi okvirni izračuni komunalnih prispevkov za določene kategorije. Svetniki pa so drug za drugim ugotavljali, da bi bilo za občane najbolj primerno in pravično, če bi za plačilo omenjenih prispevkov uporabljali le eno obračunsko območje in ne dveh ali več, ki jih je glede na stanje opremljenosti komunalne infrastrukture predlagal predlagatelj. To pomeni, da naj bi vsi krajani plačevali enoten komunalni prispevek.
Da bi lahko opravili okvirne izračune po določilih predlaganega odloka in se tako lažje odločali o sprejetju, so na predlog podžupana Jožeta Medveda sejo prekinili. Potem ko je Andrej Napast od svojih dveh amandmajev odstopil, so amandma vložili prvopodpisani Jože Medved
in svetniki Andrej Napast, Anton Habjanič, Bogdan Škafar, Marija Bauman ter Anton Le-skovar, v njem pa predlagali, da se za vodovodno omrežje oblikuje izračun po enotnem obračunskem območju. S tem so se vsi strinjali in omenjeni amandma soglasno sprejeli, z osmimi glasovi za in šestimi proti pa so nato dokončno sprejeli še celoten odlok. Na vprašanje, kaj bo enotno obračunsko območje pomenilo za posamezna območja, je Jože Kumer pojasnil, da se je s tem na primer krajanom Njiverc, Kidričevega, Apač in nekaterih drugih območij koeficient izračuna povečal, drugim, z manj opremljeno komunalno infrastrukturo, pa znižal.
Tudi v cirkovški enoti vrtca še en oddelek
Zaradi povečanega povpra-
ševanja staršev in prispelih vlog za varstvo otrok je Vrtec Kidričevo na občino naslovil prošnjo za odprtje dveh dodatnih oddelkov, v matičnem vrtcu Kidričevo in v enoti Cirkovce. V novem vrtcu v Kidričevem pri zagotovitvi prostorskih in drugih z zakonom predpisanih pogojev ni bilo težav, zato so z odprtjem dodatnega, 13. oddelka svetniki soglašali že na prejšnji seji. V enoti vrtca v Cirkovcah pa so se pojavile dileme zaradi nekoliko omejenih prostorskih možnosti. Da bi ugodili staršem in da bi lahko v organizirano varstvo sprejeli tiste otroke, za katere so že vložene prošnje, so v občinskem odboru za družbene dejavnosti sprejeli sklep, da se preučijo možnosti pregradi-tve večnamenskega prostora in ureditve dveh igralnic ter možnosti za zagotovitev vseh drugih potrebnih pogojev. Za pomoč pri ureditvi problema so zaprosili tudi inšpekto-
Foto: M. Ozmec
Predsednica odbora za družbene dejavnosti mag. Silvestra Klemenčič je svetnikom zagotovila, da z uvedbo 4. oddelka enote vrtca v Cirkovcah ne bodo kršili zakonskih določil.
rat pri Ministrstvu za šolstvo in šport, ki jih je obvestil, da o takih zadevah praviloma ne morejo dajati predhodnih mnenj, opozoril pa jih je na nekatera dejstva, mimo katerih na morejo; predvsem gre za zagotavljanje z zakonom predpisane minimalne površine na otroka, zagotavljanje sanitarij in drugih pogojev, od katerih odstopanja niso dopustna.
Bogdan Škafar se je strinjal, da je treba prisluhniti željam staršev in zagotoviti varstvo čim več otrokom, vendar ob tem opozoril, da v 22 kvadratnih metrov ne morejo strpati 14 otrok, Pa tudi na dejstvo, da problem sanitarij ni rešen ustrezno, zato bi bilo to za otroke in starše podcenjujoče in tudi proti zakonskim predpisom. Silvestra Klemenčič mu je zagotovila, da ne počnejo nič, kar je v nasprotju z zakonom, da bodo imeli vsi malčki zagotovljene vse pogoje, ter da so se z vodstvom šole dogovorili o vseh podrobnostih preureditve, zato je svetnike pozvala, naj predlog o 4. oddelku vrtca vendarle sprejmejo, kar so, razen Škafarja, tudi storili.
Cene vrtca povišali že drugič letos!
Pa se s tem razprave okrog vrtca še niso končale, saj je vodstvo vrtca na občino naslovilo tudi predlog za povišanje cene vzgojno-varstvenih storitev, oziroma uskladitev cen programov s povečanimi stroški poslovanja. Čeprav so cene programov vrtca povečali že februarja letos, so med razlogi za nov izračun navedli nameravano povišanje plač s 1. julijem, povišanje materialnih stroškov in stroškov živil. Podžupan Jože Medved je pojasnil, da gre v 1. staro-
stni skupini za 5,34-odstotno, v 2. starostni skupini pa za 4,68-odstotno povišanje.
Povišanju je nasprotoval Anton Leskovar, saj je menil, da izgube iz minulega obdobja, ki so jo zakrivili odgovorni v vrtcu, ne morejo pokrivati s povišanjem cen in tako že drugič letos po žepu udariti starše, poleg tega pa je bil proti tudi zato, ker vrtec posluje z dobičkom, čeprav kot javni zavod ne bi smel. Njegovemu mnenju se je pridružil Janko Baštevc, ki je celo vprašal, če ne bi bilo protizakonito. Viktor Cafu-ta je bil proti podražitvi, saj je menil, da se mora tudi vrtec prilagoditi recesiji in kriznim razmeram in da morajo tudi v vrtcu zategniti pasove. Bogdan Škafar je opozoril, da novi vrtec ni to, kar so od njega pričakovali, saj še zdaleč ni energetsko varčen, januarja je bil račun za kurjavo 4.800 evrov, enormno visoki pa so tudi računi v poletnih mesecih zaradi klimatskih naprav, ki niso dovolj učinkovite, prejšnji mesec so porabili elektrike za 1.600 evrov. Da nov vrtec ni energetsko varčen, čeprav so projektanti ves čas poudarjali prav to pozitivno lastnost, je menil tudi Anton Habjanič, zato je izrekel kritiko tudi slabemu delu gradbenega odbora, ki se je dal prepeljati žejen čez vodo, saj so jih očitno naplah-tali. Kljub vroči razpravi je s predlogom za povišanje cen vrtca soglašalo kar 11 od 14 prisotnih svetnikov.
Proti nagradi za uspešnost direktorice ZD
Pa tudi s tem še ni bilo konec razpravam o vrtcu, saj je vodstvo vrtca zaradi povečanja za oddelek v Kidričevem in enoti Cirkovce ter posledično zaradi dodatnih zaposlitev dveh vzgojiteljic in dveh pomočnic vzgojiteljic, zaprosilo za potrditev nove sistematizacije delovnih mest. In začuda so v tem primeru brez posebne razprave s predlogom vsi soglašali.
Po podrobnejši obrazložitvi strokovne sodelavke občine Zdenke Frank so brez pripomb soglašali s predlogom Centra za socialno delo za dvig cene pomoči družini na domu, s čimer so delovno uro za opravljeno storitev povečali iz sedanjih 3,63 na 4,03 evra. Po besedah Frankove koristi pomoč družini na domu trenutno šest občanov, pri plačilu pa gre polovico stroškov v breme občine. Ker so imeli nekateri svetniki zaradi slabo urejenega zdravstvenega varstva v občini Kidričevo resne pomisleke, se ni izšlo glasovanje o soglasju k delovni uspešnosti direktorice Zdravstvenega doma Ptuj, saj jih je bilo pri glasovanju sedem za, prav toliko pa proti. Sicer pa so potrdili dokumenta investicijskih programov za izgradnjo pločnika v Apačah ter izvedbo priključkov na primarni kanalizacijski vod v Lovrencu in Župečji vasi, ob koncu pa so prisluhnili še aktualnim informacijam obeh podžupanov.
M. Ozmec
Ptuj • Društvo cesarsko kraljevi Ptuj
Tabor, ki odkriva srednjeveško življenje
V okviru poletnih prireditev za otroke je letos na Ptuju potekal že četrti otroški srednjeveški tabor, ki ga je pripravilo Društvo cesarsko kraljevi Ptuj. Na skupščini, ki je bila aprila letos, so za novo predsednico izvolilo Vesno Masten, ki je na petkovi prireditvi pred Mestno hišo na Ptuju tudi predstavila delo in življenje letošnjega srednjeveškega tabora, ki si je z dosedanjim delom pridobil sloves v širšem slovenskem prostoru.
Foto: Črtomir Goznik
Letos bodo na grajskem turnirskem prostoru potekale že sedme grajske igre, ki obujajo čas viteških iger, razbojnikov, tržničarjev, sejmarjev ...
Letos so vključili 27 otrok, 17 deklic in 10 hlapčkov, ter ravno toliko animatorjev in pedagoškega tima, ki delajo prostovoljno in v času počitnic skušajo otroke naučiti nekaj o srednjem veku, obrteh in drugih navadah tega časa. Ob vseh delavnicah, ki so jih pripravljali že v prejšnjih letih, so letos dodali streljanje s samostreli in tkanje na statvah. Že prvi dan tabora, 2. julija, so se učili me-čevati in plesati, 3. julija so se predstavili na Mestnem trgu, ko so tudi nadaljevali z delavnicami in prespali na slami na turnirskem prostoru, v soboto pa nadaljevali z delavnicami do večera, ko so letošnji tabor tudi svečano zaključili s podelitvijo priznanj.
Dosedanji tabori so pokazali, da otroci zelo radi prihajajo, radi živijo po srednjeveško, ko se tudi ni bilo potrebno toliko umivati in skrbeti za druge stvari, skratka sproščeno. Vesna Masten je povedala, da so opazili neverjetno nadarjenost za stare obrti, zlasti še pri fantih, ki zelo radi našiva-vajo in delajo izdelke iz tkanja. Dekleta pa so zelo spretne mečevalke. Upajo, da je tabor
tudi neke vrste baza za bodoče članstvo v Društvu cesarsko kraljevi Ptuju, prav tako pa naj bi prispeval k povečanemu zavedanju pomena preteklosti Ptuja in njegove zgodovinske mogočnosti. Zagotovo pa prispeva tudi k večji turistični vzgoji mladih, kar navsezadnje tudi pritrjuje udeležba na taboru, saj otroci prihajajo tudi iz Maribora, Kranja, Ljubljane in Kočevja. To kaže tudi na to, kako starši iščejo možnosti in priložnosti, da bi svoje otroke še dodatno izobrazili tudi v
zgodovinskem duhu.
Vesna Masten bo Društvo cesarsko kraljevi Ptuj vodila do naslednje volilne skupščine, ki bo v letu 2010. Prepričana je, da bodo načrtovane aktivnosti v celoti izpeljali. V teh dneh bodo ponovno obiskali partnersko mesto Burghausen, kjer se bodo udeležili Burgfe-sta. Letos se bodo predstavil z bobnarsko sekcijo (Društvo se lahko pohvali s prvo srednjeveško bobnarsko sekcijo v Sloveniji z osmimi člani in obvlada osem bobnarij) ter
plesno sekcijo, ki bo odplesala srednjeveške plese.
S svojim delom želijo Ptujča-ne spodbuditi k temu, da bi se bolj zavedali pomena obujanja srednjeveškega obdobja, saj je to bil čas, ko je Ptuj najbolj cvetel in se razvijal. »Želimo si tudi, da bi se vsaj malo poistovetili z nami, ki smo že spozna-
li pomen tega obdobja in ga želimo približati tudi drugim ter da bi naše prireditve Ptujčani in drugi obiskali v čim večjem številu. Vse tiste, ki ne boste potovali z nami v Burgausen, pa vabim 5. septembra na turnirski prostor, kjer bomo organizirali sedme ptujske srednjeveške igre. Pripravili
bomo bogat program za vse generacije. Kljub finančnim težavam bomo tudi letošnje igre izvedli brez vstopnine, tako da lahko pridejo vsi, ki želijo preživeti bogat srednjeveški dan na ptujskem gradu,« vabi nova predsednica Društva cesarsko kraljevi Ptuj Vesna Masten.
MG
Prvenci • Praznik kmečkih običajev
Ročna žetev in spravilo žita
Medtem ko so po Dravskem in Ptujskem polju brneli kombajni in hiteli spravljati ječmen, so v Prvencih želi na star način, s kosami in srpi, ročno pa so ob ljudskem petju in običajih letošnji pridelek žita tudi spravili in zmlatil.
Foto: M. Ozmec
Nad zrelo klasje rži se je okoli 100 žanjic in žanjcev spravilo ročno, z nabrušenimi kosami in srpi.
Prizadevni člani prosvetnega društva Prvenci-Strelci uspešno nadaljujejo tradicijo obujanja in ohranjanja starih običajev na vasi, saj so minuli konec tedna pripravili tradicionalni praznik kmečkih običajev. Prireditev, ki je do lani potekala pod naslovom Od setve do peke, so pričeli v soboto, 4. julija, pozno popoldne s prihodom okoli 100 žanjic in žanjcev iz okoliških vasi na kmečko dvorišče na bližnji njivi ob vaško-gasil-skem domku v Prvencih. S kosami na ramenih in srpi v
rokah so po stari navadi med prihodom prepevali stare žanjske pesmi, na dvorišču pa sta jih pričakala virt, ki jim je za dobrodošlico natočil »štamperli« domače žganjice, ter gospodinja, ki jim je kot včasih navsezgodaj postregla z domačimi žganci in mlekom.
Ko so se okrepčali, so se s pesmijo odpravili na bližnjo njivo, kjer so ročno pokosili in poželi okoli 20 arov rži ali žita. Medtem ko je zrelo klasje padalo po njivi, so ga žanji-ce sproti vezale v snope in
delale »povresla«, gospodinja in virt pa sta med tem pridno skrbela, da ni nihče na njivi trpel žeje, saj sta ob pomoči otrok pridno točila tuklo in vodo, kot je bilo v navadi njega dni. Potem sta se na njivo s konjsko vprego pripeljala gospodinja in dekla, ki sta žanj-cem kar na sveže pokošenem strnišču pripravili domačo južno. Kot včasih je zadišalo po oljovem luku, na kruh so si mazali »zobel«, v kmečkih skledah pa so se ponujali še domač kmečki sir, »oljova cizra«, pacani »murki«, da o mesu iz »tunke« in domačih klobasah ter nepogrešljivi ajdovi pogači in buhtljih ne govorimo.
Ob petju so nato vse snope skrbno naložili na lojtrski voz ter jih s konjsko vprego prepeljali na domače dvorišče. Zvečer so namesto nekdanjega rajanja pod »škegnom« pripravili vaško zabavo pod prireditvenim šotorom, kjer so staro in mlado zabavale
Navihanke.
V nedeljo so v Prvencih uprizorili mlačev na stari način s kmečkimi igrami. Prikazali so tudi najbolj star način mlačve, ko so s snopi tolkli po »polovjaku« tako dolgo, da je iz njega popadalo vso zrnje. Na tak način se je ržena slama ohranila cela, tako da so z njo lahko prekrivali strehe. Videli pa smo lahko tudi, kako so včasih mlatili na »dre-šmašin« in na mlatilnico, ki je bila nekakšen predhodnik današnjih kombajnov. Da je bilo lahko tudi ob težkem delu veselo, so prikazali še nekaj starih kmečkih iger in šal, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo starih kmečkih strojev in pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali pri raznih kmečkih opravilih. Zvečer pa so zavrteli skupaj z drugimi obiskovalci v prireditvenem šotoru z ansamblom Prepih.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Da med žetvijo ni bil nihče na njivi žejen, je pridno skrbel virt (levo), ki je žanjicam in žanjcem točil domačo "tuklo" in vodo. Ko je bila njiva požeta, so za utrujene žanjce pripravili domačo južno kar na strnišču. Tako kot včasih je tudi na žetvi v Prvencih ves čas donela stara kmečka pesem.
Ptuj • Nadaljevanje obnove Potrčeve ceste
Tudi v drugi fazi bo delalo Cestno podjetje Maribor
Dela na ureditvi Potrčeve ceste na Ptuju v okviru prve faze se te dni zaključujejo, napoveduje pa se začetek del na Slovenskogoriški cesti. Na Potrčevi cesti, ki velja za neke vrste pionirski projekt kar zadeva razsvetljavo, saj je vgrajena točno določena oprema v skladu z Uredbo o svetlobnem onesnaževanju, je vsa infrastruktura že položena v zemljo, v teku je polaganje robnikov, zaključujejo se tudi dela na zgornjem ustroju.
Sodobna tehnološka oprema bo omogočila optimizacijo delovanja javne razsvetljave z vidika porabe energije. Že v kratkem bodo lahko na konkretnih podatkih videli učinke. Uredba o svetlobnem onesnaževanju MO Ptuj tudi nalaga, da se loti rekonstrukcije javne razsvetljave. Z varčevanjem pri energiji naj bi to rekonstrukcijo tudi izvedli. Samo tokovina stane mestni proračun v enem letu 303 tisoč evrov, v ta znesek pa niso vključeni stroški vzdrževanja, ki so prav tako visoki, saj je v MO Ptuj kar 2800 svetlobnih teles.
Pri bolnišnici bo krožišče
Kot je povedal mag. Janko Ši-rec, vodja oddelka za javne gospodarske službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, del na gradbišču ne želijo prekiniti, razpis za izvajalca del za drugo fazo so že izvedli, dela je tudi za ta del dobilo Cestno podjetje Maribor, s katerim bodo pogodbo podpisali v teh dneh. Ocenjena vrednost del v tej fazi je 1,1 milijona evrov, skupno pa bo ureditev Potrčeve ceste na Ptuju stala 2,8 milijona evrov, od tega bo polovico prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Javna razprava pred izdajo gradbenega dovoljenja za drugo fazo je bila prejšnji torek, vabljene stranke
Zaključna dela na Potrčevi konec septembra?
Z javnim razpisom o oddaji del v okviru II. faze ureditve Potrčeve ceste na Ptuju je bil izvedbeni rok dva meseca po pričetku del. Glede na to, da gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, je težko napovedati začetek in konec del, pravi mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo MO Ptuj Ptuj, ker je to odvisno od vzpostavitve pogojev za začetek del. V Mestni hiši na Ptuju so povedali, da si želijo, da bi z drugo fazo pričeli takoj po končani prvi, oz. predvidoma 1. avgusta, kar pomeni, da bi morala biti dela končana do konca septembra. V tem času naj bi tudi na celotni trasi položili zaključni sloj asfalta.
Foto: Črtomir Goznik
Dela pri obnovi oziroma ureditvi Potrčeve ceste na Ptuju (prva faza), obnova poteka z denarjem evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo te dni zaključena.
so informirali o tej investiciji in posegu v prostor, večina je bila s seznanitvijo zadovoljna. Največ vprašanj je bilo v zvezi z ureditvijo rondoja pri bolnišnici. Nekih vsebinskih pripomb, ki bi lahko vplivale na to, da bi se izdaja gradbenega dovoljenja za drugo fazo zavlekla, ni bilo. Pričakujejo, da ga bo Upravna enota Ptuj izdala v najkrajšem času. Kot je še povedal Širec pa naj bi Potrčeva končno asfaltno prevleko dobila po zaključeni prvi in drugi fazi.
Dela na
Slovenskogoriški čakajo zaradi enega občana
V Mestni hiši na Ptuju se zelo trudijo tudi, da bi že sep-
tembra zasadili lopate tudi na Slovenskogoriški cesti. Po nekaj sestankih s krajani, ki naj bi odstopili potrebna zemljišča za ureditev na začetku in na koncu trase, je stanje takšno, da so na koncu trase, torej na območju Nove vasi, zadeve čiste. Pogodbe za pridobitev zemljišč so tamkajšnji krajani vrnili, tam bi se gradnja lahko tudi pričela in se po vsej verjetnosti tudi bo, če v kratkem še ne bo preostalega soglasja enega od krajanov, ki na območju, kjer naj bi se gradil rondo v smeri iz Ptuja, še razmišlja o ponudbi. Prejšnji torek so se z lastnikoma, ki se do takrat o ponudbi nista izrekla, sestali na kraju samem in jima predstavili predvidene posege v prostor in kaj bi to pomenilo za njuno lastništvo. Sodeloval je tudi projektant. Z
enim lastnikom so našli rešitev, z drugim pa še ne, ker je zanj zadeva nesprejemljiva, je sporočil konec junija. Kot pravi mag. Janko Širec, se še naprej trudijo, da bi našli finančno in tehnično sprejemljivo rešitev. V tej fazi so na teren poslali geometra, ki bo preučil stanje na terenu, opravil izmere, da bodo sploh videli, kakšno je stanje v prostoru, do kod sega javno zemljišče in v tem okviru tudi poskušali najti rešitve. Radi bi delali, ker če se z deli ne bo pričelo, se lahko zgodi, da bodo denar izgubili, zagotovljen pa je tako v proračunu MO Ptuj kot tudi v državnem proračunu. Še vedno upajo, da jim bo uspelo pridobiti še preostalo zemljišče, izvesti razpis za izvajalca del in gradnjo začeti v smeri iz Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na tem območju bodo prav tako uredili krožišče kot sestavni del ureditve Slovenskogoriške ceste.
Od tod in tam
Ljutomer • Slovesno ob dnevu državnosti
Na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v ljutomerskem Domu kulture je zbrane nagovoril načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor mag. Alojz Šteiner. Poseben pozdrav je namenil veteranom vojne za samostojno Slovenijo in se spomnil dni izpred 18 let, ko se je rojevala naša država. »Ljudje, ki so neposredno doživeli dogajanja v vojni za Slovenijo, v sebi nosijo zavedanje o neprecenljivosti tistega, kar nas je takrat povezovalo in kar smo skupaj ustvarjali. Prav tukaj v Prlekiji, ki se je leta 1991 znašla sredi najtežjih vojaških preizkušenj, znamo to imenovati s pravim imenom - domovina,« je med drugim povedal Šteiner in poudaril, da je na območju nekdanje občine Ljutomer leta 1991 potekalo največ vojaških spopadov v eni lokalni skupnosti, kar nenazadnje potrjujejo tudi podeljeni štirje bojni znaki za delovanje slovenske Teritorialne obrambe in milice v Kačurah (27. junij), Gibini (28. junij), Presiki (2. julij) in Razkrižju - Pristavi (3. julij). »Te aktivnosti so strokovno in zgodovinsko dobro prikazane, za kar gre zahvala tudi tedanjemu poveljstvu 73. območnega štaba Teritorialne obrambe in predstavnikom Policijske postaje Ljutomer.« Generalmajor je svoj nagovor sklenil z besedami: »Pri rojevanju samostojne Slovenije smo bili slovenski vojaki na barikadah. V preteklih 18 letih smo gradili in izgradili Slovensko vojsko, kije v ponos vsem nam. Danes Slovenska vojska sodeluje pri ohranjanju miru daleč od doma, vendar je njena prva in najpomembnejša naloga še vedno takšna, kot je bila pred 18 leti - obramba naše države.
Niko Šoštarič
Juršinci • Slovesen zaključek OŠ
Foto: NS
Foto: Arhiv
V torek, 23. 6. 2009, je bila v večnamenski dvorani v Juršincih prireditev, ki sta jo pripravili Občina Juršinci in OŠ Juršinci. Prireditev je bila razdeljena v dva dela: prvi del je bil posvečen dnevu državnosti, v drugem delu pa so se nastopajoči in vsi v dvorani veselili prihajajočih počitnic.
Ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek je v svojem govoru pohvalila uspehe učencev na raznih tekmovanjih, ki jih ni bilo malo. Posebno izstopata prvi mesti na medobčinskem tekmovanju mladih članov Rdečega križa in Kaj veš o prometu. Župan občine juršinci Alojz Kavčič je spregovoril o dosežkih občine in države v osemnajstih letih samostojnosti, Sledila je slovesna razglasitev športnice šole. To je postala Barbara Rižnar, ki se lahko pohvali s številnimi osvojenimi medaljami, Šola in občina se ponašata s šestimi zlatimi odličnjaki, Tiso: Vanesa Grager, Tomi Horvat, Mišel Matjašič, Jani Nedeljko, Tarnam Plohi in Barbara Rižnar. Spominska darila ob tej priložnosti sta jim izročila gospod župan in predsednica odbora za kulturne dejavnosti Dragica Toš Majcen, Prav tako sta vsem učencem, ki so v letošnjem šolskem letu predstavljali šolo in občino, podelila posebna priznanja, Mišel Matjašič je prejela knjižno nagrado za samostojno likovno razstavo. V kulturnem programu, ki sta ga pripravili učiteljici Lidija Ljubeč in Slavica Gerič, so sodelovali učenci OŠ Juršinci,
Lidija Ljubeč in Slavica Gerič
Opravičilo
V Štajerskem tedniku št. 51, kije izšel 3- julija, se nam je v članku z naslovom Bančni dobiček v rezerve zgodila neljuba napaka. Pravilno se namreč glasi Bilančni dobiček v rezerve. Za napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Sveti Tomaž • Proslava ob občinskem prazniku
Praznovanje 3. rojstnega dne
Minuli petek so občani občine Sveti Tomaž slovesno praznovali 3. občinski praznik. Ob tej priložnosti se je čez vikend zvrstilo kar nekaj prireditev, osrednja slovesnost pa je potekala v prenovljeni kulturni dvorani, ki sojo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička.
Zbrane je nagovoril župan Mirko Cvetko, ki je uvodoma pozdravil vse prisotne, posebej pa še župane drugih občin, prireditve so se namreč udeležili tudi župan Svetega Andraža Franci Krepša, župan Juršincev Alojz Kaučič in župan Središča ob Dravi Jurij Borko, ki so občini Sveti Tomaž pred tremi leti pomagali pri ustanovitvi.
»Vsako praznovanje je nekaj posebnega, in kadar nekaj praznujemo, se veselimo. Tudi občani Svetega Tomaža imamo danes razlog, da se veselimo. Veselimo se lahko, da smo se pred tremi leti podali na samostojno občinsko pot, ki nam prinaša svetlo prihodnost. Spremembe so vidne, če primerjamo stanje izpred desetih let in danes, kar nas zelo veseli. Vsega tega ne bi bilo mogoče doseči, če ne bi bilo vašega predanega in iskrenega sodelovanja. Zato
Foto: Patricija Babosek
Zupan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko: »17 vasi v občini je kot ena vas in trudimo se, da so vse deležne enake pozornosti.«
Foto: Patricija Babosek
V kulturnem programu je nastopila fantovska komorna skupina s harmonikarjem in klarinetistom.
vedno trdim, da skupnost ne more biti uspešna, če za njo ne stojijo odgovorni, iskreni, pošteni in delavni ljudje. Toma-ževčani smo iskreni, pošteni in delavni in zaslužili smo si,
da danes praznujemo tretji rojstni dan,« je povedal župan in požel bučen aplavz občinstva. Izrazil je prepričanje, da so v teh treh letih zagotovo upraviči težnje po samostojni občini
Ptuj • Mednarodno srečanje slepih in slabovidnih
Za enakopravnost
V soboto je Društvo slepih in slabovidnih Ptuj v goste povabilo člane društva iz Murske Sobote in iz Madžarske in tako pripravilo mednarodno srečanje, kjer so priredili vrtno kegljanje in tekmovanje v šahu.
in dokazali, da se iz majhne prleške občine da veliko narediti. Poslanstvo, ki jim je dano, si želijo nadaljevati, tudi v prihodnje bodo poslušali želje občanov in izpolnjevali njihova pričakovanja. Poudaril je, da so v preteklih letih pozornost namenjali investicijam in tako bo tudi v prihodnje. Povedal je še, da je 17 vasi, ki jih obsega obči-
na, kot ena vas, zato se trudijo, da je vsaka izmed njih deležna enake pozornosti. Posebno zahvalo je župan izrazil vsem, ki so sodelovali pri organizaciji občinskega praznika.
V imenu gostujočih županov je nekaj besed spregovoril tudi Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, ki je kolegu županu ob prazniku čestital in mu izročil tudi priložnostno darilo.
V kulturnem programu so nastopili recitatorja Lea Majcen in Marko Krajnc, harmonikar in klarinetist Primož in Daniel Kosi, fantovska komorna skupina in ljudske pevke. Ob koncu uradnega dela so za goste poskrbele članice Aktiva gospodinj, družabni del s praznovanjem občinskega praznika pa se je nadaljeval še pozno v noč.
Patricija Babosek
Duplek • Konjeniški spektakel
Konji, paša za oči
V soboto je v okviru občinskega praznika potekal tradicionalni konjeniški spektakel, ki je bil že deveti po vrsti. Prireditev, ki jo je pripravilo Konjeniško društvo prijateljev konj, je bila ena izmed številnih, ki so potekale že od 20. junija, zaključili pa so jih s slavnostnim ognjemetom.
Prireditev, ki je potekala na travniku v središču Dupleka, je bila posvečena konju, nepogrešljivemu delovnemu pomočniku pri kmečkih delih. Spektakel, ki je bil prava paša za oči za ljubitelje konj, se je pričel s predstavitvijo konjenic in s spustom belih golobov v nebo, kar je že tradicionalno za začetek te prireditve. Sledilo je tekmovanje enovpreg in dvovpreg, sprehajalno jahanje, tekmovanje pa je obsegalo tudi snemanje venca občine Du-plek. Člani društva so predstavili tudi stare kmečke običaje. Ob tem so povedali, da je konj nekoč ljudi spremljal celo življenje, popeljal jih je h krstu, birmi, poroki in na koncu tudi k zadnjemu počitku. V drugi
Predsednik Društva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak je povedal, da se je sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko začelo že leta 2002 in temelji na povezovanju in izmenjavi izkušenj in dobrih praks. Sodelovanje temelji na ciljih, ki so povezani s programi, ki jih pripravlja Evropska skupnost preko svojih regij in meddržavnih povezav. Na eni strani gre za cilj enakih možnosti, ki je odprto vprašanje nasploh, ne samo med invalidi, in na drugi strani socialna izključenost. Dejstvo pa je, da so vse nove članice v EU bistveno manj
pokrite z ustrezno zakonodajo, bistveno premalo servisirane, kar se tiče potreb, ki jih imajo invalidi. Osnovni cilj je, da to razliko čim prej zmanjšamo in da se približamo tistemu nivoju skrbi in pomoči za invalide, ki ga imajo druge evropske države z višje razvitim čutom za tovrstne težave. Glede na to, da se ustanavljajo regije in da se nove članice zavedajo možnosti in na drugi strani problemov, so začeli delati nove korake. Mednarodni projekti so projekti, ki jih je potrebno pripraviti v sodelovanju z različnimi društvi in v večjem
obsegu, tovrstno srečanje se je odvijalo prav v soboto v prostorih ptujskega društva, kjer so se udeleženci pomerili v vrtnem kegljanju in v šahu. Tako predsednik društva Murska Sobota Anton Kos kot tudi predstavnika madžarskih društev so bili mnenja, da so tovrstna srečanja korak naprej v doseganju enakopravnosti ter socialnih in družbenih pravic, za katere so invalidi velikokrat prikrajšani. Vsekakor pa še vedno v prvi vrsti ostaja glavni cilj teh srečanj druženje, kar je sobotno srečanje gotovo upravičilo.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Prireditev so slavnostno odprli s spustom belih golobov v nebo.
polovici prejšnjega stoletja pa so stroji na motorni pogon
Foto: Patricija Babosek
Člani društev so se med seboj pomerili v šahu (na posnetku), del družabnega srečanja pa je bilo tudi vrtno kegljanje.
Predstavitev konjenic je navdušila obiskovalce.
Foto: Patricija Babosek
nadomestili konja pri kmečkih opravilih. Tako so konji postali ljubljenci, namenjeni so tekmovanju in ljubiteljskemu jahanju. Prav zato so člani želeli prikazati, kakšno pomembno vlogo je imel konj v preteklosti.
Pripravili so tudi tombolo, kjer je bil glavni dobitek, kot že več let poprej, pravi konj. Prireditev, ki je že tradicionalna, je letos potekala že devetič po vrsti. Organizatorji so prepričani, da so na pravi poti, kar jim vedno znava potrdi veliko število obiskovalcev. Tudi letos je bilo tako, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme.
Patricija Babosek
Sveti Andraž • Svetniki vračajo žogico
Županu očitajo, da začenja populistično volilno kampanjo
Čeprav je bilo nesprejetje proračuna eden izmed razlogov, da je župan občine Sveti Andraž Franci Krepša predsedniku vlade Borutu Pahorju predlagal razrešitev andraškega občinskega sveta, se tudi po sprejetju le-tega situacija ni umirila. Konflikti so se le še poglobili, saj svetniki vračajo žogico in županu očitajo, da je predlog za njihovo razrešitev le začetek njegove po-pulistične predvolilne kampanje.
Nesporazumi, prepiri, poniževanje, žalitve in dis-kreditacije so v občini Sveti Andraž stalnica že tri leta, vse od zadnjih volitev naprej. Največ konfliktov so svetniki in Krepša imeli v letu 2007, nekoliko bolj umirjeno pa je bilo lansko leto, ko je bilo na nekaj sejah možno celo
začutiti, da so končno našli skupen jezik. Letos pa so se odnosi ponovno začeli zaostrovati. Vrelišče je zadeva dosegla z nesprejetjem proračuna, kar naj bi bil po županovih trditvah eden pomembnejših razlogov, da je o odnosih in položaju Svetega Andraža pisal samemu
predsedniku vlade. Pahorja je zaprosil, da v državni zbor poda predlog za razrešitev andraškega občinskega sveta, saj naj ta ne bi delal v dobro občanov.
Kdo dela škodo občanom?
O tem, da predlaga njihovo razrešitev, pa Krepša svetnikov ni obvestil. Ker smo jih s to zadevo prejšnji teden seznanili šele novinarji, takrat županovega predloga niso komentirali, zato pa so se sedaj, ko so zadeve bolj jasne, tudi sami odločili javnosti predstaviti svojo plat zgodbe.
»Zakonske osnove za razrešitev ni, gre le za populistično potezo Krepša ter pričetek njegove manipulistične volilne kampanje. Če bi jaz imel takšne rezultate, kot jih ima Krepša v 10 letih profesionalnega županovanja v občini z nekaj več kot 1000 dušami, bi že zdavnaj sam odstopil,« je dejal Darko Rojs, svetnik v občini Sveti Andraž.
Sicer pa je beseda o predlogu za razrešitev svetnikov tekla tudi na junijski seji, na kateri je bilo ponovno izrečenih veliko težkih besed. Župan je svetnikom očital, da se norčujejo iz občine in da ji delajo nepopravljivo škodo. To naj
bi dokazoval tudi podatek, da na majski seji kljub temu, da so bili vsi štirje amandmaji, ki jih je predlagal svetnik Darko Rojs, vključeni v proračun, tega niso sprejeli. »Določene svetnike, ki hodijo na seje, bomo morali malo podučiti, da se v bodoče pripravijo in da tudi vsebinsko sodelujejo, ne pa da ste na sejah tiho, da ne spregovorite, se samo spogledujete, kdo bo za kaj in kdo ne. To ni konstruktivno sodelovanje v občini,« je svetnikom na seji dejal župan. Na njegove očitke pa sta odgovarjala svetnica Marjanca Herga in svetnik Marjan Gavez, ki ima s Krepšem največ sporov, nekateri se rešujejo celo na sodišču. Gavez je od Krepša zahteval, da mu pokaže predlog, ki ga je poslal predsedniku Vlade RS, češ da za to obstaja zakonska podlaga. Ker je župan vztrajal pri tem, da zakon ne določa, da bi župan, ki predlaga razrešitev, svetnike o tem moral obvestiti, uradnega dokumenta
niti na seji niso dobili. Je pa jim župan ustno na kratko pojasnil, kaj je bil razlog, da je predlagal njihovo razrešitev.
Krepša odgovarja: »Gavez je glasen,
odgovornost pa nosijo vsi«
Čeprav so po nekajminutnem razpravljanju o predlogu za razrešitev na precej pestri junijski seji proračun za letošnje leto svetniki le sprejeli, pa andraški župan pri svojem predlogu še vedno vztraja. Kot je dejal, je sprejetje proračuna vsaj ena pozitivna stvar, ki so jo skupaj s svetniki dosegli v zadnjem času, a nerešenih zadev še je veliko. Prepričan je, da za težavami pri vodenju občine v veliki meri stojijo osebne zamere. Ena izmed glavnih težav, zaradi katerih ima s svetniki nenehne konflikte, naj bi bila neizvolitev Gave-za na županskih volitvah leta 2006.
»Res pa je tudi, da je Gavez glasen, odgovornost pa nosijo vsi,« je prepričan župan in dodaja, da že dejstvo, da se svetniki pred vsako sejo sestanejo na večurnih srečanjih v gostilni, pove dovolj o tem, kako delajo in kdo jim narekuje, kako naj pri posamezni točki glasujejo.
Sicer pa je svoje mnenje o celotni zadevi najprej želel povedati tudi Gavez, a je, še preden je podal obljubljeni odgovor, odpotoval.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Svetniki so prepričani, da župan za občino naredi premalo, on jim očita, da se norčujejo iz občine in še dodaja: »»Gavez je glasen, odgovornost pa nosijo vsi.«
Ptuj • Vrhovšku država ponuja sramotno nizko odškodnino
«
»To je cenkanje ...
Četrtega januarja letos je sklep o ustavitvi postopka v zadevi Ignac Vrhovšek - Goli otok postal pravnomočen. Kot je znano, je bil Ptujčan Ignac Vrhovšek na Vojaškem sodišču v Splitu med služenjem vojaškega roka obsojen na dve leti zapora, ki ga je prestal v času od 19. junija 1963 do 18. junija 1965 na Golem otoku. Po dolgoletnih prizadevanjih je pred petimi leti zbral potrebne dokumente, da je lahko vložil zahtevo za obnovo kazenskega postopka.
Od vsega začetka je bil prepričan v svojo nedolžnost. Okrožno sodišče v Ljubljani je 30. decembra 2008 sklenilo, da se postopek ustavi, ker je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani 11. novembra lani v celoti umaknilo obtožbo. Ignac Vrhovšek je vse dosegel brez odvetnika, ker je po več poskusih ugotovil, da se noben ne želi poglobiti v to tematiko, o kateri se še danes v javnosti govori zelo previdno. Za preživete dni Golega otoka mu sedaj država ponuja sramotno nizko odškodnino kot poravnavo, le nekaj nad 15 tisoč evrov za vse, neutemeljeni odvzem prostosti (okrnitev svobode), posledice pri vključevanju v socialno okolje in izdatke oškodovanca v obnovi kazenskega postopka. Vrhovšek je zahteval odškodnino v višini 122.700 evrov, od tega za neutemeljen zapor 109.500 evrov, vključevanje v socialno življenje 10.200 evrov in stroške oškodovanca v zadevi 3000 evrov.
Ignac Vrhovšek je bil na dve
leti zapora na Golem otoku obsojen zaradi treh kaznivih dejanj: ker naj ne bi izpolnil povelja nadrejenega o vnosu dopolnil v primopredajni zapisnik, ni izpolnil povelja, da se obrije in ostriže in da naj bi se vozil s čolnom v neki prepovedani smeri plovbe, zaradi česar naj bi bil stražar prisiljen streljati. Dobra štiri desetletja in pol se je spraševal, kaj je storil takšnega, da bi to bilo nezakonito. Ker je bil od vsega začetka prepričan v svojo nedolžnost, se je tudi odločil, da jo bo dokazal ne glede na vse napore. Pri tem so mu bili v veliko oporo tudi dokumenti, ki so se v zvezi z njegovo zadevo ohranili in ki so ga še bolj utrjevali v prepričanju o zgrešeni sodbi.
Pot do obnove postopka je bila dolga in naporna, Ignac Vrhovšek zapora na Golem otok in vsega, kar je doživljal, ne bo nikoli pozabil, tudi zato ne, ker pomeni veliko človeško stigmatizacijo. Zato mu je tudi veliko pomenilo potrdilo Ministrstva za pra-
vosodje Republike Slovenije, ki ga je prejel 16. novembra leta 2007, da ni bil nikoli kaznovan oz. ni storil kaznivega dejanja, kljub temu da je bil dve leti na Golem otoku številka 384 KPD. To potrdilo je hkrati pomenilo, da lahko neke družbene funkcije opravlja še naprej.
Po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka je februarja letos na Državno pravobranilstvo v Ljubljani podal odškodninski zahtevek pred vložitvijo tožbe, ker ima kot neupravičeno obsojen pravico do povrnitve škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic zaradi neupravičene sodbe Vojaškega sodišča Split. Ignac Vrhovšek si v čast šteje, da je z obnovo kazenskega postopka uspel, tudi zato, ker je bil sam svoj odvetnik, s tem pa je državi tudi privarčeval izdaten znesek denarja. Na trnovo pot iskanja pravice se je podal kot eden izmed redkih, ki so preživeli golgoto Golega otoka.
Se državno
pravobranilstvo
norčuje?
Državno pravobranilstvo mu je na odškodninski zahtevek odgovorilo mimo trimesečnega roka, odgovoril je dobil zadnje dni junija. V odgovoru navajajo, da je interna komisija Državnega pravobranilstva Republi-
ke Slovenije delno ugodila njegovi zahtevi, v celoti mu ponuja odškodnino v višini 15.548,16 evra. Še prej pa so mu maja pisali, da so v okviru svojih pristojnosti prek Ministrstva za pravosodje, Direk-torata za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč zaprosili hrvaško Ministrstvo za pravosodje za posredovanje podatka o trajanju in lokaciji neupravičenega odvzema prostosti. To naj bi hrvaškemu ministrstvu posredovali že 17. marca letos. Hkrati pa so glede na Vrhovškovo dopolnilo odškodninskega zahtevka v državnem pravobranilstvu Vrhovška zaprosili za overjen prepis listin, ki jih je priložil k dopolnitvi odškodninskega zahtevka. Zahteve v zvezi s predložitvijo dokumentov so Vrhovška zelo začudile, saj so sestavni del kazenske zadeve, v kateri je bil oproščen oziroma sodba razveljavljena. Zani-
Foto: Črtomir Goznik
Ignac Vrhovšek: »Na poravnavo v višini 15.548,16 evra zaradi neupravičenega zapora pod pogoji, ki jih navaja poravnalna ponudba, ne pristajam.«
mivo je, da gre tudi za listine, ki jih je že sam pred šestimi leti pridobil iz državnega arhiva Hrvaške. Za en državni organ pa to ne bi smel biti noben problem, kot da bi se v vsej zadevi še nekdo skušal norčevati, ker dokumenti, ki jih država potrebuje za odločanje, obstajajo in so na voljo v državi Sloveniji, na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki je edino pristojno za sodbe, izrečene na vojaških sodiščih na ozemlju SFRJ, za vse državljane, ki so bili pred 25. junijem leta 1991 slovenski državljani.
Ignac Vrhovšek državnemu pravobranilstvu na poravnalno ponudbo odgovarja, da je dosežen načelen sporazum o obstoju škode zaradi neupravičenega zapora v trajanju dveh let, za kar je kot oškodovanec upravičen do denarne odškodnine. Že omenjeni ponujeni znesek sprejema kot nesporni del odškodnine. Nadaljnjim tožbenim zahtevam iz naslova odškodnine pa se bo odrekel, če bo interna komisija državnega pravobranilstva RS ugodila njegovi zahtevi, da se mu prizna pravica odškodnine zaradi neupravičenega zapora v znesku 23.272,72 evra, ki ga je izračunal na podlagi povprečne slovenske plače. Za odpravo pravnih posledic obsodbe je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki postopke za odpravo teh posledic uvede na prošnjo obsojenca. To pa je Ignac Vrhovšek podal že v začetku letošnjega leta.
Izbrano iz hvaških medijev
Sanader še naprej z 22.500 evri
Ivo Sanader sicer menda (kot še pišejo hrvaški mediji) sploh še ne razmišlja, kako naj bi izgledalo njegovo upokojensko življenje. Definitivno pa mu finančno ne bo manjkalo nič, saj mu po zakonu o državnih uslužbencih pripadajo kar lepi prihodki in privilegiji.
Najprej, Ivo Sanader bo še naslednjega pol leta lahko koristil sedanje službeno vozilo (BMW) in obdržal sedanje število telesnih stražarjev. Ob tem ima lahko pol leta še tudi svoj urad v vladnih prostorih. Po pol leta pa naštete privilegije izgubi.
Prav tako bo lahko pol leta prejemal še premiersko plačo, potem pa 25 odstotkov nadomestila od plače brez časovne omejitve. Sanaderjeva premierska plača sicer znaša kar, reci in piši, 22.5O0 evrov! (naši politiki so proti temu pravi revčki, ali ne?). Sicer pa bivši premier izpolnjuje tudi pogoje za upokojitev, saj je letos praznoval 56 let in ima za seboj 20 let delovnega staža (upokojitev mu omogoča poseben vladni zakon).
Hrvaški novinarji sicer menijo, da Sanader ne bo želel ostati v uradu na Trgu žrtev fašizma, ugibajo pa, ali si ne bo uredil novega urada kar v svojem domu. /SM
Mesič: Nisem prepričan, da imamo korist od šokiranja Evrope
Nisem prepričan, da imamo kakšno korist od tega, da se šokira Evropo,« je po Sanaderjevi izjavi, zakaj odstopa s položaja, povedal hrvaški predsednik republike Stje-pan Mesič. Dodal je tudi, da bi si osebno želel, da Sanader ostane premier. »Prav nobenih indicev ali namigov ni bilo, da bo odstopil. Na dan državnosti sva preživela skupaj cel dan, se pogovarjala, a mi prav z ničemer ni niti nakazal, da bo predlagal svoj odstop.
Mesič je sicer še napovedal, da se bo v prihodnjih dneh po kratkem postopku posvetoval okoli imenovanja novega mandatarja, in če bo dobil veliko večino saborskih glasov, bo na to mesto imenoval Jadranko Kosor, sicer pa je Mesič po vedal še, da bo bodoča vlada oddelala nadaljnji dvoletni mandat samo pod pogojem, če bo naredila globinsko analizo stanja in sprejela korenite odločitve. /SM
Mesic in Kosorjeva se ne marata ...
Poznavalci hrvaškega političnega vrha že dolgo vedo, da se Mesič in Kosorjeva, ki jo v vladni palači kličejo kar Suzana, ne marata posebej. Kot pravijo, je Mesič Kosor-jevo štel kot osebo »iz male pisarne v predsobi premiera«. Do konca mandata bo Mesič sicer še moral sodelovati s Kosorjevo, pa če mu je všeč ali ne in četudi se bo prispodoba o osebi iz male pisarne obrnila ...
»Res je, da predsednik Mesič in Kosorjeva doslej nista ravno najbolje sodelovala, ampak v politiki se zelo pogosto dogaja, da moraš sodelovati z nekom, s komer morda ne bi želel,« je potrdil eden izmed najbližjih predsednikovih sodelavcev. /SM
Italija: Odstop kot kriminalka
Seveda je Sanaderjev nenadni odstop močno odjeknil tudi v tujih medijih. Italijanski časopisi so pisali, da je njegov odstop dobesedno šokiral zunanjega ministra Jandrokoviča, ki je v trenutku, ko je dobil obvestilo, zapustil srečanje v Italiji in preklical svojo prisotnost na posebnem sprejemu v čast hrvaškega državnega praznika, ki so mu jo kot častnemu gostu priredili Italijani.
Večina italijanskih časopisov je Sanaderjev odstop primerjala s kriminalko ali z gromom iz jasnega neba, La Re-pubblica je poročala o nenadni krizi, sicer pa Sanaderjev odstoppovezala tudi z njegovim zasebnim življenjem. /SM
Vroča Sanaderjeva izjava: kandidatura za predsednika?!
Potem ko je Sanader odločno izjavil, da je njegov odstop s funkcije predmiera absoluten in brezpogojen, je na novinarsko vprašanje, ali bo morda kdaj kandidiral za predsednika države, veliko manj odločno izjavil: »Mogoče bom kandidiral, ampak ne vem še, katerega leta. Zdaj sem še premlad za to funkcijo!«
Sicer pa, kot so uspeli izvedeti hrvaški mediji, se Sana-der po razvpiti izjavi o odstopu ni prav nič slabo počutil. Zvalil seje v svoj priljubljen fotelj v uradu in z največjim zadovoljstvom pojedel kos rojstnodnevne torte, ki mu jo je poslala njegova naslednica Kosorjeva, ki je prav ta dan praznovala svoj 56. rojstni dan... /SM
Nepričakovan odstop Sanaderja
"Z odstopom sem želel šokirati Hrvaško in Evropo!"
Ivo Sanader je, potem ko je v sredo objavil, da zapušča vodilne politične položaje v vladi in HDZ, v petek prvič podrobneje spregovoril o svoji odločitvi. V petkovem pogovoru za hrvaški dnevnik Jutarnji list je med drugim dejal, da je z odstopom želel »šokirati Hrvaško in Evropo«.
»Prepričan sem, da bo javnost zelo hitro, v nekaj dneh, ko so bodo pomirile strasti in čustva, ter ko bo prevladal razum, dojela, da je moja poteza izjemno pomembna za politično življenje Hrvaške,« je dejal Sanader.
Izrazil je prepričanje, da je to pomemben demokratični korak za Hrvaško, njegova odločitev pa da bo pripomogla k evropeizaciji Hrvaške in vzpostavitvi novih standardov v državi. »Pokazalo se bo, tako kot leta 2000 in 2003 ob spremembi oblasti, da na Hrvaškem ni nenadomestljivih ljudi ter da se po spremembah vodilnih političnih ekip ne dogaja nič dramatičnega. Ravno nasprotno,« je izjavil Sanader.
Kot je dodal, je s svojim odstopom pokazal, da ni karie-rist, ki si želi oblasti za vsako ceno, ter da se ni do konca življenja »prilepil« na premierski položaj in politično kariero. Ocenil je, da bosta nova vlada in HDZ pokazali, kako se je potrebno spopasti s težavami.
Protest zaradi nesprejemljivega odnosa do Hrvaške
foto: Jutarnji list.hr
Ob tem, da ima njegov odstop tudi pomembno mednarodno dimenzijo, je Sanader nadaljeval, da je evropskim politikom, ki so zahtevali pojasnilo njegove poteze, odgovoril, da je to storil tudi iz protesta zaradi »nesprejemljivega odnosa do Hrvaške«.
»Nisem želel sodelovati v politikantskih igrah dela evropskih politikov, ki si niso, kljub temu, da vedo, koliko je pomembno, da Hrvaška vstopi v EU, dovolj prizadevali, da bi prekinili izsiljevanje Slovenije, ki je brez primera. Ravno zaradi vsega sem prepričan, da bo moja odločitev streznila evropske politike in jih prisilila, da se soočijo s posledicami svojega nenačelnega in neevropskega obnašanja.«
Kot je dodal, je bilo potrebno za hrvaške zunanjepolitične uspehe, kot je nestalno članstvo Hrvaške v Varnostnem svetu Združenih narodov in sprejem v zvezo Nato, vložiti veliko dela ter trdo lobirati in se pogajati. »Hrvaški je potreben šok. Med državljani Hrvaške še ni dozorelo prepričanje o nujnosti radikalnega preobrata od dosedanjega načina življenja in dela. Vsak varčevalni ukrep, vsak poskus, da bi obrzdali ogromno porabo, javnost dočaka na nož in s skrajnjim nerazumevanjem. Morda bo moj odhod iz politike prispeval k temu, da se bodo državljani Hrvaške končno soočili z realnostjo in z nujnimi radikalnimi spremembami ter drastičnimi spremembami v vseh sferah življenja,« povzema Sanaderjevo izjavo zagrebški časnik.
Hrvaški politiki končajo na Mirogoju ...
»Hinavsko je, da sedaj, ko sem odstopil, tisti, ki so javno govorili, da sem nesposoben, da uničujem državo, da znam poiskati rešitev za probleme, zahtevajo, naj ostanem. Če sem nesposoben, kot pravijo, zakaj mi ne pustijo, naj grem. Bili bi najsrečnejši, če bi se zrušil in zlomil,« je nadaljeval Sanader.
»Na Hrvaškem so vajeni, da politiki zmagujejo na volitvah ali da končajo na Mirogoju (pokopališče v Zagrebu) ali na smetišču zgodovine ... Mnogih mojih potez niso razumeli, ne le javnost in opozicija, temveč tudi številnih moji tesni sodelavci ne,« je sklenil Sanader.
Hrvaški sabor je sicer v četrtek zvečer na seji s 118 glasi za in enim proti sprejel odstop premiera Iva Sanaderja, potem ko je ta v sredo presenetljivo sporočil, da zapušča vodilne politične položaje v državi in HDZ. Predstavniki opozicijskih strank so medtem zahtevali razpis predčasnih parlamentarnih volitev, Sanaderjev odstop pa so ocenili kot strahopeten in kot beg pred težavami, v katere je s slabo gospodarsko politiko pripeljal državo, nasprotujejo pa tudi morebiti predlagani predsednici vlade Jadranki Kosor.
STA (pripravlja SM)
Poslanci s Ptujskega o odstopu
Dejan Levanič, poslanec SD:
»Odstop predsednika Hrvaške vlade je v prvi vrsti notranje politična zadeva Hrvaške, je pa res, da lahko destabilizacija politike na Hrvaškem še bolj oteži naša pristopna pogajanja s Hrvaško pri njenem vključevanju v Evropsko unijo. To bi bilo slabo, saj je naš skupen cilj, da Hrvaška čim prej umakne prejudice meje in nadaljuje pogajanja ter vstopi v EU. Iskreno sicer odstopa ne razumem, še posebej ne v tem času, saj je Hrvaška v težki finančni in gospodarski situaciji, vsaka takšna nepremišljena poteza pa pri tem ne pomaga. Še bolj zaskrbljujoča pa je možnost, da je tak scenarij skrbno planiran in da se bo v nekem trenutku Sanader, ko bo politična kriza na vrhuncu, ponovno postavil za rešitelja in prevzel vodenje vlade.
Od vsega tega imajo najmanj ljudje, ki na neki točki politikom zaupajo, ti pa jih v takšnih situacijah pustijo na cedilu. To je slabo, je pa res, da celotnega ozadja ne poznamo in da lahko s prehitrimi komentarji marsikomu delamo krivico. Odločitev je bila sprejeta, tudi če je slaba, jo je treba spoštovati.«/MG
foto: Jutarnji list.hr
Branko Marinič, poslanec SDS:
»Odstop hrvaškega premiera in predsednika HDZ Iva Sanaderja me je presenetil. Slovenija in Hrvaška imata pomembna nerešena vprašanja, med katerimi je zagotovo na prvem mestu reševanje meje med državama. Po odstopu Sanaderja lahko pričakujemo spremembe moči v hrvaški notranji politiki. To bo povzročilo dodatne zamude pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Sanaderjev odstop pomeni tudi dodatne zamude pri vstopu Hrvaške v EU, to pa zagotovo ni dobro ne za Hrvaško in ne za Slovenijo.
Kaj je Sanaderja privedlo do takšne odločitve, lahko zaenkrat le še ugibamo. Ali gre za zlom javnih financ na Hrvaškem, ali je Hrvaška prezadolžena, ali gre za drastičen padec njihove gospodarske rasti, proračunski primanjkljaj, bo kmalu znano. Če so to razlogi za Sana-derjev odstop, smo lahko upravičeno zaskrbljeni tudi mi.« /MG
foto: Jutarnji iist.hr
Franc Pukšič, nepovezani poslanec:
»Glede na zastoje v pogajanjih o pristopu v EU, ki jih je sam zakuhal, da so se predložili dokumenti, ki so prejudicirali mejo in glede na neraziskane umore, ki so se zgodili v preteklosti na Hrvaškem, je bilo to njegovo potezo pričakovati. Tudi prihodek s strani turizma bo bistveno manjši prav zaradi katastrofalno vodene politike do EU, obnašali so se kot da je Hrvaška že v EU, ne pa, da se še komaj priklapljajo v EU. To svojo aroganco so pokazali tudi že leta 1991, ko so mejne prehode postavili na slovenska zemljišča, kasneje pa šli delat katastrov in brez kakršnihkoli dogovorov postavljat most čez Muro, skratka aroganca, nedopustno.«/MG
Brežice • 13. vseslovensko srečanje Selanov
Da se bolje spoznamo
Že trinajst let je minilo, odkar se vsi, ki stanujejo v slovenskih vaseh z imenom Sela, Sele, Selce ali Selo, zbirajo na skupnem tradicionalnem srečanju. Letos je potekalo tik ob slovensko-hrvaški meji, v Selah pri Dobovi, ki spada v občino Krško, kjer se je zbralo kar okoli 1300 Selanov iz vseh koncev Slovenije.
Med skupno 29 skupinami so bili zraven seveda tudi Se-lani iz občine Videm, skupaj s svojim predsednikom krajevne skupnosti Antonom Peršu-hom in občinskim svetnikom Srečkom Svenškom. Gostitelji s Krškega so letošnje udeležence prijetno presenetili, saj se je skupno veliko srečanje začelo s skokom padalcev Letalskega centra Cerklje ob Krki, ki so s seboj prinesli slovensko zastavo, zraven pa še zastavo Sel in domače občine. Sledila je (prav tako kot srečanje) tradicionalna povorka, v kateri so se predstavile skupine iz vseh vasi, nato pa nepogrešljiv kulturni program, ki so ga letos izvedli gasilski Pihalni orkester Loče z mažo-retkami, glasbenici iz družine Petelinc, mešani pevski zbor KUD Franc Bogovič Dobova, kije svoj nastop začel s himno Selanov. Organizatorji so poleg ogledov vaških znamenitosti in posebnosti, delavnic
za otroke in celodnevnega pestrega programa poskrbeli še za šaljive igre in nagradili prav vse sodelujoče.
Sela pri Dobovi se lahko ponašajo z zasebnim lovskim muzejem, staro kovačijo, iz preteklosti so se ohranila tudi arheološka najdišča, nadvse bogata pa je tudi čevljarska obrt. Sicer pa so si bili udeleženci prireditve enotni v mnenju, da je vas izjemno lepo urejena in da je vsakemu obiskovalcu lahko hitro jasno, da so lepo poskrbeli za ohranitev svoje kulturne dediščine. Zanimivo je tudi to, da občina Brežice premore kar tri sela: Arnovo selo, Deč-no selo in Sela pri Dobovi, od koder je doma tudi brežiški župan Ivan Molan, sicer pa letošnja gostiteljska vas meri 7,3 km2, v njej pa živi 527 Selanov v skupno 184 gospodinj stvih.
Obiskovalce na srečanju Selanov sta pozdravila tudi
Na tradicionalnih srečanjih Selanov nikoli ne manjka cela paleta humornih iger, kakršna je tudi tale na posnetku, kjer se Selani merijo v skupinskem teku na smučeh po travi ...
brežiški župan Ivan Molan in predsednik Sveta KS Dobo-va Mihael Boranič, o samem srečanju, ki ga Selani iz vse
Slovenije vsako leto znova izkoristijo za snidenja s prijatelji, za navezovanje novih stikov, pa je Selanke in Selane nagovorila Branka Stergar,
Ekipa Selanov (na fotografiji) iz občine Videm tudi letos ni manjkala na vseslovenskem srečanju Selanov v Selah pri Dobrovi (občina Krško).
predsednica organizacijskega odbora.
Prihodnje leto bo, kot so se Selani že dogovorili, srečanje v Selah na Goričkem. Ta vas je bila namreč pobudnica ideje za vseslovenska srečanja Selanov in tudi organizirala prvo takšno srečanje, zato ji »po pravilih igre« pripada čast in obveznost, da pripravi druženje vsako sedmo leto. Znane pa so tudi že lokacije srečanj naslednjih let: v letu 2011 se bodo Selani zbrali v Račjem selu, leto kasneje pa pri zamejcih, v italijanskih Selcah. V naslednjih letih naj bi na vrsto prišli tudi Selani iz občine Videm, a morajo najprej oddati kandidaturo.
Sicer pa Selani iz vseh koncev Slovenije, kljub različnih lokacijam svojih srečanj, ohranjajo vedno isto dobro mero veselja in zabave, ki sta prav tako značilna za skupna vsakoletna druženja kot njihov slogan »Da se bolje spoznamo«, ki ga prav tako ohranjajo skozi vsa leta doslej.
SM
Ptuj • Poletna potepanja
Pocitnice so lahko drugačne
Center interesnih dejavnosti Ptuj skupaj s Ptujčanko Viktorijo Dabič že tradicionalno, v času poletnih počitnic, vsak četrtek prireja potepanja po Ptuju, ki se zaključijo konec julija z izletom na celjski grad in z obiskom Hermanovega brloga.
Poletna potepanja za ptujske osnovnošolce v mesecu juliju so postala stalnica. Vsak četrtek se skupina malih radovednežev zbere pred Centrom interesnih dejavnosti, od koder se podajajo na potep po ptujskih ulicah in trgih. Radovedno opazujejo, se na tržnici pogovarjajo z branjevkami in se naučijo kaj o zeliščih, gobah in sadju. Zanimiva sporočila, ki jih domačinke ponudijo otrokom, so prava zakladnica nasvetov, anekdot in znanja. Kje vse se človek lahko poleg šole še nauči. Otroci ugotavljajo, da je na vsakem koraku kaj zanimivega, če si le radoveden in zvedav. Ogledujejo si
zanimive stavbe, pokukajo na kakšno dvorišče in se čudijo, koliko prostora imamo v mestu, pa se nam zdi včasih skoraj premajhno. Začudeni so nad urejenostjo nekaterih dvorišč, nad lepoto arkad in stopnišč, nad zanimivimi skritimi kotički, za katere nismo vedeli, čeprav smo tukaj doma. »Koliko vsega novega smo spoznali na teh potepanjih,« so ponavadi besede malčkov, ko je potep zaključen. Najbolj so začudeni starši in stari starši, ki se jim včasih pridružijo. »Prav zanimivo je, kako se lahko učimo drug od drugega. Koliko vsega znamo vsi skupaj, kako bogati smo, če to znanje
združimo. Starejši povedo kaj iz svojih spominov, otroci pridajo svojo izkušnjo, pa smo naenkrat že pravi poznavalci gradbenih slogov skozi zgodovino, znamo razlikovati med ulicami in trgi in znamo prisluhniti kakšnemu pripovedovalcu zgodb ali doživetij. Po takšnem druženju z veseljem ugotavljamo, da si vzamemo premalo časa za spoznavanje svojega mesta, ki nam ponuja na vsakem koraku tisoč zanimivosti. Počitnice so primeren čas, ko lahko svoje znanje o domačem kraju še kako obogatimo,« je povedala Dabičeva.
V naslednjih tednih se bodo podali še na potep ob
Pa brez zamere
Poletna neizbežnost
Nezaželena plat poletja
Čeprav po vremenu sodeč nekako ni soditi, da smo zakorakali v poletje, pa temu vseeno je tako, kar nam lahko razkrije že bežen pogled na koledar. Poletje je tukaj. In kot vsi ostali letni časi tudi poletje s seboj prinaša nekatere osnovne zakonitosti, ki se jim hočeš-nočeš ne moremo izogniti. In muhasto vreme, kot smo mu te dni (ali tedne) lahko žal priča, je le ena izmed teh stvari. Tako pač je in kaj dosti glede tega ne moremo storiti. Višja sila, bi lahko rekli. Ali še bolje - mati narava, ki ji ni kaj dosti mar za nas.
A niso samo stvari, ki so posledica stanja planeta, tiste, za katere se zdi, da jim ne moremo ubežati, ampak se zdi, da k poletju kot njegov konstitutiven del sodijo tudi nekatere stvari, katerih vzrok je človek. Za te stvari se prav tako kot za vreme zdi, da jim ne moremo ubežati in da se hočeš-nočeš moramo z njimi sprijazniti. Kakor hitro se začne svitati poletje, se te stvari pojavijo v vsej njihovi moči. In nam ne preostane drugega, kot da nekako skušamo užiti poletje, brez da bi nam te nuje preveč pokvarile ta, za mnoge najlepši letni čas.
Ena takšnih, od človeka ustvarjenih poletnih tegob, za katero se pa zdi, da je tako gotova kot matematični aksiomi, so razkopane (avto)ceste. S prvimi znaki poletja se slovenske avtoceste (ostanimo pri teh, kajti na njih se rezultati poletnih razkopavanj najbolj opazijo) spremenijo v gradbišča. Po avtocestah se je tako praktično nemogoče odpeljati iz točke A v točko B, brez da ne bi pri tem vsaj del poti prevozili po ožjem pasu (mehka varianta) ali pa obtičali v gneči in koloni (trda varianta). Gradbišča na avtocestah svoj vrhunec sezone doživijo prav v času, ko so naše avtoceste najbolj obremenjene - ko se po njih proti Hrvaški valijo kolone romarjev iz vse Evrope.
Zakaj je temu tako? Pravijo, da zato, ker naj bi za polaganje asfalta prav v poletnem času bile najboljše razmere. V redu, ampak saj na veliko gradbiščih sploh ne polagajo asfalta (oziroma to ni primarno gradbeno opravilo), ampak popravljajo konstrukcije, ograje in tako dalje. To pa bi se lahko izvajalo tudi kak mesec pred poletjem ali kak mesec po koncu le-tega, mar ne? Zakaj se cestne žile morajo odpirati prav sedaj, ko je gostota prometa največja in ljudje najbolj živčni? Je res nujno toliko rovariti po cestah prav v poletnem času? Najbrž je, kaj pa vem. Sem samo navaden smrtnik in ne strokovnjak za gradnjo cest. A kljub temu se zdi, da bi se nekatere stvari lahko opravile bolje in/ali drugače, kot pa se to dela sedaj. Konec koncev je tudi sam prometni minister v zadnjem času kar nekajkrat znorel zaradi zastojev na cestah. In če znori minister, potem je to menda znak, da vseeno ni vse tako, kot bi moralo biti. Da bi se lahko nekatere stvari opravile prej in/ali ob drugem času ter bi tako kolone razbeljene pločevine in živcev bile malo krajše.
A po drugi strani, če celo sam presvetli minister ne more narediti nič drugega, kot pa v jezi ugotavljati, kako so naše ceste poleti katastrofalne, kaj lahko storimo mi, navadni smrtniki, kot le to, da skušamo čim blažje pretrpeti to poletno gnečo? V redu, morda lahko izstavimo račun na naslednjih volitvah, a zdi se, da so slovenske ceste močnejše od kateregakoli prometnega ministra.
Gregor Alič
naši skrivnostni reki Dravi, prisluhnili govorici njenih valov in prisluhnili pticam ob vodi. »Naši mladi potepuhi znajo uživati, se znajo predajati občutkom, da je človek bogat, če zna ustaviti korak in se predati žarkom boža-jočega sonca. Če mu zna po-mežikniti, se skriti v grmovje in opazovati. Obiskali bomo gozdno učno pot pri Knezovem ribniku in še kaj. Prekratke počitnice bodo, toliko zanimivega lahko spoznamo v počitnicah na domačem pragu.«
Zadnji četrtek v juliju pa se že po tradiciji odpravijo z vlakom v Celje, kjer obiščejo znameniti grad in se poigrajo
še v muzeju za otroke,v Her-manovem brlogu.
»Počitnice so lahko drugačne. Pojdimo v naravo in med ljudi, pa bo svet okoli nas bogatejši tudi zaradi naših radovednih pogledov in
čudenj,« je sporočilo Viktorije Dabič malim in velikim radovednim in znanja željnim popotnikom, ki so še vedno vabljeni, da se pridružijo malim raziskovalcem.
Patricija Babosek
»Koliko vsega novega smo spoznali na teh potepanjih,« so ponavadi besede malčkov, ko je potep zaključen.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: VD
Ptuj • Leticija in luštrek
Svoje je k pravemu doživetju pridala tudi klet
Četrta premiera Mestnega gledališča Ptuj v tej sezoni, ki je napolnila klet ptujskega gradu, napoveduje obetavno gledališko poletno dogajanje. Leticija in luštrek sta občinstvo zabavala polni dve uri, tričlanska vrhunska igralska zasedba pa je pričarala duhovito romantično vzdušje.
Leticija in luštrek, ki sta ljubiteljem gledališča popestrila prvi julijski dan, sta svojo simpatično zgodbo predstavila v kleti ptujskega gradu, kar je še dodatno pričaralo pravo doživetje.
Violeta Tomič, Alja Kapun in Gregor Geč, ki so se v igri Petra Shafferja ponovno izkazali kot odlični igralci, so predstavo uprizorili v režiji Petra Srpčiča. Z njo se je Srp-čič v vlogi režiserja po skoraj osmih letih predaha ponovno vrnil na oder ptujskega gledališča. »Pravzaprav sem se po tolikem času vrnil v redni program Mestnega gledališča Ptuj, saj je bila moja zadnja premiera 22. junija 2002 na vrtu gostilne Pri Roziki na Ptuju, in sicer predstava Rum vodka. Kasneje se z nekdanjim direktorjem Maurinom nekako nisva uspela dogovoriti za sodelovanje, kar pa ne pomeni, da nisem delal na Ptuju in pa drugod po Sloveniji. Na Ptuju sem tako v lanskem poletju v koprodukciji s festivalom Odprto mesto pripravil stand up komedijo Plešasti gobec, ki je bila kasneje igrana tudi na odru Mestnega gledališča Ptuj, prav tako pa sem prepričan, da se je mnogim Ptujčanom vtisnila v spomin državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra, ki sem jo s svojo ekipo pripravil v Šolskem centru na Ptuju v lanskem novembru,« je pojasnil Srpčič.
Kot je še dejal, se po vsaki svoji premieri počuti praznega in obenem zadovoljnega. »Zadnja dva meseca sem velik
del svojega časa in ustvarjalne energije namenjal pripravi te predstave in zdaj je ta proces zaključen. Res sem zadovoljen z rezultatom, delom ekipe ter tudi s tem, kako je naša ptujska publika sprejela prestavo. Vem, da je premiera po navadi nekoliko napeta zaradi pričakovanj in prvega srečanja s publiko, tako da je normalno, da se zgodi kak manjši spodrsljaj, ampak to je gledališče - živa umetnost, ki nastaja v trenutku pred očmi gledalca in kjer te zmeraj lahko kaj preseneti. Vem, da bo predstava skozi ponovitve še rasla in pridobivala na kvaliteti, tako da bo vsaka naslednja samo še boljša in boljša,« še dodaja režiser in direktor ptujskega gledališča. Sicer pa je Srpčič z delom celotne
ekipe ustvarjalcev zelo zadovoljen. »Posebej me veseli, da smo po dolgih letih na ptujski oder ponovno pripeljali Gregorja Geča, izvrstnega igralca iz naših krajev, ki pa že praktično od konca študija dela v primorskih gledališčih. Grega je bil eden od ustanovnih članov gledališča Zato in tudi eden igralcev, ki so od samih začetkov z odličnimi predstavami prepričali mesto in njegove prebivalce, da se je zgodila profesionalizacija. Brez dvoma pa sta tudi Alja in Violeta izjemna pridobitev za naše gledališče, saj gre za vrhunski igralki različnih generacij, ki sta s svojim delom, pristopom in na koncu tudi rezultatom popolnoma upravičili izkazano zaupanje in presegli moja pričakovanja.
Skratka odlična ekipa, ki je tudi zelo zaslužna za odličen rezultat,« je prepričan Srpčič.
Sicer pa je bila s predstavo zadovoljna tudi velika večina gledalcev. Vtisi, ki so jih strnili po končani igri, so bili, kar se tiče same predstave, izjemno pozitivni, nekaj očitkov je šlo le na slabo vidljivost v kleti, predvsem v zadnjih vrstah. Je pa klet ptujskega gradu povezana tudi z začetkom gledališča, saj so prav v njej poleti 1993 uprizorili prvo predstavo gledališča Zato Zaprta vrata J. P. Sartra v režiji Sama M. Strelca.
V vsakem primeru pa je kljub poletnim temperaturam klet precej hladna, zato so topla oblačila nepogrešljiva.
Dženana Becirovic
Podravje • Revija pevskih zborov
Zmagali pevci DU Ivanjkovci
Vsako leto Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje ob številnih športnih aktivnostih izvede tudi Revijo pevskih zborov, ki so dejavni in registrirani pod DU zveze.
Letos je bila izvedena ta revija v novi dvorani v Spuhlji v
sredo, 24. 6. 2009. Udeležilo
se je je šest zborov DU, in si-
cer iz društev Središče, Ivanjkovci, Velika Nedelja, Budi-na-Brstje, Ptuj in Ivan Rudolf - Breg. Prepevalo je skupno čez 100 pevcev in pevk, ki so čudovito in lepo zapeli lepe slovenske pesmi. Bilo je lepo in prijetno druženje. Na republiški nastop v Cankarjev dom v Ljubljani se je uvrstil pevski zbor DU Ivanjkovci pod vodstvom pevovodja Jožeta Barin-Turice. Zboru iz Ivanjkovcev in njihovemu pevovodju želimo dober in uspešen nastop v Ljubljani. Po nastopu zborov je za veselo druženje poskrbel hišni ansambel DU Markovci.
Pokrajinska zveza Društev
upokojencev Spodnje Po-dravje iz Ptuja, ki združuje 41 društev upokojencev, pa je prav tako kot na kulturnem aktivna tudi na športnem področju. Vsako leto izvede vse športne dejavnosti v društvih v šestih športnih panogah, v: keglanju, streljanju, balinanju, pikadu, šahu in ribolovu. Zmagovalec v posamezni športni panogi se uvrsti na republiško tekmovanje med pokrajinami. Izven tekmovanja pa je v društvih zelo prisotna tudi športno-rekreativ-na panoga vrtno kegljanje, s katerim se rekreativno ukvarja in druži čez 20 društev.
M. D.
Foto: FK
Utrinek z letošnjega pevske revije zborov upokojencev
Na knjižni polici
Miha Kovač Od katedrale do palačinke
Ljubljana. Študentska založba, 2009
Dr. Miha Kovač je iz-
OD KATEDRALE DO PALAČINKE

V]
0>
I
redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, urednik slovenske izdaje revije National Geographic, gostujoči profesor, nekdanji odgovorni urednik Mladine in nekdanji glavni urednik v založbah DZS in Mladinska knjiga. Avtor si je v pričujočem delu zastavil, da bo odgovoril na dve vprašanji: kaj je tiskana knjiga, katere njene lastnosti jo ločijo od ostalih medijev in na kakšen način je delovanje tržnih mehanizmov vplivalo na knjižno produkcijo in na samo vsebino knjig. Slovenci smo bili posebni kvečjemu v tem, da smo vstopili v tiskarsko civilizacijo, ne da bi vzpostavili nacionalno državo.
Tiskana knjiga ni zgolj predmet, ampak je komunikacijsko sredstvo, ki je s posredovanjem vsebin pomembno vplivalo na našo civilizacijo. Ob rojstvu elektronske knjige so se našli preroki, ki so napovedali smrt tiskani knjigi in formatu kodeksa. Z razvojem svetovnega spleta se je povečala količina dostopnih informacij. V letu 2006 je le 37 odstotkov ljudi prebralo več kot 5 knjig na leto, v skandinavskih in nekaterih drugih deželah preberejo ljudje več kot 25 knjig na leto, tistih nad 40 knjig pa je za lekarniški vzorec. Naši knjižnični obiskovalci veliko brkljajo po gradivu, malo pa se vanj poglobijo. Digitalizacija je povečala dobičke, ni pa v primerjavi z elektrifikacijo ustvarila novih dobro plačanih delovnih mest. Tudi raziskovalno in analitično novinarstvo je bilo do 20. stoletja pomembno orodje za premagovanje političnih, ekonomskih in družbenih kriz. Včasih smo za znanje raziskovali po »katedrali«, sedaj znanje dojemamo vse bolj kot »plosko in plitvo palačinko«. Da bi skenirali in spravili vse digitalno znanje tega sveta, ni bilo spodbujeno iz knjigotržnih razlogov, temveč zaradi projektov vezanih na razvoj umetne inteligence. Na svetovno znanje naj bi vstopali v prihodnost zgolj z mislimi. Razumevanje Gutenbergove tiskarske stiskalnice je eden od ključev za razumevanje današnjih informacijskih in komunikacijskih sprememb. Težko bi našli še kakšno drugo informacijo kot tiskan kodeks, ki bi se dva tisoč let uspešno upiral zobu časa. Unescova definicija pravi, da je knjiga neperiodična publikacija, ki ima vsaj 49 strani brez naslovnih strani, izšla je v določeni državi, njena vsebina pa je dana na razpolago javnosti. Klasične knjižnične kataloge je mogoče razumeti kot nekakšne »prapraočete« Googlovih spletnih iskalnih orodij. Pojav digitalne tehnologije je spremenil tudi sam način izdelave tiskane knjige. Krščanstvo si je kot nova, prodorna religija izbralo bolj praktičen in učinkovit kodeks s trdimi platnicami. Na Kitajskem je Bi Sheng že med letoma 1041 in 1049 izumil premične črke iz gline in jih je bilo mogoče tako kot Gutenbergove uporabiti večkrat. Gutenberg je po vsej verjetnosti vedel za tovrstne kitajske in korejske izume, povsem možno je, da ni izumil ničesar povsem izvirnega. Sestavil pa je tiskarski stroj, ki je zares deloval. Pisar bi za prepis enega izvoda Svetega pisma porabil tri leta, v Gutenbergovi delavnici so v enakem času natisnili 180 izvodov. Skozi 16. stoletje se je v knjigah pričela pojavljati paginacija, ki je omogočila natančno citiranje, knjige pa so pričele dobivati naslovnice z osnovnimi podatki. Renesančni prelom s srednjeveškim načinom mišljenja je postal možen šele, ko je srednjeveško znanje v tiskani obliki postalo dostopno širšemu krogu učenjakov. Knjige so postajale manjše in cenejše, a so ohranile enako količino besedila. Prevod Svetega pisma iz leta 1582 tehta 4765 gramov, slovenska izdaja iz 1987 pa točno 1 kilogram! Elektronske dokumente in e-knjige pa je možno spreminjati bistveno lažje in ceneje kot tiskane dokumente. S pojavom tiska so se v teologiji začeli dogajati podobni obrati kot v znanosti. Bralci so se lahko sami prepričali o verodostojnosti revolucionarnih idej.
Če je knjiga od švicarskega založnika do francoskega kupca ob koncu 18. stoletja potovala nekaj mesecev, potuje ob koncu 20. stoletja s pomočjo elektronske pošte nekaj sekund. Danes je v številnih bralnih žanrih bistveno več avtorjev kot knjig! Sicer pa na leto izide na svetu več kot milijon knjižnih naslovov. Google Book Search omogoča iskanje po polnih knjižnih besedilih, in če se bo razvoj tako nadaljeval, bomo lahko s pomočjo njegovega iskalnika našli katerikoli citat v katerikoli knjigi. Za avtorja je svojevrsten privilegij od blizu opazovati radikalno informacijsko spremembo, ki se ponudi le vsakih nekaj sto let.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Grižonič nič več za Labod Dravo
Stran 12
Poletna šola
Nogometna igra vse bolj privlačna za mlade Stran 12
MItja Mahorič
»Vsi bi me radi imeli«
Stran 13
Boks
BK Ring državni ekipni prvak
Strani 13
Kinologija
Uspešno delo v KD Ptuj
Stran 14
Kolesarjenje
Ob robu Ljubljanskega barja
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Mina Markovič se iz svetovnega prvenstva na Kitajskem vrača z medaljo.
Športno plezanje • SP na Kitajskem
Mina prihaja v domovino
z medaljo!
Športno plezanje je eden izmed športov, v katerem Slovenci in Slovenke na velikih tekmovanjih in na tekmah svetovnega pokala velikokrat posegajo po visokih mestih. Tako je bilo tudi na letošnjem svetovnem članskem prvenstvu na Kitajskem, kjer se je skupaj merilo več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav. Še posebej nas veseli, da se v domovino z medaljo vrača tudi Ptujčanka Mina Markovič. Poleg Mine je kolajno za Slovenijo osvojila še Maja Vidmar.
21-letna Ptujčanka je nastopila v vseh disciplinah SP: balvan-skem, težavnostnem in hitrostnem plezanju - skupaj tudi v kombinaciji. Največ je pričakovala od težavnosti, vendar je z odlično popotnico iz zadnje tekme državnega prvenstva visoko ciljala tudi v balvanih. Slednje se je izkazalo za točno, saj se je kot edina Slovenka uvrstila v finale balvanov (Natalija Gros je bila 8., Maja Vidmar 18. in Katja Vidmar 22.). Tam se je odvijala prava drama, Mina pa se je z odličnim plezanjem in z osvojenim 4. mestom močno približala medaljam. S tretje-uvrščeno Avstrijko Anno Stohr sta imeli v finalu celo enak rezultat, zato je odločil rezultat iz polfinala, kjer je bila Avstrijka boljša. "Glede na to, da je prvič plezala v finalu, je dosegla odličen rezultat, povrhu pa je še plezala zelo dobro," je poudaril selektor slovenske reprezentance Aleš Jensterle. Zmagala je
Rusinja Julija Abramčuk pred Ukrajinko Olgo Šalagino.
Slabše se je Mina odrezala v težavnosti, čeprav je v kvalifikacijah dvakrat brez večjih težav priplezala do vrha stene. Zato pa je bil zanjo usoden zdrs v polfinalu, zaradi katerega je ostala brez finalnega nastopa; podobno je doletelo tudi Natalijo Gros. Zato pa je finalni nastop uspešno zaključila tretja Slovenka Maja Vidmar, ki je osvojila bronasto kolajno: zaostala je le za Avstrijko Johanno Ernst in Korejko Jain Kim.
Da pa je naša reprezentanca na Kitajskem osvojila še drugo medaljo, je vendarle poskrbela Mina Markovič. Le-ta je namreč osvojila bronasto kolajno v kombinaciji vseh treh disciplin!
»Medalja je dokaz, da sem na pravi poti«
"Največ sem pričakovala od težavnosti, vendar sem sobotni nastop zaključila v polfinalu na 18. mestu zaradi tehnične napake, kar je precej manj glede na pripravljenost in pričakovanja. Dobro sem nastopila tudi v balvanih, a mi je v finalu malo zmanjkalo za medaljo, ker je odločal rezultat iz polfinala, kjer sem bila druga. V kombinaciji vseh treh disciplin sem bila tretja, kar mi je dodatna nagrada za dobro plezanje
in rezultat v balvanih. Kljub temu da se težavnost ni izšla po mojih željah, mi je medalja s svetovnega prvenstva dodaten dokaz, da sem na pravi poti," je s prizorišča dogajanja strnila nekaj vtisov Markovičeva, ki je na Kitajskem leta 2005 osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju.
"Nekateri so izpolnili svoja osebna pričakovanja v večji meri, drugi v manjši, nekateri jih pa tudi niso, ampak to je del športa. Pomembno pa je, da smo še vedno v stiku s samim svetovnim vrhom, kjer je konkurenca vse močnejša. Na tem prvenstvu sta izstopali Maja in Mina, naslednjič bo pa mogoče še kdo drug, ki se mu na tem prvenstvu ni tako izšlo. Verjamem pa, da bo že na naslednjih tekmah svetovnega pokala drugače, saj so tudi ostali člani ekipe dovolj dobro pripravljeni, da izboljšajo uvrstitve tega prvenstva," je zadovoljen selektor slovenske reprezentance Aleš Jensterle.
Najboljši dosežek na svetovnih prvenstvih doslej je sicer uspel svetovni prvakinji iz Munchna leta 2001 Martini Čufar z osvojeno zlato kolajno v težavnosti. Druga dobitnica medalj na SP za Slovenijo je Maja Vidmar (bronasta leta 2007 in 2009), šele tretja pa sedaj Mina Markovič! Prav v tej luči je dosežek mlade Ptujčan-ke še večji.
Jože Mohorič
Atletika • Sredozemske igre
Kljub poškodovanemu gležnju do brona
Tretje mesto Nine Kolarič na sredozemskih igrah v Pes-cari je njen nov mednarodni uspeh, ki je še toliko večji v luči njenih letošnji težav z gležnjem. O svojih vtisih iz Pescare je spregovorila ob kratkem postanku na Ptuju, sedaj pa je že v Beogradu, kjer bo danes skakala v kvalifikacijah skoka v daljino na univerzijadi, jutri pa jo, upajmo, čaka še finalni nastop.
Največja Ninina skrb v Pesca-ri niso bile tekmice, ampak gle-ženj. »Predvsem na ogrevanju sem čutila, da me boli, enako je bilo pri prvih dveh skokih.« Potem se je uspela zbrati in odmislit bolečino. Pri tem so svoje naredile tudi protibolečin-ske tablete, ki jih je dobila od reprezentančnega zdravnika. Kljub neugodnim razmeram, veter je neprestano menjal smer, ji je uspelo narediti 650 centimetrov dolg skok, ki jo je popeljal na zmagovalni oder. »Vesela sem in zadovoljna, da sem kljub tehničnim težavam uspela daleč skočiti in zraven bronaste medalje narediti še dober rezultat.«
V tej sezoni Nina trenira po prilagojenem programu treningov, saj je prisiljena, da izpušča predvsem tehnične treninge. »To se pri samem skakanju pozna, zato enostavno ne vem, kaj se dogaja z menoj v zraku. Letos imam največ težav pri samem doskoku, ki je moja močnejša tehnična prvina. Ravno
v tem elementu sem relativno boljša od konkurentk.«
Več o naravi Ninine poškodbe gležnja je povedal trener Gorazd Rajher. »Poškodba ni nedolžna. Do danes še nismo našli pravilnega odgovora diagnoze in zaradi tega ne vemo, kako pristopiti k zdravljenju.« Posledica je, da Nina ob skoku ne more polno obremeniti svojega stopala in tako, povedano v atletskem žargonu, ne »udari« po deski. »Skoki so narejeni z rezervo in nekoliko bolj nežno.«
Po sredozemskih igrah še na univer-zijado
Oba sta tudi previdna pri napovedih za univerzijado. »Če bo Nina opravila skok tehnično dovršeno, lahko skoči zelo daleč, nekje na ravni lanske sezone. Če ji to ne bo uspelo, pa bo dolžina skoka nekoliko krajša,« pravi Rajher. »Zelo nerada bi karkoli napovedovala, saj nisem tako konstantna pri samem skakanju. In tudi nikoli ne vem, kako bo z gležnjem,« je povedala Nina, ki si sama seveda želi dolgih skokov. Končna uvrstitev pa bo tudi odvisna od konkurence, ki pa je zaenkrat ne pozna.
Čestitkam za bronasto od-ličje iz Pescare in tudi tokrat odličen rezultat se je pridružil
tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. »Želim ji, da bi jo ta dobra forma spremljala na vseh prihodnjih tekmovanjih. Glede na njeno vztrajnost, marljivost in požrtvovalnost nas bo zagotovo še veliko let razvajala. Hvala Nini tudi za čudovito promocijo mesta in kurentove dežele, od koder tudi sama izhaja.«
Zadovoljstva pa ni skrival direktor Zavoda za šport Marjan Lenartič: »Izredno nas veseli in ponosni smo na izreden uspeh z osvojitvijo bronaste medalje Nine Kolarič, atletinje AK Cestno podjetje Ptuj. Še posebej ob izrednem rezultatu, saj je zaostala za zlato medaljo samo za 4 cm. Uspeh je prav gotovo plod načrtnega strokovnega dela trenerja Gorazda Rajherja, ob sodelovanju vseh segmentov organizacije ptujskega atletskega kluba. Iskrene čestitke Nini Kolarič, ki se je z vso predanostjo in profesionalnim odnosom posvetila atletiki. Čestitke tudi vsem v atletskem klubu, ki so kar koli pripomogli k temu uspehu. Znano je, da je zraven specialne stroke za vrhunske dosežke potrebna brezhibna logistika in vključevanje mejnih znanstvenih dognanj. Zadovoljni smo, da imajo delček zaslug pri Nininem uspehu tudi športni objekti v Ptuju, ki so posledica dosežkov športa in podpore vodilnih struktur Mestne občine Ptuj.«
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan se je Nini zahvalil za čudovito promocijo mesta in kurentove dežele, od koder tudi izhaja.
Nogomet • Prestopni rok
Na Ptuju zaenkrat bolj mirno kot v Celju, Domžalah in Ljubljani
Slovenski prvoligaši nadaljujejo sestavljanje igralskega mozaika za prihajajočo sezono, ki je že tik pred začetkom (18. julij). Samo še dober teden dni je namreč do tekem prvega kroga, ki še zagotovo ne bo ponudil vseh odgovorov na vprašanja o razmerjih moči v slovenskem prostoru. Prestopni rok namreč še ne bo končan, zato so še možne spremembe v zadnjem trenutku.
Zaenkrat sta bila najbolj aktivna oba ljubljanska kluba: Olimpija pripravlja ekipo za vnovičen nastop v 1. ligi, Interblock pa znova sestavlja močno zasedbo. Prve bo letos vodil Brane Oblak, ki bo imel na voljo tudi nekdanjega igralca Drave Gabriela da Silvo. Ta je bil po polletnem igranju na Ptuju prost igralec in si je poiskal novo sredino. Zaradi različnih sporov na igrišču in ob njem sta iz Olimpije v Koper odšla prepoznavna člana slovenske zlate generacije Miran Pavlin in Amir Karič. Zato pa bosta zeleni dres še naprej nosila Sebastjan Cimerotič in Mu-
Foto: Črtomir Goznik
Grižonič nič več za Dravo
Nogometašem Laboda Drave so bili pred kratkim ponujeni novi pogoji sodelovanja, ki so precej slabši od dosedanjih in so predvsem odsev recesije. Prvi, ki jih je zavrnil in je v klubu že vzel iz-pisnico, je Marko Grižonič. Zaenkrat še ni znano, kje bo 26-letni branilec nadaljeval kariero. Grižonič je na Ptuj prišel iz Kopra pred petimi leti, eno leto pa je vmes igral na Poljskem.
amer Vugdalič. Spet se zdi, da so največ pridobili v taboru In-terblocka, kamor so uspeli zvabiti Daniela Breziča (Domžale) in Aleša Kokota (Nemčija). Jim
bo to končno uspelo dokazati tudi na igrišču?
To bodo lahko (ali pa tudi ne) dokazali že v sredo na srečanju slovenskega superpokala
z Mariborom. Vijoličasti so zaenkrat zelo racionalni pri prehodih igralcev, saj sta Niltona in Filekoviča zamenjala Mertelj in Jurkič. Bo to dovolj za osvojitev superpokala in kakšen od-mevnejši rezultat v kvalifikacijah za Ligo prvakov, pa bomo šele videli.
Zaenkrat sta največji osip igralcev ekipi doživeli v Celju (Pečnik, Zavrl, Pokorn, Puš, Puc) in Domžalah (Brezič, Benko, Kirm, Aljančič, Nemec, Knezovič). V knežjem mestu bo pomlajeno zasedbo vodil Milan Buričič, v Domžalah pa še naprej Vlado Badžim. Oba sta znana po dobrem delu z mladimi, kar pa bosta morala v novi sezoni znova potrditi.
Na Ptuju še vedno vlada popolno zatišje, saj razen odhoda Da Silve in prihodov vratarja Bratuška, Zagorška in Mariniča ni prišlo do večjih sprememb. Do konca prestopnega roka je sicer pričakovati vsaj še kakšno, zaenkrat pa vsi trenirajo zelo intenzivno.
JM
Hajdina • Deseta tradicionalna poletna nogometna šola
Nogometna igra vse bolj privlačna za mlade
V organizaciji Športne zveze občine Hajdina je tudi letos potekala poletna nogometna šola, ki so se je udeležili otroci v starosti od pet do 14 let, med njimi tudi deklice. Letošnja, ki se je začela 29. junija in končala 3. julija, je bila že deseta po vrsti. Z njo so začeli že ob ustanovitvi zveze leta 1999, večjo prireditev načrtujejo v jeseni, poletna nogometna šola pa je tudi že ena od prireditev v okviru tega jubileja.
Kot se za jubilej pritiče, je presegla vse dosedanje. Sodelovalo je kar 70 otrok iz treh občin, Hajdine, Kidričevega in Ptuja oziroma ob hajdinski še nogometnih šol Drave in Aluminij a. Že v pripravah na letošnjo šolo so se zelo potrudili, zato je bil odziv pričakovano dober. Mladi nogometni navdušenci so ves teden pridno spoznavali veščine nogometne igre, nekateri so se šole udeležili prvič, drugi so že stari znanci hajdinske poletne nogometne šole, ki poteka v Športnem parku Hajdina, kjer
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze Hajdina, je navdušenje nad potekom letošnje poletne nogometne šole delil s številnimi mladinimi nogometnimi navdušenci, ki so tudi z napisi na svojih majicah pokazali, kdo so njihovi vzorniki na nogometnih igriščih.
je za te namen na voljo odlična infrastruktura. Kot je povedal predsednik Športne zveze občine Hajdina Sandi Mertelj, se v enem tednu ne da posebej veliko naučiti, bolj je ta poletna šola namenjena promociji nogometne igre, zagotovo pa skozi to šolo mladi nogometni navdušenci spoznajo nekatere osnovne elemente te igre. Šola je neke vrste tudi kadrovska
baza za vse klube, da lahko v jesenskih mesecih, ko se začne redna vadba, priključijo čim več mladih. Najboljši pa se kasneje lahko vključijo v redno vadbo ptujske Drave in kidri-čevskega Aluminija. V Športni zvezi občine Hajdina so se odločili, da najmlajše selekcije za vse nogometne klube združijo na enem mestu. Sandi Mertelj poudarja, da ni pomembno, za kateri klub oziroma selekcijo
igrajo, Skorbo, Hajdino, Gereč-jo vas, Slovenjo vas ali Hajdoše. Pomembno je, da so skupaj, da se družijo, da jih je več in da lahko organizirana vadba normalno poteka. Hajdinsko poletno nogometno šolo financira občina Hajdina, nogometno šolo Golgeter, ki poteka skozi celo leto, pa ob občini Hajdi-na, ki prispeva levji delež, tudi starši, donatorji in sponzorji.
Ker je letošnja poletna nogometna šola presegla vsa pričakovanja, je sodelovalo tudi večje število strokovnih sodelavcev oziroma vaditeljev. Sandiju Mertlju je pri najmlajših pomagal Bojan Pišek, pri malo večjih je osnove nogometne igre učil Tomaž Vindiš, pri največjih pa Vojko Mišič in Aleksander Verlak. Mladi nogometni navdušenci so ob koncu poletne nogometne šole na prireditvi, ki je bila 3. julija v Športnem parku Hajdina, pokazali, kaj so v poletni nogometni šoli pridobili. Staršem in starejšim ljubiteljem nogometne igre se je pridružil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič.
MG
Prijateljska tekma:
Medžimurje - Labod Drava 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kronaveter (79)
LABOD DRAVA: Bratušek, Žilič, Andelkovič, Čeh, Dre-venšek, Kelenc, Kronaveter, Grižonič, Zilič, Horvat, Prejac. Igrali so še: Filipovič, Kurež, Zagoršek, Vrabl, Trojak. Trener: Adnan Zildžovič.
Nogometaši ptujskega prvoligaša so v soboto gostovali v Čakovcu, kjer so proti novemu hrvaškemu prvoligašu Med-žimurju odigrali svoje tretje pripravljalno srečanje. Ptujčani so igrali brez Oguja, Murka, Joziča in Semlerja, zato pa je v vratih nastopil Bratušek, ki je prišel iz Maribora, branil pa je tudi pri Aluminiju iz Kidričevega. Prvi polčas je minil v dobri nogometni predstavi obeh moštev, vendar z nerazpoloženi-mi napadalci. Mogoče so za malenkost bolj nevarno delovali nogometaši iz Čakovca.
V drugem polčasu pa je prevladovala ekipa Laboda Drave, ki je dosegla zadetek enajst minut pred koncem srečanja, ko je v polno zadel Kronaveter. »Po napornih treningih so fantje v Čakovcu odigrali dobro tekmo in sem zadovoljen s prikazano igro,« je po vrnitvi na Ptuj dejal trener Laboda Drave Adnan Zildžovič.
Danilo Klajnšek
V 10. že tradicionalni sodelovalo 70 otrok iz
poletni nogometni občin Hajdina, Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
šoli na Hajdini je letos in Kidričevo.
Foto: Črtomir Goznik
V poletni nogometni šoli so se dobro odrezale tudi deklice.
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Labod Drava, modri dres) je bil v Cakovcu edini strelec na tekmi s hrvaškim prvoligašem Medžimurjem.
Fotozapis
Poletna teniška sola
Poleg zelo množično obiskane šole nogometa je v občini Hajdina potekala še šola tenisa; to je pod pokroviteljstvom Športne zveze Hajdina organiziral TK Skorba.
Od ponedeljka do petka se je v Skorbi potilo 12 mladih ljubiteljev tenisa, ki so bili glede na predznanje razdeljeni v tri skupine. Za njih je skrbel učitelj Luka Malek. Otroci so bili s šolo zelo zadovoljni, po-
dobno pa velja tudi za učitelja, ki je udeležence zelo pohvalil za prizadevnost. V soboto so organizatorji pripravili zaključni turnir, kjer so se mladi pomerili med seboj. »Zavijte kdaj na teniška igrišča tudi med letom, srečamo pa se spet v naslednjih počitnicah,« so bile zaključne besede Franca Mohorka, predsednika TK Skorba.
JM
Foto: Matija Brodnjak
Udeleženci poletne šole tenisa s trenerjem Lukom Malekom in predsednikom TK Skorba Francem Mohorkom.
Boks • 1. slovenska liga
BK Ring državni prvak
S šestim turnirjem v 1. slovenski boksarski ligi, ki je tokrat potekal v Kopru, se je končalo letošnje državno prvenstvo. Nastopilo je 19 boksarjev iz šestih slovenskih klubov; najštevilčnejši so bili člani BK Ring, ki so prijavili deset boksarjev. Volja pri žrebu parov je nanesla tako, da je nastopilo šest ptujskih boksarjev, ki so dosegli tri zmage, en remi ter doživeli dva poraza. Tudi na tem šestem turnirju so bili boksarji BK Ring najuspešnejši v skupnem seštevku.
Med mladinci (od 17 do 18 let) je v kategoriji do 64 kg Aleš Kujavec premagal Iztoka Wallnerja iz Maribora; v članski konkurenci (od 18 do 34 let) je v kategoriji do 69 kg Jernej Gajšek premagal Marka Ro-škarja iz Maribora; v kategoriji do 81 kg pa je prav tako zmagal član BK Ring Ptuj Vadim Kru-pyshev - boljši je bil od Janeza Ricija iz BK Dolomiti. V isti kategoriji sta se Dušan Rakuš (BK Ring Ptuj) in Matic Samastur iz Slovenske Bistrice razšla z neodločenim izidom. V ekshibi-cijskih dvobojih sta Nino Milo-šič (do 69 kg) in Blaž Škrjanec
(do 57 kg, oba člana BK Ring) izgubila. Nino je moral priznati premoč Simonu Dovču iz FCL Ljubljana, Blaž pa Ednanu Krli-čeviču iz BK Dolomiti.
V BK Ring so znani po trdem in kvalitetnem delu. Vse to se jim je obrestovalo v letošnji sezoni, ko so po nekaj letih oživili slovensko boksarsko ligo, saj so premočno osvojili prvo mesto in naslov ekipnega državnega prvaka, saj so skupaj zbrali 51 točk (dosegli so 45 zmag, doživeli štiri poraze, dvakrat pa so boksali neodločeno). Drugo mesto je osvojil BK Slovenska Bistrica, ki je zbral 38 točk, tretji pa so bili člani BK Kranj z 32 točkami. V posamični konkurenci je po seštevku šestih turnirjev ptujskim boksarjem pripadlo pet prvih mest. Te so osvojili Carak Shipron (do 70 kg), Aleš Kujavec (do 60 kg), Jernej Gajšek (do 69 kg), Vadim Kruphyshev (do 81 kg) ter Mitja Dišič (do 91 kg).
Očitno je, da se v slovenskem amaterskem boksu najbolje dela v severovzhodni Sloveniji, kjer pa ima BK Ring primat.
Danilo Klajnšek
Ekipa BK Ring je osvojila naslov državnih prvakov.
Kasaštvo
Odlični dosežki KK Ljutomer in KD Lenart
Na hipodromu v Komendi so na kasaških dirkah v sedmih točkah sporeda odlične rezultate dosegli tudi tekmovalci KK Ljutomer (15) in KD Slovenske gorice Lenart (6). Dvojno zmago je slavil član KD Slov. gorice Lenart Franc Orthaber, ki je zmagal s 3-letnim žrebcem Stejlonom in 7-letno kobilo Seleno. Ljutomerčanom so pripadle tri zmage - Pika M Reneja Hanžekoviča v tretji dirki, Paris Dream Primoža Kristla v peti dirki in Inter Dušana Zorka v šesti dirki. Drugo mesto so osvojili: Fordena (Janko Sagaj), Leonidas OZ (Rene Hanžekovič) in Saxon MS (Marko Slavič), tretje pa Larisa (Mario Moleh) in Lary King (Slavko Makovec, vsi KK Ljutomer).
NŠ
Mali nogomet
Koračice osvojile PLMN Sveti Tomaž
Rezultati 9. kroga: Bar pri križu Mihovci - PGD Ključarovci 1:1, Prše-tinci Bar Korant - PGD Ključarovci ml. 5:5, Portal Cvetkovci.net - Tr-novci Rucmanci Savci 3:3, Koračice - ŠIT Pizzeria Ozmec 1:8, Lordi Bar Korant prosti.
Končna lestvica:
1.	KORAČICE 8 6 1 1	45:23	19
2.	KLJUČAROVCI 8 5 3	0	42:16 18
3.	MIHOVCI 8 5 1 2	30:18 16
4.	ŠIT P. OZMEC 8 5 0 3	32:27	15
5.	CVETKOVCI.NET 8 3	2	3	24:18 11
6.	LORDI KORANT 8 3	0	5	30:33	9
7.	PRŠETINCI K. 8 2	1	5	24:37	7
8.	TRS 8 2	1	5	26:37	7
9.	KLJUČAROVCI 8 0	1	7	20:64	1
Najboljši strelci: 16 - Ivan Janžekovič (ŠIT), 15 - Franci Kamenšek (Pršetinci), 12 - Slavko Plohl (PGD Ključarovci), 10 - Blaž Šegula (Cvetkovci.net), Marko Kovačec (PGD Ključarovci).
UK
Kolesarstvo • Mitja Mahorič
Vsi bi me radi imeli
»
Mitja Mahorič se je nedavno proslavil z drugim najprestiž-nejšim državnim naslovom -postal je državni prvak v cestni dirki. Prvič se je to zgodilo pred štirimi leti v perutninskem dresu pred domačim, ptujskim občinstvom, letos v dresu ljubljanske Radenske v Mirni Peči na Dolenjskem. Vsak od obeh ima svojo zgodbo, svoj draž in emocije, oba sta prigarana s trdim delom in nosita veliko težo, slast prevzete odgovornosti in radost slavja. Sezona 33-letnega Ptujčana kljub velikim pretresom v zimskem času poteka uspešno. Velika zasluga gre tudi direktorju moštva Andreju Hauptmanu kot mladim sotekmovalcem.
»Sezona se odvija nad pričakovanji, še posebej, ker je 12. decembra, ko sem ostal brez moštva, kazalo, da se bom moral pričeti ukvarjati s čim drugim. Po podpisu pogodbe z Radensko KD FT se je vse obrnilo na boljše. Tekmovalno sezono smo začeli res sanjsko z zmago na »Jadranski magistrali«. Mogoče je dečkom šlo na živce, da smo vso zimo trenirali na breg, kjer je bila speljana dirka in se je kasneje tudi odločila, vendar se je na koncu vse poplačalo. Že po osvojitvi rumene majice smo nazdravljali s šampanjcem, saj, kot je dejal Hempi (op. p. Andrej Hauptman), smo prvi del sezone rezultatsko že rešili. Imamo zelo mlado moštvo, kjer jedro tvorijo kolesarji, ki so šele letos prestopili v člansko kategorijo. Izkušena sva le Boštjan Rezman in jaz. Te mlade tekmovalce je najprej potrebno vzgojiti, šele potem lahko od njih zahtevaš rezultat. Letos je bilo zanje še težje, saj so imeli maturo in so nekaj treningov izpustili. Mislim, da nam je ta uvodna zmaga dala dodatni zagon, fantje so dobili zaupanje v Hempija in vame ter seveda dobili potrebno samozavest,« je v uvodu povedal Mahorič.
Verjetno so bila pričakovanja od vas na drugi strani velika?
Mitja Mahorič: »Podpisali smo pogodbo brez določil, kaj moram narediti. Pritiska s strani vodstva kluba res nisem občutil, sam pa sem si ga ustvarjal. Tu je druga filozofija, kot je bila pri Perutnini, kjer smo bili zbrani res najboljši, kar se nas je v Sloveniji dalo zbrati, in vodstvo kluba pa tudi mi sami smo vedno veliko pričakovali. Če tega nismo izpolnili, smo bili razumljivo razočarani. Zdaj se pač v okviru naših zmožnosti prej zmenimo, kaj bomo naredili, to potem tudi izvedemo, ne moremo pa delati čudežev. Tega se zavedamo in mogoče je prav to ključ do uspeha.«
Dirkali letos kaj dosti niste. Zadnja dva meseca ste bili praktično brez tekmovanj, v prejšnjem klubu ste jih do zdaj zbrali skorajda toliko, kot jih boste letos v celi sezoni. Pogrešate kaj tekmovanja?
Mitja Mahorič: »Težave so se pojavile predvsem na nastopih v Italiji, kjer so dirke starostno omejili. Zato so nekatere načrtovane zame odpadle, udeležili pa so se jih mlajši tekmovalci. Dolgo časa sem se moral pripravljati sam, brez primerjave z ostalimi, kar zna biti včasih zelo naporno. A dirka po Slove-
«
niji je takšna stvar, kjer želi biti vsak najboljši, pred domačim občinstvom slaviti zmago je najlepše in se mi ni bilo težko motivirati za trening. Po drugi strani smo imeli v Perutnini vsa leta zelo natrpan spomladanski del, do junija sem običajno nabral okrog petdeset startov, kar je bilo veliko. Morda sem bil včasih celo preutrujen, da bi lahko naredil kakšen odmevnejši rezultat. Tokrat je bilo povsem drugače, z dobrimi dvajsetimi nastopi v sezoni sem bil po eni strani spočit, po drugi strani pa sem se lahko povsem osredotočil na pripravo za eno dirko in moram priznati, da mi je uspelo. Bil sem dober kot že dolgo ne.«
Dirka Po Sloveniji se vam vseeno ni izšla povsem po željah.
Mitja Mahorič: »Priznam, da je bil moj cilj zmagati, le to me je zanimalo in potem sem bil z osmim mestom zelo razočaran. Etapa na Krvavec, ki
naprej. To več ni taktiziranje, to je loterija. Zapleteno pa je zaradi tega, ker so vsi, ki nastopajo v tujini, povezani s svojimi matičnimi klubi. In to le takrat, ko jim ne gre, drugače jih poskušajo izigrati. Legionarji', ki jih je vedno več, ponavadi držijo skupaj, vendar le do določene mere, na koncu jasno, vsak dela zase. Zraven tega sta še dve dirki, ena v kategoriji do 23 let, druga Elite, ki sicer potekata sočasno, vendar štejeta posebej. To je sicer značilnost vseh držav z manjšimi številom tekmovalcev. S Hauptmanom smo letos sestavili posebno taktiko, da smo mlado moštvo žrtvovali za moj uspeh, kar je bilo zelo tvegano, tudi glede na konkurenco. Med dirko sem se že počutil krivega, ker so res cel dan vlekli glavnino in če bi bil na koncu četrti, kar je bilo povsem možno, to ne bi bilo to, za kar so pustili srce na asfaltu.«
Andrej Hauptman velja
Mitja Mahorič: »Mislim, da se je Adria Mobil sama postavila v vlogo vodilnega moštva. Nesporno imajo najboljše moštvo po imenih, vendar po mojem mnenju ne dosegajo rezultatov, ki bi jih glede na to morali. Zelo so samozavestni in precej drugačni, kot je bilo naše moštvo. Mi nismo kaj dosti govorili in napovedovali, veljavo smo pokazali na dirkah, z rezultati. Po drugi strani se jih z dobro taktiko in nekaj sreče da premagati. Če pogledam letos, niso kaj bistveno več dosegli od našega moštva, pa je razlika v letih in izkušnjah kar precejšnja.«
V tem času se pričenjajo pogovori za naslednjo sezono. Kot kaže se pri Radenski KD FT dobro počutite. Boste ostali v Ljubljani?
Mitja Mahorič: »Pogovarjal sem se že z vsemi slovenskimi klubi razen s Perutnino. Zdaj bi me vsi radi imeli v svoji sredini, slika je povsem drugačna kot pred pol leta. Po eni strani bi rad ostal v Ljubljani, sem pa dobil tudi tri ponudbe iz tujine. Moja neizpolnjena želja ostaja nastop na eni od treh največjih dirk, na italijanskem Giru, francoskem Touru ali španski Vuelti. Če dobim ponudbo od takšnih moštev, ne bom kaj
n 'XY' MÍ
Foto: Uroš Gramc
Mitja Mahorič: »Moja neizpolnjena želja ostaja nastop na eni od treh največjih dirk, na italijanskem Giru, francoskem Touru ali španski Vuelti. Če dobim ponudbo od takšnih moštev, ne bom razmišljal.«
bi mi glede na hladno vreme in dobro formo pri vožnji na vzpone morala ustrezati, se je slabo končala. Razlogov je več, vendar je dejstvo, da sem bil zmagi na dirki zelo blizu, a se enostavno ni vse izšlo, kot bi se moralo. Prvi dan na primer bi na Vršič lahko sledil končnemu zmagovalcu Dancu Fuglsangu, pa sem se držal Noseta in se malo uštel. Potem sem imel nekaj težav s kolesom na samem spustu, kjer sem ponavadi med hitrejšimi, pa mi oprema tega tokrat ni dopuščala. Tudi pod Krvavcem nisem imel najboljšega položaja. Skratka, zaradi dobre forme sem imel visoke ambicije in sem bil potem zelo razočaran. Vendar sem vesel, da se mi je na državnem prvenstvu posrečilo. Takrat priznam, nisem bil najboljši, Borut Božič in Janez Brajkovič sta imela boljše noge, a sem se zmage veselil jaz.«
Državno prvenstvo je v kolesarstvu sicer vedno ena posebna dirka, nastopate zgolj Slovenci, tudi s tistimi, ki vozijo za tuje klube. Kaj to pomeni?
Mitja Mahorič: »Pri nas je vedno popolna zmešnjava, pogosto ne veš kdo pije in kdo plača. Mislim, da niti kolesarski teoretiki ne bi vedeli, za kaj gre. Zelo težko je izvedeti, kdo je s kom skupaj, kdo želi zmagati, kdo je s pomočnik in tako
za enega najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov, edini ima medaljo iz svetovnega prvenstva, kar se tudi z vrhunskimi kolesarji, kot jih imamo zdaj, zdi pravljično. Kot kaže, je zelo dober tudi kot strateg. Vidva sta enakih let, nekoč sta drug proti drugemu tudi dirkala, kako pa danes poteka sodelovanje?
Mitja Mahorič: »Hempi je bil dolgo v najboljših klubih na svetu. Ima ogromno izkušenj iz največjih tekmovanj in lahko veliko pripomore ne samo vsem mladim, ampak tudi meni. Zagotovo je razlika med krogi, kjer se je gibal on in tam, kjer sem bil jaz. Velika razlika je že med Radensko in nekoč Perutnino. Vseeno smo bili v svojem razredu med najboljše organiziranimi v Evropi in v Sloveniji nismo imeli primerjave. Kar se tiče sodelovanja s Hempijem, se mi zdi, da govoriva isti jezik. Med dirko se hitro sporazumeva, par besed in taktiko hitro prilagodimo situaciji. Na nivoju, kjer nastopamo, se morda boljše znajdem od njega, saj to počnem že precej časa, vendar mu hitro preklopi' in se ujameva.«
Kako so se po razpadu Perutnine Ptuj spremenila razmerja med slovenskimi klubi? Kdo zdaj nosi »krono«?
dosti razmišljal. Vendar stvari niso enostavne, tudi ko podpišeš pogodbo, ne veš točno, kaj si podpisal, saj se stvari lahko hitro spremenijo. To so na lastni koži občutili mnogi slovenski kolesarji. Bomo videli, kaj se bo zgodilo.«
Tekmovalnih ambicij vam ne manjka, čeprav niste več med najmlajšimi. Sicer je Lance Armstrong pet let starejši, tako da nekaj let je še pred vami.
Mitja Mahorič: »Dokler bom imel veselje in željo po rezultatih, bom sedel na kolesu. Ko se bom enkrat poslovil, se vrnil več ne bom. Enkrat se je to sicer že zgodilo, vendar so bile okoliščine drugačne. Ob poškodbi sem izgubil celo leto, ki sem ga zapolnil s treniranjem mladincev pri Perutnini, vendar me je kolo premamilo nazaj. Ne znam si predstavljati, kje bi bil zdaj, če bi se odločil drugače. Lahko na boljšem, vendar niti tako ni slabo.«
Po štiriindvajsetih letih sprva hobija in nato poklica se verjetno težko vidite na kakšnem drugem področju.
Mitja Mahorič: »Trenutno sem kolesar in razmišljam le v tej smeri, kako bi bil boljši in kako bi tempiral formo na točno določen čas.«
Uroš Gramc
Kinologija	.
Uspešno kinološko delo v KD Ptuj
V Kinološkem društvu Ptuj je bilo delo društva v prvi polovici letošnjega leta zelo uspešno. V spomladanski tečaj šolanja novih vodnikov psov je bilo vpisanih 76 tečajnikov. Veliko uspehov pa so kinologi dosegli na državnem in regijskih tekmovanjih. Člani KD Ptuj vsa kinološka dela opravljajo ljubiteljsko. Veliko prostovoljnega dela vlagajo v posodobitev njihovih prostorov (vadišča, okolja in društvenih prostorov). Na svoje delo so zelo ponosni in so prepričani, da je njihovo društvo zgledno in daleč najlepše urejeno.
27. junija so ob zaključku pomladanskega šolanja pripravili izpite za nove vodnike. Prijavilo se je 24 kandidatov (od 76 tečajnikov), ki so vsi uspešno opravili izpit. Pri tem je sodnik Štefan Kolman od njih zahteval natanko tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, tudi zahteva.
Kandidati so se predstavili v dveh kategorijah, v osnovni ISP-A je bilo v nove vodnike promoviranih 21 kandidatov.
Člani društva KD Ptuj po razglasitvi rezultatov na mednarodni tekmi v Ajdovščini
Osnovni izpit je sestavljen iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu. Drugi izpit se imenuje ISP-B-BH, sestavlja pa ga teoretični
Vodja šolanja Boštjan Sterbal predaja priznanje najuspešnejšemu tečajniku po programu BBH Primožu Lepeju.
del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanje psa v urbanem okolju.
Ob zaključku prireditve je spregovoril vodja šolanja Boštjan Šterbal, ki je pohvalil vse kandidate in vse instruktorje šolanja, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku. Vsem uspešno opravljenim kandidatom je razdelil priznanja in jih povabil k nadaljevanju šolanja. Prvi tečaji se bodo pričeli že septembra.
Uspehi društva se kažejo tudi na tekmovalnem področju. V prvi polovici leta so se tekmovalci udeležili državnega tekmovanja šolanih psov (21. marca v Mariboru), regijskega tekmovanja šolanih psov (25. aprila v Slovenski Bistrici), regijskega tekmovanja šolanih psov (30 maja v Trbovljah) in
mednarodnega tekmovanja šolanih psov (13. in 14. junija v Ajdovščini). Nekaj najodmevnejših rezultatov:
-	na mednarodnem tekmovanju v Vipavi, ki ga je priredilo KD Ajdovščina, je po programu ISP-A državni prvak postal Jure Vilčnik s psičko Ajšo;
-	na regijskem tekmovanju v Slovenski Bistrici je po programu IPO-I Marjan Selinšek s psom Šapom osvojil 1. mesto;
-	tekmovalci v sledenju so se udeležili mednarodne tekme na Hrvaškem v Križevcih in po programu IPO-I je Primož Lepej s psičko Dino dosegel 1. mesto;
-	uspešni so tudi tekmovalci v agilityju, ki po vsej Sloveniji dosegajo zavidljive rezultate.
Milica Mohr, tiskovna predstavnica KD Ptuj
Športni napovednik
Nogomet • Prijateljske tekme
Tri preizkušnje Laboda Drave
Ta teden bo za nogometaše Laboda Drave zelo naporen, saj bodo ob treningih odigrali še tri pripravljalna srečanja. Danes (v torek) bodo na Rogli igrali z avstrijskim klubom SAK, v četrtek ob 18. uri na Ptuju s hrvaškim prvoligašem Osijekom (tekma bo zaprta za javnost), v soboto pa bodo na domačem stadionu ob isti uri gostili še ekipo tretjeligaša Kranja.
V torek Baku, v petek Maribor
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega bodo danes (v torek) ob 17.30 z ekipo Bakuja odigrali svoje prvo prijateljsko tekmo v okviru priprav na novo sezono. V petek ob 17. uri pa bodo Kidričani gostili še ekipo državnih prvakov iz Maribora.
Mali nogomet
2. nočni turnir - Apače 2009
Športno društvo Apače organizira v petek, 10. 7. 2009, turnir v malem nogometu. Le-ta bo potekal v športnem parku Apače do 19. ure dalje. Prijavnina znaša 50 evrov in se poravna na dan turnirja med 18. in 19. uro. Vsaka ekipa lahko prijavi maksimalno 10 igralcev. Sistem igranja je 4+1, igra se 2 x 10 minut. Tri prvouvrščene ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokale.
Dodatne informacije: Dejan / 031 383 220
DK, JM
Nogomet
Uroš že zabija na Madžarskem
Uroš Veselič je pred kratkim prestopil k madžarskemu prvoligašu Kecskemeti TE, ki je v minuli sezoni osvojil peto mesto in z njim podpisal triletno pogodbo. Videmčan pa je bil že v svojem debiju nadvse uspešen, saj je proti slovaški ekipi FC Nitra zabil oba zadetka za svoje moštvo. Izid tekme je bil 2:4 v korist Slovakov. Trener KTE Tomislav Sivic mu je za igranje namenil drugi polčas, ki ga je Uroš maksimalno izkoristil in v 63. ter v 89. minuti zatresel mrežo Slovakov.
»Prezadovoljen sem s tem uvodom, saj sem dosegel dva zadetka proti močnim Slovakom. Trener Sivic mi je zaupal celoten drugi polčas, ki sem ga super izkoristil. Na Madžarskem se odlično počutim! Imam udoben apartma v novozgrajenem bloku nedaleč stran od kluba. Igralci in uprava so me lepo sprejeli, za kar sem jim zelo hvaležen. Imam tri soigralce iz Črne gore ter dva iz Srbije, tako da mi ni težko glede jezika. Na treningih trdo delamo in želim si le, da bi nadaljeval s takšno formo ter dosegal zadetke za ta simpatičen klub še naprej,« je vidno zadovoljen zaključil Veselič oz. Veszelics, kot pišejo tamkajšnji mediji.
Peter Golob
Padalstvo • AK Ptuj
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani v Lescah in Salzburgu Mitja Serdinšek na stopničkah
Dobri nastopi v Lescah
Samo v tednu dni so imeli padalci ptujskega aerokluba dve izredno močni preizkušnji; prva je bila v Lescah, kjer je potekala tekma svetovnega pokala v skokih na cilj. Na tem tekmovanju so člani ptujskega aerokluba nastopili z dvema ekipama. Organizatorjem je uspelo izpeljati vseh osem skokov. Po pričakovanjih je zmaga ostala v Sloveniji, saj so bili domačini prepričljivi. V točkovanju za državno prvenstvo je zmagala ekipa Flycoma (-42 cm), druga je bila ekipa Elana (-46 cm), tretja pa je bila prva ekipa Ptuja (-79 cm), četrta pa druga ekipa Ptuja (-253 cm). V

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
tekmi za svetovni pokal je ekipno prvo mesto osvojila ekipa Flycom, prva ekipa Ptuja je bila dvanajsta, druga ekipa Ptuja pa dvaintrideseta.
Ptujčani tretji v Salzburgu
Iz avstrijskega Salzburga so se zadovoljni vrnili padalci Ptuja, ki so tam nastopili na pozivni tekmi. Od predvidenih osmih serij skokov na cilj so jih uspeli izpeljati sedem. Zanimivost tega tekmovanja je bila ta, da je bil vsaki skok izveden na različni lokaciji. Ptujčani so bili
s prikazanim zadovoljni, saj so osvojili ekipno tretje mesto, takoj za Švicarji in Čehi. Skupno so zbrali 131 kazenskih cm. Do drugega mesta jih je ločila malenkost, saj so bili Čehi od njih boljši le za štiri centimetre.
V posamični konkurenci je Aleksander Čuš z -16 centimetri osvojil četrto mesto, šesti je bil Tonček Gregorič (-20), dvanajsti Tomaž Korpar je zbral -29 cm, Mirko Vršič pa je bil 24. in je zbral -42 cm. Ptujske padalce pa že ta vikend čaka nova preizkušnja, in sicer v Prijedoru, kjer bo potekalo pokalno tekmovanje.
Danilo Klajnšek
V organizaciji KK Sava Kranj so se mladi ptujski kolesarji udeležili dirke v Trsteniku, ki je štela za pokal Slovenije in pokal Gorenjskega glasa. Dečki iz treh kategorij so se pomerili na krožni progi Trstenik-Žab-lje-Čadovlje-Trstenik. Največ uspeha so poželi kolesarji Adrie Mobil, Jon Božič in Benjamin Muhič sta bila najuspešnejša v najmlajših kategorijah, med dečki A pa je prvo mesto osvojil
domačin Gašper Katrašnik. Od mladih perutninarjev je bil najboljši Mitja Serdinšek, ki je med dečki B na 27 kilometrov dolgi progi osvojil tretje mesto. Serdinšek je ciljno črto prečkal tik za Kristjanom Kumarjem (Hit Casinos). Za Božičem je dvojec zaostal 1'37", pred glavnino pa si je privozil za 2'40" naskoka. Z desetim mestom sta klubski uspeh dopolnila Manuel Bedenik in Nejc Rogina med
dečki C (šest krogov, skupno 18 kilometrov). Ptujske uvrstitve: Dečki A: 12. Matic Širec. Dečki B: 3. Mitja Serdinšek, 10. Manuel Bedenik, 14. Simon Vogrinc, 17. Pliberšek Denis, 18. Tilen Jankovič. Dečki C: 10. Nejc Rogina, 15. Luka Kramber-ger, 18. Kristjan Jurak, 19. Luka Sagadin, 20. Jan Gašparič.
UG
Mitja Serdinšek (KK Perutnina Ptuj) je v Trsteniku osvojil 3. mesto.
Foto: Marjan Kelner
Kolesarjenje • Raziskujemo skrite kotičke Slovenije
Ob robu Ljubljanskega barja: »Borovničeva avantura«
Junij in julij je čas borovničevih zavitkov, saj takrat po gozdovih vse diši po borovnicah. Na pragu julija na moja vrata potrka poštar in me preseneti z veliko škatlo. Prijateljica iz drugega konca Slovenije mi pošilja borovnice, ki s svojim vonjem in okusom pričarajo nasmeh v še tako kislih in deževnih dneh. In ko borovnic zmanjka, je čas za »Borovničevo kolesarsko avanturo«, v odkrivanju krajev, kjer zorijo te čudovite modre zapeljivke sočnega okusa. Če smo vam vzbudili zanimanje, potem predlagam, da se z nami podate na nezahtevno Borovničevo turo (cca. 50 km), v iskanju naravnih, kulinaričnih in zgodovinskih zakladov Slovenije.
Naša pot se prične na OBRONKU LJUBLJANE. Predlagamo, da svojega jeklenega konjička pustite na parkirišču DOLGI MOST. V parkirni avtomat boste morali vreči en evro, kar bo zadostovalo za celodnevno parkiranje. Cena je zgolj simbolična. Pot nas vodi po urejeni kolesarski poti (rdeče označena kolesarska pot), ki je speljana ob glavni cesti v smeri proti BREZOVICI. Na poti prečkamo železniško progo. Ta del poti ni prijeten, saj nas ves čas spremlja ljubljanski promet, a ker je kolesarska pot urejena, je kolesarjenje varno. Na obcestnih tablah boste čez nekaj kilometrov zagledali napis POSTOJNA, naj vas ne zbega, držite se smeri proti Postojni, ki vas bo pripeljala v BREZOVICO. V Sloveniji je veliko krajev, ki nosijo imena dreves. Ime nas opozarja, da je bilo nekoč na tem območju veliko brezovih dreves. Občina Brezovica je osrednja občina Ljubljanskega barja, domačini pa se radi pohvalijo, da je zaradi naravnega in kulturnega bogastva ta kraj »Slovenija v malem«. Občina obsega barje z osamelci, Ljubljanico, sifonsko kraško jezero na Jezeru in Rakiško planoto z zdravilno klimo ter kraške gozdove. Bodite pozorni, saj boste na levi strani čez čas zagledali GOSTIŠČE PRI POKU, kjer si privoščite dišečo jutranjo kavi-co, kajti to je točka, ko se bomo počasi umaknili mestnemu vrvežu in se usmerili levo za PODPEČ oziroma za VNANJE
Foto: Aleksandra Jelušič
Borovničeva pot se vije preko Ljubljanskega barja.
GORICE.
Ko prečkamo nadvoz avtoceste, smo že sredi narave. Ves čas se držimo prednostne ceste, ki nas pripelje do VNA-NJIH GORIC, ki so središče Ljubljanskega barja. Čeprav se nahajamo samo sedem kilometrov iz Ljubljane, se zdi, kot da smo dokončno pobegnili mestnemu vrvežu, saj nas tukaj pozdravljajo polja, travniki in ograde s konji. Sredi te narave je urezana pot, po kateri kolesarimo. Pot nas vodi skozi NOTRANJE GORICE, kjer prečkamo železniške tire in ga mahnemo do vasi PODPEČ, kjer nas pozdravi modern most prek lenobne Ljubljanice.
Območje Ljubljanskega barja je bilo poseljeno že v davni preteklosti, ko je Barje pokrivalo jezero in so tod živeli mostiščarji. Ljubljanica pa je bila v preteklosti tako pomembna povezava s svetom, da so Rimljani prestavili njeno strugo k Podpeči, ki je poznana tudi po dobrem kamnu. Podpeč je danes gručasto naselje, ki leži tik pod steno kraškega roba. Predlagam, da se podate v osrčje vasi, kjer boste našli vaški trg z nepresahljivim kraškim vodnim izvirom. Poiščite »Prkičevo« hišo (1547), v kateri je bila nekoč kamnoseška delavnica in je danes urejena v vaški muzej. V vasi boste našli tudi cerkev Sv. Helene (1489) s čudovitimi freskami.
V vasi se usmerimo desno proti BOROVNICI, v lovu za drobnimi sladkimi sadeži, ki nam sredi poletja sladijo dneve. Pot nas pelje skozi vasico PAKO in obcestna tabla nas opozori, da ta vas že spada v občino Borovnica. Domačine povprašamo, od kod izvira to zanimivo ime, ki ga ne moremo povezati z nobeno asociacijo. Razložijo nam, da je beseda Pako nejasnega izvora. V prejšnjih stoletjih so naziv vasi izpisovali tudi kot Peku ali Pekel, vendar pa je najpravilnejša navedba ta, ki jo poznamo danes. Domačin v šali doda, da pozna izvor imena Pako. Ko so divje race letele nad vasjo, so se slišali glasovi »pak!«, »pak!« in od tod torej ime vasi Pako. Še en zgodovinski namig, ki smo ga nanizali na začetek kolesarske avanture, z namenom, da si obogatimo zakladnico znanja.
Ves čas kolesarimo ob železniški progi, ki je ujeta med prostrane travnike in pod vznožjem ljubljanskega vremenskega preroka, gore Krim, ki leži južno od Ljubljanskega barja. Se sprašujete, zakaj je Krim dobil tako zanimiv vzdevek. Preprosto. Kapa okrog vrha Krima napoveduje slabo vreme za okoliške kraje.
In že smo v vasici BREG. Ime nas pouči, da ta vas stoji ob reki, potoku, jezeru ali ob vznožju nekega brega. Za vasico Breg velja kar oboje. Nada-
ljujemo našo kolesarsko pot.
Smo pred Borovnico in na desni strani nas pozdravlja veselo žuborenje potočka Borov-niščica. Zdaj je čas, da stopimo iz kolesa, sezujemo čevlje in preverimo ali Borovniščica res diši po borovnicah. Voda je ledeno mrzla, ohladila vas bo do kosti, da boste z lahkoto nadaljevali Borovničevo avanturo v samo jedro našega kolesarskega potepanja, to je vas BOROVNICA. Od kod je ta vas dobila tako prikupno ime, verjetno ni potrebno izgubljati besed. Če ga boste na kolesarsko turo mahnili med 17. in 18. julijem, vas bodo v vasi pozdravili domačini s kupi borovnic in do-
ohranjen le steber, ki nam daje slutiti o mogočnosti tega viadukta. Porušen je bil leta 1941, saj je bila železniška povezava za italijanske okupatorje velikega pomena.
V Borovnici imate dve možnosti. Lahko ga mahnete proti PEKLU in pokukate v hudičev brlog, mi pa vas počakamo na poti do Bistre, lahko pa se z nami odpravite v Bistro, tehničnim izzivom naproti. Če boste smuknili do Pekla, potem nikar ne pozabite zanimive anekdote, o kateri vas bodo podučili domačini. Pekel naj bi dobil svoj naziv po dogodku iz leta 1860, ko je Borovnico na praznik svete Marjete zajel velik požar. Nikar ne sklepajte kupčije s hudičem, čakamo vas v Bisti.
Naša pot vodi iz Borovnice v smeri proti Vrhniki, kjer bomo pokukali v Tehnični muzej Slovenije. Pot proti Bisti nas popelje skozi vasica DOL, ki nas diskretno opozarja, da počasi že zapuščamo občino Borovnica in pozdravljamo občino Vrhnika, kjer nas pričaka zasanjana BISTRA. V muzeju izvemo, da je bila Bistra med letoma 1260 in 1872 Kartuzijanski samostan, imenovan »VALLIS IOCOSA« ali v prevodu VESELA DOLINA. Gozdovi, ki obrobljajo Bistro, in veselo žuborenje potokov dajo slutiti, da je bilo ime doline skrbno izbrano.
Leta 1951 je bil v Bistri ustanovljen Tehnični muzej Slovenije, ki je bil v oktobru 1953 odprt za javnost. Danes si lahko v muzeju ogledate gozdarski, lesarski, ribiški, elektro, tekstilni, tiskarski in prometni oddelek ter oddelek kmetijske mehanizacije in Slovenski lovski muzej. Verjetno vas bo najbolj očaral prometni oddelek z zbirko koles, motornih koles in avtomobilov. Najbolj markant-na je soba avtomobilov Maršala Tita in avtomobil, ki mu ga je poklonil nekdanji predsednik SZ Nikita Hruščov. Omenjen avtomobil tehta šest ton, pod-
Foto: Aleksandra Jelušič
Borovničev viadukt
zi Vrhniko. V slaščičarni vas bodo prijazno postregli z domačim sladoledom angelskega okusa. Verjetno vas ni potrebno posebej opomniti, da je danes vse v znamenju okusa po borovnicah.
Zgodovina nas poduči, da naj bi mesto po legendi ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom Jazona pripluli po Savi in Ljubljanici iz Črnega morja. Ko so prišli do izvira Ljubljanice na tem mestu, so morali ladjo razstaviti in prenesti po kopnem do obale Jadranskega morja. Njihova ladja je upodobljena v občinskem grbu.
Zdaj nas čaka še pot do Ljubljane. Ob glavni cesti je speljana varna kolesarska steza, imenovana A1. Popelje nas skozi SINJE GORICE vse tja do BREZOVICE in nazaj proti našemu parkirnemu prostoru na DOLGEM MOSTU. Ker je vreme v zadnjem času muhasto, lahko doživite marsikaj. Nas je dodobra opral junijski dež. Torej je Zmaj, simbol naravnih sil, še kar na delu. Potem niti ni čudno, da je postal simbol Ljubljane. Naša borovničeva avantura se s tem zaključuje. Upam, da smo vam naredili kaj skomin in da bo branje preraslo v dejanje. Kar pogumno, borovnice vas pričakujejo.
Aleksandra Jelušič

■pp-
t^mmmSosit
„v * -«
■■■v

Foto: Aleksandra Jelušič
SSíÍSÍS.:
-.as?
'Ji, ' "	"
t,..--;.-'.,	y A...
Tehnični muzej Bistra
Foto: Aleksandra Jelušič
Ljubljanica - v preteklosti pomembna povezava s svetom.
brotami, ki se jim ne boste mogli upreti. V tem času ima namreč vas Borovnica svoj Borovničev praznik in na vsakem koraku boste lahko okušali ta sadež.
Sredi Borovnice ne boste mogli mimo Borovniškega viadukta, ki se dviguje nad spokojnostjo kraja in je pričujoč ostanek zgodovine. Viadukt je bil postavljen leta 1856 in je več desetletij veljal kot največji zidan most v Srednji Evropi. V dolžino je meril 561 m, v višino pa zavidljivih 38 m. Ta infrastrukturni izziv je bil premostitev široke Borovniške doline. Danes je sredi Borovnice
vozje je okrepljeno, krasijo pa ga 8 cm debela stekla.
Podajte se do skrbno urejenega ribnika in vrtov, kjer lahko na klopci prisluhnete prerekanju rac in se malce odpočijete od naše kolesarske avanture in vseh zgodovinskih vtisov. A ne predolgo. Čaka nas pot proti VRHNIKI. Pot je osvežujoča, saj sledi vihravi spust, ki bo razhladil naše misli. Splača se pohiteti, saj nas v Vrhniki čaka ledeno presenečenje v obliki sladoledne skušnjave. Poiščite cerkev sv. Lenarta in ob cerkvi boste našli slaščičarno Berzo, ki je priljubljeno postajališče domačinov in popotnikov sko-
Ce se boste podali na opisano pot, potem bomo zelo veseli vaših idej, namigov, fotografij in kritik. Na koncu kolesarske sezone bomo objavili nekaj vašega materiala. Veliko kolesarskih užitkov.
Mail, na katerega nam lahko pišete: pisitenam.kolesarje-nje@gmail.com
Dolena • Srečanje upokojencev
Sp. Velovlek • Vesel praznik
Rekreativno-športni dan 90. rojstni dan
Ane Podhovnik
V soboto, 13. junija, se je zbralo na že tradicionalnem petem športno-re-kreativnem srečanju v Doleni kar sedem upokojenskih društev: Dolena, Videm, Leskovec, Podlehnik, Sela, Majšperk in Turnišče, skupaj več ko 200 članic in članov.
Tekmovali so v šestih špor-tno-rekreativnih panogah, ki so bile prirejene za upokojence. Vsi skupaj tako tekmovalci kot gledalci smo uživali ob spremljanju tekmovanja. Za veselo druženje in dobro voljo je poskrbel tudi domači ansambel, za dobro postrežbo pa gostitelj srečanja - DU Dolena.
Pokale in priznanja na srečanju je prispevala Pokrajinska zveza DU Ptuj. Podelil jih je predsednik zveze Franc Ko-derman in predsednik DU Dolena Anton Hliš. Prvo mesto
je osvojila ekipa DU Turnišče, drugo ekipa DU Leskovec in tretje DU Podlehnik. Niso pa bila pomembna osvojena mesta, ampak je bil poudarek na veselem in prijetnem druženju naših upokojencev, ki jim bo ostal ta dan v lepem spominu .Vodstvu DU Dolena se zahvaljujemo za dobro organizacijo in izvedbo iger ter dobro pogostitev.
Naslednje leto se vsa omenjena društva dobimo na enakem srečanju pri DU Sela.
Pokrajinska zveza DU
Spodnje Podravje pripravlja skupno, osrednje srečanje društev, ki so včlanjena v pokrajinsko zvezo z velikim kulturnim programom in veselim druženjem, ki bo 6. 9. 2009 na letališču v Moškanjcih. DU Maj-šperk pa prav tako pripravlja v septembru srečanje upokojencev DU Podravinske doline ob občinskem prazniku občine Majšperk
Že sedaj vas vljudno vabimo, da se teh družabnih srečanj polnoštevilno udeležite.
F. K.
V vasi Spodnji Velovlek je 23. junija praznovala 90. rojstni dan Ana Pod-hovnik. Tega dne jo je obiskala delegacija Društva upokojencev Rogozni-ca, ji čestitala k tako visokemu jubileju in ji izročila priložnostno darilo.
Slavljenki je kar težko prisoditi tako častitljiva leta. Našli smo jo čvrstega zdravja in mladostnega izgleda. Še vedno sama opravlja vsa dela in gospodinji na srednje velikem posestvu.
Rodila se je v Spodnjem Velovleku, se tu poročila in
opravljala vsa dela ter gospodinjila na posestvu. Rano je ovdovela. Sama ni imela otrok, bila pa je vzorna rej-niška mama šestim otrokom. Z enim otrokom Slavkom še vedno živita skupaj. V veliko pomoč in uteho ji je rejen-ka Angela s svojo družino iz
Ločiča. Jo redno obiskujejo in ji pomagajo kaj postoriti. V obujanju spominov je čas hitro minil. Ob odhodu smo ji zaželeli še veliko lepega, predvsem klenega zdravja in, da jo bomo obiskali, če ne prej, ob naslednjem jubileju.
Janko Mlakar
V Pokrajinski zvezi Društev upokojencev Spodnjega Podravja - Ptuj so društva zelo delovna na vseh področjih - kultura, šport, rekreacija, pohodništvo, izletništvo itd.
Urad za delo Ptuj
KOMERCIALIST, PRODAJALEC, TERENSKI ZASTOPNIK ZA ZELIŠČNO-NEGOVALNE IZDELKE, DELOVNO MESTO V ORMOŽU - M/Ž; PRODAJA ZELIŠČNO-NE-GOVALNI IZDELKOV NA TERENU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. MIND TRADE TRGOVINA IN ZASTOPSTVO, D.O.O. LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 42, 1000 LJUBLJANA, SELAK MIHA, 041/633 890, miha.selak@min-dtrade.si.
VARILEC, VARILEC TIG - M/Ž; VARJENJE TIG POSTOPEK, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1500 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. FURMAN DAMIJAN S.P. - BAR REMY, SLOVENJA VAS 50 A, 2288 HAJDINA, FURMAN DAMIJAN, 041327314.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR, KUHAR - M/Ž; KUHANJE IN PRIPRAVA MALIC IN A LA CARTE, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PEK, PRIPRAVLJALEC HITRE
HRANE - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIZZ, POMOČ V KUHINJI, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABONJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; ELE-KTRO VARJENJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail.com.
VARILEC, CEVAR - M/Ž; PRIPRAVA TER MONTAŽA CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, 1200 EUR bruto / mesečno. REA METAL, industrijska montaža in gradbeništvo, d.o.o., RAJŠPOVA ULICA 18, 2250 PTUJ, BAROVIČ ALJOŠA, 070891799, rea-metal@hotmail. com.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE- ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE OPREME, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit C-kategorije, nemški jezik, govorjenje zadovoljivo. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. - GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS,
041 235-463.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo. RADEJ DANILO S.P. -ZAŠČITA POVRŠIN, RABELČJA VAS 32 A, 2250 PTUJ, RADEJ DANILO, 041 670465.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA, KOMERCIALIST PRODAJE IN NAJEMA M/Ž - M/Ž; PRODAJA ZAŠČITNIH OBLAČIL, VODENJE IN ORGANIZACIJA PRODAJNIH AKCIJ, OGLAŠEVANJE, PRIPRAVA PONUDB IN SPREMLJANJE REALIZACIJE, ISKANJE NOVIH IN SERVISIRANJE OBSTOJEČIH KUPCEV, TRŽENJE IN PRODAJA NAJEMA IZDELKOV. nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIONIRANJE IN TRŽENJE D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@zascita-ptuj.si.
KONFEKCIJSKI MODELAR, UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TEKSTILNE TEHNOLOGIJE, RAZVOJNI TEHNOLOG M/Ž - M/Ž; DISAJNIRANJE MODELOV, MODELIRANJE, NORMIRANJE IZDELAVNIH ČASOV, GRADIRANJE IN DIGITALIZIRANJE KROJNIH SLIK, DRUGA DELA PO NALOGU PRISTOJNEGA VODJE... , nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo. ZAŠČITA PTUJ KONFEKCIO-NI RAN JE IN TRŽENJE D.O.O., RO-GOZNIŠKA CESTA 13, 2250 PTUJ, ŠTRUCL ALENKA, 7797111, info@ zascita-ptuj.si.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTROTEHNIK DELO V TUJINI - M/Ž; MONTER IND. PROCESNIH KRMI-LIJ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, nemški jezik razumevanje
osnovno. ELEKTROTEHNIKA A&B, INDUSTRIJSKA MONTAŽA D.O.O., PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ, GOMILŠEK BOŠTJAN, 041 579 595, gomilsekbostjan@siol. net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, določen čas 3 mesece, skrajšan delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. BAR, VIKTORIJA KLANEČEK s.p., GEREČJA VAS 40 E, 2288 HAJDINA, KLANEČEK VIKTORIJA, 041/454899.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA VISOKE GRADNJE - M/Ž; POMOŽNI DELAVCI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. BOROVA JASMIN S.P. - GRADNJA OBJEKTOV IN SPLOŠNA GRADBENA DELA, ULICA HEROJA LACKA 3, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BAR BATOS NINA VRBNJAK S.P., CVETKOV TRG 1, 2250 PTUJ, VRB-NJAK NINA, 031/554-752, jaka-vr@gmail.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE-OMETAVANJE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. BOROVA JASMIN S.P. - GRADNJA OBJEKTOV IN SPLOŠNA GRADBENA DELA, ULICA HEROJA LACKA 3, 2250 PTUJ.
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, ELEKTROTEHNIK, PRODAJNI INŽENIR S SAMOSTOJNIM DELOM - M/Ž; PRODAJNI INŽENIR S SAMOSTOJNIM DELOM V PRODAJI, OSEBA BO ODG. ZA PRODAJO TEHNOLOŠKE-TEHNIČNIH REŠITEV V HOTELSKO IND.,POZNAVANJE POTREB SODOBNIH HOTELOV NA PODROČJU KARTIČNEGA POSLOVANJA,VARČEVANJAZ
ENERGIJO,OP, nedoločen čas, polni delovni čas, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. PROTRA-DE INTERNATIONAL POSREDOVANJE, ZASTOPANJE IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 13, 2250 PTUJ, HOJNIK BARBARA, 02 788-01-45, info@protrade-int.com.
VARILEC, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; VARILEC, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 3 mesece. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.
STROJNI TEHNIK, STRUGAR, STRUGAR NA CNC STRUŽNICI -M/Ž; STRUGAR, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo- ali ve-čizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. VUČKOVIC ALEKSANDER S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, OB ŽELEZNICI 11 B, 2250 PTUJ, KOLENKO DANIELA, 031 262 740.
DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), NABAVNI REFERENT - M/Ž; DELO OBSEGA PREVZEMANJE BLAGA, UREJANJE RAČUNALNIŠKE BAZE ARTIKLOV, FOTOGRAFIRANJE NOVIH ARTIKLOV, UREJANJE FOTOGRAFIJE, PRIPRAVO PRODAJNIH KATALOGOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. PANAP TRGOVINA, UVOZ, IZVOZ D.O.O., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ, DOKL BOŽIDAR, 02 745-03-90, bozo.dokl@panap.si.
VARILEC, VARILSKI TEHNIK, VARILEC, VARILEC KONTROLOR, VARILEC INŠTRUKTOR, VODJA ODDELKA ZA VARJENJE - M/Ž; ZA ANGLEŠKEGA PARTNERJA SE IZVAJAJO PROJEKTI NA PODROČJU VARJENJA ( PAPIRNICE, PLINSKE CENTRALE, ENERGETSKI
OBJEKTI )TIG,MAG/MIG,E., nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. GNS, montaže, svetovanje in posredništvo, d.o.o., SPUHLJA 112, 2250 PTUJ, STRELEC VASJA, 064 117 221, info@ gns-m.si.
KLJUČAVNIČAR, CEVAR - M/Ž; PREDPRIPRAVA ZA VARJENJE, MERJENJE IZOMETRIJE, BRUŠENJE, REZANJE IN POMOČ VARILCEM, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno. GNS, montaže, svetovanje in posredništvo, d.o.o., SPU-HLJA 112, 2250 PTUJ, STRELEC VASJA, 064 117 221, info@gns-m. si.
NATAKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR-TOČAJ -
M/Ž; NATAKAR-TOČAJ, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo-ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. TEMENT IRENA S.P. -LINA - TRGOVINA, TURNIŠKA ULICA 32, 2250 PTUJ, TEMENT IRENA, 031 366-958, irena.tement@volja. net.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. GOSTILNA KU-REŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATJAŽ, 041687869 ;02/7920281, mateja.kurez@triera.net.
Popotnikov dnevnik • Piše: Aleksandra Jelušič (2.)
Velika avstralska avantura
Nadaljevanje
... Recesija in država »božiček« ...
Avstralci so si šele v zadnjem času priznali, da niso imuni na recesijo, kot so zmotno mislili. Država je pravi božiček, ki velikokrat razveže svojo vrečo in obdari družine s finančnimi podporami. Za božič je vsaka avstralska družina od božička dobila 2.000 dolarjev, ki so jih potem porabili za obdarovanje svojih dragih. Za veliko noč pa so namesto pisank prejeli denarno pomoč ob recesiji. Vsaka družina je dobila 1.800 dolarjev in vsak, ki je bil v preteklem letu v dohodninskem obračunu, še dodatnih 900 dolarjev pomoči. Zanimalo me je, kako je v Avstraliji poskrbljeno za zdravstvo in kako deluje njihov pokojninski sistem. Njihov princip je drugačen od tega, ki ga poznamo v Sloveniji, saj plača ni obremenjena s prispevki oziroma plačilo ni obvezujoče. Zaposleni se sam odloči, koliko denarja bo namenil za svojo pokojnino. A če ne plačuješ v pokojninski sklad, potem je ta denar dodatno obdavčen, pa še brez pokojnine ostaneš. Tako te država na mehki način prisili k varčevanju za stara
leta. Znesek pokojnine je tako odvisen od tega, koliko si privarčeval. Za ljudi, ki iz različnih razlogov niso privarčevali dovolj za pokojnino, država ponudi pomoč v obliki minimalnega nadomestila. V Avstraliji je veliko požarov in cunamijev. Ljudje so ves čas izpostavljeni naravnim katastrofam, ki uničujejo njihove domove, premoženje. Tudi sam sem se srečal s cunamijem. Na Fraserjevem otoku so nas opozorili, naj zapustimo to področje, saj se bliža cunami. Nismo vedeli, ali ga bo odpihnilo proti morju ali pa bo pustošil po obali. Na koncu se je vse srečno končalo, mi je pa pognalo strah v kosti, tako da sem na lastni koži občutil, kako strašljivo in nemočno se počutijo tamkajšnji domačini. Pozanimal sem se, da je ob zadnjem požaru, ki je pustošil po Avstraliji, vsaka prizadeta družina od države prejela solidarnostno pomoč v višini 10.000 dolarjev, pomagale so tudi večje avstralske firme, ki so skupaj z državo zbrale kar 308 mio dolarjev pomoči. Hiše ob obali so nepodkletene in zgrajene iz lesa. Imel sem občutek, da Avstralci ne dajo veliko na svoje domovanje, saj so hiše glede na slovenske razmere podobne
Foto: Aleš Rožmarin
Big Cock
Foto: Aleš Rožmarin
Priročni žar sredi parka
nekakšnim barakam, le redki si lahko privoščijo opečne vile. V Avstraliji sem obiskal tudi svojo bivšo sodelavko. Imela je veliko željo po Avstraliji in z možem sta povsem očarana nad »easy« življenjem, ki si ga lahko privoščita. Službe ni težko dobiti in z zavzetostjo in marljivostjo, ki je tako značilna za nas Slovence, si lahko zaslužiš sanjsko vsoto denarja. Minimalna letna plača znaša cca. 45.000 dolarjev. Hrana je cenovno zelo primerljiva z našo, stanovanja pa so draga. Povprečna najemnina znaša cca. 400 dolarjev na teden. Država zelo skrbi za nataliteto. Mamica ob rojstvu svojega otroka prejme 5.000 dolarjev. Mlade družine pa lahko koristijo še dodatno pomoč za varuško, najem hiše oziroma stanovanja, študij itd. Varstvo otroka je zelo drago, zato si veliko družin z več otroci privošči varuško. Cena varovanja znaša povprečno 800 dolarjev na mesec.
... Newcastle: dežela pisanih papagajev in naravnih rezervatov ...
Značilnost Newcatla so nizke tipske hiše. Zanimalo me je, zakaj pritlične hiše in ne hiše v nadstropju. Domačini so mi
povedali, da če želiš dvigniti svojo hišo ali dograditi nadstrešek, potrebuješ celo vrsto različnih dovoljenj in s tvojo spremembo načrta se morajo strinjati prav vsi sosedi, zato se redko odločajo za predelavo hiše, kar je tako značilno za Slovenijo. Newcastle je eno izmed največjih izvoznih pristanišč premoga na svetu. Mesto je zelo vetrovno in je pravi raj za surferje. Parki so čudovito urejeni in na vsakih nekaj metrov sem opazil velike okrogle smetnjake. Kasneje, ko sem v enega izmed njih želel odložiti odpadke, sem ugotovil, da te stvarce niso smetnjaki, ampak priročni žari - barbeque, namenjeni piknikom v naravi. Od domačinov sem izvedel, da jih lahko uporabljaš brezplačno, edini pogoj je, da po uporabi počistiš gorišče. Ta ideja se mi je zdela fantastična. Po mestu je veliko zaščitenih parkov, nekakšnih naravnih rezervatov, kjer lahko opazuješ avtohtone živali v njihovem naravnem okolju. V Sloveniji se po ulicah sprehajajo golobi, Avstralija pa je polna pisanih papagajev. Znamenitost Newcastla je razgledni stolp, ki ga domačini imenujejo kar »BIG COCK«, saj ima nenavadno obliko, ki buri žensko domišljijo.
Zakonski in družinski center Midva
Poletna pavza?
S partnerjem sva skupaj štiri leta. Ker je zelo zaškripalo med nama, razmišljava, da bi naredila poletno pavzo. V bistvu je to bolj moja ideja, vendar se on strinja. Oba imava za seboj že razpadli zakon in vsak dva otroka. Skupnih otrok nimava. Že nekaj časa se kregava in ne moreva najti rešitve. Ali bi bila poletna pavza smiselna? Bi kaj pomagalo, če se začasno razideva in v jesen razmisliva, kako naprej? Hvala za odgovor.
Pozdravljeni!
Vidva kreirata ta odnos, ga soustvarjata in se odločata, kaj bosta iz njega naredila v prihodnje. Vse poti so odprte. Če bosta zmogla pogovor, kjer so sočutje, razumevanje in ljubezen, če bosta zmogla sprejeti drug drugega z vsem tem, kar sta prinesla v odnos, potem bosta v odnosu napredovala.
Odvisno, koliko vama odnos pomeni. Meni osebno poletna pavza zveni bolj kot pobeg. Lahko rečete temu čas za razmislek. In kaj potem, po poletni pavzi? Ko bosta v jesen spet skupaj, se bodo čutenja spet prebudila. Ista stiska, ki jo doživljata sedaj, bo ponovno med
vama. Zato bo še težje vzdržati. Lahko pa je poletna pavza samo izgovor, da lažje odideš, do jeseni se občutja že malo ohladijo, potem pa tako in tako ne greš več nazaj. Odgovorov je veliko, prava odločitev ena, odvisno od tega, kaj vidva želita. Vama je odnos vreden, da vztrajata drug ob drugem? Sta drug drugemu toliko vredna, da vzdr-žita in si poiščeta pomoč? Odgovor je pri vama. Tako kot je sedaj, ne gre in bo vedno težje, kljub pavzi, če se zanjo odločita. Lahko pa se odločita in začneta delati na odnosu, obiščeta terapevta, skratka naredita vse, da vama uspe, da prideta ven iz teh stisk in zaživita drug ob
drugem. Tudi če se razideta, bosta del teh čutenj prenesla v nov odnos, kjer se bo stiska izražala na nek drugačen način, skozi drugačen problem, čutenja bodo pa ostala.
Vidva resnično najbolje vesta, kaj je prav za vaju in kako naprej. Veliko strahu se prebuja med vama, kar je razumljivo, saj že imata za seboj razbolele odnose. Če se zmoreta začutiti v tem strahu, si ga ovrednotiti in se sprejeti, se bo odnos začel spreminjati. Kajti naš največji strah je, da te partner ne sprejme takšnega, kot si, da bi moral biti nekdo drug, da bi bil sprejet in ljubljen, da s teboj nekaj ni v redu in boš za-
puščen in zavržen. Ta groza je še toliko večja, če že imaš za seboj izkušnjo razpadlega odnosa. Ob tem pa so tu še otroci, ki trpijo in vse to je toliko mučno in boleče, da se težko predaš v novi zvezi, težko pripadaš. Pa ne zato, ker si partner ne želi, da mu pripadaš, ker se sam bojiš pripadati in se predati.
Vse dobro vama želim na vajini poti in srečno.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 7. julij
Danes godujeta Ciril in Metod.
1135 se je začelo redovno življenje v samostanu Stična. 1860 se je rodil avstrijski dirigent in skladatelj Gustav Mahler. 1887 se je rodil eden največjih sodobnih slikarjev Marc Chagall. 1893 se je rodil hrvaški književnik Miroslav Krleža.
1901	je bil v Trstu ustanovni občni zbor društva z nazivom Narodni dom v Trstu.
1902	se je rodil italijanski filmski igralec in režiser Vittorio de Sica.
1907 se je rodila v Divači prva slovenska filmska igralka Ita Rina, s pravim imenom Ida Kravanja. Sreda, 8. julij Danes goduje Špela.
1621 se je rodil veliki francoski basnopisec Jean de La Fontaine.
1809 se je rodil hrvaški politik, književnik, narodni delavec, bojevnik in pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj. 1819 se je rodil v Zagrebu najznamenitejši skladatelj dobe ilirizma Vatroslav Lisinski.
1829	se je rodil francoski pripovednik Pierre-Alexis Ponson du Terrail, pisatelj senzacionalistično pustolovskih del, ki je uvedel romane v nadaljevanjih.
1837 se je rodil nemški izumitelj, graditelj zrakoplovov Ferdinand von Zeppelin.
1839 se je rodil ameriški veleindustrialec John Davidson Rockefeller.
1851 se je rodil britanski arheolog Arthur John Evans, raziskovalec mikenske kulture. Četrtek, 9. julij Danes goduje Veronika.
1386 je v bitki pri Sempachu vojska švicarske konfederacije
premagala čete avstrijskih Habsburžanov.
1409 so Benetke kupile Dalmacijo za 100.000 dukatov od
neapeljskega kralja Ladislava.
1762 je ruska garda oklicala za cesarico Katarino Veliko.
1858 se je rodil v Ljubljani Henrik Tuma, ki sodi med
najpomembnejše slovenske politike ob prelomu stoletja.
1887 se je rodil v Zadobrovi slovenski pisatelj, pesnik, dramatik
in politik Anton Novačan.
1901 se je rodila angleška pisateljica Barbara Cartland, najbolj prodajana pisateljica na svetu. Petek, 10. julij Danes goduje Ljubica.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin.
1830	se je rodil francoski slikar Camille Pissaro.
1856 se je rodil v Smiljanu v Liki na Hrvaškem srbski znanstvenik
in izumitelj Nikola Tesla.
1898 so zgradili v Mariboru Narodni dom.
1922 je beograjska vlada SHS ukinila uredbo Narodne vlade o
državnem nadziranju tujih podjetij in zemljišč iz leta 1918.
1941 se je z napadom Nemcev na konvoje in pristanišča začela
bitka za Anglijo.
1943 je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji. Sobota, 11. julij
Danes goduje Olga.
Danes je svetovni dan prebivalstva.
1883je vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem Slovenec začel izhajati kot dnevnik. 1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva.
1921 so revolucionarji pod vodstvom Suhe-Batorja, ob
izdatni pomoči SZ, osvobodili Mongolijo kitajske nadoblasti.
1941 je bila ustanovljena ameriška vojaška obveščevalna
služba OSS (Office od Strategic Servies - Urad strateških
služb), ki je bila prehodnica CIA - Central Intelligence Agency.
1995je vojska bosanskih Srbov zavzela s strani ZN varovano
enklavo Srebrenico.
Nedelja, 12. julij
Danes godujeta Mohor in Fortunat.
1536 je umrl znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof
in teolog Erazem Rotterdamski.
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane.
1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po
raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni.
1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman, pomemben
za razvoj fotografije in oče fotografske kamere in podjetja
Kodak.
1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette. 1865 je bila v Novem mestu zadnja javna usmrtitev. Ponedeljek, 13. julij Danes goduje Evgen.
1818 so na ukaz Miloša Obrenoviča ubili Jurija Kardordeviča Petroviča.
1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi.
1878 se je končal berlinski kongres, ki je priznal samostojnost
Črni gori, Srbiji in Romuniji, Avstro-Ogrski pa dovolil zavzeti Bosno
in Hercegovino, Britancem pa Ciper.
1883 se je rodil v Ljubljani slovenski risar, grafik in slikar Hinko
Smrekar.
1920 so tržaški fašisti organizirali protestni shod v Trstu zaradi
uboja poveljnika italijanske ladje v Splitu.
1930 se je začelo v Montevideu prvo svetovno prvenstvo v
nogometu.
AvtottSOM
Oglat, robusten in sodoben...
Tako trenutno najmanjšega pi-cassa predstavljajo pri Citroenu in takšen vtis tudi v resnici pusti. Citroenov enoprostornež pomeni konkurenco Oplovi merivi, Renaul-tovemu modusu ali Nissanovem no-teu. C3 picasso je povsem nov model in pomemben manjkajoči člen v Citroeno-vi prodajni paleti. Res da v dolžino meri le dobre štiri metre, a ga po prostornosti in uporabnosti lahko primerjamo z za razred večjimi avtomobili.
Francosko filozofijo picasso poznamo že deset let in še zmeraj združuje prijetno obliko z uporabnostjo vozila, zato je bil razvoj njihovega novega člana nekoliko lažji. C3 picasso dokazuje, da se Citroen vrača k drugačnosti in izvirnosti, ki smo jo v zadnjih letih pogrešali.
Če se najprej ustavimo pri oznaki C3 picasso, ima ta s kombilimuzinskim C3 sicer res precej skupne tehnike in mehanike, a sta si ta avtomobila zelo različna. Picasso je namreč čisto pravi enopro-storec z oglato podobo, kratkim prednjim delom in odsekanim zadkom. Med žarometoma ni običajne maske hladilnika, ampak ravna pločevina z zaščitnim znakom v sredini, masko hladilnika pa so premaknili navzdol. Tudi žarometa sta zanimive oblike, saj sta ob straneh zavihana in podaljšana daleč nazaj proti robu vetrobranskega stekla. Zadnje luči so razdeljene na zgornji del, ki sega skoraj do strehe avtomobila, in v odbijače pogreznjen spodnji del.
Digitalni merilniki so stvar okusa in trendov; bolj objektivna je ugotovitev, da so se Francozi potrudili z uporabo vgrajenih materialov in višjo kakovostjo izdelave. Potniška kabina je zaradi
velikih steklenih površin pri različici z velikim strešnim steklom še zračnejša in svetla, svoje k temu doda še nizka armaturna plošča s sredinsko postavljenimi in rahlo k vozniku obrnjenimi merilniki v digitalni podobi.
Zdi se mi, da je C3 picasso še najbolj »doma« v evropskih mestih in je hkrati dovolj velik, da vas za prtljago, ki jo prevažate s seboj, ne skrbi preveč. Zaradi odsekanih linij lahko parkirate do centimetra natančno, četudi niste najbolj vešči takega početja. Dolžinski karoserijski primanjkljaj avto nadomesti z izjemnim izkoristkom razpoložljivega prostora, na kar vpliva že omenjena oglata podoba vozila. Zadnja klop je asimetrično ločena in vzdolžno pomična za 15 centimetrov, zato lahko premikamo vsak del posebej. Ob povsem naprej potisnjeni klopi je v prtljažniku za 500 litrov prostora, razveseljuje tudi dejstvo, da so pri Citroenu zasnovali zadnjo klop tako, da ji lahko naslonjala podremo naprej z enim potegom vzvoda. Tako dobljen prtljažni prostor ima povsem ravno dno, ki sega od zadnjih vrat do prednjih sedežev oziroma še dlje, če prevrnemo tudi naslonjalo sovoznikovega sedeža.
Slovenski kupci lahko izbirajo med tremi stopnjami opremljenosti: attrac-
tion, confort in exclusive. V vstopnem paketu opreme najdemo zavorni sistem ABS, varnostno blazino za voznika in so-voznika, servo volan, električni pomik sprednjih stekel, centralno zaklepanje z daljinskim upravljalnikom, potovalni računalnik, voznikov sedež nastavljiv po višini, nastavitev volana po višini in globini, deljivo zadnjo sedežno klop, 12-voltno vtičnico in dnevne luči. Ostala paketa osnovo nadgrajujeta, ob tem pa velja omeniti, da je sistem za elektronsko stabilizacijo vozila ESP zmeraj na voljo le za dodaten denar, in to pri dražjih paketih opreme. Nekaj več kot 400 evrov dodatnih stroškov (kolikor stane ESP), bi si Citroen lahko privoščil, sploh ker bi na ta račun mali picasso dobil višjo oceno varnosti na EuroNCAP preizkusnih trkih.
Pri Citroenu se radi pohvalijo, da je potniška kabina po novem tišja ter bolje izolirana, za kar sta »krivi« 3,85 milimetra debeli stekli na prednjih vratih (kar je za 0,7 milimetra več kot pri večini konkurenčnih avtomobilov). Delovanje motorja tako naj ne bi več motilo potnikov, kar ne drži povsem. Ker so Citroenovi inženirji želeli zagotoviti dovolj poskočnosti pri prostorninsko skromnejših motorjih, so morali skrajšati prestavna razmerja, to pa pomeni dodaten hrup.
Po večini naj bi domači kupci povpraševali po bencinskih motorjih (80 odstotkov), slaba četrtina pa naj bi pripadla dizelski paleti. V ponudbi so štirje motorji, od tega sta dva bencinska in dva dizelska. Bencinsko paleto zastopata 1,4-litrski VTi motor s 95 KM in 1,6-litrski VTi s 120 KM, pri dizlih je na voljo 1,6-litrski HDi motor z 90 oziroma 110 KM. Vsi agregati so opremljeni s petstopenjskim ročnim menjalnikom, medtem ko samodejnega menjalnika v ponudbi zaenkrat ni.
Citroen C3 picasso je velikostno primeren za štiričlanske evropske družine, saj je okreten po mestu in primerno velik za vsakodnevna potepanja. S prilagodljivim prtljažnikom in z nekaj dodatne opreme celo razvaja, Citroenova zbirka »picassov« pa je tako bogatejša za najmanjšega člana na podaljšani osnovi citroena C3. V letošnjem letu pri Citroenu želijo prodati 500 vozil, še bolj optimistični so za prihodnje leto.
Danilo Majcen
Moje cvetje
m
Zdravstveni nasveti
Hipoterapija (4. del)
V ospredju hipoterapev-tske obravnave je nevro-motorika, vplivamo pa seveda tudi na vsa ostala področja.
Hipoterapija se izvaja od 20 do 30 minut, odvisno od sposobnosti in koncentracije pacienta, enkrat na teden. Pri otrocih začnemo hipoterapijo izvajati okrog 4. leta, ker šele takrat otrok v normalnem razvoju razvije potrebno diagonalno-rotacijsko gibanje. Hipote-rapija se izvaja na golem hrbtu konja. V izjemnih primerih lahko tudi v sedlu, vendar mora fizioterapevt vedeti, kdaj, kdo, zakaj in kaj želi doseči pri pacientu.
Idealno je, da se izvaja v pokriti jahalnici, daje zagotovljen mir in koncentraci-
ja s strani celotnega tima. Lahko pa se izvaja tudi zunaj, v mirnem okolju.
Kontraindikacije hipo-terapije:
-	tam, kjer ni možen razkrečen sed,
-	pri odraslih brez kontrole glave ali s slabo kontrolo glave,
-	različna ortopedska stanja, kadar zdravnik odloči, da niso primerni (luksaci-je, skolioze, spondilodeza),
-	odprte rane,
-	vsa akutna stanja,
-	nekontrolirani epi napadi,
-	strah,
-	osteoporoza,
-	hemofilije,
-	alergije.
Enako kot strokovna izobrazba fizioterapevta je
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Silak, dipl. fiziotera-pevt, hipoterapevtka, Zasebna fizioterapija
pomemben tudi pravilni izbor terapevtskega konja, ki mora že v začetku izpolnjevati ne malo kriterijev od karakterja, zunanjega izgleda (eksterier), starosti in znanja.
Bistven predpogoj dobre-
ga terapevtskega konja je takt, to je skrbno trenirana enakomernost gibov, ki jih ne more stimulirati nobena mehanična naprava. V terapevtske namene ima prednost pravokoten konj, z daljšim hrbtom, in dobro razvitim mišičjem, ki je za sedenje udobnejši.
Za dobro terapijo potrebujemo pravilno treniranega in vodenega konja ter pravilni nadzor terapevta. Konj mora biti v stalni telesni kondiciji, pripravljenosti. Se pravi, da mora biti redno treniran: kamor spada lonžiranje, delo na dolgih vajetih, delo na zemlji, jahanje. Vsako delo, ki ga vložimo v konja, se nam namreč med terapijo močno obrestuje.
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevt, hipoterapevtka, Zasebna fizioterapija
Poletje, kje si?
Verjetno se vsi sprašujemo nekaj podobnega. Vreme zdaj ponekod povzroča že resne težave rastlinam. Posebej prejšnji teden, ki so ga poleg neviht zaznamovale še višje temperature in soparno vreme. To pa so idealni pogoji za škodljivce in bolezni. Kot vse kaže, pa se vreme v naslednjem tednu še ne bo izboljšalo. Zaradi hitrega menjavanja vlage in vročine, pogosto pa vročino spremlja še veter, je zemlja že zelo zbita, mlade rastline tako zelo težko kalijo. Dodatne probleme pri kaljenju povzroča še močno pripekanje sonca.
V	takem vremenu je najbolj vse rastline, vrtnine in cvetlice sejati v posebne setvene plošče: multiplošče. Tako lahko nadziramo, koliko jih bomo zalivali, kje bodo na soncu ali v senci, predvsem pa jih umaknemo takrat, ko se pričnejo nevihte. Tako vsi, ki še niste sejali dvoletnic, izkoristite raje to tehnologijo in se ne mučite z direktnimi setvami na vrt, ki so v takih pogojih bolj ali manj neuspešne.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Tako vreme nam dela tudi težave pri zalivanju balkonskega cvetja. Pogosto ne vemo, ali je zalivanje potrebno ali ne.
V	pomoč naj vam povem samo nekaj. Raje pustite, da se rastline kakšen dan zaradi suše povesijo, ob zalivanju se bodo hitro popravile, kakor pa da zalijemo samo enkrat preveč. Pa ravno najbolj pogoste rastline so zelo občutljive, to so br-šljanke, milijon zvončkov in nekatere vrste begonij.
Foto: Miša Pušenjak
Zelo pozorni bodite na napade listnih uši, saj jih je povsod preveč. Preden greste na dopust, preverite, da jih ni na vaših rastlinah, saj lahko v 10 dneh naredijo veliko škode. Če jih zatirate s škropivi, potem tega nikar ne storite pred poznim večerom ko čebele že varno počivajo v panjih. Prav vsa škropiva namreč škodujejo tudi tem pridnim nabiralkam medu.
Še vedno sejemo dvoletnice
Mnoge dvoletnice krasijo naše vrtove ravno v času, ko je na njih kaj malo cvetja. S setvijo v multiplošče se izognemo negativnemu vplivu vremena. Če pa obenem rastlinice še enkrat prepikiramo, bodo naše sadike preživele zimo povsem brez težav. Pikiranje je dobro iz več razlogov. Prvi je ta, da s tem, ko presajamo majhne rastlinice, toliko vznemirimo koreninski sistem, da se le-ta veliko močneje razvije. Če rastlin ne pikiramo, naredijo močno glavno korenino in manj stranskih. Takšna rastlina pa je pozimi občutljivejša. Drugi razlog so hranila. Če ne pikiramo, v lončku rastlinam zmanjka hranil in mi se lotimo dognojevanja. To pa je pogosto napačno, spet trpi ravno razvoj koreninskega sistema, ki pa je pri sadiki najpomembnejši. Pikiranje pa pomeni tudi presajanje v nov, hranilen substrat. Pri pikiranju posadimo skupaj eno, lahko pa tudi več rastlin: spominčice, tudi turški nageljčki, so lepši, če zraste grmiček.
Zaradi pogostih razočaranj naj vas še enkrat opomnim, da so v semenskih vrečicah, ki jih lahko kupite v trgovini, manj kvalitetne sorte mačeh, čeprav so na slikah krasni cvetovi. Zato se boste morali vsi, ki so vam pri srcu res veliki cvetovi, odločiti za nakup sadik v jeseni. Za popestritev skal-njakov, predvsem kamnitih obraščenih ograj, cvetlični gred pa so rastline, ki jih boste sami vzgojili iz semena, zelo lepe, predvsem pa veliko bolj poceni. Še ena opomba: za kaljenje potrebujejo mačehe temo, zato jih moramo po setvi dobro pokriti z zemljo, setev zaliti, nato pa jo po možnosti še pokriti s temno folijo, ki pa jo moramo takoj po kaljenju odstraniti. Ves čas moramo skrbeti za primerno vlago, vendar jih raje zalivajte z rapršilkami, saj z zalivalkami preveč zbijemo zemljo, zalijemo preveč, zato setve rade gnijejo. Mačehe pikiramo v lončke premera 8-10 cm, spominčice pa lahko pikiramo tudi v nekoliko manjše lončke. Vendar je vseeno bolje, da so lončki večji (porabijo več zemlje), saj jih običajno posadimo skupaj s tulipani, to je precej pozno, takrat pa bi jim že lahko zmanjkalo hrane.
Zelišča
V takem vremenu, kakor je letošnje, nam zelišča lahko pomagajo tudi pri vzdrževanju zdravja rastlin. Najlažje jih uporabimo kar tako, kot jih za sebe - skuhamo čaj. Zelo močan je žajbljev, ki ga ravno zato ne smemo uporabiti velikokrat. Za vse plesnivke, to so krompirjeva, solatna, čebulna ali ku-marična plesen, so odlični tudi rman, kamilice, pa tudi bora-go ali boreč in šetrajka. Ker se predvsem slednji dve radi na vrtu zelo razmnožita, jih lahko uporabimo v ta namen. Čaj skuhamo zvečer, zjutraj pa tekočino precedimo in z njo poškropimo rastline. V takem vremenu je potrebno to početi zelo pogosto, vsaj enkrat tedensko.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Medtem ko je cel svet še vedno v šoku in objokuje smrt kralja pop glasbe Michaela Jacksona, seje na britanski glasbeni lestvici singlov znašlo kar 20 njegovih velikih uspešnic. Skladba Man in the Mirror, kije v originalu izšla leta 1988, se je uvrstila najviše, na 11. mesto, Thriller je na 23. mestu, Billie Jean na 25. mestu, Smooth Criminal je na poziciji 28, Beat It na tridesetem in Earth Song na 38. mestu. Na lestvici pa je tudi skladba They Don't Care About Us iz leta 1996 in še skladba z naslovom I Want You Back, ki jo je Michael zapel še v družinski zasedbi The Jackson Five. Prav tako seje na vrh britanske glasbene lestvice uvrstila njegova kompilacija Number Ones.
Legendarni britanski pevec Sting bo 26. oktobra izdal novi album z naslovom If On a Winter's Night... Kot pravi sam, mu je za inspiracijo služil njegov najljubši letni čas - zima. Na zgoščenki bosta dve originalni Stingovi skladbi, ostale pa bodo tradicionalne uspavanke z britanskega otočja. Na albumu je sodeloval s producentom Robertom Sadinom in številnimi gostujočimi instru-mentalisti, vključno s svojim
dolgoletnim kitaristom Do-minicom Millerjem. Stingov zadnji album Songs from the Labyrinth je bil objavljen leta 2006.
®®®
Nickelback so veliki zmagovalci na letošnji podelitvi kanadskih glasbenih nagrad (MuchMusic Video Awards). Domov so odnesli nagrade za najboljši videospot, najboljši rock videospot in za naj produkcijo. Vse te nagrade jim je prinesla skladba Gotta Be Somebody. Ob zasedbi Nickelback so nagrade prejeli še Lady Gaga za skladbo Poker Face in The Black Eyed Peas za videospot za skladbo Boom Boom Pow. Na svečani podelitvi so nastopili Lady Ga Ga, The Black Eyed Peas, Kelly Clarkson in The Jonas Brothers.
®®®
Na glasbeno sceno se vrača še ena legendarna pop zasedba iz 80. Spandau Ballet. Velik povratek bodo obeležili z akustičnim greatest hits albumom. Oktobra pa bodo krenili tudi na novo glasbeno turnejo, na kateri bodo obiskali Anglijo, Irsko, Nizozemsko, Belgijo, Nemčijo, Portugalsko, Španijo in Italijo. Kot vse kaže, pa bodo kmalu tudi podpisali novo diskografsko pogodbo z za-
D KODA
i številko


$ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate?
Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega!
BSm&
i aplikacijo, pošljite

Syet
j

Pogoji uporabe Ba'-jngai Uporabniki predplačnlške telefonije pfeverite stan¡e na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS prenos podàlfcov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Surobl Debitel), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscit^nevbalunga. Ba'wnga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ S Sporočil na mesec z wap povezavo do gaieiijs, a kasere si laírto naložijo d vsefrn brez doplačila. Cena sporočila |e 1,88 ElíR. V vse cene je vštet ODV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjetja, je možno odstopil', kadarkdi, Odjava td slop na 3030, Reklamacije- Q2-46-14-59S, rekiamadjeSsrnscitynet- Ponudnik: ThreeAnls KobanStCo. dno., Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Detektor laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker ¡e zabavna aplikacija, ki s i muirá jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata.
To je to
■ I
Michael Jackson
ložbo Mercury Records. Prvi koncert skupine Spandau Ballet je predviden za 13■ oktobra v znameniti O2 Areni
v Dublinu.
®@®
Škotski glasbenik in pro-ducent Calvin Harris bo
17. avgusta izdal svoj drugi studijski album, ki bo nosil ime Ready for the Weekend. Z delom za ta album je pričel takoj po izdaji svojega prvega albuma I Created Disco, ki je izšel v letu 2007. Prvi novi singel z naslovom I'm Not Alone je bil predstavljen že v samem začetku leta in postal velika svetovna uspešnica, osvojil pa je tudi prvo mesto na uradni britanski glasbeni lestvici. Naslednji novi singel Ready for the Weekend, na katerem sodeluje z pevko Mary Pearce, bo izšel
10. avgusta.
®®®
Avstralska pop ikona Kylie Minogue bo na svojem 11. studijskem albumu sodelovala s produkcijskim duetom Xenomania. Duet sestavljata Brian Higgins in Miranda Cooper. Omenjeni par je tudi zaslužen za uspešno vrnitev na glasbeno sceno skupine Girls Aloud. Zadnji album Kylie Minogue pod naslovom X se ni dobro obnesel na trgu, zato upa, da ji bo omenjeni produkcijski dvojec pomagal pri vrnitvi na svetovne glasbene
lestvice.
®®®
Član zasedbe Take That Gary Barlow bo znova pokazal, da ima plemenito srce, saj namerava v oktobru prirediti dobrodelni koncert. Celotni izkupiček koncerta bo doniran organizaciji Children In Need. Kot kaže, bodo nastopili nekateri veliki zvezdniki svetovno glasbene scene, ob zasedbi Take That sta zaenkrat neuradno potrjena nastopa tudi zasedbe Coldplay in mlade zvezdnice Leone Lewis. Koncert naj bi se zgodil v znameniti londonski dvorani Royal Albert Hall, celoten koncert pa bo posnet in zabeležen tudi na filmskem traku. Gary Barlow je pred kratkim že sodeloval v humanitarni akciji, takrat so zbirali denar za organizacijo Comic Relief.
Po podatkih, ki smo jih našli na spletni strani For-bes.com, je pevka Madonna v zadnjem letu s svojo glasbeno turnejo Sticky & Sweet Tour ter s prodajo svojih albumov in drugih promocijskih artiklov zaslužila več kot 110 milijonov dolarjev. Na drugo mesto se je uvrstila kanadska diva Celine Dion, ki je v enakem obdobju zaslužila okrog 100 milijonov dolarjev, na tretjem mestu pa je Beyonce Knowles, ki je na svoj bančni račun prejela 87 milijonov dolarjev.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
2.	I GOTTA FELLING - THE BLACK EYED PEAS
3.	BEST I EVER HAD - DRAKE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	BULLETPROOF - LA ROUX
2.	WHEN LOVE TAKES OVER - DAVID GUETTA FEAT KELLY ROWLAND
3.	BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	STADT - CASSANDRA STEEN feat. ADEL TAWIL
3.	JUNGLE DRUM - EMILIANA TORRINI
Rodnost, izumrtje, družina ...
Zadnje čase je veliko in vedno bolj pogosto slišati o slovenski rodnosti, kako je premajhna ter jo je treba dvigniti, saj drugače bomo ja izumrli! Pa kaj, če bomo izumrli! Narod, ki izumre, si to zasluži! Nobeden narod ne izumre kar tako, ne izumre zaradi premajhnega narodnega ponosa. Narod izumre zaradi pomanjkanja dostojanstva, ker ne pozna lastne zgodovine, kulture, ker slovenščina ni več slovenščina, pač pa je polna tujk in amerikanizma.
Izumrli niso Indijanci, niti Romi in tem podobni. Zakaj? Ker poznajo svojo kulturo, jo ohranjajo, ter četudi jih kdo zatira in ponižuje, so nanjo ponosni! Poleg tega pa tudi ne vem, na kaj bi lahko bili ponosni. Na biser slovenske lepote, za katerega nam je tako mar in ga ohranjamo? Na znanstvenike in njihove dosežke, ki jih tako izpostavljamo in vanje vlagamo, ali pa na olimpijce, ki jih podpiramo? Potem se pa gremo nekega spodbujanja rodnosti. Vse lepo in prav, naj le ne strašijo z izumrtjem. Glede na to, kar mi, kot celotna rasa, počnemo živalim in okolju, si tudi zaslužimo, da bi izumrli, vendar o tem ne sodim jaz. Torej ... ugotavljam, da se svet spopada z večjimi krizami. Tako s finančno kot tudi z rodnostno. Ponekod je prevelika, spet drugod premajhna. Pa vseeno, Slovenija je od nekdaj, vsaj odkar je samostojna, majhna in ne vem kaj nekateri pričakujejo. Deset milijonov prebivalcev? Ne glede na velikost bi lahko v svetu pustili kakšno sled, da smo in obstojamo. Drugače, četudi izumremo, nas tako ali tako ne bo nihče pogrešal. Izumrle so tudi briljantne in napredne civilizacije, kot so Egipčani, stari Grki in Rimljani, Maji, Inki, Etruščani, Bizantinci ... pa se svet še kar vrti.
Tako ali tako pa je ta naš planet prenaseljen in mi ni jasno, kam bi se še sploh spravili. Nato pa so tu še družine, kot skupnosti seveda. Spodbujanje le-teh! Ne, učiti bi morali, kaj to sploh pomeni, kakšna odgovornost je to. Spodbujajo pa družino kot tako, ne glede na to, kakšne grozote se ravno v tej največkrat dogajajo. Zlorabe, posilstva, nasilje ... Družina ni nujno nekaj lepega, lepo si je treba narediti; seveda s strani staršev. Zadnje čase je veliko takšnih in drugačnih zgodb, o družinskih zlorabah, nasilju in kaj vem še čem. Zmerom se je dogajalo, zdaj jih pač medijsko toliko bolj izpostavljajo. In kaj je vzrok tega? Saj takšna mlada dekleta, kakor tudi fantje, ne vedo, kaj jim starši ali bližnji počno. Ne zavedajo se zlorabe, in sicer je krivda v neosveščenosti, česar si v 21. stoletju ne bi smeli privoščiti! Nikakor, nedopu-stljivo! Otroke bi morali učiti prepoznavati zlorabo in jim povedati, da če se jih kdo dotika na določenih mestih, to ne pomeni, da jih ima »rad«. Gremo pa se klerikalne vzgoje in se v to ne spuščamo, saj bi potem sedemletnikom morali razložiti, kaj imajo, s klerikalnim izrazom, »tam spodaj«. To pa se seveda ne spodobi in ni normalno. Je pedofilija normalna? Namesto takšnih stvari pa jih učijo o celicah, kako so zgrajene, to in ono ... to je ravno tako, kot bi nas učili o vezju, čipih, kako so zgrajeni in podobno, ne bi pa vedeli, kaj so računalniki. Kolikor se sam spominjam, je bila spolna vzgoja pri nas v učnem načrtu šele v zadnjem razredu (ko je za vse že prepozno), pa še takrat smo jo preskočili, ker je bilo učiteljici neprijetno. To pa je klerikalna država.
Matic Hriberšek
L
l. WHE FEAT KI
estvi
NAJ
GUETTA
I EN LOVE TAKES OVER - DAVID (ELLY ROWLAND
2.	AYO TECHNOLOGY - MILOW
3.	RED - DANIEL MERRIWEATHER
4.	REALESE ME - AGNES
5.	POKER FACE - LADY GAGA
6.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
7.	MAMA DO - PIXIE LOTT
8.	HER DIAMONDS - ROB THOMAS
9.	NOT FAIR - LILY ALLEN
10.	HALO - BEYONCE
11.	NUMBER ONE - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kumarična omaka s krompirjem * (po želji kranjska klobasa ali ocvrti piščančji medaljoni) SREDA
zelenjavna juha, gratinirane skutne
palačinke
ČETRTEK
stročji fižol s smetano in ocvirki, kompot PETEK
ribji fileti **, krompir v kosih SOBOTA
njoki z drobtinami, zelena solata NEDELJA
goveja juha, ražnjiči, zelenjava
PONEDELJEK
govedina v solati
*Kumarična omaka
Potrebujemo: kumarice, sol, olje, moko, mleto kumino, žlico sesekljane čebule, česen, mleko, vegeto (količina vseh sestavin po želji); lahko še paradiž-
nikovo mezgo, mleto papriko, poper.
Kumarice posolimo in potresemo z mleto kumino ter jih pustimo stati okrog 30 minut. Na olju posteklenimo čebulo, prepražimo moko, ki pa ne sme porumeneti, zalijemo z mlekom in zavremo. Dodamo ožete kumare. Ko zavre, dodamo vegeto in česen. Počasi naj vre še 10 minut. Zraven ponudimo pire krompir ali pa skuhamo krompir v kosih, ga dodamo kumarični omaki in ga ne povsem zmečkamo. Če vam ni všeč zelenkasta barva omake, jo obarvajte s paradižnikovo mezgo in mleto papriko. Če za vas ni kosila brez mesa, si skuhajte kranjsko ali ocvrite piščančje medaljone.
**Ribji fileti
Potrebujemo: poljubne ribje filete, olje, moko, sol, kislo smetano, poper, vegeto, rožmarin, malo limone, surovo maslo.
Ribje filete posolimo in pomokamo. Damo na vroče olje, da zarumenijo na obeh straneh, nato odstranimo iz posode. V olje damo kislo smetano, poper, vegeto, rožmarin, malo limone in surovega masla ter omako prekuhamo. Postrežemo s krompirjem v kosih.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kadar najdeš idealno zaposlitev, jo sprejmi, ne glede na plačo. Če si res pravi za to delo, bo tvoja plača kmalu pokazala, koliko si vreden za podjetje.
-k-k-k
Ne uporabljaj časa in besed nepremišljeno. Ne enega ne drugega ni mogoče dobiti nazaj.
•k-k-k
Išči priložnosti, da boš ljudem lahko dal občutek, da so pomembni.
-k-k-k
Organiziraj se. Ce se ne znaš, preberi kakšen priročnik na to temo.
-k-k-k
Kadar otrok pade in si odrgne kožo na kolenu ali komolcu, vedno pokaži, da ti ni vseeno, vzemi si čas, poljubi ga in mu povej, da bo kmalu vse dobro.
-k-k-k
Bodi dovzeten za nove zamisli.
-k-k-k
Obišči športna tekmovanja, gledališke predstave in glasbene prireditve, na katerih nastopajo tvoji otroci.
-k-k-k
Ne zapravi čarobnosti trenutka, s tem da razmišljaš, kaj bo sledilo.
-k-k-k
Kadar se pogovarjaš z novinarji, si zapomni, da je zadnja beseda vedno njihova.
Po napornem celodnevnem pohodu reče komandir vojakom: »Na tej planjavi bomo počivali, medtem pa bodo prišli tovornjaki, ki nas bodo odpeljali v mesto.« - »Hura!« vzkliknejo vojaki. »Toda,« nadaljuje komandir, »jaz bi rajši videl, da se vrnemo v vojašnico s pospešenim korakom, da pokažemo drugim, kaj je vojaška morala.« Vojaki umolknejo, komandir ta molk zazna in reče: »Tisti, ki so tako utrujeni, da ne bi zmogli pešačenja do mesta, naj stopijo dva koraka naprej.« Vsi vojaki razen enega stopijo dva koraka naprej. Komandir pohvalno pogleda osamljenca in vzklikne: »Bravo, ti si očitno edini, ki bi zmogel še en pohod!« - »Ne bo držalo, samo tako utrujen sem, da ne morem napraviti dveh korakov.«
SESTAVIL
EDI KLASINC
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (JANE)
VANDALKA, BARBARKA
PREBIVALKA ALABAME
POLJSKI PESNIK (ROMAN)
SVEDSKI HOKEJIST LARSSON
VNETLJIVA TEKOČINA
ČARGO
NASTAVITEV, USMERJENOST
SULTANOV URADNI RAZGLAS
STEROIDNI ALKOHOL
RADIJ
UROS BEDRAČ
REKA NA SLONO-KOSČENI OBALI
UDOR
TAJSKA REKA
PISATELJ CANETTI
DIVJA RACA
PREDSTOJNIK BANOVINE
ENOVALENTNI RADIKAL
JAPONSKI OTOK
OTOK NA JADRANU
MALO-PRIDNICA
GR. BOG GOZDOV
KRAJ PRI NEGOVI
TERME V PODČETRTKU
ANGLESKI IGRALEC
PRIMORSKI KMET
NAS ROKOMETAŠ
(JURE)
PREBIVALKA FALE
DANSKI JEZIKOSLOVEC
PREBIVALKA KARELIJE
ZAPISOVALEC ZVOKA
MESTO V DALMACIJI
LUKA V IZRAELU
BIBLIJSKA MARIJINA MATI
ČASOVNI ZAMIK
RDEC MINERAL
KASTORJEV KONJ
SESTAVINA NAFTE, TOPILO
OREH, SAJEN V GOZDNIH NASADIH
BIVSI HOKEJIST HAFNER
FILMSKI PRODUCENT
ZGOLJ
JAP. FILM. REŽISER
KOLESAR ZABEL
TATARSKI POGLAVAR
Poveljnik straže vpraša vojaka: »Ali je res, da si na straži vpil 'Marš!' namesto 'Stoj!'?« - »Res je, tovariš komandir!« -»Zakaj pa, nesrečnež?« - »Kaj pa bi vi rekli, če bi vam lezel pes pod žico?«
Na pohodu vpraša komandir vojaka, v katero smer se pomika kolona. »Proti jugu,« odgovori vojak. »Res je. Iz česa to sklepaš?« - »Vedno bolj vroče mi je.«
Med veliko vojaško vajo so se morali vojaki tudi uspešno zakrinkati. Komandant je obljubil, da bo vojak, ki ga bodo nazadnje odkrili, dobil dva tedna dopusta. Med vajo so počasi našli vse skrite vojake razen An-zija. Po dolgem času se prikaže tudi on. Komandant mu čestita in ga vpraša, kako je bilo. »Tovariš komandant,« začenja Anzi, »maskiral sem se v drevesni panj in čakal. Na lepem prideta v mojo bližino dva zaljubljenca, se začneta naslanjati name in nato še ljubiti. To sem vse prenesel. Ko je začel fant vame vrezovati njune začetnice, pa nisem več zdržal.«
V ruskem cirkusu se po končani predstavi klovn oglasil pri osvetljevalcu in ga prosil, naj prižge žaromet. Klovn je začel v maneži med žaganjem napeto iskati: očitno je nekaj izgubil. Toda - za uspešno iskanje ni dovolj svetlo, zato prosi osvetljevalca, naj prižge še en žaromet. Pa še enega in še enega. Nazadnje je v cirkusu svetlo kot med predstavo. Po četrt ure napetega iskanja klovn najde izgubljeni predmet.
Medtem je prišel v manežo direktor cirkusa, ker ga je privabila močna svetloba. »Zakaj gorijo vse luči?« ostro vpraša. »Med predstavo sem izgubil kopejko,« reče klovn. »Kaj? Zaradi ene izgubljene kopejke ste porabili za tri rublje elektrike?!« - »Ja, veste, trije rublji so vaši, kopejka je pa moja.«
V vojski iščejo kuharja. De-setar vpraša, kdo se javi. Rekrut stopi naprej. »Si že kdaj kuhal?« - »Ja, sem.« - »Tudi v velikih posodah?« - »Ja, v velikih kotlih.« - »Kaj si pa kuhal?« - »Asfalt!«
Oficir vpraša vojaka: »Na kaj mora vojak posebej paziti, kadar čisti puško?« - »Kadar čisti puško, mora vojak posebej paziti na to, da ne čisti sosedove puške.«
Gorenjca že dalj časa peče vest, zato gre k duhovniku, da bi se spovedal. »Kaj je, sin moj?« - »Med vojno sem v kleti skrival Žide.« - »To je vendar dobro delo.« - »Že, že, toda jaz sem jim bivanje zaračunaval.« -»No, z njihovim vzdrževanjem si imel gotovo tudi izdatke, najbrž ne majhne ...« - »Toda - nisem jim še povedal, da je vojne že konec ... «
Ugankarski slovarček: BAK = poljski pesnik (Roman, 1958-); DIKTAFON = zapisovalec zvoka; IHOVA = naselje pri Negovi; KILAR = mitološki Kastorjev konj; LAG = časovni zamik; NZI = reka na Slonokoščeni obali; OZU = japonski filmski režiser (Jasujiro, 1903-1963, "Kokoš na vetru"); PAOLAN = primorski kmet, ki prebiva v mestu.
■ues>jSL|
'je 'ueq 'epejj 'e>jí!|aje>| 'eAeuAejeu '>juey 'ja|>j '|0ja}s 'oi 'op] 'opje^on 'ionio} 'nzo 'uiu>| 'sen] 'a^v 'w|>l -|eue 'uej '|Z|\| '^eg 'ajoo|/\| ja§oy '»jiueqeiv 'e^ueoiej 'e>j|!unj>js 'o|»j!}ez 'piuo '»mi 'ujeiv 'epuoj :ou/\eiopoA :a>|UBZ!J>j 8} Asijssy
íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
100 m
Govori se...
... da sta zadnjo pridobitev pernate fabrike odprla moža, ki sta skupaj gulila že šolske klopi in se oba prikopala do veterinarskega naslova. Kdo je od koga več preplonkal, pa je po njunih govorih težko ugotoviti.
.. da zlobni jeziki ne mislijo nič slabega, ko trdijo, da da se bo moral holermoški župan še marsikaj naučiti; od tomaže-vskega prvega moža, ki kar Cveti od veselja, bi se lahko denimo naučil, da je dobro nagovoriti tudi vernike v cerkvi.
... da bivša v.d. ravnateljice edine polhaloške občine v Spodnjem Podravju po letu dni poučevanja v haloški podružnici odhaja jeseni na službovanje v ravninsko podružnico. Leto dni kazni za otroke je več kot dovolj...
... da je župan zapufane ha-loške občine ugotovil, da bo bodoča redarska služba v njihovi občini lahko lepo napolnila uborenproračun. A ne na račun občanov v recesiji, ampak šolnikov, ki parkirajo kar pred glavnim vhodom v šolo, namesto na urejenem parkirišču za njo ...
... da odličen ptujski kolesar MM z leti zori kot vino: starejši je, več ponudb ima na mizi,
Vidi se...
khm, kaj (kosmatega)
imajo moški najraje: prvič -
med nogami, drugič - v rokah, in tretjič - kaj v ustih.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51
Foto: Mojca Pongrac
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala mama Mojca Pongrac, ki je takole pred objektiv ujela svoja velika »nabiralca gob«, Dominika in Adrijano. »Mmm, bo dobra večerja, kaj?«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	000
Bik	V	©©	€€€	00
Dvojčka	¥»¥	©	€€	000
Rak.	V	©©©	€	00
Lev	VV	©	€€€	0
Devica	VV	©©	€	000
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VVV	©	€€€	0
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	VVV	©	€€	000
Ribi	V	©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 7. julija do 13. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 10. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Gašper Čuš, Veliki Vrh 79c, 2282 Cirkulane.
Anekdote slavnih
Francoskega pisatelja in filozofa Jean-Jacques Rousseauja so vprašali, kako si ustvari sodbo o ženskah.
"Srčno dobroto ocenjujem z 1, vse druge lastnosti pa z 0, " je odgovoril filozof.
"Ali ni to malce nepravično?" je vprašala neka ženska.
"Ne bi rekel. Če dobi neka ženska za srčno dobroto 1, za lepoto, privlačnost in duhovitost pa 0, znese ocena 1000, če
pa manjka srčna dobrota, znese vse drugo skupaj 0."
***
Ko bi moral na nekem banketu v Parizu imeti govor, ga je italijanski dramatik Luigi Pirandello začel z besedami: "Toliko časa sem se učil pisati, da sem se pozabil učiti, kako je treba govoriti."
***
Kot vsi skladatelji se je tudi italijanski komponist Pietro Mascagni rad prepiral s svojimi libretisti. V prepiru mu je eden dejal: "Dragi Mascagni, ti zelo lepo pišeš. Nežno in živahno. Zakaj ne pišeš sam tudi opernih besedil?"
Mascagni se je zamislil in ko je že kazalo, da se bo s tem
strinjal, je vzkliknil: »S kom se bom pa potem prepiral!?«
***
Francoskega skladatelja Hectorja Berlioza je začelo ceniti občinstvo šeleproti koncu njegovega življenja. Ob vse večjem zanimanju zanj mu je prijatelj spodbudno dejal: »Prihajajo, prihajajo...«
Berlioz je na to trpko dodal: »Prihajajo, jaz pa odhajam.« ***
Ker se je potegoval za mesto poslanca v parlamentu, se je angleški politik in diplomat William Temple vrnil iz Indije in nastopil na volilnem zborovanju z besedami: »Gospodje, pomislite, da sem prepotoval osem tisoč milj in se odpovedal plači pet tisoč funtov samo zato, da bi v parlamentu častno predstavljal tukaj navzoče volivce.«
Te besede so vidno vplivale na udeležence zborovanja, vendar se je čez čas zaslišalo iz ozadja dvorane: »Ti cepec, ti!« - Dvorano je stresel glasen krohot.
Podlehnik • Srečna izžrebanka z lepo nagrado J Prejeli smo
Varčevati se splača
»Vsak mesec položim v šolski hranilnici nekaj denarja, že vsa leta doslej in bom tudi še naprej. Rada bi si prihranila čimveč, ker si želim ob koncu šole kupiti skuter. Največkrat mi denar daje moja babica in vedno ga nesem v šolsko hranilnico. Zelo sem bila presenečena, ko sem izvedela, da sem med petimi letošnjimi izžrebanci. Kako bom porabila bon za 250 evrov, pa zdaj še res ne vem,« je ob veseli novici povedala Katarina.
Petošolka Katarina Horvat iz OŠ Martina Koreza je letošnja srečna izžrebanka med petimi osnovnošolskimi varčevalci v celotnem Podravju.
Učiteljica Danica Kurež iz OŠ Martina Koreza v Podlehniku je bila nagrade njihove mlade
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSM: 041 670 434
•	MARKIZE
•	AL-UŽALUZIJE
•	ROLOJI
•	LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
varčevalke skoraj tako vesela kot Katarina sama: »Letos se je prvič zgodilo, da je bila izžrebana nagrajenka prav iz naše šole. V naši šoli že vrsto let deluje šolska hranilnica in moram povedati, da imamo v šoli res pridne varčevalke in varčevalce. Velika večina jih začne varčevati že v prvem razredu in potem pridno nalagajo svoj denar vse do konca šolanja. Ob koncu vsakega šolskega leta je iz evidenčnih kartončkov točno razvidno, kolikokrat je kateri učenec prinesel določeno vsoto denarja. Banka z majhnimi praktičnimi nagra-
dami nagradi prav vse redne varčevalce, ki letno prihranijo vsaj 30 evrov ali več. Letos so bile to ročne ure in hranilniki. Najmanjši mesečni znesek varčevanja pa mora biti vsaj dva evra. Lahko povem, da imamo veliko mladih, ki mesečno polagajo kar precej večje zneske, skupno so doslej tako vsi naši mladi varčevalci nabrali že skoraj 20.000 evrov, kar res ni malo. Zdi se mi zelo prav, da se mladi naučijo varčevati že zgodaj in šolska hranilnica je gotovo eden prvih korakov v tej smeri.«
SM
RADIOPTUJ
fui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
IMAMO V KIDRIČEVEM ZA BIOPLINARNO DOVOLJ GNOJA
ali potrebujemo zanjo še prašičjo farmo?
»Na kmetiji Milana Unuka v Jablanah se bo gradila bioplinarna, in to sredi vasi! Kaj nameravate svetniki, ste o tem kaj razpravljali? Ustanovili smo Civilno iniciativo proti izgradnji bioplinarne! Daj, povprašaj malo na občini. Prosim, daj ti, saj se svetniki iz naše vasi ne bodo izpostavljali.«
To je citat sporočila, prejetega tik pred sejo občinskega sveta. Prva reakcija je bila jeza. Ne zaradi bioplinarne, o kateri vem bore malo, ampak zato, ker se ponovno ponavlja zgodba, da o nameravanem posegu v prostor izvem iz govoric. Jezna sem bila, da o tako pomembnih stvareh nismo seznanjeni tisti, ki potem nosimo odgovornost. Nimamo niti osnovnih informacij, kaj šele, da bi se o načrtovanih posegih prej pogovarjali, na za to najprimernejšem mestu, to je na sejah občinskega sveta. Ob tem, da je že formirana civilna iniciativa, sem najprej pomislila na dogodke ob gramoznici z »gumami« in ali bomo tudi v tem primeru (skupaj s CI) klicali novinarje na pomoč? Te zadeve se vendar ne rešujejo tako! Zato sem apelirala na oba podžupana, da želim, pričakujem in zahtevam, da nas seznanita z vsemi podatki v zadevi »izgradnja bioplinarne v Jablanah«. V Kidričevem je dovolj nepremišljenih in škodljivih posegov v prostor, ob tako slabi informiranosti pa se ne čudim skeptičnosti do vsega novega in nepoznanega. A tudi oba podžupana kaj dosti o tej zadevi ne vesta, direktorica občinske uprave pa ve le to, da se je investitor oglasil na občini samo enkrat. Moram torej postati članica CI (ali celo predsednica), da izvem kaj več? Ne, v skladu s svojimi načeli in s funkcijo, ki jo opravljam, sem se o teh objektih poučila, preštudirala nekaj zakonodaje, priskrbela primerjalne študije in se odločila, da o nameravanem posegu sama seznanim javnost. Informacije, pridobljene na spletu so:
Bioplinarne so za državo dobrodošle rešitve. Kaj pa za občino? Kaj pa vprašanje transportnih poti v plinarno in iz nje skozi vas? Komu odgovornost v primeru nepravilnosti? Komu, kako, kdaj je odgovoren lastnik? Kako je z zakonodajo s tega področja? Ali je dovolj dorečena, ali so v njej »luknje«, ki inšpekcijskim službam onemogočajo ustrezno in pravočasno ukrepanje (spet in ponovno)? Koliko šteje strokovno mnenje biotehniške fakultete, urbanističnega zavoda, kmetijskega inštituta, ...pred izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja? Kje je prag tolerantnosti za vpliv na okolje in posledično na kakovost življenja ljudi?
So vprašanja, ki se mi ob tem porajajo.
Energetska raba bioplina ima toliko pozitivnih lastnosti, da nihče ne more nasprotovati izgradnji bioplinane, je na spletu zapisal eden izmed strokovnjakov, in navaja:
- zmanjšanje vnosa dušika v prst in neprijetnih vonjev ob gnojenju kmetijskih površin; - zmanjšanje emisije toplogrednih plinov; - omogoča predelavo različnih vrst organskih odpadkov; - omogoča zanesljivo proizvodnjo električne in toplotne energije;
-	prispeva k ohranjanju kmetijske proizvodnje, vzdrževanju kulturne krajine in k bolj trajnostnemu kmetovanju.
Kaj pa: - onesnaženje vodnih virov; -povečan hrup in smrad zaradi prevoza (so)substratov; - povečan smrad zaradi neprimernega skladiščenja; - izguba vizualne identitete naselja/kraja/vasi; - hrup in smrad pri najbližjih sosedih; - možnost vnosa in razmnoževanja patogenih in potencialno življenjsko nevarnih klic in virusov ob neustreznem nadzoru; - preobremenjenost lokalnih cest; - smrad zaradi uhajanja metana in amoniaka v ozračje; - nevarnosti izlitja gnojnice; - nevarnost zastrupitve;
-	nevarnost eksplozij; ...na vse to in še več potencialnih slabosti je potrebno vnaprej pripraviti rešitve, vse to je treba javnosti hkrati predstaviti.
Seveda bo investitor navajal vse naj naj (najsodobnejša tehnologija, delovanje v popolnoma zaprtem sistemu, brez smradu in hrupa, ogled primerljivih objektov pri nas in v sosednji Avstriji), vendar to ni dovolj. Rešitev so le konkretne dorečenosti (pogodbe) s sankcijami za odgovornosti v primeru nepravilnosti, predvsem pa legalno in legitimno delovanje. Vodenje postopkov v skladu z zakonodajo je sicer nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za legitimnost projekta.
Objekt v Jablanah: - moč 1MW (velika bioplinarna - industrijski objekt, po uporabi surovin uvrščen na negativno listo); - investicija 6-8 mio EUR; - 350 ha koruze/sila-že, gnojevka kmetije Unuk + 3 - 4 dodatne kmetije; - 2 novi delovni mesti. Ni mi znano koliko električne in koliko toplotne energije bo pridelane.
Vem, gre za zasebni projekt, s katerim občina nima nič. Ali res? Vsaj umestitev v prostor nas mora skrbeti. Upoštevanje »družbene narave prostora« je nujno, kajti če je objekt na obstoječi »industrijski« lokaciji, ali na obrobju urbanega naselja, je to povsem nekaj drugega, kot da je umeščen sredi vasi.
Zato apel investitorju in vsem neposrednim ter posrednim interesentom za izvedbo tega projekta: dobrodošla investicija, a najbolje za vse bi bilo, da jo umestite v kakšno zapuščeno jamo in jo hkrati sanirate. Svetnikepa pozivam k resnemu razmisleku o prehodu na uporabo alternativnih virov energije za potrebe ogrevanja stanovanj in tople vode, in to z lesnimi sekanci, saj vendar živimo sredi gozda.
mag. Silvestra Klemenčič, (zaskrbljena) občinska svetnica Zares-nova politika Kidričevo
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	g
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za j;
nagrado preteklega meseca	™
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.	g
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki i
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju. |
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu n
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	6
Naj bo sreča na Vaši strani!	-S
|
Izžrebanec meseca JUNIJ 2009 je:	i
Sašo ŠIREC, Nova vas pri Ptuju 49, 2250 PTUJ	§
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 7. julij
10.00 do 13.00 Ptuj, CID, orientalski ples, za dekleta od 12 let
naprej, tečaj traja do 10. julija 10.00 do 12.00 Ptuj, Rimska ploščad, Arbajterjeva, za osnovnošolce, ustvarjalne delavnice in gibalna animacija za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev, brezplačno 19.00 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni
19.00 Benedikt, kulturni dom, potopisno predavanje o potovanju po Iranu, predavateljica Mojca Križanec
Sreda, 8. julij
10.00 16.00 20.30
21.00
Ptuj, CID, elektro delavnica, brezplačno
Benedikt, pri Lovskem domu, streljanje z zračno puško
Ptuj, Muzikafe, Vrazov trg 1, StaneHebar Trio, študentje
celovške in graške glasbene akademije, ki izvajajo avtorsko
glasbo
Ormož, grajsko dvorišče, predstava Leticija in luštrek
Četrtek, 9. julij
9.00 Ptuj, CID, Pohod do Rance, življenje ob reki, Poletna potepanja, dopoldanski izlet osnovnošolcev z Viktorijo Dabič, brezplačno
17.00 Benedikt, zbiranje pred športno dvorano, kolesarjenje po občini
18.00 do 19.00 Maribor, Mestni park, Joga v parku, brezplačna vadba
21.00 Ptuj, na gradu, predstava Leticija in luštrek
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata in dedek
Franc Krajnc
upokojeni zidarski mojster
IZ SLOVENJE VASI 27 A
Na zadnji poti ga bomo pospremili v četrtek, 9. julija 2009, ob 15. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Molitev za pokojnega bo v sredo, 8. julija, ob 20. uri v vežici.
Žalujoči: žena Kristina, sin Zvonko z Ireno in vnukinja Amanda
V	neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se je zlila tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja dobra roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal...
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič, pozabo ... Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
V	SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. julij 2008, ko je prenehalo biti tvoje srce, dragi stric in boter
Franc Peinkiher
IZ ZGORNJE PRISTAVE
Hvala vsem, ki ste s spoštljivostjo ohranili spomin nanj.
Nečakinja Valerija z družino
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
Mali oglasi
STORITVE
OSKRBA NA DOMU - gospodinjska dela, pomoč, spremstvo. Hišniška dela: popravilo pohištva, vrat, pip, odtokov, stikal ... , urejanje zelenic. Skrb za domače živali (hrana, sprehod). Jože Škerget, s. p., Ptuj, telefon 02 788 59 88 in 040 993 778.
SPORED ODDAJ
TUREK 7.7.
8.00 Obisk ministrice za obrambo na Destrniku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnik
SREDA 8.7.
8.00 Predaja gasilskega avta v Hajdošah 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Zaključna prireditev OŠ Hajdina
ČETRTEK 9.7.
8.00 V objemu šole - OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Ob zaključku OŠ Dornava
PETEK 10.7.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
NPK - pridobite si nacionalno poklicno kvalifikacijo - voznik po starem programu. Avtošola PREDNOST, d. o. o., Nova cesta 1, Ptuj, tel. 041 938 518.
Model GARA Model SKRIDPLECH Model TRAPEZ 6,90 C + DDV 6,90 € + DDV	6,90 € + DDV
DODATNI POPUST 7%!
10X

■n vj J
Q2b (te m> 00b
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
datum	| PRIREDITEV	vstopnina
sreda, 8. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri MGP: Romantična komedija LETICIJA IN LUŠTREK (Violeta Tomič, Alja Kapun, Gregor Geč)	10 EUR
sobota, 11. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert narodnozabavnega ansambla GAŠPERJI	5 EUR
nedelja, 12. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: REVNI MILIJONAR Kriminalna romantična drama, režija: Danny Boyle, Loveleen Tandan	5 EUR
ponedeljek, 13. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Letni kino: ŽENSKE Komična drama, režija: Diane English	5 EUR
sobota, 18. julij	Grajsko dvorišče: ob 21. uri KONCERT vokalne skupine ACCAPELLA BENJAMIN in MANDOLINSKE skupine AMOS	5 EUR
sobota, 8. avgust	Grad Ormož: ob 17. uri Slovesnost ob 140. letnici Ormoškega tabora in odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču	-
sobota, 29. avgust	Grajsko dvorišče: ob 21. uri Koncert glasbene skupine ELVIS JACKSON (organizacija: KOŠ in MC Ormož)	5 EUR
Prodaja vstopnic poteka na Enoti turistično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: 02 741 53 56) vsak dan od torka do sobote od 10.00 do 16.00 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
KUPIM slamo ječmena ali pšenice. Tel. 040 391 377.
OPAŽ, ladijski pod, bruna in kamen škriljavec ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 890 761.
RAZNO
DOM-STANOVANJE
PO IZJEMNI ceni prodam obnovljeno stanovanje na Ptuju. Telefon 030 396 757.
NEPREMIČNINE
V JASTREBCIH pri Kogu prodam staro hišo z vinogradom, vodo in elektriko. Telefon 040 341 120.
MIKLAVŽ - MB, prodam obnovljeno enoto dvojčka, 70 m2 + klet + terasa + garaža in 270 m2 dvorišča. Možna dozidava. Telefon 051 205 537.
KMETIJSTVO
PRODAM puhalnik za zrnje in 15 m cevi. Inf. na tel. 070 329 671.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže z dostavo. Tel. 041 642 055.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
JAVNO OPRAVIČILO - neresnični sum poneverbe. Hčerki Vidi Šestanj, Zamušani 21, Gorišnica, se opravičujem za to dejanje oz. govorjenje glede poneverbe, ker sem se glede poneverbe na KBM pri preverjanju stanja vsote zmotil - poneverbe ni. Obžalujem napačni sum, ki sem ga storil in naj oprosti moji nevednosti - njen oče Ivan Šestanj. Prosim za razumevanje.
PRODAM počitniško prikolico IMV Adria 410 Q, zimsko-letno, z dvema ločenima prostoroma in predpro-storom. Je odlično ohranjena. Tehnični velja do 2011. Telefon 041 991 758, 02 745 78 91.
PRODAM cisterno za gnojevko, 3200 l, in traktorski viličar. Telefon 041 521 863.
www.tednik.si
Oh, kako boli, ko, ljubi oče, dedek, več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse ti še enkrat hvala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka, brata in tasta
Jožefa Slodnjaka
IZ DORNAVE 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja, Kliničnega centra Ljubljana, Taluma Kidričevo, Radia-Tednika Ptuj, Računovodskega servisa Svržnjak in kardiološke-internistične ambulante dr. Stanka Janžekoviča, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala govornici Mariji Velikonja za poslovilne besede, patrom Jožetu, Emilu in Gavdenciju za opravljen obred, gospe Neži za molitev, cerkvenemu pevskemu zboru in moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in odigrano Tišino.
Hvala ordinaciji Darje Pribožič, dr. medicine, Bojanu Novaku, spec. pulmologu, onkološkemu inštitutu, Karmen Pišek - Šuta dr. med, zdravnikom in osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj za nesebično pomoč pri njegovem zdravljenju.
Žalujoči: njegovi najdražji
V neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas, za večno.
Po hudi in težki bolezni nas je v 78. letu zapustila naša draga mama in babica
Frančiška Švarc
rojena Mlinaric
ULICA 25. MAJA 9, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v petek, 10. julija, ob 15. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: sin Silvo in hčerka Janja z družino
VSAK ČETRTEK OS 20,00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
2.	ISKRICE-Fant iz četrte klopi
3.	MALIBU-Cigu migu
4.	MLADI UPI - Le zapoj srce
5.	NOVI SPOMINI - V ritmu flamenka
6.	ČAR-Črna muca
7.	Ans. UPOVŠEK- Ne zaradi druge
1.	ELA-Glas sirene
2.	SKATER- Tista bela roža
3.	MAMBO KINGS - Naj bo september ali maj
4.	KORIDA - S teboj lahko je biti srečen
5.	KATJA KLEMENC ■ Ko se znoči
6.	DAVID HERGA- Poljub kar na obraz
7.	FRANC GORZA-Portorož
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:
Ime in priimek: Tel. Številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poHjite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13,2288 Hajdina
Ptuj • Še eni nepozabni Bazeni energije
Na 12-urnem žuru prekinili prekletstvo
Letošnji Bazeni energije, ki so bili izpeljani desetič zapored, so prekosili vsa dosedanja dogajanja. Obiskovalcev je čez cel dan mrgolelo, izpeljanih je bilo izjemno veliko iger, nastopili so odlični DJ-ji, prekinili pa so celo prekletstvo, saj je letošnja zabava po dolgih letih potekala brez kapljice dežja.
Foto: Dženana Bečirovič
Predsednik KPS Alen Iljevec (levo) in Aljaž Godec, vodja odbora za kulturo pri KPŠ.
Čeprav je bil dež v preteklih letih stalni spremljevalec Bazenov energije, to nikoli ni pokvarilo izjemnega ptujskega bazenskega zabavljaškega vzdušja. Letos pa je bilo še toliko bolje, saj je obiskovalce v petek skozi cel dan grel sonček, dežja pa ni bilo niti zvečer, ko so v amfiteatru Term Ptuj celodnevno bazensko dogajanje zaključili z nastopi DJ-jev.
Obiskovalci, ki jih je bilo letos bistveno več kot v preteklih letih, so od 13. ure naprej sodelovali v različnih igrah. Izpeljanih je bilo veliko športnih tekmovanj, od odbojke in nogometa na milnici do vlečenja vrvi ter seveda tradicionalnih skokov s petke. Tudi letos so bile umetnine na skokih izjemno zanimive, najboljši pa so si prislužili tudi priročne nagrade. Novost letos je bilo učenje salse, v ritmu katere se je zavrtelo kakih 50 obiskovalcev, pain-tball in brezplačno striženje, za katerega je poskrbel frizerski salon Frizi.
Prvič so organizatorji, Klub ptujskih študentov, k sodelovanju povabili tudi fundacijo Z glavo na zabavo, ki je pre-
verjala treznost obiskovalcev, tiste najbolj pridne pa so tudi nagradili. »Na ta način smo želeli opozoriti na problem uživanja alkoholnih pijač med mladimi. Generaciji 00 je uspelo dodobra animirati obiskovalce, saj jih je kar precej ostalo treznih,« je povedal predsednik Kluba ptujskih študentov Alen Iljevec.
Nekoliko manj spodbudni pa so bili podatki fundacije, po katerih je bila le desetina obiskovalcev, ki so se preizkusili na testu treznosti, dejansko brez alkohola v krvi.
Čeprav se je 12-urnega žura udeležilo več kot dva tisoč ljudi, pri večini pa je bil prisoten tudi alkohol, pa k sreči večjih incidentov niso imeli. Bilo je le nekaj primerov poškodb, ki so večinoma nastajale pri poskusih skakanja čez ograjo.
»Organizatorji smo z letošnjimi Bazeni energije izjemno zadovoljni, saj se je v Termah zbralo preko 2000 zabave željnih ljudi. Uspeli smo izpeljati tudi vse športne igre, odziv nanje pa je bil neverjeten, saj smo zbiranje prijavam morali končati predčasno zaradi prevelikega števila športnih navdušencev, ki so
Foto: Dženana Bečirovic
Tradicionalni skoki s petke so ponovno postregli s pravimi akrobatskimi umetninami tekmovalcev.
se želeli pomeriti v nogometu na milnici, vlečenju vrvi, odbojki na mivki ter atraktivnih skokih s petmetrske skakalnice. Skoki so pritegnili pozornost velikega števila obiskovalcev, saj se iz leta v leto tekmovalci bolj trudijo in izvajajo vse bolj in bolj dodelane skoke. Kot presenečenje letošnjih bazenov, ki ga organizatorji pripravimo vsako leto, pa smo dan popestrili z nastopom trubačev.
Za vrelišče pa so v večernem, zabavnem delu projekta, poskrbeli DJ-ji. Kot glavna zvezda večera je nastopil DJ Denis the manace, ki je poskrbel za nepozaben večer.
Želim si, da bi ta party živel še naslednja desetletja in da bi mladi znali združiti šport in zabavo, mi pa bomo ohranjali rdečo nit projekta še naslednja leta,« je vtise o petkovem dogajanju strnil Iljevec.
Dženana Bečirovic
Foto: Dženana Bečirovič
Letos so si obiskovalci lahko brezplačno uredili tudi pričesko, imeli pa so tudi možnost preizkusiti alkotest.
Osebna kronika
Rodile so: Marjetka Nedelj-ko, Rotman 18 a, Juršinci
-	Jana; Silvija Cvetko Sto-lec, Volkmerjeva c. 23, Ptuj
-	Luka; Jolanda Svenšek, Zgornja Hajdina 80 a - Anjo; Klavdija Rossi, Dravinjski Vrh 5, Videm - Tio in Taia; Nataša Šoštarič, Obrež 2, Središče ob Dravi - Nino; Mateja Karneža, Focheva ul. 60, Maribor - Ajdo; Mojca Jeren-ko, Hajdoše 84, Ptuj - Tiaro; Metka Lorenčič, Stojnci 39 c, Markovci - Anjo; Ksenja Kosi, Sveti Tomaž 1 a - Aliso; Petra Kolednik, Dravinjski Vrh 5/c, Videm pri Ptuju - Tjana; Stanka Janžekovič, Sodinci 21 d, Velika Nedelja - Miha; Vanja Voršič, Ulica Bratka Krefta 38, Sveti Jurij ob Ščavnici - Jaša; Mateja Ogrizek, Zg. Hajdina 11 c - Žano; Anita Brodnjak, Domava 147 e - deklico; Janja Škornjak, Vršna vas 17, Pristava pri Mestinju - Aleša; Martina Nedeljko, Bodkovci 14, Juršinci - Ano; Tadeja Ozvaldič, Dravci 2, Videm pri Ptuju -Tima; Petra Peranic, Franko-vičeva ul. 8, Ptuj - Katarino; Pavla Lepoša, Markovci 70 -Žana; Nina Fišer, Gerečja vas 88, Hajdina - Zalo; Nataša Vindiš, Zidanškova 9, Ptuj -Luka; Tanja Simonič, Mestni Vrh 106 a, Ptuj - Anjo; Ines Breznik, Strajna 30, Podleh-nik - Marcela; Valerija Vnuk, Zamušani 1 a, Gorišnica -Laro; Andrejka Večerič, Paradiž 45, Cirkulane - Nastjana; Antonina Kukec, Koresova ul. 14, Ptuj - Evo.
Umrli so: Alojzija Satler, rojena Potrč, Trnovski Vrh 54, rojena 1924 - umrla 17. junija 2009; Angela Gojkovič, rojena Beranič, Starošince 22, rojena 1920 - umrla 20. junija 2009; Franjo Kolma-nič, Hajndl 29, rojen 1933 -umrl 21. junija 2009; Alojzij Perme, Pečovnik 66, Celje, rojen 1921 - umrl 21. junija 2009; Andrej Lesjak, Skoli-brova ulica 8, Ormož, rojen 1946 - umrl 17. junija 2009; Jožef Vražič, Majšperk 54, rojen 1979 - umrl 29. junija 2009; Kristina Kolarič, Sobe-tinci 27, rojena 1922 - umrla 20. junija 2009; Jožef Krajnc, Rotman 6, rojen 1951 - umrl 20. junija 2009; Ana Čeh, rojena Pehan, Čufarjeva ulica 14, Ptuj, rojena 1931 - umrla 17. junija 2009. Poroke - Ptuj: Andrej Her-ga, in Janja Sternad, Vičava 101, Ptuj. Elvis Marinič, Ki-car 111 a, in Barbara Srdin-šek, Mala Varnica 4 d. Srečko Bedrač in Brigita Šmigoc, Moravci v Slov.goricah 144 a. Dejan Krajnc in Mateja Purg, Dravinjski Vrh 67. Poroka - Ormož: Dejan Ules in Vesna Novak, Sene-šci 72, Velika Nedelja.
Napoved vremena
Ako je na Lovrenca (10.) lepo, bo še jeseni tako.
Foto: Dženana Bečirovič
Letos se je Bazenov energije udeležilo več kot 2000 obiskovalcev.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, vmes bodo tudi plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 21 do 24, na Primorskem do 27 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno oblačno z občasnim dežjem, nastale bodo tudi še plohe in nevihte. Še nekoliko hladneje bo. Popoldne bo dež povečini ponehal. V četrtek bo sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megleno. Proti večeru bodo nastale posamezne plohe.