l*s*vsak la prasnikov. luued dally ajtoai Sunday« and Sundaji and Holkhy. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlikl ln uprsvntški prostori: MOT South Lawndala Ava. Offloa of Publication: MOT South Lawndala Am Tslsphons. Rockwell 0004 liTO-TE« Cttf Usta Ja M 00 Oa January 10. Itn. at Um sost-oMas um Act ol Coacraai of ftUrah s. im. CHICAGO. ILL* TOREK, M. JUNIJA (JUNE S3). 1941 BubocrlpUon MOO Yearly tTEV.—NUMBER 119 Acceptance tor asallinf at special rate postace provided tor in arction 1103, Act of Oct I, 101T, authorised on June 4, 1011. Roosevelt zagotovil vojaško pomoč Rusiji Razgovori s premier jem Churchillom o ustanovitvi nove fronte se nadaljujejo.—Osiščne . ¿ete začele prodirati proti Egiptu po okupaciji Tobruka. Moskva priznala, da so Nemci prebili trdnjavsko črto pri Sevastopolu. Grška podmornica potopila tri italijanske vojai-ke transporte Aleksandri J a« Egipt. 22. jun.— Grška podmornica, ki je zadnji teden potopila tri italijanske transporte, je dosegla nadaljnje uspehe. Razbila je pet italijanskih pomožnih bojnih ladij. Poveljnik grške podmornice je Thanos Spanides. Čungklng. Kitajska. 22. jun.— Kitajske čete, oborožene s stroj-.nicami in ročnimi granatami, so je udeležilo 22,000 odbile naskoke japonske arma- ljudi, katerim je Hopkins dal ■ ----- Ntw York. 23. jun.—Harry Hopkins, Rooseveltov zaupnik in svetovalec, je na masnem shodu v Madison Square Gardnu, katerega je sklicala organizacija za pomoč Rusiji, zagotovil poslušalce v imenu predsednika, "da bo ameriška oborožena sila začela napadati ob pravem času ter skrbela, da ruske bojne črte ne bodo zdrobljene." Shoda se Rooseveltovo osebno zagotovilo, da bo Amerika nudila vso mogočo pomoč Rusiji. "Vprašal sem predsednika, ali ima kakšno poslanico za ljudi, ki so zbrani na tem shodu," je rekel Hopkins. "Njegov odgovor je bil: 'Povejte jim, da bo Amerika dala vojaško pomoč Rusiji. Naša oborožena lila bo udarila ob pravem času'." Na tem shodu je govoril tudi Maksim Litvinov, sovjetski poslanik. On je naglašal potrebo hitre akcije in mobilizacije velikih armad z* boj proti osiščni oboroženi sili, kar bo za jamčilo zmago združenim narodom. Washington. D. C., 23. jun.— Predsednik Roosevelt in angle-ški premier Winston Churchill iU sinoči povedala, da je glavni cilj njunih razgovorov hitra fn maksimalna koncentracija zavezniške oborožene sile, da bo ta lahko udarila po sovražniku. Po- de 20,000 vojakov na prelaz ob meji provinc Honan in Šansi, severno od Rumene reke, poroda vrhovno poveljstvo. Kitajske čete še vedno drže svoje pozicije na 50 milj dolgi fronti v provinci Čekiang kljub silnim napadom sovražnika. Železniška proga, ki spaja Čekiang s provinco Kiangsi, je še v kitajskih rokah. Japonske čete so začele novo ofenzivo na severni strani Rumene reke in se približale Linh-sienu, strategičnemu mestu v provinci Honan. Kitajci so se morali umakniti pred sovražnikom v hribe pri Taihengu. V bitki s Kitajci, ki se je vrši-la pri Kwanfengu, je padlo dva tisoč japonskih vojakov. London, 22. jun.—Nemški letalci so danes zjutraj napadli z bombami mesta na južnem angleškem obrežju in se tako ma- 7 (uuar"a P° s°vrazniKu. ¡¿evali M angic4ke bombne na M. sta skupno izjavo, v \ ^ leUU4čl v Ho- ilTi v VM ^ landiji ter And«, mornarično sla mobilizirana za udarec, kt bo Dva nem|ka b^nik. tri osišce. Izjava tudi naglaša, fU biU Mgtreljen.. Uradno poda se razgovori nadaljujejo. rQČilQ pravi ^ ^ Nemci vrgll Moskva, 22. jun.—Tu so danes Več sto zažigalnih in razstrelil priznali, da so Nemci prebili, nih bomb na angleška mesta, trdnjavsko črto okrog Sevasto- Dtnef zJutTAj objavljena vest pola, ruske mornarične baze n«!omenja ipop«d med angleškimi Knmu ob Cmem morja, toda in nem4kimi bojnimi ladjami v nl.irutl cn ..UmLm mama . Z. . . . . plačati so morali visoko ceno. Pet nemških vojaških divizij in dve rumunski je bilo zdrobljenih v bitki z ruskimi brambov-d- To pomeni, da je padlo okrog 100.000 nemških in rumunskih vojakov. Rokavskem prelivu. Izida tega spopada veot ne omenja. Berlin, 22. jun—Tu poročajo, da so Nemci sestrelili dvajset angleških bojnih letal, ki so metala bombe na Emden zadnjo soboto. Bombe, katere so vrgli Proslave slovanskega dneva Demonstracije solidarnosti proti osiiču Chicago. 22. jun.—Na milijone Slovanov je včeraj proslavljalo slovanaki dan v ameriških industrijskih središčih in s tem demonstriralo svojo solidarnost proti osišču. Teh so se udeležili Cehi, Poljaki, Rusi, Slovaki, Hrvatje in Slovenci. V Milwaukeeju se je zbralo na masnem shodu 15,000 ameriških Slovanov in zagotovilo podporo ameriškim vojnim naporom. Shodu je predsedoval pomožni distriktni pravdnik F. E. Gre-gorski. Kot govornika sta nastopila med drugimi Anthony Czarnecki iz Chicaga, bivši načelnik carinskega urada, in John A. Zvetina, profesor na univerzi Loyola. Leo Krzycki, predsednik A-meriško - slovanskega kongresa in podpredsednik oblačilne unije Amalgamated Clothing Workers, je govoril na shodu v De-troitu. On je v svojem govoru naglašal, da bo 15,000,000 Američanov slovsnskega porekla napelo vse sile za zdrobitev Hitlerja in nacizma. Slovanski shodi so se vršili v več drugih ameriških mestih. Cikaški Slovani bodo imeli sfcod v Soldiers Fiel-du 19. julija. Jugoslovanski kralj dospel v Ameriko Waohlngton, D. C., 22. jun.— Jugoolovanaki kralj Peter je do-opel z letalom v Washington iz Londona. Z njim vred je prišel zunanji minister M. Ninčič. Kralj in zunanji minister bosta imela razgovore s predsednikom Rooseveltom o borbi četnikov proti osiščni okupacijski armadi in možnost je, da bo obisku sledil podpis dogovora med Jugoslavijo in Ameriko glede povojne kooperacije med državama Danski parnih potopljen na Baltiku Stockholm, Švedska, 22. jun. Danski parnik Orion je bil tor-ped Iran in potopljen po podmor niči, katere identiteta še ni ugotovljena, na Baltiku nedaleč stran od Wisbyja, švedske luke. Eden član posadke je bil ubit. dotok ameriškega orožja v rusijo se poveča Državni tajnik Hull hvali junaštvo sov jet' skih ¿et IT OBLETNICA NAPADA NA RUSIJO Washington. D. C~ 22. jun.— Državni tajnik Cordell Hull je na predvečer prve obletnice Hitlerjevega napada na Rusijo zagotovil sovjetsko vlado, "da bo dotok ameriškega orožja v Rusijo stalno naraščal, dokler ne zmaga." Hull je v posebni noti, katero ;is naslovil V. M. Molotovu, sovjetskemu zunanjemu komisar-, u, napovedal, do bodo agresorji >red koncem nadaljnjega leta te vojne spoznali, da se ni mogoče izogniti posledicam činov, ki so jih izvršili in so prinesli trpljenje in razdejanje človeštvu. On je tudi čestital «ovjetom na uspešni obrambi proti brutalni agresiji nacijske Nemčije, pohvalil junaštvo ruskih vojakov in naglasll, da je Rusija preprečila izvedbo osvojevalnih načrtov sovražnika. Dalje je rekel, da tudi Ameriki grozi agreaija, toda to je ne bo odvrnilo od dajanja pomoči Ruaijl, svoji zaveznici v tej vojni. Ameriške industrije bodo skrbele, da Rusija dobi orožje, ki go potrebuje v borbi proti Hitlerjevim armadam, dokler ne smago. Sovražniki bodo spoznali, da so se zmotili, ko so podcenjwali odločnoet in sposobnost miroljubnih narodov. Molk še vedno zakriva razgovore med predsednikom Roose veltom in sngleškim premierjem Churchillom, ki Je s člani ar-madnega štaba dospel v Wash ington zadnji četrtek. Čaanikar-ji, ki bi radi iavedeli potek razgovorov, so bili informirani, da bo podana zadevna izjava po za-ključenju diskuzije. Moskva. 22. jun.—Predsednik Mihsel Kslinin je ob prvi obletnici vojne z Nemčijo naglasll, da se je nacijsks udarna sila zdrobila zobe ob odporu sovjet-skih armad in da Hitler ne more začeti splošne ofenzive. Udor na-cijskih čet v Rusijo pred enim Domače vesti Dr. Furlan v La Sallu Chicago—Dr. Boris Furlan, profesor prava, je bil glavni govornik na prireditvi lokalnega pomožnega odbora v La Sallu zadnjo nedeljo popoldne namesto mini8trs Snoja, ki ni mogel priti. Govorila sta tudi Vincent Cainkar in Joa. Zalar. S Furla-nom je prišel tudi njegov 16-letni sin Aljoša, ki pa je osUl v Chicagu. Nazaj grede v New York sta ae dr. Furlan in sin ustavila v Clevelandu. Is Pennsylvanlle Burgettstown, Po.—Dne 16. t. m. je tukaj umrla Franceo Ter-bižan, stara 58 let in domo od Sv. Lenarta. V Ameriki je bila 36 let in zapušča tri sinove, štiri hčere, brata in aeotro. Bila je članica društvi 287 SNPJ. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 19. junija je umrl pionir Anton Jalovec, star 74 let in rojen v Malem Mraša-vem na Dolenjakem, po domače Jakšetov. V Ameriko je prišel pred 50 leti in svoječssno je vodil gostilno. Tu zapušča ženo ln sina.—Antonija Tomle je bila pobita pri avtni nesreči in oe nahaja v bolnišnici. Fitmpatrick spet izvoljen so predsed-nika federacije Chicago, 22. Jun—John Fita-patrick je bil ponovno izvoljen za predsednika Čikaške delavske federacije. On je član kovaške unije in znan kot sovražnik raketirjev v unijah. Fita-patrlck je predsednik federaci je že 35 let. Preiskava proti ZiUerju obnovljena Bloomington, 111., 21 jun Okrajna veleporota Je daneo ob novilo preiakavo proti Geo. W ZiUerju, ki je obdolžen, da je prodajal dela delavcem pri kon strukclji'vladne orožne tovarne pri Wllmingtonu in denar apro vil v svoj žep Ziller bo mora nastopiti pred veleporoto ta te den. letom pomeni preokret v drugi avetovni vojni. Kalinin oe j»^ahvalll Ameriki in Veliki Britaniji za pomoč in naglaoil, da Nemci ne morejo obnoviti maanih napadov od Arktika do Črnega morja. Nova čistka odrejena v nacijski Nemčiji Vapad na zapadno obrežje odvrnjen Vojni tajnik napovedal nove smage Washington. D. C.. 22. jun.— "Nevarnoot napadov na sapad no obrežje je minilo kot pooledl oo porazov Japonske bojne mornarice v bitkah pri Midwayju in Aleutokih otokih," Je dojol voj nI tajnik Henry L. Stimson ns konferenci o časnikarji. On je naglaail, da detajli ameriških smag še niso tnani, gotovo po jo do je japonsko bojno mornorica dobila otrohovite udarce. Stimoon Je rekel, do ameriški letolonoaci še krožijo po Paclfi ku ln saoledujojo japonske boj no lodje. Veliko število amert ških letalcev oe še ni vrnilo i oporišče. Vojni tajnik ni hotol povedati, oli m bitke pri Aleut-skih otokih nadaljujejo, priznal pa je izkrcanje joponokih čet nekoterih krojih teh otokov. Prej je Stimoon naznanil, da bodo vojaški čutniki, ki aaprav Ijojo čoa v Washingtons poela ni v aktivno olužbo. "V Wash ingtonu jo preveč vojaških čoat nlkov," Je dejal. "Skrbeli bomo da v bodočnosti ootanejo Wohingtonu lt velčaki, katerih navaočnoat ja potrebna." Ljute bitke oo v teku na fron-,- ■ . . ä . ... _ ti Pri Harkovu, ukrajinskem in-1 » Zr M duitrijskem središču ki leži 400^ ^¿^TL^ müj severne od Sevastopol.. V P* bili km*lu P0**™ Ceika padalca umorila Heydricha Berlin, 22. Jun.—Heinrich Himmler, noDstnlk Gestape, no oijoke tajne policije, je dejal, da ota bivša češka koprola umorila Reinhordo Haydricha, podnoče! nika Geotaps. Ceha sta m spu stilo no tla o podolom s britoke-ga bombnika v bližini Pilzna Himmler Je dejal, da sta prišla tjo z edinim namenom, da ubi jeta Heydricha. Oba sta bilo zadnji teden ustreljena v neki cerkvi v Pragi, v kateri sta se skrivala, "ker sto so uplrola aretaciji." Likvidacija upornih m nezadovoljnih elementov POSEBNA SODIŠČA I USTANOVLJENA London. 22. jun.—Vse osebe v nemški državi, ki v vaeh osirih ne podpicejo vojnih naporov, so ene in neodgovorne, bodo likvidirane v čistki, ki se je še pričelo na Dunaju in bo raztegnjena na vse pokrajine. Notranjo čistko je naznanila uradna časnikarska agentura DNB na ber-inoki rodiopootajl. "Izločitev elementov, ki pod-j ilgajo nepokoj In nezadovolj-noat, je vožna zadeva zlasti v vojnem času," oe glosi naznani-lo. "Na vrsto pridejo vol proti-oocialni elementjo, ki so v stal-nem konfliktu s policijo in drugimi evtoritetami," Nadaljnje, ki nočejo delotl in oo breme občinom, bo "reformi* rolo" nacijska tajna polioija. Val, ki ne okrbe za jvoje otroke, Jih ne vzgajajo za dobre državljane, oo pljonci in nimajo čuta odgo-vornooti, bodo pooloni v delovoka taborišča in dobrodelne ustanove. V to kategorijo spadajo urno-bolni in osebe a podedovanimi boleznimi. Dasi m vsak odpor proti sadjem otrogo kaznuje, jo radijsko naznanilo DNB dokaa, da as bo kampanja proti nasprotnikom nacijokego režima pooolri-la. Nacljoka stranka sama bo v vseh alučojih prosekutor in sodnik. - Naznanilo dostavlja, da oo bila že uatanovljena poeebna pokrajinska sodišča, ki bodo izre-kala kazni. Ta bodo tudi odločala, ali bodo uporniki, lenuhi in drugi protiaocialn! elementjo uotreljenl, poslan! v zapor ali pa koncentracijska taborišča. Češka vlsda v isgnanstvu v Londonu Je prejels poročila, da je bilo več Čehov ustreljenih kot ps so poročali naciji v krvavi čistki, ki Je bila odrejena po napadu na Reinharda Heydrteha, podnačelnika C Jest a pa, nacijske tajne policije. Atevilo onih, ki so jih naciji ustrelili, znaša več tisoč •nem sektorju te fronte so Rusi razbili čez sto nemških Unkov. V »popadih v zraku v zadnjih dnrh so ruski letalci sestrelili 264 nemških bombnikov, sami pa «zRubili 103 letala. Naznanilo, da so Nemci prebili trdnjsvsko črto pri Sevastopo-Iu jo sledilo poročilu, da je Hlt- ,iir vrgel sveže divizije v napadi*. ®erlia, 22. jun.—Vrhovno po-Vf IjMvo trdi, da so nemške čete okupirale vse utrdbe na severni »trsni Sevaš topola in odbile so-vJ"ske protinapade. Med temi 10 l^ninove utrdbe. Poveljstvo J' »apovedalo, da bo sovjetaka n""narična baza kmalu v nemških rokah. Kairo. Egipt. 22 jun.—Drugo owščno obleganje Tobruka je bito včeraj nepričakovano zaključno t zavzetjem te strategične Mnjave v Libiji ob Sredozemskem morju. Osiščne armade poveljstvom feldmaršala Er-*>na Kommela so začele po oku prodirati naprej proti /J ptaki meji. BriUki vojaški krogi v Kairu *' priznali, da so osiščne čete ze-tudi Bir el Gobi. strategič-mesto v libijski puščavi, in ^rdijo, ki je oddaljena sarnp milj od egiptake meje. Velika ameriška armada v Angliji i Priprave za invazijo kontinenta t s t London. 22. Jun —Velika ameriška armada je zbrana v Angliji in severni Irski po izjavi, katero Je podal polkovnik H. P. Hinton. v kateri je naglasll, da je edini cilj t« armade invazija evropekege kontinenta "V tem momentu ne morem povedati, kdaj bo prišlo povelje, za invazijo kontinenta," je rekel Hinton "Zadevne priprave so v teku in smerlške čete bodo morda kmalu v akciji. Montreel. Kanada. 22 jun.— Tukajšnji list Gazette je objavil ( poročilo L. S Shapira, svojega dopisnika v Washingtonu. v katerem je rečeno, da bo morda general A O McNaufhton. komandant kMMdškt ekapedidjake armade v Angliji, pravzel poveljstvo oborožene sile združenih narodov in vodil invazijo evropskega kontinenta Invazije bo uvod v ustanovitev druge fronte v Evropi proti Hitlerjevi armadi. ... - 1 Avstralske unije obljubile podporo vladi Melbourne, Avstralija, 22 Jun —Delegatje na konvenciji de tavakib unij, ki Imajo akoro mi lijon Mano v, so sprejeli reeolu cijo, da bodo podpirali vlado premierja Curtina, njene vojn* napore In skrbeli, ds se produkcija vojnaga materiala zviša na najvišjo možno stopnjo. Hrvatje stopajo v čet nitko armado Bern, 2» epiila (JIC).-Avl. carski tisk priobčuje por«»č!l«> družbe Telegreph Eschange, iz katerega je razvidno, da Je vojska generala Mihajloviča, ki što-je 200,000 mož, dobro založena z orožjem, da se borbe nsdslju* jejo In da hrveUki kmetje, ki se hočejo izogniti mobilizaciji za vojno proti Rusiji, pristopajo k vojski generala Drsže Mihsjlo-vič s Nemčija izgubila IfiOOfiOO vojakov Rusiji Ugibanja o ustanovitvi nove fronte Padec Tobruka teiak udarec Angliji Washington. D. cm 22 Jun.— Tajni razgovori med predsednikom Rooseveltom in angleškim premierjem Churchillom so posuli važni zaradi padca Tobruka In kritičnega položaja, v katerem se nahaja brltaka oborožena sila v Afriki. V zvezi o temi razgovori so spet nestele u-gibanja glede ustanovitve nove fronte v Evropi v tem letu Vprašanje, ali bo Churchillo-va vlada preživela udarec, ki Je bil uMäan britaki armadi v Libiji, je prišlo na površja Churchill tn britskl vojaški veščakt oo trdili, da Angleži lahko držijo To-in iik V ovojih rokeh. Gotovo je, da bodo morali zavezniki spet revldireti vojno strategijo. Možnost Ja, da lloo-sevelt in Churchill raspravljata o iej zadevi Umdor». 22 ju«r-Tu vidijo, de je Nemčije Izgubila najmanj | I 500 000 vojakov v bitkah m Ru-| si od začetka vojne, fttevilo uključuje ubite, ronjene in uje ta vojake Rusks izgube niso /na ne, tod s domneve je, da pre-i kaša jo nemške Člani kubanske vlade resignirali Havana. Kuba, 22 jun—člani kubanska vlade oo odstopili in premier Carlos Seladrtgee ja potem izjsvil, da so to storili a namenom, "da bo predsednik Fulgemrio Batista lahko formiral nov kabinet." PROSVETA PROSVETA THE ENUOHTHfMENT OLASILO III LASTMlJfA ILO VENSKE NARODNE JBOMOTt of tad published by Slovan« National M loto. UM ao pol Uta. Si M sa četrt loto; ao Ckicofe In Closro If JS ao oolo loto. SJ.7S sa pol lela, so losoaoMtve 9000. ■ (exoapA CWOO0O) ond 17 JS pot ■ # Os>svsm Rstopâsl oo ao n«i«)o. WoliiipéoÉ Hier osne vsoklns (Mm itd.) so vrnejo pošiljatelju lo v ilstiju. še |o PROSVETA tOtT-M So. Lewadele Ao*. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz Datum v oklepaju na primar (Juna 30. 1043), pola« vašega imana na naslovu pomeni do vam jo s tem datumom potekla naročnina. Ponovile jo pravočasno, de se vom list no ustavi Angleški delavci se pripravljajo Delavska stranka na Angleškem jc imela pred kratkim svojo letno konferenco, ns ksteri je ponovno odobrile svoje sodelovanje v koellcijski Churchillov! vladi ln podaljšala za nadaljnje leto svoje "politično premirje" s konservativno in liberalno stranko, s katerima sodeluje v vlsdi. ' Glede tega "političnega premirja"—dogovora, da za časa vojne ne bo splošnih volitev za novi parlament in tudi ne bo stranJcar-akcga tekmovanja za mandate v okrožjih, v katerih se morajo vršiti izredne volitve—je bilo precej debete na konferenci. Zelo močna manjšina je hotela, naj delavska stranka takoj odpravi to premirje in naj gre s svojimi kandidati v boj poveod, kjer koli se vrše volitve; pristaši tega predloge so argumentirali, de je mod volilci vedno večja nezadovoljnost napram vladi zaradi nejesnosti mirovnih ciljev in zaradi drugih reči, toda voditelji delavoke stranke, zlasti Herberl Morrison, so zmagali s svojim priporočilom, nsj lsboritje potrpc do konca vojne. Bolj važno kot te debate o nujni taktiki je bilo poročilo vodatva delavsko stranke glede progrsms delavske politike po vojni. To poročilo je bilo soglasno sprejeto. Tukaj sledi nekaj izčrpkov tega poročila: , ".Sedenja človeško družba, katera je brez načrta, ne more dati velikemu številu ljudi nobene poštene ekaistence. . . ZdeJ je že na splošno priznano, da sedanje vojne niata povzročila le dva hudobna človeka, temveč je prišla iz okolš$in, katere so pomogle temo dvema človekoma dO oblasti. , . Na Široko se sliši mnenje, da razmere, ki so bile v stanju izzvati dve svetovni vojni v oni sami generaciji, morajo biti radikalno in čimprej Izpreme-njene. . . Ta družba brez načrta je zakrivila propad demokracije v Nemčiji in Italiji, ker se je v glavnem brigala za motiv ^obiČka v interesu lastnikov privstnege kapitala; to je bilo krivo, da sts Hitler m Muesollnl imele proete roke v času, ko bi bile njune nakane lahko še preprečene... Privatni Imperiji privilegija, bodisi privilegija v olju ali strelivu, bodisi v zemlji ali rudninah, bodisi v električni sili sli sredstvih trsnsportacije, so ic neštetokrat pokazali, da so vedno pri* prsvljenl potlačiti demokracijo doma ln porušiti mir v inozemstvu. .., Delavska stranka zdaj predlaga, da ml kot narod priznamo dejstvo. da se Je ta vojna v ekonomskem ln socialnem amlslu že prelevile v revolucijo, ki je tako velikega pomena, kakor je bila ona, ki je nadomestila fevdalizem s kapitalizmom. Po vsem svetu je dovolj dokazov, da je U revolucija naredila globok učinek na ljudi v splošnem; naše centralno vprašanje zdaj Je, de odkrijemo obliko te revolucije, njene prave institucije, in če je le mogoče, da izvršimo to odkritje sporazumno in brez kakšnega nasilnega konflikta. . . DeUvska stranka predloga, da se naša družba takoj začne pri-lagodevati vsem možnostim demokratičnega življenja. Vojna nas Je nsučlls, ds se mora anarhija privatne gospodarske konkurence umakniti načrtni ekonomiji pod kontrolo države. Ta nauk je prav tako vašen za mir, kakor Je bil vežen za vojno. Zato delavska stranks predlaga, da država prevzame v svojo posest ln svoj obrat voe glovne Instrumente produkcije. Moč teh instrumentov nad milijoni človeških življenj je prevelika in prenevarna. da bi še nadalje (»stala v privatnih rokah. Podržavljanje tok instrumentov produkcije še ne pomeni zla reguletorne birokracije; na eni strani pomeni, da mora tehnični strokovnjak imeti svoje mesto v upravi gospodarskih zadev, na drugi strani pa pomeni, de mora uprava biti v rokah sposobnih ln izkušenih delavcev." Tako se v glavnih točkah glasi izjava delavske stranke v An- fHjt. Izjava na kratko pomeni, naj Anglija prizna, da je današnja vojna hkratu ekonomsko-socialna revolucija ln naj takoj podržavl vse glavne Industrije, električno silo ln vse sredstva tranaportsctje. Upajmo, da ao angleška delavska stranks ne bo uksnlls, ko pravi, da državne posest in kontrola še ne pomenita zla birokracije— ampak vsi poskusi državnega kapitalizma oziroma državnega socializma v prekat do danes so rezultirall v najgnusnejši birokraciji, kaftora je satrla voo demokracijo ln ubogi delavec je prišel s detja pod kapi— V centralni politični kontroli gos|>odarstve ni nobenih izgledov za ekonomako demokracijo. Ta je mogoča le v kooperativnem gospodarstvu, kjer ao delovci teami Ustniki in upravitelji. Toda kooperativno goepodarvtvo a«- lahko razvije iz državnegs kapitalizma. Če je ta |»olttte dane« uničen. Ce bo dovolj rrele aoeialne razumevanja in »Inee. ne bo organltlranje nove*a gospo Evrope teko let ko delo Ksj ps v Ameriki*— NokoJ • Geejeneik in Peoria. IIt—Že večkrat sem videl v Prosveti opombe, ds bi kdo opisal Gorjance. Bom torej jaz poskusil to srečo, kajti sem prav bMzu Gerjanakega hriba in njegove podružnice sv. Miklavža. Sploh sem se rodil pod vznožjem tega hriba, na njem pa svinje peael, kajti tam je sama bu-kovlns ln dosti žlre, ki je bolj redlhia za prašiče kakor pa koruza. Naj omenim, da je to največji hrib na Dolenjskem, oziroma v šentjemejski fari, s katerega je res krasen razgled. Pri sv. Mi-klsvžu je žegnanje takrat, ko so češnje zrele. Ns vrhu je lepe ravnina in tudi lepe košenine. Pri podssSnici je hiša in hram, kjer imsjo spravljene razne stvari. Tam jo vdelana tudi velika starokrojaka peč. Kakih 15 minut hoda od cerkve je "morosti-na", kot pravijo, ali jezero. O tem jezeru sem slišal tole zgodbo, o kateri pa ne vem, če je le pravljica ali je tudi kaj resnice ns njej. Pravljica se glasi, da je nekoč neko dekle gnslo par volov na semenj na HrvaŠko. Ker ste bile vola žejna, sts pla-nlls k jezeru, da se napijeta čiste vode. Ker pa je dekle slišslo, ds tisto jezero "nima dna", je držeia vole nazaj, toda se je vse skupaj pogreznilo v jezero, voli in dekle. Malo naprej je tudi cerkev sv. Jere. Sploh ste bili tem dve cerkvi: ena pravoslavna, druga katoliška. Že takrat, v moji mladosti, so bile same razvaline in oblast je prepovedala vsake ceremonijo. . Tam je bilo tudi nekako zbirališče "Kranjcev" in Hrvatov, katerim smo ml rekli Vlahi. Kranjci oo rodi glodali hrvatake de-vojke, Vlahi pa kranjske cvetke. In tako je bil med fanti obeh skupin zmeraj tepež. Od tam se tudi vidi, kskšna je zemlja. Pokrajina hribovita in valovits, raste le grmovje in brinje in paaejo se seme koze in koštruni Kraj izgleda strašno pust. Prej sem omenil, da sem po Gorjanskem hribu paael svinje. Imel sem kakik sto glav. Blizu cerkve sv. Miklavža so bili svinjaki, kjer so svinje prenočevale. Zjutraj, ko se je zdanilo, sem jih ven spustil. Sle so na vse strani kot zverine ln pričele riti po listju za žirom. S sabo sem imel vedno sekiro, ker so rekli, da so tam volkovi. Ko nekega dne hodim sem pa tjs, zasllšlm cviljenje srednje velikega prašiče. Letim na dotično mesto, da vidim, kaj je. Na tieto mesto so letele tudi stare svinje in me tudi prehitele. Tam sem potem videl vse kr-vsvo, ali svinj že nI bilo nikjer. Mislil sem, da jih Je hudič po-davil. Res so bili volkovi, ali se se zelo zmotili, kajti stare svinje so hujši od volkov. Roti večeru sem jih poklicsl in so prišle ssme v hlev ln tudi prlgiyile vse mladiče. Drugi dan jih zopet spustim ln videl sem, kako je žival pametne. Vse stsrejše svinje so se uvrstile ob kraju, ne sredi pa so bili mladiči Nič slabega se nI več pripetilo in nisem izgubil niti enega prašička. Mislim. da so jih takrat volkovi dobili kar jim je šlo. naselbin Noj omenim, da so gorjanski hribi imeniten kraj za letovišča, če bi bile tja speljsne kakšne ceste Ampak vrap je gor priti s kakšnim vozom. Se peš sem se večkrat peljal po zadnji plati kot pa šel po nogah. Včasih je dobro malo pokritizirati, včasih pa tudi ne. So ljudje, katerim je deveta briga, Če še kdo drusi živi ali ne. Svojo sebičnost kažejo s tem, ko pravijo: "Kdo je pa meni j^omagal,.." Smo pač lahko veseli, da živimo v tej svobodni deželi, kajti v starem kraju bi najbrže ne bili več med živimi. Tudi naj omenim, da sta me obiskala Anton Hosts in njegova žena iz Clevelanda. Z mrs. H os to svs skupaj prišla v to deželo leta ISS4 nekako v sredi meja. Takrat je prišla tudi moja sestrična Rezka Pavlenč, ki pa že zdavnaj počiva v ameriški grudi. Pustila je 10 mesecev starega sinčka, ki sedaj živi v Sharon u, Pa., kakor tudi njegov oče, stara korenina. Hostovima lepa hvala za obisk po tolikih letih. On je bratranec moje žene, njeno dekliško ime je Neža Virant, doma iz Cadraža pri Št. Jerneju. Upam, da se še vidimo. Frank Franko, 489. ftolako počitnice ln drugo Elisabeth. N. J,—Letos so tu kajšnje šole prej končale kot druga leta v tem času. Iz srednje dekliške šole je graduirala miss Anne Türk, dobro poznana dopisovalka Mladinskega lista, ki je tudi večkrat pisala za kon-test in tudi večkrat dobila dolar nagrade. V šoli'je bila pridna, za kar jo je tudi pohvalil profesor pri programu. Tri leta srednje šole ni izgubila niti enega dneva. Anne je rojena v Cleve-landu in govori lepo slovensko. Upam, da bomo z njo dobili dobro članico pri društvu 540 SNPJ, ko bq prestopila iz mladinskega v odrasli oddelek. Da bo zvesta članica, je že pokazala v Šoli. Izpitni program je bil velik. Na odru je nastopilo 500 deklet, same muzikantinje. Programa sva se udeležili tudi jaz in mrs. Türk, menda edine Jugoslovan ke med tisoči ljudmi. Anne ima že delo na inšurenc officu. Opozarjam naše člane in jih prosim v imenu prizadetih bra--tov in sester v starem kraju, naj vsskdo po svoji moči daruje za jugoslovanske reveže. Ne bodimo proti njim, marveč pomagajmo svojim bratom in sestram. Radi bi pomagali tudi svojim staršem, toda vemo, da po njihovih grobovih bije sovražna jieta. Mogoče bodo še raz spomenikov iztrgeli njih ime, nfe bodo ge pa iztrgali is naših src, kakor tudi ne spomina na našo rodno grudo. Clanl, vsi bodite pripravljeni. Lahko darujete tudi pri tajniku J*. Pasarichu, 713 Clarkeon ave., in on bo denar poslal gl. predsedniku br. Cainkarju. Kdor hitro da, dvakrat da. Družina Cl-pat Iz Newarka gotovo ne bo Izostala, kakor tudi ne Stefan Črne, mrs. in mr. M. Brstsnich. mrs. In mr. Obisk, Henry Kolsr, Anton Pezdlre, mrs. ln mr. John Türk, mrs. in mr. Abrshamaon. Bodimo usmiljeni in ravnaj mo ee Harry Brljpao (levo), vodje unij CIO v CallfemUL ln lodeselni Justični tajnik Francis Blddle. ki Je odrediT deportscijo Bridtfooa v Avstralijo. po onih, ki darovali. smemo izoetati, ssj se tudi dobro zasluži. Odkar smo tukaj zadnji 18 let, smo imeli vedno zaslužek in smo dobro napredovali.' Družina Skerl gotovo zasluži priznanje, ker imajo oeem članov pri društvu in plačajo $97 asesmeota na mesec. To je že lep denar. Zadnji mesec je mrs. Skerl pustila ves ta denar pred našimi vrati pod preprogo, ker ni bil nihče doma. Dobro, da sem ga jaz našla. Če bi ga bili našli sosedovi otroci, bi bili goto vb jedli sladoled. Torej mrs. Skerl zaupa tudi moji preprogi. Aftnee Pasarich. ¿o o dopisnikih in drugem Clovoland.—V zadnjem dopisu o dopisnikih sem na prvem mestu imenoval ženski spol, to je sestro Pasarich. Danes sem pa skoraj na koncu, kajti moja lir sta dopisnikov in dopisovalk Prosvete je skoro izčrpana. Sicer pa smo čitakaiji Prosvete in uredništvo lahko zadovoljni in skoraj ponosni na tako veliko število dopianikov (obeh spolov), in to večinoma dobrih dopisnikov. Noben drugi slovenski list v Ameriki se ne more niti od daleč primerjati s tako lepim številom dopisnikov. V mislih imam še nekaj starih korenin in dopisovalcev Prosvete. Na Jožeta Irmana iz Akrona nikakor nisem pozabil— če bi, bi storil veliko napako. On sicer bolj poredkoma piše, toda se oglasi, paše zelo zanimivo in delavsko zavedno. Obenem je on tudi zelo delaven in dober zagovornik naše SNPJ. Samo to je želeti, da bi se bolj pogostoma oglasil. Iz Akrona bom šel daleč tja v Skalnato gorovje, v državo Colorado, v tiste, kraje, ki se jih najbolj spominjam z mojega potovanja. Ko se pelješ is Canon Cityja gor do Salide, kjer je železniško križišče, zavije od tam ozkotirna železnica proti Lead-vlllu ln Crested Buttu čez grozne strmine in visoke gore, ki se skoraj dotikajo neba. In tam v Crested Buttu je tudi nsš sicer bolj redki dopisnik in stara korenine Paul Panian. Podpisani se prav dobro spominja, v kateri hiši stanuje Paul. Ko sem bU Um lete 1920, je bilo dosti sne-gs, tako da se je naš vlak usts-vil. No, Paul, ali ai ao kaj postaral? Piši več, pa se boš pomladil. t Zde j pe se vrnimo iz Crested Butts po tistih strmih gdrah nazaj in nazaj v doline, in to v malo farmaceko meotece Walser** bürg, Colo., ki se nahaja tam blizu Ludiowa, kjer počivajo delavski mučeniki, katere so pobili oboroženi ps plačani hlapci kapitalizma—Rockefellerja. Tam v Walaenburgu živi še ne stara ko- renina Edward Tomšič, diatrikt-ni podpredsednik SNPJ. On piše dobro, delavsko zavedno. Za našo jednoto je že storil veliko, kakor tudi za Prosveto in Proletar-ca. Pri moji veri, Edward, ne bom prav nič hud, če boš bolj pogostoma pisal in poročal o delavskih ih jednotinih razmerah. Tudi za tvoje stanovanje dobro vem. Zdaj pa v duhu stopimo v Ar-mo, Kansas, kjer kraljuje Tone Shular, naš vrhovni sodnik pri SNPJ. Radi tega skušam biti tudi njegov dober prijatelj, ker takih velikih sodnikov se vedno bojim, kajti lahko bi me dali še v "špehkamro", če bi se kaj pregrešil. Ker Tbne Shular zelo dobro piše, je naša želja ln menda tudi njegova dolžnost, da se bolj pogosto oglasi v Prosveti. Kaj pa moj in nas vseh prijatelj John Tancek iz Girarda, O.? On je prejšnje čase bolj pogostoma in tudi dobro pisal v Prosveti in Proletarcu, zadnja leta se pa bolj malo oglaša. Bilo bi dobro, če bi se zopet v^nil v naše vrste, kakor tudi prijatelj Pire in drugi Girardčani. S tem je moja torba izčrpana Mogoče je, da sem keterega ali katero dopisovalko izpustil. Ako sera, naj mi oproste, kajti nisem storil namenoma, kajti spomniti se jih iz glave, lahko kdo sem pa tam izostane. Saj se še papež zmoti čeprav pravijo po cerkvah, da. je nezmotljiv. Moj namen pri tem je bil, da bi vzbudil še več zanimanja med dopisniki, da bi se še bolj pogostoma oglašali, posebno pa med tistimi, ki ste se do zdaj bolj ma lo oglašali. Upam, da boste upoštevali ta apel, kajti zdaj pade preveč dopisovanja na ene in iste. Naši,letošnji pikniki v Cleve-landu in okolici so bili do sedaj vsi prav slabi in neuspešni, kajti do sedaj je še vse štiri nedelje deževalo. Mogoče bo boljše vreme na poletje. No, potem bodo pa druge neprilike, kajti obeta jo, da bodo gasolin delili na obroke in tudi "tajerjev" bo vedno manj. In povrhu lahko pridejo še druge neprilike, čeprav do sedaj v tej deželi nismo skoraj še nič okusili No, kar bo pa bo, korajža veljal Naj omenim Še nekaj o naših velikih pionirskih družinah, ki imajo pri naši jednoti veliko članov. Nekdo večkrat poudarja, da ima v svojem družinskem krogu devet ali deset članov pri SNPJ ln da mu zato ni treba dosti več agltirati. To se pravi, ako vsakp leto pridobi enega ali dva člana, da je zanj dovolj. Ampak so družine ali družinski krožki, ki imajo pri jednoti veliko več članov. Nej omenimi samo tri V prvi vrsti nsj omenim Starmanov družinski krožek, to je brate Johna, Louiss in Vinkota, ki imajo 25 do 27 članov v obeh oddelkih jednote. Druga taka družina je Antone Veharja, ki ima ker 17 članov pri jednoti. Tretje družina pa izvira iz korenine Ludvika Medvcška, to je njegovih treh sinov — Jožeta, Johna in Milana, Zadnji je glavni odbornik SNPJ, drugi ao pa menda vsi društveni uradniki. Oče je menda že 27 let tajnik Napreja št. 5. ki je največje društvo v jednoti. Njih družinski krožek šteje nejmsnj U člsnov v jednoti bi pri tem še vedno pridno agitirajo za nove člene, in to ne glede na kampanjo. In rdi se mi, de jih pri tem ni treba veliko sli pe sploh nič sili«. V Clevelandu In okolici imamo še več tekih družinskih krožkov Ako jih tu m tam izsledim. Jih bom ob priHki omenil, pneebno pe one. ki so agibri Sedsj je prišle tudi sezone počitnic Lansko leto j« bila cela TOREK, 23. JUffl.ii • počitniška furija. Skoraj po vs* tovarnah so delavci dobili počit niče, bodisi s polno ali polovl* H po raznih državah in mestlh naše Amerike. Letos pa Je v tem oziru vse drugače. Ljudje ue morejo tako pogosto potovati do rji™ Loljii pac v vojnem času. Pa tudi počit nic letos povsod ne dobe. Tudi podoisani je zadnje leta imel počitnice, ki p« so bil« Va. drugačne. Moje počitnice so bi-le v tem, da sem šel na agitacijo za naše napredne publikacije £ IUinoisu in Wisconsinu. Tor« za možganske medicine kakor pravi Tone Zornik. Končno po. zdrav vsem skupsj. Anton Jankovich. zastopnik. *ero&lo U MUwaukee)a o sem se mudil v West Allisu, me je srečala Alojzija Gričar, že dolgoletna članica SNPJ. Bila je bolna dol-go časa in operirana. Za operacijo ni nič dobila, ker ni nave-dene v pravilih. Jednoti se lepo zahvaljuje za izplačano bolniško podpoeo in jo priporoča vsake-mu, ki Še ni njen član. Dne 9. junija je bila seja drui-tva 16 SNPJ. Jaz se udeležim vsake seje, ne vem pa, zakaj io člani tako brezbrižni in malomarni, da se ne udeležijo. Vsaj enkrat na mesec bi prišli skupaj da bi se vsaj spoznali. etan Nuf-tič, s štirimi vojski. Bili so ubiti. Kapetan Nuftič, ki so ga pustili ležati, ker so mislili, da je bil mrtev, je bil pozneje prepeljan v bolnišnico. — e a a Hrvatski Narod 24. maja: "Opolnomočenik notranjega ministra v Sarajevu Sandor Benak in komandant "črne legije" Francetič sta predala nemškima Jeneraloma Pavlu Baderu ia ohanu Fortneru in polkovniku Gustavu Schuschnigu v znak priznanja za sodelovanje nemških čet pri osvoboditvi vzhodnih pokrajin zgodovinsko bosansko orožje. e e e Neuer Wiener Tagblatt, 28. maja: "Uprava osješke policije je poslala vse Žide od 15. do 55. leta in vse neporočene židovke od 15. leta dalje na priailno delo za izgraditev židovske naselbine v okolici Osjeka." DNB, 27. maja: "Zunanje ministrstvo sporoča, da je vrhovno sodišče v Zagrebu odsodilo na smrt tri komuniste zaradi sabotaže blizu neke železniške postaje pri Zagrebu. Dva sta bila takoj ustreljena, tretjemu pa so kazen izpremenili v 20 let težke 'ječe." Reuter, 28. maja: "Kanadska Vladna Poročila so priobčila vest, da je jugoslovanska vlada sklenila v Kanadi organizirati jugoslovansko vojsko in letalstvo." * e a a Prager Neue Tag, 28. maja: "Rudnik v Zenici, ki spada pod Paveličevo Hrvatsko, bo povečan. Nemci so dobili delnice podjetja." " ' ■ Po štajerskih občinah so na cijslte oblasti imenovale posebne kmetijske reieigntet ki naj bi vodili spisek o prisilni oddaji žita. Na Dravskem polju so pobrali vse žito, v Savinjski dolini pa slasti oves. Vasi so ostale brez pridelkov. Samo vas St. Lovrenc je morala oddati 16 vagonov krompirja. V St. Lovrencu na Dravskem polju je prišel za učitelja neki Norbert Krisper iz Bremena v Nemčiji. Ko je pripovedoval o podrobnem načrtnem delu za potujčevanje v omenjenih krajih, je med drugim dejal: "Jaz sem prišel na to svoje mesto v Sv. Lovrenc na Dravskem polju dne 1. maja 1941. Nastavljen sem pa bil na to mesto že 1. oktobra 1940." : r- h - 29. oktobra je v Ljubljani preminil Matevž Krek, brat ministra Miha Kreka. Ljubljanski listi niso smeli z nobeno besedo omeniti, da je bil pokojnik ministrov brat. Pogreba, v petek pred Vsemi Svetimi, se je udeležilo veliko število ljudi, e ' Ko so Nemci začeli v ljutomerskem okraju a prisilnim izseljevanjem, so lovih slovenske kmete kar pri delu na polju. Kakršne so zalotili pri delu. take so nalagali na tovorne avtomo-* bile in Jih vozilfčez mejo. Nihče nI imel časa posloviti se od domačije ali vzeti s seboj naj* nujnejše potrebščine. e Ljubljana, 14. marca (JIC).— Včeraj so slovenski uporniki ns padli zgradbo finančne direkcije v LJubljani, ki je ispremenjena v italijansko vojašnico. Uporni ki ao se pripeljali z avtomobili, vdrli v zgradbo, premagali posadko in odnesli v avtomobile množino municije in nad 60 pušk. Na slovenski strani ni bilo žrtev. e Ker Je Nemcem v okuptrenj Sloveniji primanjkovalo učiteljev, bo predpisali posebne izpite za slovenske učitelje, ki so ifevat» obvladali iiHnlHnn. Pismene na Ulin. ,ai?PAD PBt P" ~ H,tler in . LJAIfI Evropa. Nemčija in Rue.ja. Ho * 'n 2S. maja (JIC^-V gozdu! j« delovanje v zadnjih 25 W*h, * Kur.-*iku pri Ljubljani nad|Moj odnos do vere, Zgodovina ¿*PO*k je prišlo do krve- Spodnje Štajerske, Posledica je M»pada med močnim ita- bila, da ao takoj po izpitih sreti- ke. Načelniki urada so jim dovoljevali odnesti domov dve ali tn poleni, če so jih prihranili pri «grevu pisarne. Zunanji videz meeta se je v teku leta čisto spremenil. Parki «n vrtovi so spremenjeni v njive u zelenjavo. Kinematografi so polni ljudi. Tudi restavracije so Pflne. Cene so stalne: en obrt k 25 frankov, "narodno jelo," ki «a dobe samo delavci, 10 frankov." »OVE VESTI O UPORIH V JUGOSLAVIJI Novo, obupno nemško sredstvo v boju proti DrašL Boji v Čakovcu London, 9. junija (ONA)— *emške in italijanske zaaedne posadke so se podale na lov za »sem prebivalstvom v goratih Redelih srednje Srbije. Vsako *« preiščejo in vse hiše pregle-*jo in vse stanovalce, ki jih *Jdejo, poberejo s seboj. To *>vo sredstvo naj bi onemogo-podpiranje četnikov, jugo-""vanskih rodoljubov, ki Be bo-* pod povelj ntštvom generala ■ihajlovlča. Jugoslovanski vladni krogi ajo, da se izgoni v velikem nadaljujejo v okrožjih JWnica, Srebrnica in Ves. ''» vič, odkar bo madžarske če-| vkorakale na jugoslovansko **mlje, se je gibsnje jugoslo-^"sKih upornikov razširilo do jugoslovansko-mad žar mej*. Pddelek 70 drznih četnikov Je dnevi napadel skladišče auna ¡j«, v Cakovcu. tik ob meji, r P"hll I madžarskih stražar- Roga- pav n, Glasovi iz naselbin (Nadaljavanja s S. atranl.) tva 126 SNPJ, ki se je o jednoti zelo pohvalno izrazila, in m rs. Ana Zevnik, članica KSKJ. V njih družbi smo imeli zelo živahne (>ogovore o Clevelandu, ki mi je dobro znan že od leta 1893 in kasneje z mnogih obiskov. V Minnesoti ni drugih posebnosti, kot da se dela s polno paro, in to posebno na železnem okrožju. Dne 14. junija je bila v Duluthu velika parada. V tako zvanem County Homu, to je kraj za onemogle in stare, kjer je do 700 moških in okrog 200 žensk, med njimi tudi precej Slovencev in Hrvatov—v tem okrajnem zavetišču so našli zjutraj mrtvega na postelji rojaka Johna Berganta, doma iz vasi Moste v kamniškem okraju na Gorenjskem. O njem so bile goyorice, da je bil zelo vnet za Hitlerja. Pravijo tudi, ko sta se nedavno o tem prlčkala z nekim rodoljubnim Hrvatom in da ga je ta nekam sunil. Kolikor je meni znano, Je bil ta rojak podvržen srčni hibi in tako je tudi zdravnik potrdi, da je bil to vzrok njegove smrti. Da je bil podvržen srčni hibi, ml je znano iz tega, ker je bil nekaj časa pred smrtjo pri meni. Povedal mi Je, da je vložil prošnjo za starostno pokojnino. Torej Je moral biti star 65 let, kajti starostne pokojnine prej ne dajo. Takrat mi Je tudi povedal, da je bil na obisku pri znancih na Gllbertu. Rekel Je, da je v domu za onemogle že več let in da je takrat imel delo v kuhinji. Povedal mi je tudi, da mu Je v stari domovini umrla žena in več drugega. Omenil sem, da sta se on in neki Hrvat pregovarjala radi ga-vrana Hitlerja. Priporočal bi rojakom, naj pazijo, kaj govorijo. Tudi ne blebetajte tega, češ, doma v Sloveniji ni tako kot pišejo listi, da je to le blatenje Nemčije, "v kateri smo imeli dobre čase". Tako govore nekateri, ki so svoječasno delali v Nemčiji. Naj bo tem ljudem povedano, da Sloveniji bije zadnja ura. Znano je to, da kamor Je že posegel Hitlerjev smrad, je uničil vse. Pregnsl je tudi Slovence in tam nastanil svoje privržence. Živimo v težkem vojnem času ln nI prav nič petrlotlČno poganjati se za vojnega sovrage Matija ZAPISNIK: v zboroeanja slovenske sekcije Jugoslovana Upa pomožnega odbora, ki se je vr«o v nedeljo T. junija 1942 v prizidku Slovenskega narodnega doma v Clevelandiu, Ohio (Nadaljevanje) Urednik Anton Šabec dostavlja, da bodo slovenski uredniki razsodni ter pisali tako, d* dobri stvari ne škeckftjejo. S tem je bila tp razprava končana. Nato govori Joiko Penko, ki poudarja, da izžeoemo iz naših src vse predsodke ln da pomagamo pri delu, kajti nekateri ljudje so že danes preobloženi s delom. Ne smemo biti sebični, ampak skupno maramo delati. Kar se pa tiče ljudi v starem krsju, pa bodo tako ležali, kakor si bodo postlal!. Urednik Ivan Jontez pravi, da naj osvojimo Adamičevo, sugestijo, da se shajamo vsak teden v Clevelandu, kjer naj bo urad politične akcije. Anton Grdina je mnenja, da je naša prva naloga, da pobtie-mo Rennerjevo propagando. Zato pa je treba dela. Obvestimo vse naše ljudi in pokažimo, koliko nas je, če nas hoče kdo tepsti. Pisatelj Etbin Kristan pravi, da je treba, da se organiziramo. Po njegovem mnenju je treba ožjega odbora, ki naj ga Uvoll sedanje zborovanje. Ožji odbor bi imel nalogo, da ^i vršil nujno delo, da bi pošiljal rezolucl-je, brzojavke, dopise, vodil propagando ter se sestsjal večkrat na mesec. Ta ožji odbor bi bil odgovoren za svoje delo širšemu odboru, ki naj bi se shajal po potrebi vsak mesec, a ko bi bilo treba. Ta odbor naj se obrne do vseh drugih slovenskih organizacij, društev, ikupin> ln krožkov, ki še niso danes včlanjeni v politični akciji JPO.SS. Potem pa naj se prične veliko ln živo gibanje med našimi Slovenci v Ameriki. Nato predloži še enkrat dodatke k svoji resoluciji. Mnenje navzočih je, da bi bil urad politične ukcije v Clevelandu. Jos. Grdina sugeStlra, da naj bi se preselil tudi Jugoslovanski Informacijski center v Cle-veland. Jos. Zalar pravi, da ta odbor bo sestajal samo Is ameriških Slovencev in se nikakor ne bo mešal z Jugoslovanskim lnfor-macijakim centrom , Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski Informacijski center vse druge posle v svojih rokah in je mnenja, da naj ostsne tam, kjer se nahaja sedaj. Jos. Zalar ponovno odgovarja Jos. Grdini, da moramo biti previdni, da bomo našo propagando vodili le mi sami, ki smo ameriški državljani. Vatro Grill pravi, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, organizira-le so naše bratske organizacije alovensko sekcijo Jugoslovan-skegs pomožnega odbora v A-meriki. Ko pa je profesor Ren-ner napisal svoj članek ln na-risal povojno Evropo, nam je takorekoč vsiljena tudi politična akcija, ki pa stane denar. Kje bomo dobili te finance? Treba je aparata, ki bo deloval, toda za to morajo biti ljudje plačani. Iz fonda pomožne akcije ne moremo trpeti, ker ta denar je nabran samo sa naše trpeče brate in sestre po vojni. Trebs C STAMPS bo asesirati naše člane pri naših podpornih .organizacijah, bomo hoteli dobiti potrebni denar. Italijanska propaganda ima denar, da Lahko priobčuje svoje članke v uglednih in naprednih ameriških revijah. Zato se ne varajmo, ampak se pripravimo pravilno in dobro. Ivan v Jontez urgira, da se sprejme sugestija ali predlog, da se napravi ožji odbor, ki bo imel seje večkrat na mesec. Minister Snoj pravi, da ima Jugoalovanski informacijski oerv-ter na raapolago dosti knjižic "The Slovenes Want To Ltv< katere labko izroči političnemu odboru, da jih prodaja po Šil centov ter iakupljeni denar lahko porabi za svoje delo. Kristan stavi predlog, da naj se njegove prejšnje sugeetije glede organiziranja ožjega odbora, ki sklicuje seje širšega odbora, vrši potrebno delo in obvesti vse ostale slovenske skupi« ne v Ameriki, da se pridružijo temu gibanju, sprejmejo. Adamič sugestlra, da naj Ima ožji odbor vsak teden sejo, a širši odbor naj ima sejo vsak me» sec. Mi vsi pa se aavežemo, da bomo sodelovali ln pomagali. Ca pa bi ožji odbor mislil, da ni potrebno, da ima širši odbor seeta» nek, pa naj tako obvesti prlaa* dete člane. Jos. Zalar omenja, da naj to zborovanje potrdi sklep pomol* ne akcije, da je pravilno delovala, ki je sklicala to zborovanje. Jos. Durn je mnenja, da naj bo politična akcija sama sa sebe in da se izvoli tozadevni odbor. Urednik Debevee stavi pradh log, ki je podpiran in sprejet, da se delo pomožne akcije odobri, ker je sklicala to sborovsnje. , Kristan pravi, da naj bi se la odbor imenoval: Slovanski odbor za politično akcijo. Stavljen, podpiran ln sprejet je predlog, da se is voli ožji odbor, ki bi imel sedem članov, ki živijo v Clevelandu ali okoliši, a dva člana, ki živita laven Clfr velanda. Glavni urad tega ožjega odbora bi bil v Clevelandu. Urednica Albina Novak pravi, da bo ta odbor imel veliko nalogo ln dosti dala. Izvolijo naj se ljudje, ki so pripravljeni delati. Dobe naj se tudi sredstva, da bo mogel odbor delovati. Nominiranl v ožji odbor ao sledeči: James Debevee, Janko N. Rogelj, Joško Penko, Albina No-vek, Anton ftabec, dr, Jaa, W. MaJLy, Ktbin K «s tan, Anton Ordina, Frank M. Surtz, Ivan Jontez, Marian Urbenčič, Vatro Orill, John Gornik, Ruda Trošt ln Ivan Molek. TskoJ po seji se ta odbor sestane in organizira, da iavoli potrebne urednike. Predsednik zborovanja vprašuje, kako bo sedaj s finanoo, da je sedaj to na dnevnem redu. Louis Adamič pravi, da naj bi sa prvo pomoč kar mi navzoči nekaj prispevali v ta sklad. Vstro Grill sugestirs, ds se spelira na naše podporne bratske organisacije, ki naj obdavčijo svoje člane. Josephine Zakrajšek stsvl v tem smislu predlog, ki Je podpiran in sprejet. (Konec prihodnjič:) Strupeni plim v vojni Dasi se strUpeni plmU-skrajna groza modernega vojskovanja—nikdar ne rablja proti civilnemu prebivalstvu, ni nika-kega zagotovila, da se usiščne sile v obupu ne bi posluŽile tega strašnega orožja. Napadanje civilnega prebivalstva in odprtih meat, ki se ne morajo braniti, se je tudi smatralo kot prekrši te v pravil vojskovanja, dokler niso Japonci sačeii obstreljevati s mitraljeza-mi kmete na polju in so Nemci spustili svoje bembnike nad Varšavo, Rotterdamom, Londonom, Belgradom in Grčijo. Tudi fašiatična Italija je rabila mu-atardnl plin proti nezaščitenim Etiopcem. Nevarnost vojskovanja s plinom, ki je pred kratkim prišla v ospredje veled svarila Churchilla, da bo Anglia odgovorila a plinom, ako bi Nemčija rabila plin proti Rusiji, je v Ameriki precej oddsljena. Nevarnost pa vendarle obstaja, kakor nevarnost bombardiranja obalnih meat po dalekoaežnlh bombnikih. Vsled tega Office of Clvillan Defense nI snregledal te možne nevarnosti ln se pripravlja* ter vežba Amerikance v samoobrambi. Prvo važno pravilo je—ostati miren. Panika je sovražniku v pomoč. Potrebno je tudi, poznati obrambne priprave in njih rabo, kot plinske maske, zavetja in protipllnsks oblačila, ako so potrebna, Air Raid Wardens imajo popolna navodila, kako poatopati V sluČsju plinskega napada. Vsi lokalni civilni obrambni uradi dajejo bolj podrobna pojasnila. Raba strupenih plinov segs nazaj v staroveške in srednjeveške Čaae, ko so napad s joče si le metale goreče žveplo čes zid, da spodijo sovražnika. V de- vetnajstem stoletju do kemične iznajdbe je ta raba čim da\Jc rastla in vojaške oblasti so predvidevale možnost rabe plina v vojskovanju. Na mirovni konferenci v Haagu leta 189» je prišlo do mednarodnega sporazusia, po katerem so se pogodbene velesile obvezale, da ne bodo nikdar rabile plina v vojni. V prvi svetovni vojni Je bila Nemčija prva, ki je prelomila to pogodbo, te leta 1914 je nemška vojska eksperimentirala s kemičnim šrapneiom proti Pran-coaom, v januarju leta 1915 je sprožila plinske bombe proti Rusom, alt veliki ruski mras je preprečil zle posledice. Par mesecev kasneje, dne 22. aprila 19IB, so Nemci na ypresovl fronti napadli kanadske, francoeke-kolonljalne in britanske vojake s baraftom klorinovega plina. Zavezniške posadke so bile za-sačene brez obrambe. Nekateri vojaki, ki so se znali braniti proti plinu, ao rešili svoje življenje, drugi so bili ubiti in še več jih je trpelo nepopisne muke vsled zsstrupljenja. Zavezniki so bili prisiljeni vrsčati milo za drago. Tekom šestih mesecev so že imeli sar dostne zaloge strupenega plina za napade ln protiplinskih priprav sa obrambo. Vsled grozot plina je po prvi svetovni vojni zopet prišlo do mednarodnega doguvora v Ge-nevi leta 19U5, ki je bil popdisan od večine narodov, tvorečih Ligo narodov. Ta dogovor prepoveduje rabo strupenih plinov in tekočin, kakor tudi vojskovanje bakteriološkega značaja. Združen« držav« niso podpisale tega dogovora« Italija je bila prva, ki je prelomila ta dogovor v Abesinlji, Sumilo sa je, da Japonci vporab-IjaJo bolezenske klice v borbi proti Kitajcem, In sum, da Hitler pripravlja strupeni plin ns ruski fronti, je povsročil Chur-ahillovo svarilo, Common Council—F.L.1.8. in Jugoslavija ' " k.m oddelkom in četo slogih upornikov. Na obeh p bilo večje število **1vih m ranjenih. rali celo vrsto učiteljev in Jih poalali v koncentracijska tabo-riščs v Nemčijo (Radljaka eddala Bogdana Ra> dice po Columbia Broadiealing fystemu) New York, 3. junija (CB8).— "Amerika ni samo zaveznik Jugoslavije, ona Je sinonim naše borbe," Je dejal danes svojim ro-jskom Bogdan Rsdics, šef jugo-slovanskega presbiroja v Združenih državah v oddaji v srbo-hrvaščini po kratkovalnl postaji WCBX in WCRC Columbia Broadcasting Systema. "Na pragu velikih dogodkov smo,M je dejal Radica. "Ruski odpor je spremenil ves tek vojne v Evropi Amerika se tega danes zaveda bolj kot kdaj prej, Ona realizira svoj vojn) poten-clal s takim navdušenje^, da bo v resnici spremenila uaodo sveta." Radica je navajal besede šefa vojne produkcije Donalda Nel-sons, da "Združene države danes uresničujejo dela, ki so se pred letom dni zdela nemogrepovedali; Izgovarjal se je, da bi prodajal hakupljeno blago samo domačinom, Nemcem pa pod nobenim pogojem. Nič ni poma-[alo. Četniki so mislili, da vsako blago, ki je eakrat v Belgradu, na U ali oni način Uhko pride Nemcem v roke . . . Tako je moral trgovec opustiti vse svoje načrte in se na ciganskem vozu vračati v Belgrad. Potovanje je pt kljub ciganski vpregi kar zanimivo. Vse-jovsod opazujemo uničene telefonske napeljave in raztrgano cesto, ki bi je res noben avtobus ne zmsgsl. Ds nam čas še hitreje poteke, nsm naš cigan pripoveduje celo vrsto dogodb iz bojev med četniki ln Nemci. Ko smo prišli do cakega novegs kraja, nam kar z roko pokaže, češ: tamle se je do-([odilo to in to. Ko je ena zgod->a končana, smo že kje drugje in prične se novs. Sprevidel sem, ne bilo! Poslušajte! Od Belgrada do Mladenca teče mednarodna železnica Belgrad-Sofija. Druga je ozkotirna železnica, ki veže kraje MUdevovac, Arendje-lovac, Lazarovec in Rajkovac. In potem ja še železnica Belgrad-Obrenovac-Lajkovac. VidiU! Toda vse te železnice so danes samo na papirju. več mesečev je preteklo, odkar je peljal zadnji vlak po dveh prej omenjenih progah. Iz Belgrada v MU-denovac pelje zelo redko in brez pravih napovedi. In Še na Uj vožnji se vselej kaj neugodnega pripeti, če tudi znajo Nemci porušene mostove ter izruvane tračnice čudovito hitro popraviti. Ne kaže nama torej drugega ko najeti si kolesa in odrajžati. Najprej jo mahneva spet v Mla-denovac. Sobota je, 20. septembra. Okoli devete ure se že u-stavita v vasi Rajkovac, 10 minut od Mladenovca. Obiščeva družino Čebokli, ki se ji godi za silo, kakor pač gre v Uh razmerah. Malo delj se pomudiva v vasi Američ pri družini Meiko. To se pravi, pri tem ali onem članu te družine, ki je jako nesrečna. English Boy Escapes from Nazis dar« add «fa** .t«*t. MttW Asttae, Radae Oeaat «he dtsll»Hi«i at win« tK*----S^T — j* äs ^nrüürsy 4 to Lee «as, *fce> haw U«, galea* IW frasde< (Centre! j M le Že od začetka ni mogla dobiti prostora, da bi vsi skupaj stanovali. Občinski možje v Ameri-ču so napravili, kar so le mogli in nasUnili to družino v treh skupinah. Moža in ženo je sprejel en kmet, otroci so bili razdeljeni med dva druga kmeU. SU-ri Meško je bil že prej nevarno nagnjen k jetiki. Tu doli se mu je sUnje poslabšalo in zdaj leži močno bolan v belgradski bolnišnici za jetične. Vsi Meškovi so veliki siromaki Skočiva še v Medjulužje na po-set k šestčlanski družini Keber. Seveda se marsikaj pomenimo, zapisati pa nimava časa vsega. Tudi ni prav varno, ker bi najini zapiski utegnili pasti v neprave roke. (Dalje prihodnjič.) NOTE! Save this copy of PROSVETA It ia needed for VICTORY! SAVE ★ AU Wastepap» ★ Old Rap ★ Old Rubbsr ★ Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency . Najzanesljivejše dnevne da lavske veeü eo v dnevnika' «reH." Ali Jih ¿listo vsak daal MAJSKI GLAS IMA PESTRO VSEBINO Letošnji Majski Glas je posvečen našemu delovnemu narodu, ki je v starem kraju doživel najhujšo tragedijo, kar jih je ie padlo nanj v njegovi dolgi zgodovini. Dalje je ta Majski Glas posvečen prazniku mednarodne solidarnosti in sodelovanja, ki je v sedanjem ogromnem pokolju enako pogažen, a vstane znova, kakor bo vstal naš narod. Majski Glas se naroča pri PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Posamezen izvod stane 25c. Vsoto lahko pošljete v znamkah. TISKARNA S.N.P.J. v tiskarska obrt spadsjsšs Ma Visítalos, časnike, knjiga Ud. V VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S.N.PJ- M TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI linijsko delo près < I SNPJ PRINTERY 3SS7-M S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLW0» TEL» ROCKWELL naročite si dnevnik prosveto Pe aklepe IS. sedne keerenetje se lahke narod na 1W Preavs* Is Prištele eden. dva. tri. šthri aR pat članov Ia ena drušins k eni asrst-nlni Ust Pzesveta slane ae vse enake, aa člane ali nečlaee HM m ene letne naratelae. Zee ps ti—i it pletejo pri BMisato IIJi» tednik, se Jim «e prištele k narateH, Tetel sedaj nI vsroka. ra& de |e Ust predrag m člane SMP J. Ust Prosvets je vaša Isatelss Is totoee |e v vsaki šmUrt nekde. ki M rad šltsl Ust esak dea. Polastile*—Vselej kakor hitra kateri ceh članov preneha biti ¿1» SNPJ. ali te ss preseli proč od družine in bo «ahteval ssm «voj tednik, bode moral tisti 41an is dotične družine, Id je Uko «kupno naratena na dnevnik Prasveto. to takoj naznaniti uprsvnlttvu Itota. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako te«a J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto nsrrfnlku ___Seneri* MsL Id |e ests Isatslsa i. Ave. 1) ČL ti •I «I