V NAŠI »RŽAVL Razbr-rjenja v naši zu__.a__ji poiitikL Bivši voditelj hrvatske stranke prava dr. Antc Pavelič in njegov tajnik sta se mudila zadnje dni v Sofiji. Dr. Ante Pavelič je na veleizdajniški način govoril o krivicab, ki se baje godijo Hrvatom v Jugoslaviji in pozival makedonski narodni odbor (takozvane makedonstvujuče), naj se združijo s hrvatskim narodom v svrho priboritve narodnih pravic. Bolgaraki Makedonci so dr. Paveliča slovesno sprejeli, vendar bolgarska širša javnost se ni vmešavala v celo zadevo. Kcr jo bolgarska vlada trpela dr. Paveličeve nastope,.je nnša vlada vložila pri bolgarski to._adevni protest in zahtevala zadoščenje. Bolgarski zunanji minister Burov je v proračimskem govoru podal tudi poročilo o bolgarski zunanji poiitiki ter naglasil prijateljske odnošiaje, ki vladajo med Bolgarijo in Jugoslavijo in ki so se po pirotskih posvetovanjih med zastopniki obeh držav še poglobili. Bolgarija ne bo trpeia v prihodnje nobenega nepostavnega boja in nobenih žalitev tujih državnih poglavarjev ter bo v bodočo preprečila dogodke kot je bil dr. Pavsličev nastop in sprejem od strani makedonstvujiičih. Poleg tc ustmene izjave zunanjega ministra jo obžalovala bolgarska vlada po svojem beograjskem zastopniku neugodne in nezaželjene dogodke, ki so se zgodili v Sofiji ter v Vidinu za časa bivanja dr. Paveliča in njegovega tajnika. Ti dogodki so bolgarsko vlado iznenadili, jih ona obsoja in bo v bodoče take dogodke preprečila, ako bi se skušali ponoviti. Z ravnokar navedenima izjavama je spor med našo državo in Bolgarijo poravnan. TKTaš kralj pokrovitelj ljubijanskega vscučilišča. Rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Milan Vidmar se je mudil zadnje dni v Beogradu pri kralju. Te dni se je vrnil nazaj v Ljubljano in sporočil, da je prevzel kralj ob priliki desetletnice obstoja ljubljanskega vseučilišča pokroviteljstvo in se bo odslcj imenovalo vseučilišče: Univerza kraJja Aleksandra I. V Beogradu sta se mudila komisa_.ja obeh oblasti dr. Leskovar in dr. Natla2en. Sprejeta sta bila od finančnega ministra dr. Šverljuge. Oba komisarja Bta ministru obrazložila položaj samoupravnih proračunov, ki je nastal po Bprejetju zakona o trošarinah, ko se je Uveljavilo enotno pobiranje trošarine. Finan.ni minister Je obema komisarjema pojasnil, da velja tudi v drugih driavah načelo, da se trošarina pobira enotno, zneski pa se potem razdeljujejo posameznim upravnim enotam. Doseflaj 80 različne oblasti pobirale različE.9 trošarine in se je dogajalo tihotapgtvo z alkobolom, kar je bilo enotnemu __r_a__ari___čkei_au gjstejrflu..vj|kodo. Mini-. ster jima je jamčil, da bosta obe oblasti dobili vse, kar imata v letošnjem proračunu. Za proračun prihodnjega leta jima je prav tako zagotovljeno, da bosta v okviru možnosti dobila zadosten proračun in zadostna sred«iva iz državne blagajne. Na opozoritev, da se je nekaterim okrajnirn zasiopom in občinam ustavilo izplačilo doklad, je minister odgovoril. da se bo to takoj uredilo in da se bodo isplačiia doklad občinam in okrajnirn zastopom takoj nadaljevala. • Hadi uovega siedsje in Ijn&sknikolskega _:akonskega nacrta je bil sprejet od kraija te dni za jugoslovanske škofe beograjski nadškof dr. Rodič. Prejel je od najvišje stvani zagotovilo, da se v nove prosvetne zakone ne bo sprejelo nič, kar bi povzročilo vznevoljitev ia kar ne bi služilo državni pomiritvi. To velja ne samo za vse narode, ampak tudi za vse veroizpovcdi ia Cerkve naše države. Jšadi žaveza »_esa se bsiuo fjoka.ali z Avsirivo. V zunanjem ministrstvu je določona komisija ki r>aj veši spor msd našo in avstrijsko državo radi izvoza zaklanih svinj. Predsednik te komisije je glavni carinski ravnatelj Šmid. Kot strokovnjak pa je prideljen Todorovič in član trgovinskega ministrstva Lazarevič. Lazarevič se je par dni mudil na Dunaj*«, odkoder je prispel v Beograd. Na.ši vladi jo podal poročilo o svojih razgovorih z avstrijsko vlado. Nadalje smo zvedeii, da je avstrijska vlada odrcdila posebno komisijo. Ti dve komisiji se bosta v naikrajšem času sestali v Beogradu, da uredita vprašanje izvoza svinj v obojestransko splošno zadovoljstvo. V-DBU^IH DHŽAVAH. Ka Grškem l»o se v?:ŁI?3 volitve v senat. Od 92 senatorjev, ki jih voli narod, jih oclpadc na vladne stranke 70. S to volitvijo je podal grški narod pred sedniku repušiike Venizelosu lepo zaupnico. Japonski admiral vcd|a katj.Mške mladine na Japc?5Skem. Japonski ad- miral Yamanoto, ki je že dolgo časa y službi francoskega tolmača pri kitajskem ccsarju, je prosil za odpust. Adrhiral se bode posvetil vodstvu katoliške mladine na Japonskem. Ženska fjubernija. Volitve v ruska sovjete so domalega končane in še v teku tega meseca začnejo novi sovjeti svoje delo. Topot so gledali na to, da bi prišlo v sovjete koiikor mogoče veliko ženskih članov. Posebno velja to za —< »žensko gubernijo« Kaluga. V tej gu? berniji odhajajo moški posebno poziml v industrijske kraje, tako da ostajajo doma večinoma ženske. Če so sovjetski člani večinoma moški, je dclo skrajno ovirano, ker jih velik del leta sploh ni doma. Topot so v kaluški gubernijskt svet izvolili 26.9 odstotkov žensk, v mestne svete pa 27.5 odstotkov. Za predsednice vaških sovjetov so izvolili 140 i-ensk. MelsSkf._!-ska ps-egaKJaaia katoličaaev. Kc.kor je razvidno i/, zadnjih poročil, se je mehikanski vladi posrečilo, za enkrat udušiti ustajo. Kadi uduSitve rovolucije rnorajo trp-eti sedaj največ katoliki. Meliikanski škof v Puebli se je obruil s posebno spomenico na celi civilizirani svet. V spomenici je opisan nevzdržljivipoiožaj mehikanskih katolikov pod Callesovim naslcdnjkom in novim predsednikom Portesom Gitl. rill preganja katoiiško Cerk-av v Mehiki hujše nego ja to storil njegov prednik Callcs. V državi Jaliscu so uredili nova taborišča za izgnane katoličane. General Urbalej jo vprizoril v okolici Zacatecas v bližini revolucijonarne pokrajine Durango sirašna grozodejstva. En del kmetov je oropan, drugi obešen. Hiše so poruSena, dec.a in žene so" bile mučene in ubite. Največ so trpela dekleta in mladc žene. Zloglasni vladni general Izaguire se je lotil najbolj plemenitib rodbin. Naiholj so v tej revoluciji trpeli duhovniki. V Toluca in Yucatanu je bilo ujetih in zaprtih 956 .večenikov. Razven tega je bilo aroti-anih 59 katoliskih gospa, ki jih zadene ta krivda, da so sotlelovale pri siužbi božji. Viada preganja cclo one, ki so osum.jeni, da so prijaielji katoličanov. Kako bode katoiiška Cerkev v Mebiki prenesla porevolncijonarne grozote od strani vlade, sc ,še ne da prerokovati.