NAŠ CAS MAŠ C/ MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS MAŠ CAS titovo velenje, 12. julija številka 26, cena 7 dinarjev V torek bodo zasedali zbori velenjske občinske skupščine Pobude za zagotovitev pogojev pri delovanju strank Titovo Velenje ali Velenje Konec januarja letošnjega leta so Zeleni Velenja na zbore Skupščine občine Velenje naslovili pobudo za spremembo imena mesta Titovo Velenje v Velenje, ki so jo tudi podrobno utemeljili, vendar pa so delegati takrat odločanje o njej prepustili novoizvoljenim odbornikom. Na drugi seji vseh treh zborov (novega sestava), ki bo v torek, 17. junija, pa imajo delegati na dnevnem redu osnutek odloka o razveljavitvi odloka o preimenovanju mesta Velenje v Titovo Velenje. Zeleni predlagajo, da se leta 1981 sprejeti odlok razveljavi. Tak predlog utemeljujejo s preprostim dejstvom, da se tudi takrat za preimenovanje Velenja v Titovo Velenje prebivalci mesta niso odločali neposredno, torej z referendumom, ampak je to v njihovem imenu posredno storila Skupščina občine s sprejetjem odloka, zato ne vidijo ovir, ki bi skupščini preprečevale, da razveljavi sklep, ki ga je sama sprejela. (mkp) V torek, 17. julija, bodo zasedali zbori velenjske občinske skupščine. Med drugim bodo sprejemali odlok o zaključnem računu davkov in prispevkov za preteklo leto, spremembe in dopolnitve odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Velenje, o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Kidričeve ceste, o javnem redu in miru, o občinskih upravnih organih, imenovali predstojnike občinskih upravnih organov, sekretarja skupščine, obravnavali odlok o spremembi odloka o prispevnih stopnjah za skupne družbene potrebe v občini Velenje v letu 1990, osnutek odloka o razveljavitvi odloka o preimenovanju Mesta Velenje v Titovo Velenje, osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje. Med pobudami, omenjamo tiste, ki so zapisane v skupščinskem delegatu: Zeleni Velenja predlagajo, da vsi trije zbori razpravljajo in po hitrem postopku zagotovijo znosne pogoje za delovanje strank. Glede financiranja predlagajo sprejem odloka o spremembi proračuna skupščine občine Velenje in zagotovitev tolikšnih sredstev za delovanje političnih organizacij, da bodo te lahko dostojno delovale. Za zagotovitev prostorskih pogojev za delovanje strank predlagajo sprejem sklepa, s katerim bi Skupščina občine oddala političnim organizacijam v najem prostore, ki so v njeni lasti oziroma, ki bodo v njeno last prišli — predlagajo, da se prostori zagotovijo v >sod-ni stavbi<, ki je bila grajena tudi za potrebe političnih organizacij. Pri določitvi lastnika premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij predlagajo razveljavitev sklepa o upravljanju >sodne stav-be< v Titovem Velenju. Ugotovi naj se delež izvirnih pri- hodkov, ki so jih sedanji imetniki prostorov vložili v gradnjo in opremo stavbe in prostorov in zagotovi, da stavba, prostori, in imetje, ki nima dokazljivega lastnika, preide v last Skupščine občine Velenje. ZKS — Stranka demokratične prenove Velenje daje med drugim pobudo, da predsednik skupščine in predsednik izvršnega sveta nista člana nobenega kluba poslancev, da se ustvarijo materialni pogoji za delovanje klubov poslancev, in da >zavežejo< poslanca v zboru občin republike, da na prvem mestu zastopa stališča, sprejeta v občinski skupščini in šele potem stališča stranke, ki ga je kandidirala. Socialistična stranka Slovenije Velenje predlaga sprejem sklepa o sofinanciranju klubov delegatov v višini 500 dinarjev na člana kluba mesečno. (mkp) Ante Markovič v Gorenju V torek je bil v Sloveniji predsednik ZIS Ante Markovič skupaj s podpredsednikoma zvezne vlade Aleksandrom Mitrovičem in Živkom Pregljem ter ministroma Branimirom Zekanom in Vla-dom Kamboskim. Popoldan je v spremstvu podpredsednikov republiške vlade, dr. Jožeta Mencingerja in Matija Malešiča, obiskal koncem Gorenje. Gostje so si ogledali proizvodnjo v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenju Gospodinjski aparati v Titovem Velenju. Zatem pa so se sešli z najodgovornejšimi poslovodnimi delavci koncema Gorenje. Ti so jih seznanili z razvojnimi načrti, pri čemer so posebej poudarili, da so sprejeli pravila svetovnega gospodarstva za tekmo s tem gospodarstvom, spregovorili pa so tudi o težavah, s katerimi se srečujejo, pri čemer je v preobraz-benih hotenjih v sodobno zaho-doevropsko korporacijo med najpomembnejšimi prav nerešeno vprašanje družbene lastnine. Ante Markovič je med pogo- vorom poudaril, da mora Gorenje čimpreje narediti odločilen korak pri povečevanju izvozne ekspanzije, ne glede na to, kako se bo razvijal jugoslovanski trg. Sicer pa je Gorenje na dobri poti, da izkoristi prednosti, ki jih prinaša drugi sveženj reformskih ukrepov ZIS, tudi z načrtnim iskanjem inozemskih strateških partnerjev. -m- Koncern Gorenje Obisk Lojzeta Peterleta Prejšnji torek, 3. julija popoldan, se je mudil na krajšem obisku v koncernu Gorenje predsednik slovenske vlade Lojze Peterle v spremstvu Igorja Bavčarja in Janeza Janše, republiških sekretarjev za notranje zadeve in ljudsko obrambo. Predsednik in podpredsedniki poslovodnega odbora Herman Rigelnik, Milan Jagrič, Andrej Kržič in Stane Flan-der so gostom predstavili koncem Gorenje. Govorili so tudi o uresničevanju planskih nalog v letih 1989 in 1990, izvajanju projekta Internacionalizacija Gorenja ter o prizadevanjih, da bi Gorenje postalo sestavni del evropske in svetovne gospodarske strukture, tudi s sodelovanjem s strateškimi zavezniki oziroma partnerji iz tujine. Predstavljen pa je bil tudi delež, ki ga ima Gorenje v slovenskem gospodarstvu. Med pogovorom v koncernu Gorenje, ki se gaje udeležil tudi predsednik velenjskega občinskega izvršnega sveta Todor Dmitrovič, je predsednik republiške vlade Lojze Peterle poudaril, da se v republiškem izvršnem svetu zavedajo pomembnega deleža Gorenja v slovenskem gospodarstvu. Zato bodo v prihodnje srečanja in izmenjave mnenj pogostejša. (an) I 7 ' t LEPOTE »SNEŽNE JAME« NA RADUHI ZA VSE — Kmalu bo minilo desetletje, ko so na prostranem pobočju Raduhe odkrili zares čudovit podzemni svet — veliko »snežno jamo«, kakor so ji dali ime. O njenih lepotah je govoriti in pisati odveč, najmanj kar je potrebno je, da si jo ogledate, saj v Sloveniji nima primerjave, svojevrstna pa je tudi zaradi nadmorske višine na kakršni leži. Jamarji in ostali strokovnjaki sq jo vsa ta leta raziskovali in opremljali za obisk ostalih ljubiteljev naravnih lepot. Sedaj so s temi opravili končali in v soboto ob 14. uri jo hoilo »odpr- li« za vse nas. Ogled bo možen vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih, za naročene skupine pa v poletni sezoni tudi sicer. Le prijaviti se morate vnaprej jamarskemu klubu Črni Galeb v Preboldu (063-723-211) ali v turistični prodajalni Supin v Lučah ob Savinji. (j- P ) nama titovo velenje Spravna slovesnost v Kočevskem Rogu Nedelja, 8. julija 1990, edinstven dan v zgodovini slovenskega naroda. Kočevski Rog — gozdna jasa v bližini jame pod Krenom, največjega množičnega grobišča pobitih domobrancev, je bilo prizorišče spravne slovesnosti. Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Sušter je opravil žalno mašo in simbolni pogreb za ubite domobrance, Milan Kučan predsednik predsedstva Republike Slovenije, pa je pozval k novi skupni poti. ■ig f Nkü ^H -v .ff -mm?' -aj Ev i MM S B Fotografije : l ojze Ojsteršek Novice Čebelarski praznik v tretje desetletje Gornji grad — (jp) Konec tedna se bodo pričele prireditve ob že 21. po vrsti »Čebelarskem prazniku« v Gornjem gradu. V petek zvečer bodo v gostišču Trobej pripravili večer poezije, ki ga bodo dopolnili s prikazom krajevnih znamenitosti. Sobota bo namenjena športu, večer pa bodo obogatili pari plesne šole iz Titovega Velenja s svojim nastopom. Višek prireditve je seveda nedelja. Dopoldne ob 9. uri bo najprej pro-menadni koncert delavske godbe občine Mozirje, osrednja prireditev pa se bo pričela ob 15. uri. Njen najpomembnejši del bo gotovo povorka, ki tokrat ne bo čisto »navadna«. Z njo bodo namreč prikazali Gornji Grad skozi čas, saj bo namenjena 850-letnici benediktinskega samostana in obenem bogati zgodovini tega kraja. Zatem pride na vrsto razvedrilni del z vlečenjem vrvi za »pokal strdi«, tekmovanje plesnih parov in podobno, tudi ponudba jedi in pijač bo bogata. Na voljo bodo vsi čebelarski izdelki in izvirne kmečke jedi, med katerimi bodo tokrat posebnost žlinkrofi. Za tiste, ki jih radi srbijo podplati bo v soboto poskrbel ansambel Slovenija in v nedeljo ansambel Vilija Petriča. O bodoči organiziranosti v kmetijstvu še nič novega Občina Velenje (tp) — Odgovora na vprašanje, kakšna bo organiziranost na področju kmetijstva v Šaleški dolini, še vedno ni. Čeprav so se kmetje odločili, da bodo nastopali na trgu združeni v Šaleški kmetijski zadrugi, se namreč druga stran — Lastna proizvodnja — še vedno ni odločila o svoji bodoči organiziranosti. Ob možnosti, ali pod okriljem Ere ali v prej omenjeni zadrugi, je pravna služba pred nedavnim ponudila namreč še en predlog. Kateri bo bolj sprejemljiv za eno in drugo stran, najbrž ne bomo vedeli kmalu. Kajti, pred vrati so dopusti, nato pa priprave na organizacijo republiške razstave goveje živine, ki bo tokrat v naši občini. Šoferski praznik v Vinski Gori Titovo Velenje (JM) Šoferski stanovski praznik 13. julij bodo tudi letos člani ZŠAM Titovo Velenje, dostojno praznovali. Odločili so se, da bodo omogočili voznikom in njihovim družicam prijeten večer v dvorani krajevne skupnosti Vinska Gora. Iz Titovega Velenja bodo ob 18.30 in 19.00 uri odpeljali posebni avtobusi (izpred Rdeče dvorane), nazaj pa bodo vozili v presledkih od 23. do 01. ure. Proslavitev šoferskega praznika bo kulturno obarvana, nastopil bo pevski zbor ZSAM Titovo Velenje, ansambel »ŠKALE« pa bo poskrbel za ples in razvedrilo. Vse vabljene člane ZŠAM bodo brezplačno pogostili —■ priložnost pa bo tudi za nekaj besed o njihovem delu in problemih. V nedeljo pa se bodo uniformirani člani udeležili regijske proslave in parade v Laškem. Vsi, ki bi želeli sodelovati tudi na tej svečanosti, se lahko pridružijo v nedeljo ob 8.30 pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju. Sindikat upravnih delavcev (fk) Celje — V več občinah celjskega območja se pripravljajo na ustanovitev samostojnega in neodvisnega sindikata upravnih delavcev. Z začasnim vodstvom ga že imajo v Laškem in Šentjurju, verjetno pa ga bodo kmalu ustanovili še v nekaterih drugih občinah; te dni tudi v celjski. Ustanovili naj bi tudi regijski in nato republiški sindikalni odbor. Osnovni cilj je zaščita delavcev — tembolj, ker se bojijo, da bo z reorganizacijo državne uprave ostalo brez dela precej delavcev občinskih uprav. Novonastali sindikat pa ne bi rad le »gasil«, ampak bi se rad že tudi vključil v nastajanje tovrstne zakonodaje. Vreme pokvarilo srečanje (fk) Rogla — Okoli osem tisoč slovenskim upokojencem je petkovo slabo vreme pokvarilo srečanje na Rogli. Kot zanalašč se je prav ta dan vreme pokvarilo, kot da bi hotelo nazorno pokazati, v kako slabih pogojih še vedno živi veliko število upokojencev. Na srečo je na Rogli le precej pokritih prostorov, pa so se tako — čeprav utesnjeno — vsi spravili pod streho. Prostor je bil seveda tudi za Milana Kučana, predsednika slovenskega predsedstva, ki je prišel pozdraviti nekdanje delavce, ki so si prislužili zasluženi pokoj. Na prireditvi so zapeli tudi pevci iz Titovega Velenja, Celja, s Polzele in iz Trbovelj, članica predsedstva svobodnih sindikatov Slovenije Marija Fedran pa je upokojencem zagotovila, da si sindikat prizadeva in zahteva, da pokojnine upokojencem zagotovijo človeka vredno življenje. Zato tudi zahtevajo stabilne vire sredstev za pokojnine. Omagali so pod vrhom Le 400 metrov je še bilo do vrha Manga Parbat v Himalaji, pa vendar celjska alpinistična odprava tega cilja ni mogla doseči. Alpinisti so premagali najtežji del, nato pa jih je presenetil sneg. Člana odprave Uroša Ruparja je skupaj z dvema Poljakoma snežni plaz odnesel 200 metrov niže; k sreči ni bil nihče ranjen, izgubili pa so opremo in morali opustiti nadaljnji vzpon. V sicer slabo tolažbo jim je lahko le to, da nobeni od 16 raznih odprav, ki so ta čas najskakovale himalajske vrhove, ni uspelo osvojiti vrhov. Emona ekspres m Pride, vidi, krade... Piše: VINKO VASLE Vsaj trije dogodki so v teh dneh pretresli zavedne Slovence — novica, da so se za vedno razšli Avseniki, kar ni nobena tragedija, ker so tako in tako prepevali samo v tujini, razglasitev slovenske suverenosti, ki je tragedija, ker se je to zgodilo po 45 letih v svobodi in Elanov spisek »črnih kreditov«. To je pa tragikomedi-ja, ki jo bomo — kot vse kaže — gledali v nadaljevanjih. Medtem ko nekoč doma in po svetu zelo ugledna tovarna propada, so nekateri bivši vodilni začeli ustanavljati zasebna podjetja, da ne bodo ostali na cesti in brez dela. Pred tem so po-kasirali še izdatne finančne injekcije v obliki ilegalnih stanovanjskih kreditov, spisek pa dopolnjujejo še vsi tisti, ki v Elanu nikdar niso bili zaposleni, a imajo zasluge za narod in tako dalje. Zlasti in tako dalje. Ti seveda niso nič krivi, če so pa podpisali izjave, da so zaposleni v omenjeni tovarni, je bil pa to trenutek njihove slabosti. Ampak, Elan je večji zalogaj od zloglasnega spiska, ki govori samo o tem, da je kakšnih 1780 posameznikov pobralo skoraj 1,5 milijona mark. Majhen korak za Elanov padec, (a velik za posameznike), še zlasti če vemo daje to samo slab odstotek denarja, ki so ga bivši vodilni Elanovci zapravili v še neznane namene. Kje je torej kakšnih 400 milijonov mark? Vprašanje, ki je ta hip namenjeno zgolj ve-deževalcem in jasnovidcem, ki bi jih naša policija morala angažirati, če bi se hotela dokopati do manjkajočih fasciklov gospoda Pavla Kodra, znamenitega Elanò-vega finančnika na bolniški. Ob zadnjem štrajku v Elanu sem uvidel, da je podjetje načela prava epidemija — veliko vodilnih, ki so se znašli na inkrimini-ranem spisku, je namreč zbolela, še več jih je padlo v amnezijo in se ne morejo spomniti, kako so do kreditov prišli. V glavnem nihče nič ne ve, glavna krivca pa naj bi bila bivši generalni Uroš Aljančič in že omenjeni Koder. Malo jutri, pravijo delavci in dobro obveščeni, ki iz dneva v dan razkrivajo umazane podrobnosti o rabotah vodstvenega kadra tovarne. Sumijo celo, da spisek ilegalcev ni ne celovit ne popolen in da je »nekdo« namenoma in zavestno izpustil nekatera pomembna imena, da ne bi bil škandal še večji. Manjka nekaj znamenitih jaht E-43, ki so na dvorišču tovarne vredne pičlih 240.000 mark in ki — kot vse kaže — pljujejo po svetovnih morjih lepši prihodnosti naproti. Ostali pa peš v tovarno, ker v Elanu zdaj varčujejo in je ena od pomembnih postavk varčevalnega programa tudi ravnanje s toaletnim papirjem. Z zadnjimi količinami so se Elanovi proletarci še uspeli obrisati pod nosom, kajti po kolektivnem dopustu jih čaka stečaj. Ker ga ni na svetu, ki bi tovarno v razsulu še rešil. Še tuji delničarji so dvignili roke, ker je tovarniško brezno pregloboko. Proletarci pa so lahko zadovoljni — dobili so vsaj spisek, ker dvomijo, da bodo izvedeli kam je šel preostali denar, o črnih skladih v tujini pa samo natolcuje-jo, pa o tem, da so vodilni prejemali dve plači: eno v dinarjih in eno na tuje devizne račune. Končno je vodstvu uspelo ugotoviti, da je vendarle Elan lastnik hol-dinga v Münchenu, ne ve se pa, kdo ga je ustanovil in zakaj. In ve se tudi, zakaj SDK od leta 1977 ni opravila poštene finančne kontrole v tovarni — ker je za to zadolženi esdekajevec tudi na spisku dobitnikov črnih kreditov. In na manjkajočih treh straneh baje še cela plejadapripeljali< v podjetje nove programe, na katerih bi lahko delal še kakšen delavec poleg tistih 254, ki so v Gorenju EKO v stečaju, zaposleni ta čas. (mkp) Na eni od zadnjih so člani odbora za otroško varstvo pri občinskem komiteju za družbene dejavnosti osrednjo pozornost namenili prilagajanju programov in dejavnosti vrtcev potrebam staršev oziroma njihovim predšolskim otrokom. Vedno močneje izražena potreba slovenske družine o demokratizaciji je zajela tudi odnos do otroka in družine kot temeljnih nosilcev vsake družbe. V praksi vrtcev se ta družbena gibanja odražajo v potrebi po večji odprtosti teh ustanov staršem in težnji po pogostejšem, vsebinsko pestrejšem sodelovanju z družino. Razvojni načrti vrtcev, želje staršev po sodelovanju pri tem in skupna oblikovanja sprememb, zato to tudi predvidevajo. Prvi korak k zapisanem je ugotavljanje interesa staršev o zadovoljevanju tudi posebnih želja (glasbene, likovne, plesne, tehnične dejavnosti, lutkarske aktivnosti, tuji jeziki,...) njihovih otrok v vrtcu poleg že obstoječih Cicibanovih uric. V ta namen naj bi vrtci v začetku prihodnjega šolskega leta postopno začeli z novimi nekaterimi občasnimi interesnimi dejavnostmi za vse predšolske otroke v občini, seveda tiste, ki si tega žele. Pri uvajanju teh novosti bo gotovo treba še posebej paziti in najti pravo razmerje med sposobnostmi otroka in novimi dejavnostmi v vrtcu, da te ne bodo v škodo njegove svobode in prostega časa. Glede na to, da bodo slednje organizirane izven rednega programa vrtcev in jih bodo starši morali sami plačevati, so se člani prej omenjenega odbora zavzeli za takšne cene teh storitev, ki bodo dostopne večini družin. Ob tem pa je treba omeniti, da so vzgojnovarstvene ustanove v občini v začetku tega leta zagotovile vzgojo in varstvo vsem otrokom, katerih starši delajo po tako imenovanem evropskem delovnem času. Da bi oblike čimbolj prilagodili potrebam družine po različnih oblikah vzgoje in varstva otrok, bodo v vrtcih od septembra dalje začeli izvajati različne programe za »male šolarje«. Tako bodo starši, glede na otrokove potrebe po varstvu v okviru rednega programa, lahko izbirali med programom priprave otrok na šolo skupaj z varstvom (9-urni program) ter 5-urnim vzgojnim programom. Pri slednjem bodo prav tako imeli na izbiro ali bodo otroci prejemali kosilo ali ne. Mnenje članov odbora o uvedbi te novosti so bila dokaj deljena. Predvsem zaradi bojazni, da se bodo nekateri zaposleni starši iz ekonomskih razlogov in v škodo otroka raje odločali za obliko vzgojnega programa brez kosila. Prevladalo je prepričanje, da so starši v naši občini dobro osveščeni o vplivu redne in kakovostne prehrane na otrokov pravilen fizičen in psihičen razvoj. V popoldanskem času pa bodo v vrtcih tudi v prihodnje ob že zapisanem ohranili 3-urni program priprave otrok na osnovno šolo, torej izven dnevnega varstva. Člani odbora za otroško varstvo so na tej seji med drugim podprli prizadevanja za organiziranje avtonomnega področja ali podpodročja v Sloveniji, ki bi skrbel za otroka in družino. Ugotavljali so namreč, da je nesprejemljiva delitev otroškega varstva zaradi prilagajanja obstoječemu modelu državne uprave. Veliko boljša je njegova razširitev in celovito obravnavanje vprašanj otroka in družine oziroma »družinske politike«. Otroško varstvo postaja sestavni ali celo jedrni del družinske politike, zato mora imeti prednost ne le v okviru nje, temveč tudi v okviru vsake razvojno usmerjene družbene politike, ki ima za cilj kakovostno prebival- stveno oziroma družbeno reprodukcijo. Elektrostrojna oprema tudi na TECHNOVI 90 v Gradcu Na nedavnem sejmu novitet v Grazu v Avstriji se je predstavit s svojim programom tudi ESO iz Velenja. Na mednarodnem sejmu visoke tehnologije in novitet TECH-NOVA INTERNATIONAL 90 je sodelovalo 230 razstavljalcev iz šestnajstih držav. Iz Jugoslavije sta svoje znanje prikazali le Strojna fakulteta iz Maribora in ESO iz Velenja. Na skromni kvadraturi je ESO uspel predstaviti ves svoj program elektro stikal in elektronskih kontrolnikov, deloma so prikazali program hidrauličnih komponent, glavni poudarek pa je bil seveda na najnovejšem in tudi za tujino zelo zanimivem programu čistilnih na- prav (za odžvepljevanje dimnih plinov in čiščenje industrijskih voda) in program predelave industrijskih in komunalnih odpadkov. V organiziranju nastopa je sodelovala tudi republiška Gospodarska Zbornica iz Ljubljane, kar je razlog več, da se bodo poslovni stiki na sejmu (ki seveda niso prvi v avstrijskem prostoru) razvili v širše poslovno sodelovanje. ESO očitno sega tudi na zahtevne evropske trge. Ali bo poleg slovenske vode in zraka reševal tudi avstrijskega? Prav bi bilo, saj ekološko onesnaževanje ne pozna meja. mng Delavska enotnost — Markovič ve kaj dela. — Ve tudi Slovenska vlada?! — Delavska enotnost komentira ponujene programe obeh vlad. — V pogovoru s Tonetom Peršakom pa razgrinja ozadje sprejema deklaracije o suverenosti Slovenije in njeno bistvo. — Kako sta se v začetku ujela mariborski predsednik svobodnih sindikatov in predsednik mariborske vlade in kdaj se bosta spopadla, prav tako preberite v Delavski enotnosti, ki je že pri vašem prodajalcu časopisov. Gorenje Gospodinjski aparati Načrti za leto 1993: proizvodnja in prodaja 2 milijona izdelkov Podobno kot v vseh drugih podjetjih koncema Gorenje so tudi v Gorenju Gospodinjski aparati sprejeli program aktivnosti oziroma ukrepov, da bi v letošnjem letu zagotovili optimalen uspeh poslovanja. Tako želijo ustvariti potrebne pogoje za nadaljnji razvoj tega največjega podjetja koncema Gorenje, ki je, kot so posebej poudarili predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati na zadnji tiskovni konferenci, že doma v Evropi. Tam prodajo blizu 70 % vse proizvodnje za izvoz, pod lastno blagovno znamko prodajo okrog 60 % za Evropo izdelanih velikih gospodinjskih aparatov. Gorenje ima lastno distribucijsko mrežo v vseh najpomembnejših središčih Evrope. Prednost pa je nedvomno tudi celovita paleta velikih gospodinjskih aparatov. PRODAJA — V prvem polletju 1990 je Gorenje Gospodinjski aparati prodalo v Jugoslaviji 190.000, na tuje pa kar 640.000 velikih gospodinjskih aparatov. V primerjavi s prvim polletjem 1988, na primer, se je domača prodaja skoraj prepolovila (pred dvema letoma so do konca junija prodali 350.000 velikih gospodinjskih aparatov). Na zmanjšanje domače prodaje, letos sta bila najbolj kritična meseca marec in maj, je vplivalo zmanjšanje kupne moči, blokada nakupa slovenskih in s tem tudi Gorenje-vih izdelkov v nekaterih delih Jugoslavije, predvsem v Srbiji, ter tudi uvoz velikih gospodinjskih aparatov. Razumljivo je, da so bili potrebni izjemni napori, da so prodali več izdelkov na tuje, predvsem na tehnološko najzahtev- nejše trge. V prvem polletju 1988, na primer, so izvozili 470.000 velikih gospodinjskih aparatov, do konca junija letos pa že kar 640.000. Medtem, ko so leta 1988 prodali v Jugoslaviji 670.000 velikih gospodinjskih aparatov, izvozili pa so jih 950.000, jih bodo letos, kot kažejo zadnje ocene, prodali pri nas 500.000, izvozili pa jih bomo kar 1,300.000. S prodajo na tuje so letos, do konca junija, v tem največjem podjetju koncema Gorenje iztržili 106 milijonov dolarjev, uvozili pa so v istem obdobju za okrog 65 milijonov dolarjev reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Maja, na primer, so prodali na tuje kar 85 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. EVROPA 92 — Prve električne štedilnike je Gorenje prodalo na tuje že 1961. leta, in sicer v Zvezno republiko Nemčijo. Še danes dosegajo na tem trgu visok tržni delež pri prodaji električnih štedilnikov. Sicer pa odpade na Evropo blizu 70 % vsega izvoza Gorenjevih velikih gospodinjskih aparatov. Gorenje Gospodinjski aparati je torej v Evropi že doma, so poudarili njegovi predstavniki na tiskovni konferenci. Seveda pa bo potrebno še hitreje kot doslej slediti vsem novostim oziroma spremembam na tem trgu, kjer se veča prodaja vgradnih aparatov, spričo spremembe (zmanjšanja) števila članov v družinah pa se spreminjajo (zmanjšujejo) tudi mere velikih gospodinjskih aparatov. Skrajšati bo treba poti med proizvodnjo in porabniki (veletrgovina v sve- tu izgublja svojo dosedanjo vlogo)- Gorenje Gospodinjski aparati bo poslalo leta 1992 na trg nove generacije sodobno oblikovanih in funkcijsko še izboljšanih velikih gospodinjskih aparatov. Sicer pa so v Gorenju že začeli uresničevati projekt Inteligentni dom; veliki gospodinjski aparati bodo pomemben del inteligentne kuhinje. KONKURENČNOST NA TUJIH TRGIH - V Gorenju Gospodinjski aparati se zavedajo, da morajo biti cene njihovih velikih gospodinjskih aparatov takšne, da bodo konkurenčne na tehnološko najzahtevnejših tujih trgih. Pri tem pa se srečujejo s precejšnjimi težavami, saj kupujejo približno polovico reprodukcijskega materiala in sestavnih delov doma. Večina jugoslovanskih dobaviteljev pa vse doslej še ni spoznala nujnosti, da bi njihove cene uskladila s cenami, ki veljajo v svetu. Visoka inflacija v letu 1989, ki se je nadaljevala tudi v prve mesece leta 1990, visoke cene domačega reprodukcijskega materiala in sestavnih delov ter visoke obrestne mere so hkrati z visokimi dajatvami vseh vrst poglavitni razlog za to, da Gorenje Gospodinjski aparati na tujih trgih niso dohodkovno uspešnejši. So pa trdno odločeni, da ob pocenitvi izdelavi in z zvišanjem cen na tujem za njihove izdelke tudi več iztržijo. Od dobaviteljev so zahtevali znižanje cen reprodukcijskega materiala in sestavnih delov (sami so potem, ko od novembra domačih cen niso spreminjali, pocenili izdelke marca za 25 do 30 %). Za vse po- membnejše sestavne dele in reprodukcijski material bodo poiskali po več dobaviteljev, da bi odpravili monopolni položaj nekaterih, sicer pa bodo oskrbo v večji meri usmerili na tuje trge. Sicer v tem Gorenjevem podjetju poudarjajo, da so cene njihovih velikih gospodinjskih aparatov na svetovni ravni, primerjava z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci pa ni mogoča (funkcionalnost, zanesljivost, poraba energije, prijaznost do okolja itd.). ZAGOTOVITEV OFIIMAL-NEGA USPEHA POSLOVANJA — Uvodoma smo zapisali, da so tudi v Gorenju Gospodinjski aparati sprejeli program aktivnosti za zagotovitev optimalnega uspeha poslovanja v letu 1990. Z znižanjem stroškov vseh vrst želijo izboljšati likvidnostni položaj in ustvariti pogoje za nadaljnji razvoj podjetja. S programom so, med drugim, predvideli nadaljnje zvišanje produktivnosti, racionalizacije v proizvodnem programu, prestrukturiranje izvoza (za dosego višjih cen), zagotovitev cenejših virov financiranja (za plačilo obresti za najeta posojila zdaj plačajo na mesec 30 in več milijonov dinarjev obresti) in več ukrepov na področju oskrbe (domači dobavitelji bodo morali izenačiti svoje cene s cenami, ki bodo na tujih trgih, za najpomembnejše sestavne dele in reprodukcijski material pa bodo poiskali alternativne dobavitelje).. PROJEKT INTERNACIONALIZACIJE GORENJA - V okvi.ru projekta Internacionalizacija Gorenja so v Gorenju Go- spodinjski aparati izdelali strateški načrt podjetja. Do leta 1993 želijo, med drugim, povečati proizvodnjo od letošnjih 1,800.000 na 2 milijona velikih gospodinjskih aparatov. Prav tolikšna pa mora biti tudi prodaja. Delež velikih gospodinjskih aparatov iz tega Gorenjevega podjetja na evropskih trgih želijo povečati na najmanj 3 % (zdaj znaša 2,5 %), pod lastno blagovno znamko pa želijo prodati najmanj 65 do 70 % vseh velikih gospodinjskih aparatov, namenjenih za izvoz (zdaj jih okrog 60 %). ZAPOSLENOST - Za tako množično proizvodnjo, kot jo imajo v Gorenju Gospodinjski aparati, in ob obstoječi tehnologiji v neposredni proizvodnji, ob tekočih trakovih in strojih, ne zaposlujejo preveč delavcev. Problem pa je tako imenovana režija. V okviru racionalizacije družbe in njene nadgradnje bodo tudi v tem Gorenjevem podjetju zmanjšali število zaposlenih v režijskih službah. Poudariti pa velja, da v Gorenju Gospodinjski aparati, ki trenutno zaposluje nekaj nad 5.400 delavcev, iščejo dopolnilne programe za zaposlovanje odvišne delovne sile, ne zaposlujejo pa tudi novih delavcev, tudi ne na račun fluktuacije. POSPEŠEN RAZVOJ - Zadnja leta namenjajo tudi v Gorenju Gospodinjski aparati posebno pozornost razvoju. Kljub težavam pri zagotavljanju potrebnega denarja so uspeli z izjemnimi napori uresničiti zastavljene razvojne cilje v zvezi z modernizacijo tehnološkega pro- cesa (tudi na področju avtomatizacije in robotizacije procesov) in osvajanja proizvodnje novih izdelkov. Pomembno je, da so vse dosedanje naložbe opravili ob nemoteni redni proizvodnji. Letos in še nekaj prihodnjih let bodo za naložbe namenili po okrog 60 milijonov zahodnonem-ških mark. Poudariti pa velja, da je proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov v Gorenju energetsko vse bolj varčna in le še minimalno obremenjuje okoije. Izdelki, ki se ponašajo z vse večjo namembnostjo in zanesljivostjo, pa so, podobno kot proizvodi tuje konkurence, kar najbolj prijazni do okolja, pri svojem obratovanju pa porabijo tudi manj električne energije. NOVA PODJETJA GORENJA GOSPODINJSKI APARATI—V okviru Gorenja Gospodinjski aparati so zadnja leta osvojili proizvodnjo nekaterih najpomembnejših sestavnih delov, komponent, za pralne stroje in izdelke hladilnozamrzovalne tehnike. V Rogatcu je organizirana proizvodnja kondenzatorjev, v Bistrici ob Sotli delajo termostate, v Črnomlju je tovarna kompresorjev, v Slovenski Bistrici pa proizvajajo programatorje za pralne stroje. Pri proizvodnji komponent je zaposlenih 530 delavcev. Predvidena je osamosvojitev proizvodnje komponent, in to v okviru Gorenja Gospodinjski aparati (z ustanovitvijo sestrskih podjetij). Za tovarno v Črnomlju pa morajo do konca leta pripraviti program prestrukturiranja. -ML- Poletna turistična razglednica Zgledi res vlečejo Poletje je torej tu, z vsemi svojimi lepimi in slabimi lastnostmi. Z njim vred tudi napovedi o letošnji turistični sezoni. Podobne so tistim iz preteklosti. Drugačne pravzaprav ne bi mogle biti, pravijo poznavalci turističnega gospodarstva pri nas, kajti o kakovosti zaenkrat še bolj ali manj le govorimo, zanjo pa bore malo naredimo. Pomanjkljivosti in slabosti hočemo nadomestiti z neresno visokimi cenami. Te ugotovitve niso od danes, ne od včeraj, ampak so stare že nekaj let. Toda, žal od dolgoletnega šolanja so se tisti, ki naj bi skrbeli za to gospodarsko vejo, naučili malo, skorajda nič. Niti tega ne, da riba ugrizne le v tisto vabo, ki ji je všeč. /■ Ob vsesplošnih ugotovitvah se v naši občini na področju turizma ne oddaljujemo, razen seveda zelo zelo redkih izjem. Pa poglejmo, kakšna je letošnja poletna turistična razglednica naše občine v primerjavi s sosednjimi, koliko so naše znamenitosti in izletniške točke zanimive bodisi za domačega ali tujega gosta. Uspešnost poletne sezone pa bomo tokrat merili s številkami o zasedenosti hotelov, turističnih sob. Kje smo in koliko bomo pri-gospodarili s turističnim dinarjem povedo dovolj zgovorno že podatki o številu gostov v hotelu Paka v Titovem Velenju. Če je lani v obdobju januar—junij prenočilo v 20 sobah s tušem oziroma kopalnico in dveh apartmajih več kot 3000 domačih — ti so ustvarili 6369 nočitev — in 397 tujih gostov ali 1108 nočitev, je letošnja bera za vzročno obdobje kar skromna. 2149 domačih in le 205 tu- jih (skupno število nočitev 4647) je zapisanih v glavni re-ceptorski knjigi. Povedano nekoliko drugače: v obravnavanem obdobju so bile zmogljivosti hotela lani zasedene 45,9 odstotkov, letos le 28,5 odstotkov. In cene? Gost, ki prebiva v hotelski sobi sam, plača za pol penzion 245 din, če sta v sobi dva vsak po 210 din. Cena apartmaja.je precej višja: 280 din za enega oziroma 350 din plačata zanj dve osebi. Terme Topolšica so na področju turizma v občini ena od redkih svetlih izjem. Zmogljivosti hotela Vesna so namreč skoraj povsem zasedene. Prijeten oddih v naravnem zdravilišču ta čas preživlja okrog 135 domačih in 38 tujih gostov, ki morajo za poln penzion odšteti 297 din na dan, otroci do 12. leta pa 50 odstotkov te cene. Kot pravijo, je zanimanje zanj nekoliko večje kot lani. Že lani smo ob prebiranju podobnih podatkov pisali, da je Kajuhv dom v Šoštanju povsem zaseden. Žal, tudi letos ne s turisti, ampak z delavci Metalne Maribor, ki opravljajo remontna dela v šoštanjskih termoelektrarnah. Za mimoidočega gosta je tako le malokdaj na voljo kakšna prazna soba. Okrog 180 dinarjev pa so vredne storitve, trije obroki hrane ter uporaba postelje in tuša v tem domu. Kmečki turizem pri Vrabiče-vih v Skornem je eden od redkih, ki zapolnjuje tovrstno ponudbo v šaleški dolini. Čeprav so tod bolj dobrodošle zaključene družbe, je zanimanje zanj podobno lanskemu. Poleg redkih tujih dopustnikov se pri Vrabičevih najraje odpočijejo in naberejo novih moči gostje iz Zagreba, Splita,... Za sobo s tušem in WC-jem ter tremi obroki hrane pa je na tem kmečkem turizmu treba odšteti 20 DEM na dan. Draginja ob morju, tudi v mnogih zdraviliščih, marsikoga »navduši« za preživetje do-pustniških dni na planinski postojanki. Na Andrejevem domu na Slemenu v teh dneh ni posebne gneče. Povpraševanje je, po besedah oskrbnika, kar precejšnje, koliko pa bo od tega res, pa je bolj ali manj odvisno od vremena. Sicer pa stane poln penzion 110 din za odrasle ter od 75 do 80 din na dan za otroke. KAKO PA V OBČINI MOZIRJE? Zelo radi se oziramo k sosedom, in da bi bila naša poletna turistična razglednica bolj celovita, smo se tokrat ozrli še mi. Za preživetje nekaj dopustni-ških dni v hotelu na Golteh ni pravega zanimanja v teh dneh. Njegove zmogljivosti so zaenkrat polne le od 14. julija do 20. avgusta, poln penzion pa velja 140 din. »Če pada dež, če je tudi sicer več slabega kot lepega vremena, v planinah nimaš kaj početi,« opravičujejo skromno zasedenost v koči na Golteh. Bolj prehodnim gostom nudi zavetje ta planinska postojanka. Od 22 do 25 DEM na dan pa je treba odšteti, če poleg nočitev ponudbo »obogatijo« še triji obroki hrane. Turist v Mozirju je prazen, pa čeprav je za poln penzion treba odšteti le 120 din na dan. Kmečki turizem je v Zgornji Savinjski dolini sicer nekoliko bolj razvit kot pri nas. Pa vendarle ne »cveti« tako kot bi si tamkajšnji turistični delavci že- leli. Pri Žagarjevih na Dobro- vljah se v tem času mudijo predvsem tuji gostje, dneve do konca letošnje poletne turistične sezone pa bodo zapolnili še nekateri domači. 230 dinarjev na dan pa je treba odšteti za poln penzion. Pri Vršnikovih v Robanovem kotu ta čas ni prazne postelje. Na kmetiji se mudijo tako domači kot tuji gostje. Cene? Za poln penzion v sobi 1. kategorije 220 din, v nekoliko manj udobni 200 din na dan. Podobne so cene tudi na kmečkem turizmu pri Atelško-vih v Mozirju, kjer je še nekaj prostora. ROGLA VSE BOLJ ZANIMIVA TUDI POLETI »Tudi v tem letnem času smo vse bolj zanimivi, smo slišali na drugi strani telefonske slušalke, ko smo poklicali v sektor trženja rekreacijsko turističnega centra Rogla. Zmogljivosti hotela Planja so namreč skoraj povsem zasedene, pa tudi depandanse in bungalovi se dokaj pridno polnijo.« Za cene polnih penzionov pa ne moremo ravno trditi, da so sprejemljive za vsak žep: v dvoposteljnih sobah stane 280 din, enoposteljnih 330, 400 din je treba odšteti za bivanje v malem, 100 din več v velikem bungalovu. 231 din na osebo pa velja poln penzion v depandansah Brinje. Komentarja ob koncu ne mislimo pisati. Upamo in želimo si le, da bi se odgovorni turistični delavci naše občine zgledovali na področju turizma tam, kjer so vsaj korak pred nami. Sicer pa priložnosti za to je bilo že v preteklih letih dovolj, v letu evropskega turizma pa jih je gotovo še toliko več. — tap — SO v • casi * « « Na centralnem otroškem igrišču ob Šaleški cesti je bil pred leti lepo urejen mini bazenček z vodo, po kateri so akumulatorji poganjali mini čolne. Danes pa — bazen sameva. Škoda, ker bi ga bilo za .izkoristi^ pa še splačalo bi se lahko komu, če bi bil dovolj podjeten. (L. Ö.) M4 Tri dejavnosti pod eno streho Staro pravilo, kdor zna pa zna, se potrjuje tudi v nenehno se spreminjajočih razmerah. Dokaz za to sta Olga in Mišo Melanšek iz Titovega Velenja oziroma njuna prodajalna M 4. Iz pred štirimi leti ustanovljene^ trgovine na vsega 22 kvadratnih metrih je prerast-la na 270 kvadratnih metrov, pod eno streho pa združuje tri dejavnosti. Trgovina počasi izgublja komisijsko oznako, njene police se šibijo pod težo najrazličnejših vrst elek-troakustičnih aparatov, zabavne elektronike in avdiovi-deo naprav. Kupcem pa so ob tem na voljo še izdelki bele tehnike. Kot poudarja Mišo, po konkurenčnih cenah. V zadnjem času cvete prodaja osmih vrst videorekorder-jev in otroških sintisizerjev. Videoteka je druga najstarejša dejavnost M 4. 1800 vi-deokaset najrazličnejših žanrov poteši še tako velike želje ljubiteljev hišnih filmov. V bližnji prihodnosti bodo ta oddelek zapolnile še gramofonske laserske plošče in kasete. Najmlajši bistro je ves v stilu lastnika—glasbenika. Posebnost njegove ponudbe so domače torte, sadne kupe in točeno pivo. Pa so dejavnosti združljive? »Seveda so« poudarja Mišo. »Z vsemi želimo čimbolj zadovoljiti kupčeve potrebe in želje.« Ob galeriji, ki so jo v M 4 uredili, pa velja omeniti še nekaj — možnost, da se ansambli, kakršnekoli zvrsti glasbe, predstavijo s svojo novo ploščo ali kaseto v živo. Obisk, zadovoljstvo kupcev lastnika sili v iskanje novih stvari. Idej jima ne manjka, kot poudarjata, možnosti za zapolnitev kakšne luknjice še vedno obstajajo. Eno sled- njih nameravata izkoristiti že v najbližnji prihodnosti. Povezala 'naj bi se namreč z uvoznikom, ki bo dobavljal blago po dosegljivih cenah za vsak žep. In kdaj bo M 4 na šoroko odprl vrata kupcem? Trgovina in videoteka od 13. do 19. ure, bistro pa od 10. do 22. ure, ter ob sobotah dopoldne. Menjava bankovcev za 50 in 10 par v kovance Papirnat drobiž še jemljejo, vendar ga ne vračajo več Velenjčani smo se v začetku prejšnjega tedna, tako kot še marsikje drugje, ukvarjali z drobižem. Cela zmeda je nastala, ko se ni natanko vedelo, kaj in kako. Medtem ko tisti ponedeljek ponekod niso hoteli več sprejemati papirnatih 50 in 10 para, ker naj ne bi bili ti bankovci več plačilno sredstvo, si lahko ponekod s tem denarjem povsem normalno plačeval. Drugje, kjer je kovancev primanjkovalo — z njimi so križi in težave še danes — pa so trgovci in potrošniki stopili kar v >dogovorno menjavo< — sproti so se dogovarjali kdo bo komu in koliko dolgoval. Danes so stvari že jasne, predvsem pa manj zapletene in navodila bolj natančna. Trgovine, banke, pošte in drugi, ki poslujejo z denarjem, naj bi ta papirnati denar, vreden 50 in pa 10 par še jemali, ne pa več vračali. Tako bi postopoma ta dva bankovca nadomestili s kovanci. Na SDK-ju bodo te bankovce sprejemali in zamenjevali še do konca septembra. Peter Krapež direktor velenjske podružnice SDK nam je v zvezi s tem povedal, da so zaloge kovanega drobiža sicer trenutno omejene, vendar jih je vsaj v Velenju ta hip še dovolj, sicer pa jih pričakujejo spet v naslednjih dneh. Vsem, ki poslujejo z denarjem so izdali navodila, naj papirnati denar — 50 in 10 para, vzamejo kot normalno plačilno sredstvo, ne sme- jo pa ga več izdajati, oziroma vračati. Tako bo prišlo do postopnega nadomestila in se zaradi menjave ne bodo pojavljale vrste pred bančnimi okenci. Tako ni razlogov za paniko. Na ERI nam je Marjan Jerič, pomočnik direktorja Maloprodaje povedal, da so takšna navodila prenesli v vse svoje poslovne enote, kjer bodo papirnate pare jemali normalno do septembra. Podobno je v Nami, kjer nam je Verica Begovič s kreditnega oddelka povedala, da bankovce sprejemajo, vračajo pa kovance. »Če teh trenutno ni, lahko se zgodi tudi to, potem se s potrošniki že kako dogovorimo. Včasih ostanejo oni nam dolžni, včasih pa mi njim. Jeze zaradi tega pa vsaj doslej še ni bilo. Vsaj prehude ne,« je rekla. V Delavskem klubu imajo te bankovce še za povsem normalno plačilno sredstvo. Kadar ni drobiža, jih tu in tam še vrnejo. V Mesnici Emone KK Ptuj bankovce sprejemajo, jih pa ne vračajo več. »Oziroma, če ne gre drugače, stranko prosimo, da jih še vzame«, pravijo. Trgovci so se, kot kaže, prilagodili novemu položaju. Precej hitro ter tako sebi in kupcem olajšali poslovanje. Kakšnih večjih motenj pa zaradi >na hitro začete menjave< v Titovem Velenju ni bilo. M. Krstič-Planinc CF 9749470 Šalek Poleg steklarstva še prodajalna V soboto smo poleg steklarstva Milene Falnoga v Šaleku 89 v Titovem Velenju dobili še novo prodajalno z različnimi mikavnimi izdelki iz uvoza. Ob otvoritvi v soboto, si je novo, lepo in okusno urejeno prodajalno, v kateri je moč kupiti najrazličnejše izdelke kristala, bižuterije, kozmetike, slik, izdelkov iz daljnje Indije, šolskih potrebščin in drugega, ogledalo veliko obiskovalcev, ki so omenjeno trgovino pohvalili. Skratka, ko bomo v zadregi, kam po darilo, se nam ne bo težko odločiti, imeli bomo kaj izbrati. Že doslej in tudi vnaprej pa nam Steklarstvo — prodajalna nudi hitre in kvalitetne usluge vseh vrst zasteklitev oken, vrat, balkonov in drugega, uokvirjanje slik, izdelavo akvarijev, vitrin, ogledal in še bi lahko naštevali. Dodajmo še, daje odpiralni čas Steklarstvo — prodajalna v Šaleku, blizu Erine trgovine Salek, vsak dan od 7. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. (b. m.) Notranjost prodajalne, bogata in pestra izbira izdelkov iz uvoza nazarje DRAGI BRALCI Dragi bralci, dragi naročniki in tisti, ki boste to šele postali! ... Gotovo že veste, da vam pripravljamo veliko nagradno žrebanje. Pripravili ga bomo javno, na veliki prireditvi skupaj s kolektivom velenjske Name, na prostoru pred veleblagovnico. ... Ampak POZOR ! V žrebanju boste sodelovali vsi tisti, ki boste poravnali naročnino za drugo polletje najpozneje do 15. avgusta. Torej boste v žrebanju sodelivali vsi naši naročniki, tisti, ki ste to že dolgo in tisti, ki boste naročnik šele postali. Pogoj je samo, da pravi čas poravnate naročnino tednika Naš čas za drugo polletje! .. . Naši stari naročniki ste položnice gotovo že prejeli, novim jih bomo poslali takoj po naročilu tednika Naš čas. ...ŠE JE ČAS, A 15. A VGUST SE BLIŽA! Pohitite. Pišite nam na naslov: Naš čas, Foito-va 10, 63320 Titovo Velenje. Pokličite nas po telefonu: 853-451, 855-450, 854-761. Naročite nas lahko v veleblagovnici Nama, na katerem koli oddelku. Obiščete nas lahko osebno na Foitovi 10... Možnosti je veliko, najvažneje pa je, da naročilo pride do nas pravočasno. ... NAGRADE SO MIKA VNE: — avtobus bralcev na izlet v Budimpešto — avtobus bralcev na izlet v neznano — dva barvna TV sprejemnika — mikrovalovna pečica — pohištveni elemtnti VARIO 2000 — tri hranilne knjižice s 500 dinarji — intervju z nagrajencem in kosilo v prijetnem ambientu — kosilo za dve osebi v hotelu Golte s prevozom gondole — polletna vstopnica za uporabo termalnega bazena — pletenine — dve moški modni pričeski — namizni prti — pasovi za ure — prevoz blaga s tovornjakom — srebrni prstan — videokasete — spet kosila in pogostitve — moške hlače, ženska krila — usnjen ženski kostim — knjižna darila — vikend na morju — čelade — jambor — majice Našega časa — več malih gospodinjskih aparatov — fotografiranje ....... — ogledi filmskih predstav ... n nama I gorenje Wc/eo & 4 vcf/o Kakovost, sodobnost, konkurenčnost gorenjegpsp □ ona V6PLÀS PROIZVODNJA MODNE KONFEKCIJE MOZIRJE TITOVO VELENJE «"O-TÉKAJJC steli® barvn0 T^o Veleni« m PIREČNIK MARTIN OleacAtna ~ nlaiacMno In pcadaja uc PreSernova 9 83320 TITOVO VELENJE ^^iskabanKa Temeljna banka Velenje^ "BéKoT ^Tmz«...«. ....... frul^s VIDEO SONČEK Pri „ROKU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627, 855-999 kulturni cenitvan napotnik titovo velenje GOSTINSTVO PAKA 63320 Titovo Velenje Rudarska 1 DELOVNA ORGAN.ZACUA P.O. 1VTC OOLifc 63330MOZmJE.že-ec Telex . 33846 2o466 Tekoči račun 5281 URARSTVO Roman Basti Stantetova 19 Titovo Velenje FRIZERSKI SALON ROMANE MAROVT Šmartno ob Paki Telefon: 063/884-046 SAMOPOSTREŽBA URBANO NAGRADE SO PRISPEVALI : ŠAMU tours, AVTIST 5R, Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Elektronika Široke potrošnje, Gorenje Glin, Gorenje MGA, NAMA, Veplas, Ljubljanska banka d.d. Velenje, Gostinstvo Paka, Družbeni- standard, Tovarna usnja Šoštanj, Prodajalna Dekorativa, Samopostrežna trgovina Pri lipi, Corida, Beno Strozak, Elkroj, urarstvo Basti, Video Sonček, RTC Golte, Foto Tekauc, Kulturni center Ivan Napotnik, Kino Velenje, Terme Topolšica, Brivnice in česalnice, Pletilstvo Joli, Naš čas, Zlatarstvo in urarstvo Pirečnik, anonimni pokrovitelj, Frizerski salon Romane Marovt... •w List Spric — kakovosten Veseli smo, ko prebiramo literaturo mladih iz Centra srednjih šol — Titovo Velenje. Že od 1982. leta dalje izhaja tam poleg razrednih glasil tudi osrednje glasilo, ki so ga poimenovali ŠPRIC. Ali bi naslov, poslovenjen, ne deloval v enaki meri če bi bil Brizg ali Vbod, ali kako drugače in bi s tem ne izgubil pomena? Številka Sprica, ki je izšla za konec šolskega leta, je okusno oblikovana. Že glasiran papir, oblikovanje lista, in končno tudi vsebina so na ravni, ki je vredna srednje šole. V celoti je vsebina lista aktualizirana, kar kaže, da so učenci tesno povezani z okoljem. Veliko prostora je odprtega za mlade raziskovalce. Všeč jim je, in všeč mi je teza, stara kitajska: Kdor ne stopi na pot, ne bo nikoli prišel do cilja. Kako zelo velja to prav za raziskovalno področje mladih. Ekologija je tudi na tem področju strah jutrišnjega dneva. Divja odlagališča, zastrupljen zrak in bolezni ogrožajo zdrav razvoj mladih. V list so se naselili tudi mladi umetniki, ki dostojno zastopajo prozo in poezijo. Skratka, list Špric je izšel v petsto izvodih in je vreden ogleda!!! Viš Poletne kulturne prireditve Mlade plesalke navdušile Pri prosvetnem društvu »Jelka« iz Nazarij uspešno deluje plesna skupina mladih deklet, ki jo vodi Romana Grudnik, skupno enajst plesalk pridno vadi, v soboto pa so svoje znanje prikazale na samostojnem nastopu v nazarskem delavskem domu. Z veseljem lahko povemo, da je bila dvorana dobro napolnjena, vsi v njej pa so bili z nastopom navdušeni. Vsekakor lepo priznanje in še večja spodbuda za delo v bodoče. (foto: jp) Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . LETA 1920 V Novi dobi je bil objavljen krajši članek o delovanju šo-štanjskega Sokola: »Sokol v Šoštanju se udeleži polnoštevilno prireditve bralnega društva v Slovenj Gradcu dne 11. tm., da utrdi in poglobi medsebojne stike. Izlet v kraj, ki meji na Koroško, naj prispeva h krepkemu preporodu narodne misli. Zdravo!« Poglabljanje medsebojnih stikov tudi danes ne bi škodovalo. LETA 1952 Ker-se Topolšica v naši rubriki pojavlja redkeje, bomo danes objavili malo daljši članek o delu zdravilišča Topolšica, ki smo ga našli v Savinjskem vestniku: »V času, ko se po zdraviliškem parku v Topolšici razliva opajajoči vonj cvetočih lip, slavi glavna stavba v parku, kirur-gični paviljon, dveletnico obstoja svoje funkcije kot prsnoki-rurgičnega centra za Štajersko. Na 16 posteljah tega oddelka se je v dveh letih zvrstilo preko 300 jetičnih bolnikov, pri katerih je bila pljučna operacija zadnji izhod za vrnitev težko prizadetega zdravja. V drugih državah imajo že dolgoletne izkušnje o plodnem sodelovanju več medicinskih strok, tako tudi ekipni način dela med zdravniki za pljučne bolezni in med kirurgi. Da je to pri nas možno in potrebno, dokazuje kratka doba dveh let, odkar je bil ustanovljen samostojni kirurgični oddelek v zdravilišču Topolščica. V tem času je delovni kolektiv klinike, srednjega in nižjega strokovnega osebja na kirurgičnem oddelku in v operacijskem traktu ob stalnem izpopolnjevanju načinov dela postal homogena skupina sanitetnih delavcev, ki brezhibno opravlja svoje delo. (...) Za izhod kirurških posegov je zelo važna nega bolnika neposredno po operaciji. Ko bolnik nekoliko okreva, je premeščen nazaj na oddelek, od koder je prišel na operacijo. Nadaljnjo bolniško nego na operiranem bolniku opravljajo tukaj bolničarke pod vodstvom glavne sestre kirurškega oddelka, ki se je šolala eno leto v inozemstvu. Tudi po odpustu iz zavoda vodi kirurgični oddelek s pomočjo lastnih popisov bolezni evidenco o nadaljnji usodi ope-rirancev, ki od časa do časa prihajajo na kontrolne preglede. Delo kirurgičnega oddelka zdravilišča Topolšice znatno pripomore k zdravilnim uspehom vsega zavoda, ki s svojimi 304 bolniškimi posteljami krepko posega v protituberkolozni boj v naši deželi.« Ko danes prebiramo poročila o onesnaženosti zraka v Šaleški dolini, se zgrozimo, ko med najbolj onesnaženimi kraji najdemo tudi Topolšico, ki bi kot zdraviliški kraj potrebovala, če ne drugega, vsaj čist zrak. LETA 1960 »Seja občinskega sindikalnega sveta Šoštanja« je naslov članka, ki je bil objavljen v mariborskem Večeru : »Zadnja seja občinskega sindikalnega sveta Šoštanj je bila posvečena razpravi o delavskem samoupravljanju. Tako so med drugim ugotovili, da je bilo v nove DS izvoljenih v 15 gospodarskih organizacijah 250 delavcev in uslužbencev. Mnogo več kot prejšnja leta je v DS vključenih žena in mladine. 280 pa jih je bilo prvič izvoljenih v organe delavskega samoupravljanja. Od skupnega števila 322 članov DS jih je 110 članov Zveze komunistov, povprečna starost pa znaša 30 let.« Sindikat(i) se danes ukvarjajo z mnogo bolj perečimi problemi kot je ugotavljanje števila članov ZK v organih samoupravljanja. Ker je bila poglavitna naloga sindikata, vse od njegovega začetka dalje, boj za izboljšanje mezdnih in delovnih pogojev delavstva, tj. za njegove neposredne in takojšnje koristi, se je delavstvo v sindikatih združevalo v znatno večjem številu kot v političnih ali kulturnoprosvetnih delavskih organiza-cijah.(Prvi sindikat so ustanovili v Angliji že leta 1824, v Sloveniji pa štejemo za začetnike sindikalnega gibanja grafične delavce, ki so v začetku leta 1868 ustanovili svoje izobraževalno društvo.). Vsi pa vemo, kakšno vlogo je imel sindikat v naši družbi v preteklih desetletjih. DAMIJAN KLJAJ1Č Letos tudi za najmlajše Čas dopustov in brezskrbnih počitniških dni — kako jih bodo preživeli tisti, ki si bodo privoščili oddih kje ob morju, v zdravilišču ali v planinah, si najbrž ne belijo glave. Nekoliko drugače pa je s tistimi, ki bodo ostali kar doma. Za slednje se na svojstven način trudi že pet let zapored kulturni center Ivana Napotnika iz Titovega Velenja s tako imenovanimi poletnimi kulturnimi prireditvami. Nekatere med njimi organizira sam, druge v sodelovanju z nekaterimi podjetji naše občine. Če so z njimi hoteli in želeli v to mlado rudarsko mesto v poletnih mrtvih mesecih »pripeljati« na ulice, v lokale, kulturne hrame nekoliko več življenja, jim je to uspelo. Kajti, ljudje so se v teh petih letih navadili nanje in jih radi obiskujejo. Kar 23 prireditev, takšnih in drugačnih, se bo zvrstilo v mesecih junij, julij, av- gust. Med drugim pa bo organizator poskrbel še za tri obiske v drugih kulturnih središčih. Največ je v programu glasbenih prireditev. Gotovo bodo zadovoljile tako ljubitelje klasične glasbe kot posameznih instrumentov, da ne omenjamo posebej večera slovenskih citrarjev — lani najuspešnejša in najbolj obiskana prireditev poletnega programa. Gledališke predstave bodo, kar vse tri po vrsti, pravi posladek za dokaj širok krog ljudi. Nastop gledališča Ane Monro iz Ljubljane že 20. julija na Kardeljevem trgu v Titovem Velenju, pa lanska uspešnica Festivala Ljubljana Maraton z Slavkom Cerjakom, Janezom Hočevarjem, in Brankom Štrubejem ter nastop združenih gledališčnikov naše občine v letnem gledališču v Šmartnem ob Paki so prireditve vsaj omembe vredne, če ne že ogleda. V splet poletnih kulturnih prireditev se bo vključil tudi literni odbor pri Zvezi kulturnih organizacij naše občine. Predstavil bo namreč delo Andreja Krevzla Selitev poletja. Tudi ljubitelji diapozitivov ne bodo ostali praznih rok. Za lep večer bo poskrbel Marjan Marinšek, ki je mesec dni preživel med našimi rojaki v ZDA.« Pri izboru smo posebej pazili, da bi izbrali za vsakega nekaj, da bi zadovoljili okus najširšega kroga občinstva. Odločali smo se med prireditvami, ki jih sicer ne uvrščamo v redni abonmajski program, a si zaradi kakovosti pozornost naših občanov prav tako zaslužijo,« poudarja referentka za kulturne prireditve kulturnega centra Ivana Napotnika Andreja Zelenik. Med nastopajočimi najdemo predvsem tuja imena kulturnih ustvarjalcev, vabilu za.sodelovanje sta se odzvali le dve domači skupini. Zakaj? In kje vse se bodo zvrstile prireditve? Na takšnih lokacijah, na katerih si bodo občani Šaleške doline lahko ogledali vsaj eno od prireditev iz poletnega programa. V Šmartnem ob Paki na letnem gledališču, v Šoštanjski cerkvi, v tamkajšnjem kulturnem domu, v Titovem Velenju pa na velenjskem gradu, na ploščadi pred Namo, v atriju KSC, v domu kulture, na Kardejevem trgu ... Prireditve so namenjene vsem, letos prvič tudi najmlajšim, ki si bodo zadnji dan počitnic gotovo ogledali nastop plesnega foruma iz Celja in njegovo glasbeno-ple-sno predstavo Krava v cirkusu. Da je to dobra predstava, dokazuje sodelovanje celjskih ustvarjalcev na festivalu otroka v Šibe-niku. Gotovo pa ni treba posebej omenjati še prireditve Sejem bil je živ v Starem Velenju, ki privablja tako mlade kot malo manj mlade. Pri vsem tem pa je hvale vredno še to, da je kljub dokaj velikim organizacijskim stroškom ogled prireditev v večini primerov brezplačen. »NAS CAS« MERI - VAŠ CAS! NE ZAMUDITE GA! 1 Z ene od letošnjih kulturnih poletnih prireditev Popravek V prejšnji številki Našega časa — 5. julija 1990, je na 7. strani v članku >Tudi to se dogaja v Šoštanja izpadlo ime avtorjev — Nandeta Korpnika in Edija Vu-čine. Napako popravljamo. Fo- tografija, ki članek spremlja, pa ima napačen podpis — ne gre za pogled s Titovega trga, ampak za pogled na >formoklazmičen ex-periment* o katerem avtorja pišeta. (Uredništvo) Knjižnica je premajhna Poskušala bom prikazati samo vidik, ki osvetljuje potrebo po gradnji knjižnice. To ne pomeni, da me zanimajo samo knjižničarski normativi in po njih izpeljana funkcionalnost knjižnice — tudi meni se še kako zdi pomembno, da tehnika zidave ne bi zamenjala kulture gradnje in, da bi našli skupni (kulturni) jezik tako arhitekti, urbanisti kot mi delavci v kulturi, ki smo tu vendar tako zaradi njih kot zaradi širše družbene skupnosti. Knjižnica ne opravlja več zgolj funkcije posredovanja knjig oziroma znanja, ampak postaja vedno bolj kulturno središče. Nekoč je bil pri načrtovanju knjižnic večji del naporov usmerjen v izrazit funkcionalizem, kjer je bilo vse podrejeno notranji organizaciji, zanemarjen pa je bil zunanji videz. Knjižnica današnjega dne skuša v optimalni meri zadovoljevati potrebe tehnologije in funkcioniranja knjižnice z lepo arhitektonsko zasnovo, ki bo skupaj s samim knjižničnim gradivom izžarevala kulturno poslanstvo. Arhitektura je umetnost, ki se realizira v posamičnem in to je v našem primeru naša knjižnica z galerijo, za katero želimo, da bi tudi s strani urbanistov dobila pri načrtovanju našega mestnega prostora — svoj prostor. Svoj prvi prostor je knjižnica dobila 1971 leta, začetki uvajanja knjižničarstva pa segajo v leto 1893, ko celjska »Domovina« poroča, da so tu ustanovili bralno društvo. Knjižničarstvu so utirali pot bibliofili Mussi, Ve-gund, Mlinšek. Knjižnice so imele tudi župnišča, predvsem pa šole. Tako je npr. velenjska šolska knjižnica leta 1934 prerasla v »javno knjižnico«, ki jo je ustanovil učitelj Fran Mlinšek, ki je tudi po vojni večino fonda obvaroval pred uničenjem. Imela je fond 445 knjig, ki je do 1940 leta narasel na 1162 naslovov. Resneje se je začelo leta 1952, ko je bila v Velenju ustanovljena knjižnica v okviru društva Svoboda. 1962 leta je bila knjižnica organizirana kot samostojna delovna organizacija. Ti začetki so povezani z delovanjem v zgradbi Delavske univerze, s skupnim fondom 8000 enot. 1966/67 leta sta se združili velenjska in šo-štanjska knjižnica in kot osrednja knjižnica je imela takrat zaposlene 4 knjižničarke. Pomembno je leto 1971, ko smo dobili sedanjo zgradbo, s skupno površino knjižničarskih prostorov 700 m2. Ko je leta 1974 knjižnični fond narasel na 15000 enot. sta nastala dva izposojevalna oddelka, oddelek za odrasle in pionirski oddelek. Od leta 1976 knjižnica deluje v okviru Kulturnega centra in imamo skoraj 79000 enot, kar pomeni, da izpolnjujemo slabih 60 % minimalnih pogojev, ki jih določajo standardi za matičnost. Samo upoštevanje teh standardov za knjižnico ne pomeni pravega napredka. To so standardi, ki pomenijo samo minimum za začetek normalizacije razmer v vsaki osrednji matični knjižnici. Knjižnica bo za funkcionalno poslovanje v naslednjih letih potrebovala še dodatno kvadraturo 1600 m2. Naša knjižnica naredi na obiskovalce izredno prijeten estetski vtis in smo nanjo upravičeno ponosni. Bila je grajena pred dvajsetimi leti, razvoj pa gre tako hitro naprej, da postaja za svojo funkcijo preutesnjena. Delovni prostori so v kleti, kjer je skoraj vedno potrebna umetna luč, kletna etaža je zato več kot 2/3 neizkoriščena. Klimatski pogoji niso v redu, na oddelkih je utesnjenost pri razporeditvi knjižničnega gradiva ... Objekt nima primerne dostopnosti za dovoz gradiva. Kritične oko knjižničarskega strokovnjaka ali nepristranskega arhitekta bi opazilo še marsikakšno pomanjkljivost, ki je posebej ne .omenjam. Izposoja knjig in število bralcev vsako leto narašča. Lani smo imeli okrog 60000 obiskovalcev in 12000 enot izposojenega gradiva. Pri tako visoki izposoji gradiva se je pojavilo vprašanje, kako čim bolje zadovoljiti uporabnika in pri tem porabiti čim manj časa za rutinska dela. Brez računalniške pomoči je to nemogoče. V hiši imamo trenutno 4 računalnike, ki so vsi povezani kot delovne enote na centralno enoto — server. V načrtu pa imamo 8 delovnih postaj. Že brez tega je knjižnica postala pretesna za vse oblike dela, ki naj bi se odvijale v sodobni knjižnici. Brez prizidka h knjižnici si ne znamo predstavljati, kako bomo v naslednjih parih letih prebrodili prostorsko utesnjenost. Pridobili bi fleksibilne večnamenske prostore, čitalnice, medioteko, prostor za knjigoveznico in reprografijo, prostore za postavitev posebnih zbirk, prostor za strokovne službe, ki ne bi bil več v kleti... Z moderno prostorsko in strokovno ureditvijo bi dobila naša povezanost z okoljem druge dimenzije. Prizidek bo omogočil organizacijo in poslovanje knjižnice na mnogo višji kvalitetni ravni. Vizija je transformacija knjižnice v knjižnično-informacijsko središče, kjer knjižnica presega funkcije klasičnega izposojeva-lišča in postaja mesto in prostor, kjer lahko uporabnik dobi vse informacije in to ne samo iz lastnega fonda, ampak iz celotnega knjižnično informacijskega sistema. Vsaka raziskava, pa naj bo usmerjena k iskanju pesniške podobe, razčlenitvi ustvarjalnega opusa, ali k poglobitvi znanja na splošno, zahteva za svoj potek primerno okolje. Prostori, v katerih knjižnica dela, naj omogočijo zbranost, istočasno pa naj nudijo pogled na lepoto, ki jo ustvarjata umetnost in lepota. Prostor je tisti, ki knjižnici omogoča ali preprečuje, da postane in je živ organizem, kar pa mora biti, če hoče uspešno izpolnjevati svoje poslanstvo. V svoji funkciji mora biti knjižnica popolnoma samostojna, prvi pogoj za to pa je lastni prostor, ki je nastal z njo in samo zanjo. __ Idejna zasnova prizidka h knjižnici avtorja arhitekta Adija Mihlavca. NAŠA KNJIŽNICA JUTRI Sodobna knjižnica se skuša preleviti v živo utripajoče središče, kamor se zatekamo po neusahljive vire življenja. Knjižnica se počasi navaja na nov sistem poslovanja. Postopoma bomo avtomatizirali delovne postopke in začeli z izgradnjo lastnih baz podatkov (domoznanska zbirka). S terminalom se bomo povezovali z računalnikom RCU, kar pomeni možnost vključevanja v vzajemni katalog in v svetovne baze podatkov. Podatki o kakršnem koli gradivu, ki ga hranijo različne knjižnice, postanejo z enega mesta dostopni vsakomur. Knjižnica KC je matična knjižnica za Šaleško dolino, kar za nas pomeni, da smo nosilci knjižnično-informacijskega sistema na našem območju. Radi bi poskrbeli za povezavo vseh knjižnic v enoten KIS sistem šaleške doline. Dejavnost knjižnice je pomembna infrastruktura, ki sega na področje izobraževanja, prenosa znanja in informacij, kulturne vzgoje in delovanja ter zadovoljevanja kulturnih potreb občanov. V taki funkciji poleg svoje osnovne dejavnosti pripravlja tudi dodatne programe, zato potrebuje poleg izposojevalnih in drugih delovnih prostorov za osnovno dejavnost, še večnamenske prostore za kulturne in informacijske dejavnosti. Uvajanje novih profilov delavcev, strokovnjakov za posamezna strokovna področja pomeni za knjižnico prestrukturiranje v moderno informacijsko središče. Naš namen je vzbujati živo zanimanje za kulturo. Literarni večeri, knjižne razstave, tematske in priložnostne, glasbeni večeri, predavanja. Posebno težo ima delo z otroki. Ure pravljic nudijo predšolskemu otroku prvi stik s svetom knjige, z glasbenimi pravljicami pa tudi v svet glasbe. V knjižnici, kjer živijo med knjigami tudi likovne stvaritve, kjer se oglašajo zvoki glasbe, kjer lahko srečuješ ljudi, ki ustvarjajo našo duhovno bogastvo, najdeš tudi zase uro miru in zbranosti, uro tišine, ki bogati in to je v današnjem razrvanem svetu in življenju največja vrednota. Upam, da sem naštela dovolj argumentov ZA — za vse nas, ki nam je v končni fazi pomembno predvsem to, da bo knjižnica funkcionalna in lepa. vodja knjižnice Tinka Podjavoršek, prof. SREČANJE • SREČANJE j Krajevna skupnost Pesje je praznovala Veliko dela so že opravili, veliko jih še čaka Prebivalci krajevne skupnosti Pesje, ki svoj praznik slavijo 7. julija v počastitev napisne akcije v Šaleški dolini med NOB, so letos s praznovanjem pričeli že 4. julija s tekmovanjem v smučarskih skokih za pionirje na plastični skakalnici. V petek zvečer so v spominski sobi v domu krajanov odprli zanimivo razstavo »Pesje skozi čas«. V soboto so za krajane organizirali sprehod v naravo in ogled znamenitosti krajevne skupnosti, popoldne pa na Enclovem vrhu družabno srečanje vseh krajanov, ki so tudi s tem počastili svoj praznik. Sodelovali so taborniki, instrumentalna skupina »Novi svet« pa je poskrbela za prijetno vzdušje in razpoloženje. Praznik krajevne skupnosti Pesje bodo sklenili v soboto, 14. julija z gasilskim tekmovanjem za pokal krajevne skupnosti in družabnim srečanjem. Krajani so lahko z doseženim v zadnjih letih zadovoljni, čeprav v tej krajevni skupnosti denarja nikoli ni bilo na pretek. Za to priložnost nam je predsednik skupščine te krajevne skupnosti Aleksander Gergar takole strnil oceno nekaterih del, ki so jih postorili v letošnjem letu: »V začetku tega leta smo imeli precej dela z volitvami za delegate v novo skupščino in svet krajevne skupnosti. Tudi na krajevni samoprispevek smo se dobro pripravili in ga tudi izvedli, vendar se krajani niso odločili zato, da bi ga še naprej plačevali. Junija je delegacija naše krajevne skupnosti obiskala pobrateno KS Gripe iz Splita. Te prijateljske vezi bomo gojili še naprej, prav tako z makedonsko Kamenico, katere predstavniki so bili prav tako na obisku pri nas. Druga večja naloga je bila, da smo na ulici Janka Ulriha postavili mejnike in sicer na tistem mestu, ki pomeni izvoz na Partizansko cesto. Ker ulica še ni dokončno urejena, bi bil izvoz zelo nevaren. Razrešili smo lastništvo med gasilskim društvom in krajevno skupnostjo v zvezi z domom krajanov in gasilskim domom. V Podgorju smo za Ferdinanda in Slavico Ocepek zgradili kanalizacijo za odvod fe-kalne vode, vsekakor pa nismo zanemarjali kulturnih prireditev ob vseh pomembnejših praznikih. Omeniti seveda moram še intenzivne priprave na praznik krajevne skupnosti.« Kakšni so načrti vaše krajevne skupnosti za naprej? »V načrtu imamo ureditev cestne razsvetljave čez Konik, to je na cesti, ki pelje od trgovine do Podgorja. Vse smo že uredili, le svetilke še manjkajo. Želimo postaviti igrala za otroke; med dvema lokacijama bomo izbrali primernejšo; uredili bomo obstoječe igrišče, prav tako cesto Janka Ulriha, da bomo imeli povezavo z notranjostjo naselja. V načrtu imamo še postavitev strehe nad avtobusnim postajališčem v Pe-sju. Ker krajevni samoprispevek ni uspel, smo se obrnili na sklad, ki ga ima občina za razvoj komunalnih objektov in cest v krajevnih skupnostih. Tako smo predlagali, da se v srednjeročni plan občine za 1991 — 1995 vključi sanacija plazu v Podgorju. Rešitev omenjene težave je že dolgo v načrtu, žal pa doslej nismo uspeli zbrati dovolj denarja. Tu je še nadaljnja ureditev javne razsvetljave v Pesju, za katero že imamo narejen projekt, pa ureditev to-plifikacije v Podgorju in postavitev odra v domu krajanov za zahtevnejše prireditve. V dolgoročnem planu bi morali končno rešiti problem onesnaževanja zraka s strani rudniške separacije in odlagališča pepela iz TEŠ-a. Slednje je v zadnjem času močno prisotno in zdi se mi, daje to onesnaževanje zdravju bolj škodljivo kot zrak iz rudniške separacije,« je sklenil pogovor Aleksander Gergar. B. Mugerle Praznovali so tudi v Bevčah Ivan Gaber, član Izvršnega sveta SO Velenje, je na svečani seji Sveta krajevne skupnosti Bevče, bila je v soboto popoldan, med drugim menil, »da so Bevče kraj prijetnih in delovnih ljudi, ki so v zadnjem obdobju veliko naredili za svoj kraj in zase. Da pa je še vedno nekaj domačij, katerim kalijo medsebojne odnose nesporazumi, ki bi se lahko odpravili. Nič lepšega ne bi bilo, če bi se vsi sosedje razumeli in pomagali pri razvoju kraja ter tako samemu sebi.« Predsednik sveta KS Bevče, Jože Ramšak, je ob tej priložnosti poročal o uspehih izgradnje cestnih povezav v zadnjem obdobju — še posebej o rekonstrukciji ceste Obirc—Bačovnik v dolžini 1800 m. Ob podaljšanju krajevnega samoprispevka do konca leta, je menil, da je optimist tudi glede priprave progra- ma za nov referendum za samoprispevek, s katerim naj bi uresničili nove, vitalne funkcije kraja (razsvetljavo, plinifikacijo, kanalizacijo ter preskrbo s pitno vo- do 1. Ob izvajanju dosedanjih akcij, ki so kraju dale novo podobo in rešile prenekatero potrebo (melioracijo zemljišč, odvodnja-vanje, izgradnja cestne povezave Bevče—Sp. Bevče —Zg. Bevče, meteorne kanalizacije, vodovodno omrežje, spominski park pred krajevnim domom, obnovitev kulturnega spomenika — cerkve Sv. Nikolaja v Bevčah), so ljudje dobili zaupanje in veselje do družbenih akcij. V kraju se je v tem času prebudilo zanimanje za kulturno športn.-rekreativno dejavnost, tradicionalno aktivni pa so seveda gasilci, brez katerih tako ničesar ne mine. Krajevni praznik so še najbolj razgibali krajani z nedeljskim pohodom ob mejah krajevne skupnosti ter s športnimi srečanji. Za celotno obeležje praznika KS Bevče pa bi lahko dejali, da je potekalo skromno ter v interesu združevanja in zbliževanja ljudi. To pa je tudi osrednje gibalo slovenske politike, saj suverenosti brez sožitja ljudi ni. Jože Miklavc TABOR ŽIVI — Taborniki iz spodnjega dela Zgornje Savinjske doline so si pred leti uredili lep taborni prostor v Šentjanžu v mirnem kotičku tamkajšnje gmajne ob Savinji. Zal, je njihova dejavnost za nekaj časa ponehala in temu primeren je bil tudi taborni prostor. Letos kaže, da bo veliko bolje. Prostor so pričeli urejevati, v pomoč pa so jim tudi številni mladi taborniki iz Ljubljane, ki tu preživljajo letošnje počitnice, se urijo v taborniških veščinah in spoznavajo lepote Zgornje Savinjske doline. (leksl in foto: jp). vsega lepega pač odtehta enolično mestno življenje. Človek išče ' samega sebe in najprej se najde v naravi.« Za nič manjšim navdušenjem Maks ne govori o gledališču, planinstvu kar enakovrednemu konjičku. V njem je Ivih konjičkov, njemu najbljižji počel že vse od a do ž: delal in najdražji. Zapolnjuje mu kulise I marsikatero urico prostega ča-_ sa, tudi dneve dopusta. Nudi g mu zadovoljstvo, ki ga ljubite- Ilji narave in vsega lepega v njej doživljajo na svojstven I govine vrnila skupina planin- Icev Gorenja Servis. Brez Maksa Korošca gotovo ne bi bilo I ne tega, ne marsikaterega dru-_ gega izleta v gore naše domovi-| ne te planinske sekcije, in še I kaj bi lahko zapisali. Planinstvo je eden od njego- kulise, pripravljal scenarije, se način. I Konec koncev pa hoja pripomore še k boljšemu počutju in I s tem tudi k zdravju posamez-_-nika. »Kaj najdem v planinah? I Hm, predvsem pozabim na tego- Ibe vsakdana. V naravi se najbolje sprostim in si naberem novih I moči. Rekel sem že: fant, pusti vse skupaj in se posveti kakšne-| mu drugemu konjičku. Pa ne _ gre in ne gre. Všeč mi je zaradi I že prej omenjenega, všeč, ker na Ito področje politika še ni »vdrla«, k tej besedici pa sodi še dej- ■ stvo, da se za planinstvo ogreva ■ vsako leto več ljudi, predvsem I mladih,« pravi. I Gotovo tudi po njegovi zaslugi, saj zna svoja občutja, do- Iživetja spretno prenesti na mlajše rodove. Pa ne samo na-I nje. Število članov planinske I" sekcije Gorenje Servis dovolj zgovorno kaže, da je enako I spreten pri tovrstnem opravilu še pri nekoliko manj mladih I sodelavcih. Preveč skromen ie. da S sogovorniku ne manjka: bodisi I na gledališkem ali planinskem ■ področju, sedaj v zrelih letih še ■ v vrtičkarstvu. Snuje in pripra- I vlja še zimski pohod na Radu- ■ ho konec marca prihodnje leto, | pa: »Še marsikaj drugega ■ I njegovega delovnega okolja, imam v načrtu, odvisno od raz- I katerega so vzeli za svojega lju- mer in zdravja. 57. leta »gredo ■ ■ bitelji gora cele Jugoslavije, noter« in .. .« Če ne drugače, ■ J Zato ni nič nenavadnega če vsaj do upokojitve bo na nek | I človek, ki mu vzpon na Triglav način povezan z naravo. K de- -pomeni isto kot pred 40 leti, ko lu in nalogam oskrbnika oziro- | ma hišnika Gorenje Servisa na- ■ mreč sodi tudi skrb za lepo in 1 čisto okolico. (tap)^J Preveč skromen je, J uspelo uresničitev ideje o bi sre- ' čanju planincev savinjsko-ko-| roške regije na Slemenu, ki bo I postalo tradicionalno, pripisal sebi, ali morda opozoril na svoj I delež pri organiziranju planincev za udarniško delo na hipo-| dromu na Kredarici, pri obno- Ivi vrste planinskih postojank; o simbolu priponke planincev njegovega delovnega okolja. preiskusil v manjših gledaliških in filmskih vlogah,. . . »No, ne bi vsega našteval. Bolj skromne narave sem, ljudje pa tudi ne znajo »šparati« jezika ob priložnostih kot so intervjuji.« Ker je delo v velenjskem Amaterskem gledališču, katerega član je, nekoliko zamrlo, je bil pogovor o tej dejavnosti zato toliko krajši. Sicer . . . I se je prvič povzpel nanj, govori Is takšnim navdušenjem, zanosom in odgovarja na vprašanje: ■ zakaj postajajo gore v zadnjih HPfer** Ns^Sbrmi*- jHI Redko srečanje Velikokrat pravimo ali slišimo, da so si ljudje v mestu odtujeni, pa tudi o sorodnikih, ki pogosto pozabljajo drug na drugega. Takšna trditev ne velja vedno, vsaj za Britovškove iz Cirkovc ne; Od pretekle nedelje naprej pa sploh ne. Pri njih je že dolgo tlela želja, da bi spoznali kar največ svojih sorodnikov. Anica Bri-tovšek, poročena Avberšek, je skupaj s svojim možem Francem predlagala, da bi se zbrali na njuni domačiji. Pomagala ji je še sestra Pavla iz Ljubljane, pa seveda tudi drugi in kot so dejali, ni bilo potrebnega veliko prizadevanja za srečanje. Na Hauzerje-vi domačiji, kot se pravi po domače pri Avberškovih, se gih je v nedeljo zbralo nekaj nad 140. Morda še zanimivost: najstarejšemu udeležencu tega srečanja je bilo 82 let, najmlajši pa se je rodil v začetku tega leta. I • v • v v krizisee sredi mesta Za vse tiste, ki tega križišča na posnetku niste prepoznali, naj povemo, da je tako visoko poraščen plevel takorekoč sredi mesta, na križišču Prešernove ceste in Ceste talcev. Nič posebnega bi dejali, razen .dejstva, da nam tak plevel raste v središču mesta in nam ne more biti v ponos ter da se ob tem zastavlja vprašanje prometne varnosti, veliko vprašanje pa je, kdo je dolžan to »lepotno« napako odpraviti in zagotoviti večjo prometno varnost, o kateri tako radi »govorimo«. Upajmo, da se bo kmalu našel, (foto: b. m.) V ospredju Pesje, v ozadju odlagališče pepela, ki kraja noni dela velike preglavice. Kmetje na Čreti Z roko v roki in z gasilci v lepši čas Samotne kmetije na prostrani Čreti je lepo obiskati, zaradi čudovite narave in predvsem zaradi dobrih ljudi, ki tam vztrajajo že stoletja in še bodo. V prostranstvu visokogorja so daleč vsaksebi in še dlje od doline, vseeno pa zelo blizu, po duši, srcu in vsakdanjemu delu. Res dobri in kleni so ti možje in žene in najmlajši, zelo veseli vsakršne pomoči v svojih tegobah. Pa teh kljub vsej lepoti ni malo. Nimajo neposredne zveze ne med seboj in ne z dolino, ki je oddaljena vsaj 15 kilometrov po gozdni cesti in samo pred-. stavljajte si kaj to pomeni ob nenadni bolezni, nesreči in še čemu. Poleg tega jim na Čreti primanjkuje vode, predvsem ob morebitnem požaru. Izkušnja z ognjenimi zublji je bila pred leti zelo huda, ki so jo družno sicer hitro pozdravili, nevarnost pa še obstaja. V teh naporih vsekakor niso sami. Vsi jim radi pomagajo po svojih močeh, zelo veliko oporo pa imajo pri članih gasilskega društva Gorica ob Dreti. Ti so namreč v svoje načrte zapisali kar največjo požarno varnost na tem področju in v zvezi s tem izgradnjo bazenov za požarno vodo pri treh kmetih — Ju-govniku, Zakrajšku in Reber-niku, pri Krapletu pa bodo za te potrebe usposobili obstoječi vodnjak. Omenjeni trije bazeni bodo zajeli po 50 kubičnih metrov vode in omogočili takojšnje posredovanje, ki ga bo zagotovil tudi velik padec vode od bazenov do kmetij. Predračunska vrednost teh del je skoraj 500.000 dinarjev, s prostovoljnim delom, pomočjo kra- Gramoz so navozili in sedaj vse skupaj čakajo še težja opravila janov iz doline in delovnih organizacij pa jo bodo štirikratno oplemenitili, se pravi za toliko zmanjšali stroške. Plačali so le, ali še bodo, cement, betonsko železo, cevi in druge najnujnejše stvari, sicer pa jim pomagajo Komunala Mozirje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Zgornje-savinjska kmetijska zadruga in občinska gasilska zveza, vsi z deli, uslugami in denarjem, računajo pa še na pomoč drugih. Kot so jim denimo v soboto pomagali krajani Kokarij, Dobletine, Lačje vasi in Potoka, ki so jim skupaj s Komunalo pomagali pri vožnji gramoza iz Savinje, vozili so seveda tudi sami in sosedje s Crete. Navozili so torej dovolj gramoza, naslednje kar jih čaka pa so izkopi temeljev in nadaljnja gradnja. Kmetje in gasilci z Gorice, ki celotno akcijo tudi vodijo, računajo, da bodo z glavnimi deli uspeli že letos, sklenili pa jih prihodnje leto. Tako je prav in vsi skupaj so lahko za zgled marsikomu, za svetel zgled seveda. j-P- Na obisku pri Glušičevih v Silovi wm kar živi se« Naši obiski na kmetijah, ki na področju kmetijske proizvodnje v naši občini kaj pomenijo, niso posebej pogosti, ker se pač prehitro najde kdo, ki komentira zapisane besede po svoje. »Pa tudi sicer znamo kmetje delati in ne posebej dobro govoriti,« so nas nagovorili pri Glušičevih v Silovi pri Senti-lju. Po prepričevanju, da vendarle ni vedno tako, sta si gospodar Edo in Majda vzela čas za klepet o njunem kmetovanju, načrtih, o dobrih in slabih straneh te gospodarske veje. Naključje je hotelo, da ie pred 13 leti po očetovi smrti vzel Edo vajeti na 10 hektarjev veliki kmetiji v svoje roke. Počasi, a vztrajno in s kleno voljo ter trmo sta z ženo Majdo napolnila hlev, v katerem je danes 32 glav, od tega šest krav, ki dajo na dan 80 litrov mleka. Pred tremi leti pa sta proizvodnjo na kmetiji dopolnila še s prašičjo farmo. Katera je bolj donosna? »Hm, kar ena z drugo. Nekaj dajo prašiči, nekaj mleko, pa pitanci in kar živi se,« pravita. Proizvodni rezultati so tisti, ki uvrščajo gospodarje med dobre in slabe. Bežen pogled na posodobljen hlev, na stroje, s katerimi si lajšata delo na njivah, travnikih povedo že nekaj. Če nič drugega, ju lahko samo po tem uvrščamo med dobre gospodarje. »Delaven, vesten in tudi napreden moraš biti, drugače ni nič. Če kmet nima dobre proizvodnje, ne more vlagati ničesar. Brez tega pa ni napredka.« je pokomentiral našo trditev gospodar. O slednjem na splošno v kmetijstvu že lahko govorimo, vendar se, po mnenju naših sogovornikov, kamni tega mlina vrtijo še prepočasi. Kmet z dovolj veliko kmetijo, posodobljeno in vpeljano proizvodnjo, strnjenimi njivami bo na svoji poti lažje vztrajal. Za mladega gospodarja časi niso najbolj obetajoči. Kmetijski pripomočki so dragi, krediti sila neugodni. Edo in Majda ne tarnata, kako je težko kmetovati, kako traja delovni dan po 16 ur na dan. Pitanci, proizvodnja mleka, sploh pa »Ni težko delati tudi po 16 ur na dan, le pošteno plačilo nas žuli,« poudarjata Kdo in Majda Glušič prašiči zahtevajo skrb, predvsem pa red, »a rojeni smo zato, da delamo in nadaljujemo tam, kjer so končali naši starši.« Če naju kaj žuli, je le pošteno plačilo za vložen trud.« Edu ni žal za pred 13 leti storjen korak. Če bi bil danes zaposlen na rudniku, bi bil gotovo na dopustu. Tako pa o njem ne razmišlja, le mimogrede ugotavlja, da si ga še lep čas ne bo mogel privoščiti. Otroci so namreč premajhni, da bi jima lahko prepustila skrb za kmetijo. Mlada kmeta sta, polna delov- nega poleta, idej in seveda načrtov z razvojem kmetije v prihodnje. Mlečno proizvodnjo bi rada še povečala, poskrbela za še kakovostnejše pridelke na njivah in krmo na travnikih. Če bo zdravje pri hiši, bo njuna sreča popolna, kajti vse kaže, da z nasledstvom ne bosta imela težav. Sin Boštjan, ki bo po končani osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na strojni usmeritvi na Centru srednjih šol v Titovem Velenju, jima pridno pomaga pri vsakdanjih opravilih. Veselje in ljubezen do zemlje pa je očitno podedoval od svojih staršev. glas iz krajevne skupnosti Tokrat se javljamo iz KS Bevče, kjer so praznovali krajevni praznik. Predstavnika Našega časa so obvestili o tem imenitnem dogodku tri ure pred osrednjo, svečano sejo sveta KS. Naš čas se ni dal... in poslal je svoje orodje in orožje. Toda ... ? Ali se ne bi dalo kakšno minuto prej dogovoriti o praznovanju, o spremljanju dogodkov v zvezi s tako pomembno dejavnostjo? Saj nočemo karati odgovorne organizatorje, le želimo si takšnega sodelovanja, da lahko naše delo načrtujemo. Nismo namreč le gasilci — pa še ti največ naredijo preventivno. Torej prihodnjič pravočasno — nasvidenje v Bevčali! poskrbljeno za preventivo Vinska Gora in vino sta zelo blizu skupaj. Če pa se tam sreča še skupina šoferjev, zna biti »ludo«. »Pa, ajde!« Jutri bodo poklicne šoferje vozili v Vinsko Goro z avtobusi, da bi lahko brezskrbno zvrnili kakšen vrček ali špricer. Saj se ob praznovanju to spodobi. To pa je hkrati tudi najlepša preventivna akcija ZŠAM Titovo Velenje, kar so jih izvedli v letošnjem letu. Zato, dobrodošli vozniki na vaš praznik, »hajde da ludujemo ...«! stop za sečnjo lesa Splošna zapora sečnje lesa, ki smo ji priča, bo imela poleg političnih posledic tudi praktične. V tem času bo najbrž zmanjkalo lesa lesnim obratom, gospodarjem in mizarjem. Ta čas bodo poizkušali uradni vladni zastopniki doseči tudi takšno zakonsko regulativo, ki bo nekaterim vrnila gozdove, nekaterim ... no, ne ve se še natančno, kaj bo sečni moratorij dosegel. Ve pa se, da bo izid le še ena vojna na področju lastništva in na »zelenem planu«. Kdo jo bo izgubil, tudi »hamurabijem« Našega časa ni Po šestnajstih letih zakona ločitev Krajevna skupnost Mislinja Enoizmenski pouk že v novem šolskem letu Krajani Mislinje so sredi preteklega meseca praznovali. Letos prav v času, pomeni za športno društvo Partizan, ki je dobilo visoko državno odlikovanje priznanje Partizana Jugoslavije za najboljše podeželjsko krajevno skupnost na področju športa in rekreacije v Sloveniji. Prazniki pa so vedno tudi priložnost, da se ozremo nazaj in pogledamo še malo naprej. Ni bilo malo tistega, kar so v Misli-nji v zadnjem času naredili kot tudi ni malo tistega, kar še bodo. O tem predsednik sveta krajevne skupnosti Mislinja Mirko Tovšak pravi : »Nedvomno bo največja pridobitev za kraj obnovljena osnovna šola. S sredstvi samoprispevka in s povečano prispevno stopnjo, ki jo namenjajo za izobraževanje, bomo pridobili dodatne šolske prostore, kar bo omogočilo v Mislinji enoizmenski pouk že v novem šolskem letu. Krajevna skupnost bo sodelovala fina- čno le pri ureditvi avtobusnega postajališča ob šoli. Druga pomembnejša investicija bo ureditev pločnika v centru Mislinje. Upajo, da bomo v letošnjem letu le dosegli sporazum z lastnikom zemljišča, ker je denar za pločnik že zagotovljen. Zelo pomembna akcija v okviru krajevne skupnosti bodo pripravljalna dela (dokumentacija, projekt) za vodovod Završe. Letos naj bi bila vsa ta dela končana, v prihodnjem letu pa naj bi pričeli izgradnjo. To je velik finančni zalogaj, ki ga bomo zmogli le ob širši družbeni pomoči. Komunalna skupnost bo te dni zakrpala asfaltne površine lokalnih cest, poleg tega pa bomo izvedli tudi akcijo navoza gramoza na vse lokalne makadamske ceste, kjer je gramoziranje nujno potrebno. Pred prostori krajevne skupnosti moramo urediti ustrezno parkirišče, vključili pa se bomo tudi pri delih, ki jih izvaja Partizan Mislinja, ko ureja nekatera nova športna igrišča. V letošnjem letu bomo končno pridobili spremenjeno lokacijsko doku- mentacijo za kanalizacijo v Šentilju. Pred pričetkom realizacije zazidalnega načrta v Šentilju je nujno potrebno urediti kanalizacijo tudi za obstoječe novo naselje in stari del naselja v centru Šentilja. Če se pri pridobivanju soglasij za odstop zemljišč ne bo preveč zatikalo, bi dela lahko pričeli že* v letos. Kraj je tudi letos postal bogatejši za številne nove zasebne prodajalne, uredili smo del nove javne razsvetljave, sodelujemo pri očiščevalnih akcijah, tudi farna cerkev Sv. llja bo dobila novo fasado ob veliki finančni pomoči vseh vernikov. Del sredstev za obnovo tega kulturnega spomenika je primaknila še krajevna skupnost. Ob koncu je potrebno omeniti tudi gospodarski razvoj kraja. »Mikon« je pridobil nove proizvodne prostore za proizvodnjo tehničnih tek-stilij, številne kmetije se ponašajo z novimi gospodarskimi objekti, močno se razvija zasebna obrtna in trgovska dejavnost.« V aprilu leta 1974 so v Vili Široko v Šoštanju podpisali sporazum o združitvi šoštanj-ske termoelektrarne in velenjskega rudnika, ter si ob tem nadelinovo ime Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje ali krajše REK. Zagotovo je v skupno življenje več prispeval ženin, saj je priženil tudi tedanji E FE, ESO, Avtopark, Plastiko, Družbeni standard, Tiskarno. Otroci so v teh šestnajstih letih skupnega življenja odraščali in postali že skoraj polnoletni. Ob sedanji ločitvi so se osamosvojili in postajajo samostojna podjetja: TISK, ESO, SIPAK, AVTOPARK, DRUŽBENI STANDARD, medtem ko je EFE pobrala znanost. Ob podpisu sporazuma so spregovorili zdaj že pokojni Ivo Drev sekretar organizacije ZK iz rudnika. Tone Bole tedanji direktor poslan s strani Izvršnega sveta Slovenije, Tone Tribošon in Franjo Ko-run občinski sekretar ZK. Med podpisniki je za nevesto elektrarno podpisal Martin Tomše, za ženina rudnik pa Janko Meh. Tekst in joto: !.. O. Obiskali smo partnersko mesto Neath (Wales) NENAVADNA GOBA Pred dnevi je Franc Laznik v naše uredništvo prinesel nenavadno gobo. Povedal je, da jo je po naključju našel v gozdu v Ravnah blizu gozdnega potočka. Nenavadna goba s številnimi izrastki, je pravzaprav velikanka. Franc Laznik je še dejal, da sedaj, ko je v pokoju sicer redno nabira gobe, vendar te nevsakdanje najdbe ne pozna in tudi ne ve, če je užitna. Bralci, posebej poznavalci gob, priskočite v pomoč in nam pomagajte razrešiti uganko, (foto: b.m.) Som, da te kap Sezona gobarjenja je tu, a še vedno smo sredi ribiške. V času, ko je bil odprt lov na sulca, smo poročali o nekaj kapitalnih trofejah, ki so jih ribiči potegnili iz Savinje. Tokrat poročamo o ulovu soma, ki ga srečni ribič Srečko Brajlih uvršča med svoje lepše ribiške uspehe. »Som, da te kap ...«, je pripovedoval Brajlih, kako sta s kolegom Docom na Braslovškem jezeru izvlekla skoraj 10 kg težkega in 110 cm dolgega soma. Kot bi dejal novinar Janez Plesnik, je v jezeru »zazijala« velika luknja. Kaj še, prava jama! Glavni »šicmojster«, na sliki desni, je bil prave volje, kar je videti po širini brk. Tako on kot njegov »sparingpartner« pa sta na debelo lagala, kako ju je som prosil, naj ga spustita nazaj v vodo. Pa ni bilo usmiljenja, še brk sta mu natančno izmerila, da bi bil som dovolj dolg za objavo v časopisu. Pa je res ' tekst in slika Jože Miki ave VIŠJA SrAMARiKlA a V»5jA VOAAR.INA VlSjA PUNAR/W* VßAA SMETÄfclklA VIŠJA... mm. TEMO SE UAH«CO REKLO DOSEÌKI &EHOKRACUE ! najvišji Turistična razglednica »GA-GA« iz Mainaua Sodelovati z Evropo smo se odločili. Načinov je mnogo in turizem je gotovo oblika, ki je že dalj časa uporabna. Predvsem so prihajali turisti iz vseh evropskih dežel k nam. Težje je bilo nam, kot turistom npr. v Nemčijo, Francijo, Švico in na sever. Pa se je obrnilo. Ce kdo načrtuje potovanje, skoraj ni dražje proti »obljubljenim deželam« kot po naši domovini. In takšno priložnost sem izkoristil tudi sam. Na ekskurziji v Liechtenstein, Zürich in okolico Bodenskega jezera, sem obiskal tudi eksotični otok Mainau pri Konstanzu v ZRN. Pravljični otok cvetja, tropskih rastlin in živali je pravi raj sredi kontinentalne pokrajine. Kako znajo privabljati turiste Evropejci, je videti na (spodnji) sliki. Iz tisočerih rož, ki rastejo vsaj pol leta, so sestavljeni liki živali, katere srečujemo v tem prečudovitem ambinetu. Turistu res ni žal zahtevnega potovanja ne denarja, ko si ogleduje ta raj na zemlji. Tekst in slika: Jože Miki ave »Z brki vred tehta 10 kil« Nanga Parbat 1990 lllilllllllli: v^iiiiiliFIr ::;BI1 Rawalpindi, 24. junija 1990 Mnogim verjetno ni novo ime KAŽJPOT, kot se imenuje naša občinska organizacija počitniške zveze, ki je članica mednarodne organizacije mladinskih počitniških domov in združuje mlade ljudi širom po svetu. Velenjska organizacija sodeluje z mestom Esslingen v ZRN, Vienne v Franciji, letos prvič pa se je pokazala možnost sodelovanja z mestom Neath v Veliki Britaniji. Skupina desetih mladincev se je 20. junija odpravila na pot. Poleteli smo z ljubljanskega letališča in pristali na Gatwicku, kjer so nas čakali naši gostitelji iz Ne-atha. Neath ima okoli 50.00 prebivalcev in leži na JZ delu Velike Britanije, v pokrajini Wales. To je področje, ki je zelo bogato s premogom. V preteklosti so bili tam številni rudniki. Pred nekaj leti pa so jih začeli zapirati, ker so ugotovili, da je njihov način pridobivanja premoga neekonomičen. Danes premog uvažajo, v mestu pa se je povečalo število brezposelnih. V Neathu so nas prisrčno sprejeli. Pet mladincev so porazdelili k družinam, ostali smo stanovali v hotelu. Pripravili so nam pester program za vse dni bivanja v Neathu. Ogledali smo si kolidž, na katerega se vpišejo učenci, ko so stari 16 let. Bili smo presenečeni nad sodobno opremo, saj pri nas marsikatera univerza ne premore takšne. Šolanje je brezplačno. Zelo smo bili veseli, ker so nam od dopoldnevih pripravili nekaj ur učenja angleškega jezika, popoldnevi pa so minili ob obiskih raznih muzejev in okoliških znamenitosti. Ogledali smo si slapove, ob katerih je speljana prijetna sprehajalna pot, ki se kar na lepem konča in ni nam preostalo drugega, kot da smo si sezuli čevlje in bosi prečkali reko. Vsak je pohitel čez, kajti voda ni bila najbolj topla. Bil je čudovit darf, ki se ga bomo radi spominjali. Posebno doživetje je bil obisk pri županiji Neatha, ki nas je toplo pozdravila in izrazila željo, da bi se sodelovanje med partnerskimi mesti nadaljevalo tudi v bodoče. Obiskali smo Cardiff, glavno mesto Walesa in pomembno univerzitetno središče. Med potjo smo se ustavili v narodnem muzeju na prostem, kjer vsaka hiša predstavlja določeno zgodovinsko obdobje in določen način življenja. Pokrajina v Walesu je dokaj nižinska, saj ima najvišji vrh le okoli 1000 m. Nismo se čudili, ko so nas odpeljali v njihov gorski center na višini 700 m. Tam so ogromni pašniki, kjer pasejo ovce, zato jedo Angleži veliko ovčjega mesa, sicer pa je njihova hrana bogata z raznovrstno zelenjavo. Bili smo tudi v sosednjem mestu Swansea, ki se ponaša s prelepo marino in industrijskim muzejem, v katerem so razstavljena stara vozila. Zanimiva je obala Walesa, ki je dokaj strma in lepo urejena za turiste. Posejana je z igrišči za golf, ki je v Angliji zelo popularen. Kopanje v morju je le za najbolj pogumne, saj se voda redko ogreje na temperaturo, ki smo jo navajeni pri nas. Še bi lahko naštevali, saj je vsak dan prinesel veliko novega in zanimivega. Slovo od prijateljev je bilo hkrati povabilo, da se srečamo v Velenju še letos v avgustu, kar so z veseljem sprejeli. Zadnji dan smo si ogledali še London in proti večeru poleteli domov. Vsem udeležencem bo ostal obisk v Angliji doživetje, o katerem bomo še veliko pripovedovali in se ga radi spominjali. Naj ob zaključku izrazim zahvalo vseh tov. Gustlu Tanšku, (predsedniku Kažipota), ki je spletel vezi med mestoma in veliko prispeval k uspešni izvedbi srečanja. MOJCA ŽIST Pakistan, Rawalpindi, vročina, umazanija, revščina, polno ljudi, ki nič ne delajo. To je prvi vtis, ki ga dobi človek, ko pride v Pakistan, v deželo, kjer je 42 stopinj Celzija nekaj čisto normalnega. Ko sem stopil iz letala, se mi je zdelo, kot da prihajam v veliko savno, saj sem v trenutku prepoten do kosti. Vedno se mi je zdelo, da je Indija dežela največje revščine in velikih nasprotij. Sedaj pa mislim, da je za Pakistan še vedno prava Švica. Tu so te stvari še ve-iiko, veliko hujše. Najprej se moramo pač navaditi, da nismo doma, in da smo si ta svet pravzaprav zelo želeli in garali zanj. Sem smo itak lahko prišli zaradi takšnih ali drugačnih pomoči od: RLV, Gorenja, CSŠ, APS, Modnega salona, CZ in TO in še številnih zasebnikov, ki so nam pomagali, da smo tukaj, še kakšnih 400 kilometrov od gora, v svetu, ki niti malo ne spominja na to, da lahko v svoji notranjosti skriva takšne gore kot je naprimer Nanga Parbat. In vendar smo tu, glede na oddaljenost naše Slovenije, celo tako blizu, da bi se jih skoraj lahko dotaknil z roko. Le kaj nam pripravljajo! Na naši ambasadi v niti 20 ki- lometrov oddaljenem Islamaba-du se ekipa ravno pripravlja na selitev, zato ji povzročamo v glavnem same težave. Novih pa še ni tukaj. Sprašujemo jih, če vedo za celjsko odpravo, pa sploh ne vedo, da so v Pakistanu. Tudi to je Jugoslavija in košček tega kar imamo, je tudi njihova zasluga. Povsod kjer sem hodil so v glavnem enake, ali enako zanič. Rawalpindi, stara prestolnica Pakistana ima več kot milijon ljudi. V turističnem vodiču piše, da nima nič zanimivega, da pa je veliko tranzitno stičišče in mislim, da so kar prav napisali. Drži tudi, da je tu v bistvu vse, kar lahko kupiš zelo poceni, tudi hrana, saj dobro kosilo dobiš že za en doiar. Pri poceni hrani je seveda največji problem driska, proti tej nadlogi pa tu pravega recepta itak ni. Mislim, daje tudi to najpomembnejša sreča. Vemo le to, da dokler se lahko po mestu drug drugemu odzivamo še z zdravim >prdenjem<, se nimamo kaj sekirati. Pa tudi naš zdravnik je teh zdravih glasov še najbolj vesel. In kako naprej? Računamo, da bomo lahko do 26. junija dobili vsa potrebna dovoljenja za pot naprej in tudi preostanek opreme, ki je odpotoval v Pakistan že pred nami. Tako bi potem seveda že 27. junija odšli naprej pod našo goro in do 1. julija že dosegli bazni tabor pod južno steno. Naprej bo pa potem veliko odvisno od vremena in od naše usode, ki je napisana nekje v zvezdah nad Nanga Parbatom. Od vročine pa se nam že pošteno vrti, saj se enostavno nimamo kje hladiti. Tako je proti tem doživetjem tudi savna pravi bal- zam. Vem pa tudi, da je tole prijetno jamranje, saj bomo že čez nekaj dni hrepeneli tudi po raz- MeddruStvena slovenska alpinistična odprava "NANGA PARBAT 90" < se zahvaliu/e za sodelovan/e « * 3jZ WfitoW Fntn GantvZlatho T t/ C E L D E V, beljenih ulicah umazanega Ra-walpindija. (SE NADALJUJE) p.V» v U^EbPtfeTdo - Mas GA? po (TcwA 1 Gl^lo T. l/tlt^Jc ^SUA. os TENIŠKA IGRIŠČA, KAMP IN ŠE KAJ - Malo više Luč ob cesti proti Logarski dolini na lepem prostoru ob Savinji nastaja nov rekreacijski prostor, Lučam še kako potreben. Teniška igrišča bodo nared te dni, kmalu še prepotrebni objekt z ustreznimi prostori, okrepčevalnico in sanitarijami, počasi pa se že rojeva kampirni prostor. Vse skupaj naj bi bilo dograjeno prihodnje leto. (tekst in foto: jp) Nogometne iskrice Nekateri dresi v prestopnem roku menjajo barvo — deviznega značaja nikoli. • •• V pogovore o svetovnem nogometnem prvenstvu se je vmešala tudi disciplina metanja kladiva. Ob podatku, koliko so nogometaši zaslužili — se nam je zavrtelo v in okrog glave. • •• Kadar se veliko razpravlja o nagradah, je uspeh čista loterija. • •• Ne splača se reševati s slamico, če so na nogometnih igriščih vso prvenstvo — mlatili prazno slamo. • •• Za mnoge nogometne »računovodje« bo to poslovilna licitacija. Prvič, drugič in — zadnjič. • •• V prvoligaškem prvenstvu je bilo vroče. Za tolažbo smo na svetovnem prvenstvu dočakali hladne tuše. • •• Kdo pravi, da v našem nogometnem prvenstvu ni bilo razpleta ? Spet so se nekateri izvlekli — skozi šivankino uho. Rawalpindi tudi pri temperaturi nad 40 C cisto normalno živi! TTTf ìnjtnnnnrwwtflnjw™ Minister Pirnat pa (še vedno) nič Narava in človek - največja umetnost S tov. B. Korunom se res ne splača polemizirati. Vsaj na tak način ne. V svojem tekstu se namreč niti z besedico ne opredeli do dejstev, ki sem jih naštel, nato pa si preprosto IZMISLI, da simpatiziram s srbskimi oficirji in da me moti slovenska suverenost! Tako dialoga res ne more biti. Še zlasti, če že uvodoma pove, da drugače misleči kvasijo same neumnosti, čemur sledi vzorec logičnega mišljenja na takle način: »Kaj je motilo tov. Budna na kongresu SDZ? MOREBITI sprejem Deklaracije?« Temu sle-, di SKLEP: »Ali je torej tov. Budna padel že tako nizko, da ga moti slovenska suverenost?!« Taki logiki bi se seveda le smejali, če ne bi vedeli, da gre za politične metode stranke, ki je na oblasti! Cilj posvečuje sredstva! Če sovražnika ni, ga naredi, drugače mislečega pa vsaj osmeši, če mu že ne moreš vzeti besede kot npr. poslancu, ker je rekel, da nek minister laže. Demokracija pa taka ! Tov. B. Korun nato na dolgo opisuje svoje videnje slovenske zgodovine, vmes pa povzdigne Tirolce oz. Nemce, ki da v nasprotju s Slovenci zelo skrbijo za svoj jezik. Tu se seveda delno strinjam, saj Nemci ne skrbijo le za to, da znajo vsi Nemci nemško, ampak to tudi (nasilno) ponujajo drugim narodom! Tudi v Velenju pardon, in Welein se je nekoč vsaj med gospodo govorilo le nemško! Ampak to danes pozabljamo, tako kot tudi to, da so pred pol stoletja to slovensko deželo taisti Nemci hoteli spremeniti v nemško! Temu so se uprli zavedni Slovenci z orožjem v roki, česar pa B. K. seveda ne pove — govori le o medsebojnem pobijanju Slovencev. To je sedaj očitno moda, dejstvo pa je, da se je večina Slovencev borila proti OKUPATORJU in njihovim pomagačem, ki so tudi prisegli zvestobo Hitlerju. In Nemci seveda še kar naprej skrbijo za to, da bi Slovenci vsaj na Koroškem čimprej pozabili svoj materin jezik! Posebno se trudi JORG HAIDER, vodja rjavo-plave liberalne stranke v Avstriji, znanega tudi po tem, da se mu je prišel opravičit naš predsednik IS g. PETERLE. Pa naj še kdo reče, da DEMOS res ne skrbi za slovenski narod! V svojem tekstu se torej nisem ukvarjal s problemom jezika, seveda pa svojega stališča ne skrivam. Glede njegove uporabe v JLA si ne delam težav — v enoti, kjer sem razporejen, lepo govorimo slovensko, ne da bi nas kdo oviral. Že pred 10 leti sem zapisal, da bi oficirji JLA morali znati vse tri jezike, ampak takrat to še ni bilo popularno. V občini pa sem se vedno zavzemal za to, da morajo vsi javni delavci obvladati slovenski jezik. To ne pomeni, da morajo tudi vsi občani govori- ti slovensko. Vsakdo se najprej rodi kot človek, šele nato je Slovenec, Srb ... Seveda pa razumem, daje objektivno to področje sedaj zelo občutljivo in v tem smislu se tudi strinjam z razmišljanji kolega M. Pustatičnika. To pa še ne pomeni, da taka občutljivost opravičuje dejanje ministra Pirnata. Cim ministrom dovolimo, da si zakone krojijo po svoji meri (v evforiji pa jim ljudstvo to včasih dovoli), obstaja možnost zlorabe. Dejstvo je, da se je dr. Pirnat zaletel, česar pa na kongresu (da bo stvar jasna!) niso obsodili. Na Deklaracijo seveda nisem mislil, ker je logočna posledica ustavnih amandmajev, sprejetih še v času prejšnje vlade. Je pa seveda zanimiv način, kako je bila sprejeta! Slovenskega ljudstva ni nihče nič vprašal — to je sedaj postala že navada, da se vse odloča v ožjih krogih v imenu ljudstva. Tudi v občinah, ne samo v republiki (npr. zadnje podražitve stanarin itd.). In ministri si izmišljajo NOVE komisije in NOVE zakone. Dr. Pirnat je najbolj radikalen. Skupščini je predlagal, da sprejme — verjeli ali ne — nov zakon o NACIONALIZACIJI, zaenkrat le premoženja bivših DPO! Zakon seveda ne dopušča, da bi pritožba zadržala izvršbo! Res HECNO! Na eni strani se vlada trudi (predvsem zeleni), da se popravijo krivice, storjene s prejšnjimi nacionalizacijami, minister dr. Pirnat pa pride na dan z novo nacionalizacijo. In to v imenu demokracije! Zakon bo'seveda sprejet, saj bo poslanec dr. Pirnat sigurno zagotovil dovolj glasov »za«. Ob tem pa je isti dr. Pirnat pred volitvami glasno zahteval delitev oblasti! Kako slab spomin imajo nekateri! In pri tem se sklicujejo na ustavo, ki to ne prepoveduje več. Hvala za takega ministra — zakone pozna le, kadar so mu v pomoč! Odstopil seveda ne bo, saj tudi v prejšnji vladi ne bi — razlike tako ni. Enkrat diferencira direktorje ena, nato druga strati, prej so potovali eni, sedaj drugi (ampak precej več kot prej), nacionalizirajo oz. jemljejo tudi oboji, vsi pa si režejo kar največji kos kruha (ali morda veste, kakšne plače imajo ministri in drugi?). In za marsikoga, ki je pričakoval kaj povsem drugega, je to razlog za RAZOČARANJE in za STRAH, pa če je to tov. B. Korunu všeč ali ne. Torej naš problem v tem trenutku niso več srbski oficirji ampak mi, Slovenci sami, ker se kljub SPRAVI ne moremo lotiti dela in zavihati rokave. In tega se tudi ne bomo, dokler bomo človeka samo zato, ker pije kavo, osumili, da simpatizira z nekoč bolj osovraženimi Turki. Tako se res ne bomo razumeli! Pa ne po moji krivdi! M. Budna Socialistična stranka Slovenije — Velenje Umetnost? Ustavljam se ob sveli besedi, kije niti ne dojamem. Pa vendar! Kljub ugotavljanju, da nam je le ta samo maska na poti življenja, ker nočemo umreti in bi radi večno popotovali po sreči in lepoti. Sonce sije skozi velika okna in zelene veje se bohotijo kot refleks neke misli, na svetlečih se steklih. Z roko segam v daljno mladost, v tista prva leta življenja, ko sem se nenadoma ustavil pred veliko njivo zlate, opojno dišeče pšenice in v neskončnem rumenem morju iskal plavice. Pa. glej jih: ena dve in še več in več in med njimi tudi kimajoči mak. ki je kakor svat dvoril modrim cvetovom sredi polnega zorenja. Takrat sem prvič občutil lepoto, ki mi še danes pomaga pregnati žalostno misel. Te dni žito že zardeva. in veselim se dneva. ko bo tudi klasje pokalo. Potem se nenadoma utrne melanholija v tebi in je oblaček na čistem nebu. Potem, potem .. . Klasje po-žanjejo. njiva sameva, vetrovi zatulijo. Jej. že zopet jesen in že zo- pet zima. Konec nekega kratkega življenja. V tak klobčič se zapreda moja misel: v minljivost časa. v katerem živi sleherno življenje, življenje mene. tebe. nas vseh. Ali je konec res le pusta noč, puščava prekinitev vseh vezi, vsega . . . Vprašanja, ki jih ponavljamo v nedogled. Tako se tiho pogovarjamo, ko hočemo biti ustvarjalni. Sporazumevamo se kot radarji, in vedno znova lovimo besedo lepota. Odrasli so v učilnici. Popoldansko tišino prekinja samo ščebet vrabcev, in kostanji zunaj so tako zeleni, da želimo biti v njihovem naročju. Ne. pišemo. O čem? O umetnosti. Neka. zelo glasno izrečena poved: »Narava in človek sta največja umetnost.« Nismo se zmotili. Pet ustvarjalk je izjavilo, in pet sporočil je dahnilo v nas: Kako srečen je človek, če je človek, in kako srečen je človek, če lahko doživi notranji mir v neokrnjeni naravi. Poglejte še vi vase, tehtajte te misli, da boste srečni. Kajti sreče ni. če ni notranjega miru. y.. Sproščeni odrasli v Delavski univerzi Velenje Bravo, demokrati! Že po prvem članku Boruta Koruna sem se ugriznil v jezik in sklenil da se ne bom spuščal v polemiko, kjer se mešata kri in vino. Iz prepričanja, da ima Korun poleg opravičevanja Pirnata na zalogi še kaj tehtnejših misli, sem počakal. Zdaj pa ne morem več. Seveda me ne moti, da Korun primarno postavlja v svojo zavest pripadnost narodu. Ima vso pravico in ne bom mu je kratil. V imenu njegove stranke se \a(eg Slovenska skriva še Demokratična in vse manj mi je jasno, zakaj. Ko polemiziramo o občutljivi stvari, moramo predvsem občutljivo spremljati sogovornika. Kot piše Korun, je politika tudi stvar občutkov in prepričanja, ne pa le sprenevedanje in taktiziranje. • Minister Pirnat je pač iz poslanskih klopi s kričanjem prekinil izvajanje govornika in to je dejstvo. V tistem trenutku je Pirnat menil, daje po vsebinski plati storil prav. Poslanci ZSMS-Li-beralne stranke so se zgrozili ne le nad nekulturnim izpadom. ampak tudi nad slabim funkcioniranjem skupščine in nespošto-vanjem pravne države. Polkovnik Aksentijevič je po trenutni skupščinski zakonodaji legitimni predstavnik delavcev v oboroženih silah. Zame je to sicer nesmisel, kakor je nesmiselen ves volilni in skupščinski sistem. Z vidika spoštovanja pravne države bi pravnik in pravosodni minister moral vedeti, da je ravnal napak. Glede vsebinske plati pa; besede ne bolijo, bolijo izvršena dejstva. Menim, da ne bi bila slovenska suverenost prav v ničemer prizadeta, če bi polkovnik povedal svoje do konca, če mu je predsedujoči že dal besedo. V primeru, da bi dotični na veliko obtoževal, obstajajo instituti, ki lahko stvari preverijo in sankcionirajo delegata. Še posebej, ker ima Demos večino in zelo rad uporablja PRINCIP preglasovanja. Upam pa si trditi, da bi poslanci ZSMS-Liberalne stranke ob dokazanih insinuacijah polkovnika Aksentijeviča zahtevali v skupščini zanj odgovornost. O obtožbah na račun ZSMS-Liberalni stranke pa tole: ZSMS ni igrala vlogo le razbijalca boljševizma, ampak je na noge postavila Zelene in Kmečko zvezo, pa tudi vaša stranka SDZ je dobivala kar obilne pomoči od UK ZSMS. Da je Demos tak, kakršen pač je, je stvar vodstev strank, ki so se zanj odločile. Lahko pa vam mirne duše povem, da nas tak Demos ni zanimal ne prej ne zdaj. Preveč nas namreč spominja na čase, ko je vedrila in oblačila SZDL s svojo avantgardo. Dejanja prvakov SDZ in Demosa me v to primerjavo vedno bolj silijo. Če je Demos zmagal, kar je nesporno, bo ob sebi moral trpeti opozicijo. ZSMS-LS ni pristala ob prenoviteljih in socialistih zaradi vsebinskih razlogov. Takšna je pač logika parlamentarne demokracije. (Mimogrede, kot zanimivost; V DPZ velenjske skupščine sedijo po vrsti od spodaj navzgor delegati ZKS-SDP, Zeleni, Demos, ZSMS-LS in SSS). ZSMS ni bila nikoli protina-cionalna. To lahko trdi samo ti- sti, ki ne pozna vloge ZSMS-ja v Ljubljanskem procesu, bitkah z generali in njihovimi političnimi adjutanti, zahtev po civilnem služenju vojaškega roka, služenju v Sloveniji, ukinitvi štafete, slovenske denarne enote . . . Zato se na raven Korunovega pisanja v tem primeru ne mislim spuščati. Časopis Mladina ima ogromne zasluge za to, s čimer se lahko danes oblast ponaša. Pa vendar vodstvu ZSMS-LS ni padlo na pamet, da bi uspešnost Mladine povezal z ZSMS-LS. Uredniška politika Mladine se je v mnogo bolj eklatantnih primerih izkazala za avtonomno, da bi si jo sploh kdo lahko lastil. Sploh pa od julija ZSMS-LS tudi formalno ni več ustanoviteljica tednika Mladina. V stranki smo se odločili za neodvisno politiko, pa če to moti Demokracijo, Demos, Evropo, Mladino ali kogar koli drugega. ZSMS-LS pa je družno z vsemi Slovenci točila solze že pred dvema letoma, ko je v zapor odhajala četverica »naših« fantov. DRAGAN MARTINŠEK ZSMS-LIBERALNA STRANKA Prekršek je posledica dolgoletnega Priznati je treba, da je velenjska Delavska univerza s svojim načinom dela in z mnogovrstnimi oblikami dela postala priljubljena v širšem okolju. S pedagoško zrelostjo, predvsem pri delu z odraslimi privablja mnoge v šolske klopi. S tem pa ne trdimo, da njeni učitelji z direktorjem niso tudi zahtevni. Na nedavnem zaključku srednje ekonomske šole so direktorja Groznika poimenovali kar s sintagmo — naš oče. Prej ko slej se bomo pač morali vsi, ki delamo z odraslimi, zavedati, da je delo z odraslimi speficično, in je zato potrebno vanj vnašati pre-nekateri droben moment, ki uravnava voljo odraslega, da vztraja v študiju, kljub družini in kljub odpovedi mnogim sladkostim, ki jih sicer ponuja prosti čas. V kratkem pogovoru sva izluščila, da je tudi letos v vseh oblikah izobraževanja bilo tri tisoč pet sto ljudi! In v jeseni! Program se ne bo bistveno spreminjal. Jezikovni tečaji, gospodinjski seminarji, ekonomska srednja šola, vozniška šola in osnovna šola za mnoge, ki je še nimajo, in jih je zaradi tega prehod v različne oblike izobraževanja onemogočen. Med jezikovnimi tečaji naj omenim predvsem onega za latinski jezik. Gotovo zanj ne bo malo interesentov. Humanistične intelegence je v Velenju malo. Tudi šoli v Centru srednjih šol Velenje nista uvedli latinščine, kot je to storilo bližnje Celje. Med seminarji pa bi bil zelo pomemben ta za varnostnike, saj bo varovanje družbenega in zasebnega premoženja vsak dan bolj aktualno. Za Delavsko univerzo Velenje torej polno nalog tudi v jeseni! Delavske univerze v razvitem svetu tudi danes opravljajo pomembno vlogo. Predvsem v oblikovanju prostega časa, pa tudi v izobraževanju. Zato sem prepričan, da bo velenjska, že po dosedanjem delu sodeč, tudi jutri z enako vnemo in enakim uspehom opravljala naloge, ki ji jih Velenje z okolico zaupa. K.s ravnanja z otrokom Ali res ne čutimo, da nekaj v življenju mladih, odraščajočih ljudi ni prav. Kaj je tisto? Hvalimo se z uspehi v šolah, hvalimo se z delom v pionirskih in mladinskih organizacijah in interesnih krožkih. Toda pravo nasprotje temu so mnogi konflikti, ki nastajajo med učenci in učitelji. Predrzna beseda, ki požene kri v glavo prene-kateremu, še tako umirjenemu učitelju! Tako je v osnovni, in tako je tudi v srednji šoli. Saj razumemo tisoč let staro generacijsko razliko: in kolikor večja je med starejšimi in mladimi, toliko hujši so vzgojni prestopki. Pa vendar: menim, da je zelo zlagana mladinska psihološka egocentričnost, ko naj bi otroku dovoljevali vse, in ga vzgajali po njegovih interesih. Verjetno bomo kaj kmalu spo- znali, da je tako predšolskega kot šolskega otroka treba voditi! Če ga vodimo, potem ne sme počenjati vsega, kar se mu zahoče. Zakaj ne? Ali nismo velikokrat pomislili, da je otrok še vedno malo popisan list, trhlo stebelce, ki ga močnejši vplivi zrušijo. Koliko primitivnih staršev je, ki otroku iz slepe ljubezni, ali pa zaradi tega, da se ga odkrižajo, dovolijo prav vse. Hudo je, če se oče in mati ne zavedata, da to, kar počneta, počenjajo tudi njuni otroci. In tam smo. Šola bo morala že jutri opravljati skupno s starši najpomembnejše vzgojno poslanstvo: voditi otroka po varni poti v življenje. Lepa beseda staršev bo postala tudi lepa beseda otrok. Včasih se gibljemo v nekakšnem circulum viciosus. Pa ne vemo, ne kod ne kam. Vse se nam izmika izpod rok. In kadar je otrok kaznovan, doma ali v šoli, takrat nastane vik in krik. Doma, v šoli in celo v javnih občilih. Spominjam se dogodka o izključitvi nekega učenca. Za kazen so bili krivi vsi: starši, šola, učitelj, in učenec sam. Verjemite — učenec sam pa še najmanj! Prekršek je bil posledica dolgoletnega vodenja. To je bilo ali dobro ali slabo. Tu ne moremo biti Salamoni, kajti ocenjevati pot učenca in ravnanje z njim, je preveč zahtevno. Upal bi si pa trditi, da je prekršek, ki je nastal v konfliktu med učiteljem in učencem, pogojen z dolgo, prehojeno potjo, tega otroka. Kakšni so starši do otroka? So preveč avtoritativni, ali pa preveč popustljivi? Kakšni so bili učitelji do otroka v vseh razredih osnovne šole in še da-lje? Zdi se, da smo v našem ravna- nju z otrokom preveč odmaknjeni od humanističnih odnosov. Če trdim, da moramo vsi skupno otroka voditi po varni poti v življenje, ne mislim, da ga bomo samo božali. Z lastno zrelostjo, in ne samo z ukazova-njem, ga bomo prepričevali, in zato vzgajali tako, da bo njegov izraz mehak in vljuden. Vzgajali ga bomo tako, da bo vedno pripravljen pomagati starejšim in vrstnikom. Toda — otroka moramo voditi vsi! Veriga: starši, šola in javnost mora biti tesno sklenjena. V njej pa ne smemo pozabljati neke žlahtne misli, ki trdi, da otroka nenehno vzpodbuja in uravnava na pravo pot — pohvala. Mogoče pohvala veliko bolj kot oster in brezpogojen ukaz! Viš Vinko Šmajs, Titovo Velenje, Efenkova 29, 6. 7. 1990 Radi bi živeli v miru in sožitju 6. julij — dan upokojencev Praznovanje na Rogli k Ta dan se je začel z močno burjo, a kljub temu se nas je zbralo okoli 100 članov zveze DU Velenje in se z avtobusi odpeljali na ROG LO. Mrzel dež in veter je pretresel vsakega, ki ni bil dovolj toplo oblečen. Zgnetli smo se kot sardine v hotelsko dvorano in poslušali govornike. Otvoritev prireditve sta opravila moška pev- ska zbora DU Velenje in Trbo-vlja. ki sta zapela »Zdravljico« in še nekaj pesmi. Slavnostni govornik Milan Kučan je bil zelo toplo sprejet od vseh navzočih, ravno tako njegove misli, čeprav nas je opozoril, da nam nova pokojninska zakonodaja in težko gospodarsko stanje lahko poslabša socialno varnost. Takoj po govoru smo se nalo- žili na avtobuse in odpeljali do Zreč, kjer je bilo kosilo. Dež je bil cel dan do 16. ure popoldan, žal nam je bilo da si nismo mogli ogledati objektov na Rogli, nekateri so kleli vrag naj vzame vse skupaj, večinsko mnenje pa je bilo, da se drugo leto ponovno srečamo na Rogli temu biseru zelenega Pohorja. Po kosilu smo sc pogovarjali o tekočih problemih. malo zapeli skupaj z pevskim zborom, muzikanti so godìi, kolkor je bilo prostora seje tudi plesalo. Ko smo se ob 18. uri pripeljali v Velenje je bil lep sončen dan. Hvala zvezi DU Velenje, ki nam je omogočila udeležbo na tej prireditvi. V imenu udeležencev R. Korlnik Že nekaj časa se zgražamo nad hujskanjem ljudi v Jugoslaviji, ki ga oblast ne poskuša preprečiti. V zadnjem času pa smo se temu hujskanju pridružili tudi Slovenci. Rekli boste, da to ni resnica. Pa vendarle je: pretirano poudarjanje slovenstva hote potiska ostale narodnosti v zapostavljenost. Še več: hujska svoj narod proti njim. Otroci so najobčutljivejši barometer vsake družbe. Domači pogovori, radio, TV, še kakšen časopisni članek komentiran od starejših ali pri starejših otrocih celo prebran oblikuje njihov odnos do drugih otrok. Tako v šolah že opažamo zbadanje in nestrpnost slovenskih otrok proti otrokom tujih narodnosti. Tako nastaja zaničevanje brez razloga, ki otroka najbolj boli in rojeva sovraštvo; se razrašča v nacionalizem in rasizem. To so privzgojena čustva. Kot madež na duši pa jih nosi tisti, ki jih je vsejal med preproste ljudi. Mladega človeka, ki še nima izkušenj z menjavanjem družbenih stilov, je prav lahko nahujskati. Ko smo skoraj pred dvema desetletjema mirno demonstrirali proti zatiranju Slovencev v Avstriji, so takratni osmošolci spraševali, če lahko razbijejo kakšen avto z avstrijsko registracijo. Zato bi se morali vsi ustvarjalci člankov s sporno vsebino nacionalnih nestrpnosti zavedati daljnosežnih posledic svojih javno izrečenih misli. Kako lahko je ljudi spreti in kako težko jih je spet spraviti. Ker nam je že Evropa svetal vzgled, naj nam bo tudi v odpiranju svojih mej. Vsaka odprta meja pa ima za posledico preseljevanje ljudi, mešanje narodov. Evropa je prerasla nacionalizem, tam se bodo Romani mešali z Germani, pa morda tudi s Slovani. Mi pa oznanjamo slovenstvo kot pogoj za svoj obstoj. Želja po čisti slovenski rasi me spominja na Hitlerjevo željo po čisti arijski rasi, ki je ogrožala tudi obstoj Slovencev. Zgodovina pa nam tudi pripoveduje, da so nacionalistična hujskanja vznik-nila vedno nekaj let pred vojnami. Zato me je strah. V takih zaostrenih pogojih nacionalne mrž-nje se tujerodne družine lahko umaknejo. Toda kaj naj storijo otroci mešanih zakonov. Ti otroci niso ne Slovenci, ne Hrvati, ne Srbi in ne Makedonci. Niso nikjer doma, vsak jih lahko skozi svojo nacionalistično težnjo odklanja. To je zla usoda skupine ljudi, ki niso krivi za svoje rojstvo. Ali ni tako opredeljevanje ljudi skregano tudi s krščansko moralo? Zato pričakujemo, da sedanja vlada ne bo dovolila nadaljnjega hujskanja ljudi proti tujim narodnostim, ker lahko tako izgubimo svoj mir in svoje sožitje, ki ga potrebuje vsaka država za svoj duhovni in materialni razvoj. Vsaka dobra vlada ustvarja vsem ljudem predvsem občutek varnosti! šin vor Marija Kaj morajo vedeti lastniki psov Predpis imamo, le ne spoštujemo ga Vse večje ljudi tudi v velenjski občini, ki se odločajo ža štirinož-nega prijatelja. Veliko teh živi po stanovanjih, nekoliko manj pa na prostem, odvisno pač od tega, če lastnik prebiva v bloku ali zasebni stanovanjski hiši. Za nekatere pse lastniki dobro poskrbijo, jih na vrvici peljejo na sprehod, skrbijo za njihovo higieno, drugi pa so prepuščeni samim sebi. Precej jih je tako postalo poteßu-ških in so za okolico brez dvoma tudi nevarni. Seveda se tisti, ki psa nimajo velikokrat in največkrat upravičeno jezijo na tiste, ki psa imajo in to zaradi najrazličnejših razlogov. Naj jih nekaj navedemo. Z lajanjem motijo nočni mir, otroci se prosto spuščenih psov ponavadi bojijo, psu ne moreš dopovedati kje se lahko in sme podelati in podobno. Zato je med nelastniki jeza toliko večja kadar vidijo, da nekateri peljejo psa celo v park na pe-skovnik kjer se igrajo otroci, da se tam podela. Spet drugi si v središču mesta, brez dovoljenja seveda, postavijo uto za rejo psov. Se bi lahko naštevali vzroke, ki jih navajajo nelastniki psov, ko pošiljajo razne pripombe in pritožbe odgovornim ob- činskim službam. Seveda so lastniki psov ob naštetih dejstvih drugačnega mnenja. Že uvodoma smo zapisali, da mnogo pritožb proti lastnikom prihaja na razne občinske službe, med drugim tudi na oddelek za javni red in mir. Z željo, da bi se bolje seznanili z občinskim predpisom o registraciji in označevanju psov ter reji domačih živali, smo se odpravili k vodji referata za javni red in mir pri občinskem oddelku za notranje zadeve Rudiju Mehu, ki je predpis podrobneje razložil. Občinski oddelek za notranje zadeve občine Velenje ugotavlja, da se pojavlja vse več nenadzorovanih in potepuških psov na območju občine Velenje, posebej še na ožjem mestnem območju. V zvezi s tem ocenjujemo, da so prišli v našem vsakdanjem življenju v pozabo nekateri občinski predpisi, kot so; Odlok o registraciji in označevanju psov ter reji domačih živali, Odlok o JRM ter Odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lasti v občini Velenje. V zvezi s tem smatramo, da je nujno potrebno, da osvežimo nekatera določila občinskih predpi- sov za izboljšanje več reda na tem področju in sicer: — V stanovanjskih zgradbah v družbeni lasti je dovoljeno imeti pse le s poprejšnjim soglasjem zborov stanovalcev, etažnimi lastniki oziroma zgradbe. — Posestnik psa je dolžan psa, starejšega od treh mesecev, prijaviti v roku 8 dneh. — Ce se posestnik s psom začasno zadfžuje ali pusti psa v reji na področju občine dalj kot 30 dni, mora žival prijaviti v 8 dneh po prihodu pristojni inšpekciji ali veterinarski službi oziroma postaji. — Posestnik psa je dolžan skrbeti, da pes ne ogroža ljudi in živali. Popadljivi psi in psi, ki jih imajo lastniki v strnjenih nase- ljih, morajo biti v ograjenem ali svetlem zaprtem prostoru ali privezani na verigo, ki ne sme biti krajša od 3 metrov. — V primeru, ko je pes popadljiv in nevaren za okolico mora posestnik namestiti opozorilni napis »HUD PES« tako, da lahko opazi vsakdo napis pravočasno v vami razdalji. — Lastnik ali posestnik psa je dolžan v naselju preprečiti prekomerno lajanje psa, predvsem pa v nočnem času in ga mora v takšnih primerih zapirati v zaprt prostor. — Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik oziroma posestnik v nasprotju z določili Občinskega odloka o hišnem re- gorenjem TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja Gorenje Elektronika, d. o. o., oglaša prosta dela in naloge: 1. vodja sektorja prodaje 2. vodja oddelka prodaje Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 — dipl. ekonomist — pet let ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika pod 2 — dipl. ekonomist ali ekonomist — dve oziroma štiri leta ustreznih delovnih izkušenj — aktivno znanje enega tujega jezika Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje Elektronika, Sektor kadrovskih, organizacijskih in splošnih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje Če že imaš štirinožnega in najboljšega prijatelja, potem ga moraš imeti rad, zanj skrbeti in ne nadlegovati drugih. 6i${ro £ RUBIKON: NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! NOVO V VELENJU!!! TO NI IGRA NA SREČO!!! AGENCIJA ZA MARKETING Igra, v kateri vedno znova sodelujete! NAJHITREJŠA IN NAJZANESLJIVEJŠA POT DO DOBITKA. Ob sorazmerno minimalnem vplačilu vsega 999 din vam agencija RUBIKON omogoča maksimalni zaslužek 546.000 din (78.000 DEM) že po samo enem krogu. Postanite člani distributivne verige. Poleg tega vam ni potrebno prodajati kartic (iskati nove igralce), ker agencija to opravi namesto vas!!! RUBIKON je najboljša, najsigurnejša progresivna finančna veriga doslej! ZAKAJ SMO NAJBOLJŠI? — ker vam RUBIKON omogoča daleč največji zaslužek v igrah te vrste — ker RUBIKON odpira svoja predstavništva širom Jugoslavije -r- to je igra v kateri ste vedno znova v igri, ker vas RUBIKON po vključitvi 80 novih igralcev na vašo verigo, ponovno vključi vanjo - RUBIKON VRŠI IZPLAČILA VSAKIH 7 DNI - RUBIKON VAM OMOGOČA KONTROLIRANJE SVOJE VERIGE ZŠAM TITOVO VELENJE VABIMO CLANE IN NJIHOVE PARTNERKE NA TOVARIŠKO SREČANJE ob 13. juliju, ŠOFERSKEM PRAZNIKU v petek, 13. julija, ob 19. uri v domu krajanov v Vinski gori. Organiziran prevoz izpred Rdeče dvorane ob 18.30 uri! ČESTITAMO K PRAZNIKU, ZŠAM Titovo Velenje BODITE PRVI -K SE JE SELE ZAČELA* VSE INFORMACIJE IN VPLAČILA - \ SPREJEMAMO V T. VELENJU: VSAK • SPREJEMAMO V T. VELENJU: VSAK RUBIKON je legalno registrirana agen- TOREK od 17. do 19. ure ' cija za marketing s sedežem v Zagre- ČETRTEK od 17. do 19. ure pri recepciji < bu, Trakoščanska 26, tel. 041 571-291 hotela Paka. I MI VAS NE BOMO RAZOČARALI! PRIDITE ITN SE OSEBNO PREPRIČAJTE! < ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/5H-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. Republiški komite za delo — Enota Titovo Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje delovna organizacija poklic iz šifranta prosta dela in naloge del. izk. nč rok dč p. 00 d!l OBČINA VELENJE döm za varstvo odraslih fizioterapevt fizioterapevt 1 dč 8 7.500 1 ONČINA MOZIRJE združenje šoferjev in avtomehanikov - mozirje * srednja ali poklicna šola prometne smeri in strokovni izpit za inštruktorja ■ , inštruktor A in B kategorije • - 5 nč 8 1 du za stanovanjske hiše v družbeni lasti, (Uradni vestnik občine Velenje štev. 322-12/78 in odloka o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lasti, (Ur. vestnik občine Velenje štev. 10/86), psa zanemarja, se posestniku oziroma lastniku lahko prepove imeti psa ter se mu tudi določi rok za njegovo odstranitev. Lahko pa se sporazumno z lastnikom pes odda komu drugemu. — Posestnik je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. Po ulicah in trgih ožjega mestnega območja se sme psa voditi le na vrvici, popadljivi psi pa morajo nositi tudi nagobčnik. — Prepovedano je tudi puščati psa na urejena otroška igrišča, zelenice ter parke, ki so ustrezno vzdrževani in namenjeni za sprehode in rekreacijo. Postopek za prepoved reje psa lahko začne po uradni dolžnosti Obč. upravni organ, pristojen za veterinarstvo, predlog za uvedbo postopka pa lahko dajo tudi posamezni občani, skupine stanovalcev ter Kinološko društvo. Na koncu naj omenimo še to, da lastniki teh štirinožcev, kateri si še doslej niso pridobili ustrezna pismena soglasja za posest v družbenih stanovanjih, da si to uredijo čimprej od svojih hišnih svetov, kajti v nasprotnem primeru bo uveden postopek o prepovedi reje s strani pristojnega organa.« OPOZORILO Veterinarska inšpekcija občine Velenje opozarja vse lastnike ali posestnike psov, da so: 1. dolžni skrbeti, da se pes ne giblje prosto in brez nadzorstva, 2. prepovedano je psa puščati na trge, otroška igrišča, zelenice, parke in druge javne površine, 3. prepovedano je psa puščati na obdelovalne njivske in travniške pašnike, 4. v naselju preprečiti prekomerno lajanje psa v nočnem času in ga morajo v takšnih primerih zapirati v zaprt prostor. Veterinarska inšpekcija bo v primeru pritožb krajanov zoper nevestne posestnike psov, ki bodo opuščali gornje prepovedi ukrepala v skladu z določbami 11. in 15. člena Odloka o registraciji in označevanju psov, ter reji domačih živali (Uradni vestnik občine Velenje, št. 9/78) ali odredila odvod psa. Veterinarski inšpektor Bojana ŠTURM, dipl. vet., s. r. KLEMENTINA I Udtl Kaj je to? Nova trafika, bogato založena, na Kardeljevem trgu 1, trafika KLEMENTINA -odprta že od 5.30 ure zjutraj od n-|Q jutri dalje. ■ IUO MCtS Vertačnik Peter Loke 49 ,63330 MOZIRJE tel.: 063-831-050 V SAVINJSKEM PAJU Velika izbira cokel po zelo ugodnih cenah! SERVIS RENAULT - FIAT Kosovelova 16, Titovo Velenje Tel.: 855-975 VAS VABI, DA IZKORISTITE UGODNO PONUDBO: — amortizerjev, akumulatorjev, avtokozmetika — brisalcev stekla, čistilcev zraka, olja in nafte — disk ploščic za zavore, zavornih oblog — nihajnih rok, svečk, vseh vrst sklopk —- volanskih končnikov... vsak dan od 7. do 19., ob sobotah pa od 8. do 12. ure! VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOV ZA VOZILA RENAULT PO ZELO UGODNIH CENAH! POGREBNE STORITVE Pogrebna služba »STRAHOVNIK, Žalec«, z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudi naslednje vrste storitev po konkurenčnih cenah: — široka izbira krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracija sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečarjeva ul. 3 tel.: (063) 712-261 Na uslugo smo vam ob vsakem času! Za zaupanje se zahvaljujemo. ČETRTEK 12. JULIJ TV SLOVENIJA 1 MTV S 8.50 Video strani 9.00 Mozaik 9.Ö0 Spored za otroke Grizli Adams, 13. del ameriike nanizanke Zakon v Los Angelesu, 6. del amer. nanizanke Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevank Mozaik: Te presenetljive živali, angleška poljudnoznanstvena serija (3. del/6) Spored za otroke In mlade Čudežna leta, ameriška nanizanka (4. del/18) Risanka Tv okno Tv dnevnik 2 Vreme E. Waugh: Vnovič v Brides-headu 10/13 ameriška nadaljevanka Osmi dan Tv dnevnik 3 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nadaljevanka, 12/14 Mortimerjev okoliš, novo-zeland. nad. 2/6 Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 4/13 Video strani 9.30 10.20 15.45 15.55 18.10 18.40 19.10 19.20 19.30 19.55 20.05 20.55 22.00 22.20 0.20 TV SLOVENIJA 2 18.00 Satelitski programi, Poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznan. serija 7/12. 20.25 Na jugu Afrike, potopisna reportaža. 21.05 Regionalni programi TV Ljubljana, studio Ljubljana. HTV 2 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Montreaux '90, zabavna oddaja 20.45 Poročila. 20.55 Ohridsko poletje, prenos otvoritve. 22.10 Breza, jugoslovanski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Doc Savage, bronasti mož, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine. 14.30 Kuhajte. 14.40 Ladja ljubezni, Zal|ubljen v čarovico. 15.55 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedi«. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Atom, ljubezen in kaj še pride?, angleški agentski Ulm, 1985 (Gabriel Byrne, Greta Scacchi). 22.40 Poročila. 22.50 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. 23.40 Zgodovina filma. 23.55 Četrtek na četrtem kanalu. PETEK ■ SOBOTA ■ NEDELJA | PONEDELJEK 13. JULIJ I 14. JULIJ I 15. JULIJ I 16. JULIJ 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 HTV 1 9.50 Tv Koledar. 10.00 Poletni spored (do 14.00). 14.30 Maksimir, izobraževalna oddaja. 15.00 Hajduški časi, nanizanka za otroke. 15.35 Poročila. 18.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 18.00 Poročila. 18.10 TV Koledar. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Svetniki, dokumentarni spored. 19.15 Energija, ekologija, ekonomija. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 20.50 »Varošarije«: Kotor. 22.00 TV Dnevnik. 22.20 Poročila za tuje turiste. 22.25 Barva noči, nočni spored. 0.25 Poročila. 10.35 E. Waugh: Vnovič v Brldeshea-du, 8:13 angleška nadaljevanka 11.25 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank: Mati in sin, avstralska nanizanka, 12:14, Mortimerjev okoliš, novozeland. nad. 2/6 — Zločin stoletja, ameriška nanizanka, 4/13 18.00 TV dnevnik 18.10 Mozaik Safari v mestu — Jegulje in bogovi Angleška poljudnoznanstvena serija (4. del) 18.40 Spored za otroke in mlade Pet prijateljev, angleška nanizanka (3. del) 19.10 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Rumena reka, japonsko-ki-tajska dokumentarna nadaljevanka /7. del /10 21.15 Zakon v Los Angelesu, amer. nanizanka /9. del (42) 22.05 TV Dnevnik 22.25 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, 13/14 Mortimerjev okoliš, novozeland. nad. 3/0 Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 5/13 TV SLOVENIJA 2 17.30 tašmajdan — DP v plavanju, prenos, 19.00 Videomeh v Ameriki ponovitev 2. oddaje, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Koncert simfonikov RTV (Holst: Planeti). 21.00 Skupščinska kronika, 21.30 Dokumentarna oddaja TV BG, 22.15 Satelitski programi, poskusni prenosi. 9.00 Spored za otroke in mlade. Radovedni taček: Cirkus 9.15 Zlata ptica: Horsov in ribič 9.20 Moja družina in ostale živali, angleška serija, 2/13 9.50 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 4/18 10.20 Zgodbe iz školjke, 28. oddaja 10.50 Pogledi 11.45 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank: Mati in sin, avstralska nanizanka, 13/14, Mortimerjev okoliš, novozeland. nadaljevanka, 3/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 5/13 18.00 TV Dnevnik 18.10 Iz tujih kuhinj, ponovitev. Izobraževalne serije, (4/9) 18.40 Spored za otroke in mlade. Cvetlične zgodbe, 7/13 19.10 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 39. Mednarodni poletni festival, vključitev v direktni TV prenos iz Križank 21.00 Slavnostni koncert ansambla Slovenicum 21.50 TV Dnevnik 3 22.10 Poletna noč: Mati in sin, avstralska nanizanka, 14/14, Mortimerjev okoliš, novozeland. nad., 4/6, Rožnata nanizanka, frane, nanizanka, 1/8 TV SLOVENIJA 2 17.30 Tašmajdan — DP v plavanju, prenos. 19.00 Danes skupaj, oddaja TV Zg 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Oslo — GP v atletiki prenos, (reporter Marko Rožman), 23.35 do. 23.50 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.55 11.20 12.00 12.30 14.00 14.10 Zgodbe iz starih mest: Više-grad Zabavnoglasbena oddaja, 4. del (11) Števerjan '90 Ljudje in zemlja Video strani Video strani J. Marek: Praški panopti-kum Čehoslovaška nanizanka, 1. del (10) Video strani »Cash MCCALL, ameriški film TV Dnevnik Furmanski praznik, prenos Risanka TV Mernik TV Okno TV DNEVNIK 2 Vreme Zdravo TV DNEVNIK 3 15.15 15.20 17.00 17.10 18.50 19.00 19.15 19.30 19.55 20.55 22.15 22.35 Italia 90 -ioga I minut najlep- TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film, 14.00 Nedeljsko športno popoldne, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 TE Presenetljive živali — Volk v naši dnevni sobi, angleška poljudnoznanstvena serija, 5 del (6), 20.30 Kot potovanja — mesta mostovi: 6u-prija, dokumentarna oddaja TV SA, 21.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 21.55 Športni pregled, 22.25 Satelitski programi, poskusni prenosi. 10.05 10.20 11.00 12.00 14.35 15.55 17.55 18.00 18.10 18.10 18.25 18.40 18.40 18.55 19.10 19.20 19.30 19.50 20.00 21.00 21.55 22.15 TV Mernik Slovenska ljudska glasbila in godci, akordlčne citre Mozaik, ponovitev Osmi dan Video strani Zdravo, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank: Mati in sin, avstral. nanizanka, 14/14, Mortimerjev okoliš, novozeland. nad., 4/6 Nori hotel, angleška nanizanko, 10/10 EPP TV Dnevnik 1 Mozaik, ponovitev Utrip Zrcalo tedna Spored za otroke in mlade Radovedni taček: tekmovanje Cvetlične zgodbe, 8/13 Risanka TV Okno TV Dnevnik 2 Vreme W. Gremm: Križ in težave, nemška drama Slovenski madrigalisti Gallus: madrigali in moteti TV Dnevnik 3 Poletna noč: Dragi John, ameriška nadaljevanka, 1/20 Mortimerjev okoliš, novozelandska nadaljevanja, 5/6 Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 6/13 HTV 1 0.50 TV koledar, 10.00 Poletni spored (do 14.00), 15.35 Poročila, 16.00 Ponovitev nočnega sporeda, Barva noči, 18.Q0 Poročila, 18.10 TV Koledar, 18.20 številke in črke, kviz, 18.40 Risanka, 18.45 Muppet shov, 19.10 Risanka, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 V City-ju, filmska nanizanka, 21.00 Splitski biseri, zabavna oddaja, 21.45 TV Dnevnik, 22.05 Kulturni magazin: slike časa, 23.05 Poročila za tuje turiste, 23.10 Barva noči, nočni spored, 01.10 Poročila. HTV 2 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Oddaja tedna, 21.00 Poročila za gluhe, 21.10 Skupščinska kronika, 21.40 En avtor, en film, 22.10 Nadzor, Poljski film. SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki, serija. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters Potovanja, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Hihg Cha-parral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Adamsovi. 18.15 Maxwell Smart, serijska kriminalna komedija (Don Adams). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Džlngiskan, nemško-jugoslovanski pustolovski film, 1965 (Omar Sharif, James Mason). 23.20 Poročila. 23.30 Raport iz St. Paulija, nemški film, 1971. HTV 1 0.30 TV Koledar. 0.40 Čebelica Maja, ponovitev risane nanizanke. 10.05 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 12.05 Rože so za bogate, filmska nanizanka. 13.00 Svetnik, ameriški film. 14.35 Kraljevič in berač, film po romanu Marka Twaina. 10.35 Rezerviran čas. 17.00 TV Dnevnik. 17.15 M. Krleža: Aretej, 1. del. 18.20 Sedmi čut. 18.30 Lica in predeli: Milan Pešič, fotograf. 19.15 Risanka. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Kapetan Grom in vojaki bodočnosti, filmska nanizanka. 20.35 Neuklonljivi, ameriški film. 22.05 TV Dnevnik. 22.20 Športna sobota. 22.40 Poročila za tuje turiste. 22.45 Barva noči, nočni spored. 0.45 Poročila. HTV 1 9.30 Poročila, 0.35 Tarzan, ponovitev risane n anizanke, 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke, 11.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja, 12.00 Oddaja resne glasbe, 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka, 14.00 Poročila, 14.05 Nedeljsko popoldne, 16.10 J. J. Cousteau: Ponovno otkrivanje sveta, 17.05 Strašni Joe Moran, ameriški film, 18.45 Tarzan, risana nanizanka, 10.10 TV Fortuna, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Vrnitev Arsena Lupina, filmska nanizanka, 21.05 Zabavna glasba, 21.35 TV Dnevnik, 21.55 Športni pregled, 22.25 Poročila za tuje turiste, 22.30 Barva noči, nočni spored, 0.30 Poročila. HTV 2 15.50 TV Koledar. 18.00 Danes skupaj. 16.30 Predstava za otroke 17.30 Športni pregled. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Oslo: Mednarodni atletski miting. 23.35 Poročila. 23.40 TV feljton. HTV 2 7.50 TV Koledar, 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči, 10.00 Danes za jutri, 13.00 Športni popoldne, 13.45 Omišalj svetovno prvenstvo v motornih čolnih F1, prenos, 15.00 Sil-verstone, dirka formule 1, 17.30 Tašmajdan, posamično prvenstvo Jugoslavije v plavnaju, 18.00 Vaterpolo: Jugoslavija—Španija, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Tako je v Evropi, tuji dokumentarni spored, 21.00 Poročila, 21.05 TV razstava, 21.15 Igre brez meja, 22.45 Od našega dopisnika: Andora. HTV 2 18.45 TV Koledar, 18.55 Modri spored: Morje, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Fluid, zabavna oddaja, 20.45 Poročila, 20.50 Glasbene dragocenosti, 21.00 Tudi to je ljubezen, humoristična nanizanka. 21.25 Vek mladosti, ameriški film, 22.55 Dokumentarni večer. SATELITSKA TV SATELITSKA TV SATELITSKA TV SAT 1 SAT I SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.30 Džlngiskan, nemško-jugoslovanski film. 13.00 Kremenčkovi. 13.30 Naša mala farma, Čar gora. 15.00 Smrtni strah pred vsakim mrakom, ameriški film, 1939. 16.40 Video. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.50 Fantazi|skl otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingary, serija. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Osterma-nov konec tedna, ameriški film, 1983. 23.50 Kruti, italijansko-španski film. 1966. 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batman. 9.30 Video. 10.30 Potovalni magazin. 11.00 Smrtni strah pred vsakim mrakom, ameriški film, 1939. 12.50 Zgodovina Nemčije. 13.20 Fantazijski otok. 14.20 Ljudje In živali. 14.50 Teksaški kralj, ameriški film, 1952. 17.00 Angel na vročem tlaku, ameriški film, 1959. 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Nervoz-než, ameriška komedija. 1974 (Jack Lemmon). 21.45 Poročila. 22.00 Pogovor. 23.15 Na begu, serija. 0.05 Lepotica in zver, ponovitev. TOREK 17. JULIJ 8.50 9.00 9.30 10.15 15.45 15.55 18.00 18.10 19.10 19.20 19.30 19.50 20.00 20.45 21.50 22.15 1.15 Video strani Mozaik Spored za otroke in mlade Zgodbe iz školjke, 29. del Mozaik, ponovitev Rock Kompas, 3/4 Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevank: Dragi John, ameriška nadaljevanka, 1/20 Mortimerjev okoliš, novozeland. nad. 5/6 Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 6/13 TV Dnevnik 1 Spored za otroke in mlade Ogenj In led Risanka TV Okno TV dnevnik 2 Vreme F. Nicolini: Oče bom, zadnji del italijanske nadaljevanke Koncert orkestra iz Ligna-na, t. del TV Dnevnik Poletna noč: Dragi John, ameriška nadaljevanka, 2/20 Mortimerjev okoliš, novozelandska nadaljevanka 6/6 Zločini stoletja, ameriška nanizanka 7/13 Video strani TV SLOVENIJA 2 HTV SI 17.00 Izbor iz JRT 2 — Satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 Stare obrti — zadnji apneničar, izobraževalna oddaja TV ZG. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Kavarna, ponovitev. 21.05 Po sledeh napredka. 21.35 Izbor iz JRT 2 ali satelitski programi — Poskusni prenosi. HTV 1 9.50 TV Koledar, 10.00 Poletni spored (do 14.00). 15.35 Poročila, 15.40 Sedmi čut, ponovitev, 16.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči, 18.00 Poročila, 18.10 TV Koledar, 18.20 Številke in črke, kviz, 18.40 Poročila za tuje turiste, 18.45 Teledish, 19.15 Risanka, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Striček Vanja, dramski spored, 21.30 Svet danes, zunanjepolitična oddaja, 22.00 TV Dnevnik, 22.20 Poročila za tuje turiste, 22.25 Program plus, nočni spored, 0.36 Poročila 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 10.00 I. Mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana '90, 2/4, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Marjanca '90, 21.20 Žrebanje lota, 21.25 Izbor iz JRT2 ali satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.50 TV Koledar, 10.00 Poletni spored (do 14.00). 15.35 Poročila, 15.50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 18.00 Poročila, 18.10 TV Koledar, 18.20 Številke in črke, 18.40 Poročila za tuje turiste; 18.45 Bobov, 18. program, znanstveni spored, 19.15 Risanka, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Žrebanje lota, 20.05 Sanjal te bom s poslednjim snom, filmska nanizanka, 21.10 V velikem planu, kontaktni spored, 22.10 TV DNEVNIK, 22.30 Poročila za tuje turiste, 22.35 Program plus, nočni spored, 0.45 Poročila HTV 2 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Zabavni torek, 21.00 Poročila, 21.10 Pepermint frape, španski film, 22.50 Videoboom, 23.20 Nočni kulturni spored. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.30 Nervoznež, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, serija. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Bombe na Monte Carlo, nemški film, 1960. 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.30 Deček z zelenimi lasmi, ameriški film, 1984 (Pat 0'Brlen). 0.50 Traper John M. D. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Naša mala farma. 10.30 Angel na vročem tlaku, ponovitev filma. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala. 14.40 Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Tv tip: Avto. 17.50 Matt Houston (Lee Horsley). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje, kviz. 20.30 Pravdne ribe. 20.55 Poročila. 21.00 Modesty Blaise, angleški film, 1966 (Monica Vitti). 23.05 Poročila. 23.15 V — Zunajzemeljski, serija. RTL PLUS ■ RTL PLUS gfig ■ RTL PLUS_M RTL PLUS_| RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv Butik. 10.05 Bogati in lepi. 11.00 Kako se počesati. 11.05 Explosiv, politični magazin. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogati in lepi, 159 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara, 344 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba, 1030 nadaljevanje. 14.55 Queeny, serija. 15.45 Poročila. 16.00 Munsterjevi. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Nevidni, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Moški zs šest milijonov dolarjev. 20.00 Delo na črno, serija. 20.50 Poročila. 21.00 Pusti to, to sovražim, nemška komedija, 1983. 22.40 Poročila. 22.50 Midnlght Crossing, ameriški film, 1987. 0.25 Rumeni hudič, kung tu film, 1979. 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.05 Bogati in lepi. 10.35 Tv butik. 11.00 Queeny. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogati in lepi, serija. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša, uvodna zgodba k novi seriji. 15.45 Poročila. 16.00 Holmes in Yoyo, ameriška zabavna serija, 1976 (Richard B. Shull). 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 17.55 Poročila. 18.00 Riptlde, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Prva skupina, serija. 20.00 Boj proti mafiji (Wiseguy), serija. 21.00 Salsa, ameriški plesni film, 1988. 22.40 Poročila. 22.50 Divji konji, ameriški vestem, 1973. 0.25 Ženska je zardela, ameriška kriminalka, 1976. 8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice z vsega sveta. 10.45 Oddaja o prometu. 11.00 Trgovina z dekleti, italijanski film, 1952. 12.30 Klasika. 13.00 Dva, serija. 14.25 Smith in Jones. 15.10 Mož iz Atlantisa. 16.00 High Mountain Rangers, serija. 16.50 Avto. 17.45 Poročila. 18.15 Šef, serija. 19.00 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Desna in leva hudičeva roka, italijanski vestem, 1970. 22.00 Dall-As. 23.00 Nečakinja osebe O., nemški erotični film, 1974.0.30 Zaprti del, nemški film, 1966. Eunxn L i i uhi 8.00 Za otroke. 9.30 Dirkalni kon|, ameriški film, 1985. 11.00 Lump brez primere, italijanski mladinski film. 12.35 Klasika. 13.00 Scrabble. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Flinstonovl otroci. 14.25 Zabavna igra. 14.50 Ritem srca, amelrški film, 1987.16.10 Noči Las Vegasa, ameriški glasbeni film, 1964. 17.35 Ruleta. 17.50 Glasbena revija. 19.05 Sledge Hammer, satira. 19.30 Naloga za Al Mundya, serija. 20.15 Mo| oče, opica in jaz, nemško-avstrijska komedija, 1970. 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti, erotični magazin. 23.35 Rožnata serija. 0.00 Desna In leva hudičeva roka, film. 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.05 Bogati In lepi. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Öogatl In lepi, 161 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Tammy. 16.30 Potnika v času. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecchlo. 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown. 20.00 Airwolf, serija. 20.50 Poročila. 21.00 Beg Iz pekla, ameriški akcijski film, 1982. 22.35 Poročila. 22.45 Kulturni magazin. 23.10 Playboy Late Night, erotični šov. 0.00 Wrestling. 0.35 Airwolf, ponovitev. 6.00 Poslovno poročilo. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euroblcs, zdravje In šport. 10.00 Tour de France. 11.00 Golf, Monte Cario Open. 12.00 Tenis, Rado Swiss Open, nato golf, The Bell's Scottlsh Open. 18.30 Športne novice. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis, Rado Swiss Open. 23.00 Golf. 0.00 Avstralski nogomet. 1.30 Tour de France. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E, Izobraževalne Informacije. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on The Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Key West, ameriška romantična komedija, 1963 (Robert Wagner, Terry More). 22.00 Poročila. 22.15 Thi-ka, serijski film. 23.15 Sladko In kislo. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 0.30 Time Warp. 10.30 Infošov. 11.00 Body Slam, ameriška komedija, 1987 (Dirk Benedlckt). 13.30 Infošov. 14.00 Heidi In Peter, švicarski domovinski Dim, 1954.15.25 Telemix. 16.00 Dva in dva je umor, ameriška psihološka kriminalka, 1988 (Stefanie Powers). 17.30 Infošov. 18.00 Zareza, ameriška drama, 1987 (Barbara Stre)sand). 20.00 Selitev (Moving), ameriška komedija, 1987 (Richard Pryor). 21.30 Smrtonosni prijatelj, ameriška grozljivka o ljudeh, robotih, 1986. 23.00 Ars Amandi, umetnost ljubezni, francosko-italijanski erotični film, 1984. 6.00 Poslovno poročilo In kanai. 7.00 Za otroke. 9.30 Euroblcs. 10.00 Tour de France. 11.00 Golf, ladies classic, Düsseldorf. 12.00 Tenis, Swiss Open, golf, Scottlsh Open. 18.30 Tedenski pregled. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis, Swiss Open. 21.00 WW Wrestling. 22.30 Formula ena. 23.00 Trax. 1.00 Golf. 2.00 Tour de France. 7.00 Morski greben, serija. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Euroblcs, športni program. 10.30 Formula ena. 11.00 Trax. 13.00 Pregled športnih dogodkov. 13.30 Športno popoldne: Golf, Scottlsh Open, Tour de France. 19.00 Mednarodni šport. 20.00 Atletski grand prix, Oslo, Norveška. 22.30 Formula ena v Angliji. 23.00 Atletski GP. 0.00 Športne novice. 0.30 Tour de France. EUROSPORT 6.00 Halo, Evropa, 8.35 Tv butik. 10.05 Bogati in lepi. 10.35 Tv butik. 11.05 Polna hiša. 12.00 Cena jevroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogati In lepi, serija. 14.10 Springfieldova zgodba, 1033 nadaljevanje. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Znova ti, serijska komedija. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider,serija. 20.00 Louis na skrivnostni nalogi, francoska komedija, 1970 (Louis de Funes). 21.45 Explosiv, politični magazin. 22.30 Poročila. 22.40 Smrtonosne sanje, ameriška kriminalka, 1984. 0.20 Nemoralni mr. Teas, ameriški erotični film, 1959. mamin TTf 7.00 Religija. 8.00 Za otroke (Fun Factory). 10.30 Formula ena. 11.00 Atletika, Oslo. 12.00 Boks. 13.30 Športno popoldne: Formula ena v Angliji, Silvestone, tenis, Swiss Open, tour de France. 19.00 Atletski dokumentarec. 20.00 Atletski mitingi v Niči, Oslu in Luzani. 21.00 Tour de France. 22.00 Tenis, Swiss Open. 0.00 Formula ena v Angliji. i 6.00 Channel E. 6.30 E. b. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Max Headroom, serija. 23.45 Mix. TELECLUB 10.30 Infošov. 11.00 Na glavo v Ameriko, ameriška komedija, 1985 (Gary Marshall). 13.30 Infošov. 14.00 Pozdravi iz onostranstva, ameriška komedija, 1982 (Sally Field), 15.35 Telemix. 16.00 Camllle Claudel, francoski biografski film, 1988 (Isabelle Adjanl). 18.50 Zamenjava vlog, nizozemska komedija, 1987. 20.30 Neprijetna srečanja, ameriška grozljivka, 1983 (Peter Weller). 22.00 Modri žamet (Blue Velvet), ameriški pslho trller, 1985 (Kyle MacLachland, Isabella Rosselllnl). 0.00 Umri počasi, ameriška kriminalka, 1987 (Bruce Willis, Alan Rickman). 2.15 Kupljlva ljubezen, italijanski erotični film, 1986 (Jenny Tamburi). 7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 16.00 Velika dolina. 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Eurochart. 18.00 Vreme. 18.05 Ultra šport. 20.00 E.B.C.. 21.00 Ne le nova aferlca, ameriški film, 1982 (Victoria Principal). 23.15 Deček in njegov pes, ameriški film, 1975 (Don Johnson). 10.30 Infošov. 11.00 Policijska akademija 2, ameriška komedija, 1985 (Steve Gutten-berg). 13.30 Infošov. 14.00 Prlnčeva nevesta, ameriški fantazijski film, 1987 (Robin Wright). 15.35 Telemix. 16.00 Moj vražji ljubimec, ameriška parodija, 1987. 17.30 Pregled. 18.00 Ženska In moški, dvajset let pozneje, francoski ljubezenski film, 1986 (Anouk Aimme, J. L. Trintignant). 20.00 Project X, ameriški film, 1987. 21.45 Kralj mesta, ameriški zabavni film, 1984 (Tony Cur-tis). 23.20 Usodna lepotica (Fatai Beauty), ameriška kriminalka, 1987 (Whoopi Goldberg). 1.05 Tracy Lords Show, ameriški erotični film, 1988. m 7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 11.00 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Vanderman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E. R. F. 17.00 Mix. 17.30 Jutrišnji svet. 17.55 Vreme. 18.00 Financial Times, poročilo. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Dundee In Culhane, serija. 21.00 Selimo se, ameriška komedija, 1983 (Richard Benjamin). 23.00 Burkejev zakon. 10.30 Infošov. 11.00 Big, Veliki, ameriška komedija, 1987 (Tom Hanks). 13.30 Infošov. 14.00 svetlikajoča smrt, ameriška kriminalka, 1988 (Jenny Seagrove, Murray Cruc-hley). 15.35 Telemix. 16.00 Navpični start, nemška komedija, 1988 (Mike Krüger). 17.30 Pregled. 18.00 Frantic, francoska kriminalka, 1986 (Harrlson Ford). 21.50 Noro poletje, ameriška komedija, 1986 (John Cu-sack, Demi Moore). 23.25 Taxi boy, francoska komedija, 1985 (Claude Brasseur). 6.00 poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euroblcs. 10.00 Tour de France. 11.00 Atletika, pregled. 12.00 Golf, Scottish Open. 13.00 Tenis, Mercedes cup, Stuttgart. 18.00 Športni pregled. 19.00 Tour de France. 20.00 Snokerjl, 21.00 Dokumentarec o golfu, British Open, 1989. 22.00. Boks. 23.00 Atletika, Barcelona, Španija. 1.00 Tour de France. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila in vreme. 9.15 Mix. 17.30 Summer On The Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični klipl. 20.00 Mix. 21.00 Hollywood, dokumentarec, 22.00 Poročila. 22.15 Turistični magazin. 22.45 Svet fotografije. 23.15 Mix. 23.45 Eurochart. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. EUROSPORT TELECLUB 10.30 Infošov. 11.00 Zareza, ameriška drama, 1987 (Barbra Strelsand, Richard Dreyf-fus). 13.30 Infošov. 14.00 Beg v neznano, ameriška kriminalka. 1987 (River Phoenix). 16.00 A. D. A.M., nemška komedija, 1988 (Helmut Berger). 17.35 Pregled. 18.00 Mas-sarati, ameriški pustolovski film, 1983 (Daniel Pilon). 19.35 Telemix. 20.00 Poslednja komanda, ameriški film, 1973 (Jack Nicholson). 21.45 V srcu noči (Heart of Midnight), ameriški erotični trller, 1988 (Jennifer Jason Leigh). 23.35 Purple Rain, ameriška pop opera, 1984 (Prince). 6.00 Poslovni raport in kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Euroblcs. 10.00 Tour de France. 13.00 Tenis, Stuttgart. 18.00 Moto šport. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis, Stuttgart. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Formula ena v Angliji. 0.00 Veslanje, Luzern, Švica. 1.00 športni pregled. 2.00 Tour de France. SUPER CHANNEL 6.00 cnannel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Cummer On the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 10.30 Infošov. 11.00 Ječa, tu ste na varnem, ameriška parodija. 13.30 Infošov. 14.00 Heidi in Peter, švicarski domovinski film, 1954. 15.25 Telemix. 16.00 Katijlno hrepenenje, ameriška drama, 1988 (Jodie Foster, Mark Heromn). 17.35 Pregled. 18 00 Selitev (Moving), ameriška komedija, 1987 (Richard Pryor). 19.25 Telemix. 20.00 Diamantna lady, ameriška kriminalna komedija, 1988 (Brooke Shields). 21.35 Body Slam, ameriška komedija, 1987 (Dirk Benedict). 23.05 Smrtonosni prijatelj, ameriška grozljivka, 1986. TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik 9.00 Spored za otroke — Medvedov godrnjavček, Naj gori nam kres, (6. del /6) 9.20 Spored za otroke, Pamet je boljša kot žamet: Nova obleka za staro železo 9.25 W. Gremm: Križ in težave, nemška drama 10.25 F. Nicollni: Oče bom, italijanska nadaljevanka, zadnji del 11.15 Video strani 15.45 Video strani 16.25 Poletna noč, ponovitev nadaljevank: Dragi John, ameriška nadaljevanka, 2/20, Mortimer-jev okoliš, novozelandska nad. 6/6, Zločini stoletja, ameriška nanizanka, 7/13 18.00 TV Dnevnik 1 18.10 Mozaik, Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade, Moja družina in ostale živali, angl. serija (3. del /13) 19.10 Risanka 19.20 TV Okno 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Vreme 20.00 Film tedna: Ženska ali dve, francoski film 21.35 TV Dnevnik 3 21.50 Poletna noč: Dragi John, ameriika nadaljevanka, 3/20, Dokler se ne snideva spet, amer. nad. 1/6, Zločini stoletja, ameriika nanizanka, 8/13 0.55 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi, 19.00 Iz tujih kuhinj, Izobraževalna serija (7. del /9), 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Svet poroča, 22.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 0.50 TV Koledar, 11.00 Poletni spored (do 14.00), 15.35 Poročila, 15,50 Ponovitev nočnega sporeda Program plus, 18.00 Poročila, 18.10 TV Koledar, 18.20 Številke in črke, 18.40 Poročila za tuje turiste, 18.45 Poletni turizem v Avstriji, dokumentarna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Gibljive slike, 22.45 TV Dnevnik, 23.05 Poročila za tuje turiste, 23,10 Program plus, nočni spored, 1.20 Poročila. greentown jazz band na koncertu v velenju Greentown Jazz Band je bil ustanovljen leta 1982. Sestavljajo ga izkušeni glasbeniki, med katerimi so nekateri prisotni na jaz-zovski sceni preko 30 let. Sestav benda se do danes ni bistveno menjal, spodbudno pa je, da je pritegnil tudi glasbenike iz najmlajše generacije. Greentown Jazz Band neguje tradicionalni jazz, vendar na svoj, izviren način. Karakteristični zvok benda je posebnost, pogojevana s skupinsko improvizacijo, tako glede obravnavane glasbene tvarine, kakor v strukturi večglasja. Skratka Greentown Jazz Band neguje tradicionalni jazz, popularno imenovan »DIXIELAND«, na moderen, izviren način. Množica ugodnih kritik iz domačih in še več iz zamejskih odrov, med katerimi ne manjka takih, ki ocenjujejo njegove nastope v superlativih, je zanesljiv porok za glasbeno kakovost Greentown Jazz Banda. Poleg nastopov doma, je Greentown Jazz Band reden gost tudi na evropskih odrih, od leta 1988 dalje pa tudi na ameriških, kjer so njegovi privrženci celo ustanovili Klub prijateljev Greentown Jazz Banda. Greentown Jazz Band sestavljajo: Borut Bučar, klarinet; Peter Hudobivnik, trombon; Peter Ugrin, trobenta; Merik Lešničar, klavir; Dušan Kajzer, bas; Primož Grašič, kitara; Ratko Divjak, bobni. Koncert Greentown Jazz Banda bo v petek, 13. julija, ob 19. uri na ploščadi pred Namo. Če bo deževalo bo koncert v restavraciji Name. koleda se predstavlja domačemu občinstvu V četrtek, 19. julija, ob 19. uri, pa se bo na ploščadi pred velenjsko Namo dorrlačemu občinstvu predstavila Šaleška folklorna skupina Koleda, ki je prav gotovo ena naših najboljših folklornih skupin. Predstavili se nam bodo s slovenskimi plesi in plesi drugih jugoslovanskih narodov. V primeru dežja prireditve ne bo GLASBENA MLADINA SLOVENIJE - Poletni tabor v polnem razmahu Muziciranje mladih glasbenikov, ki so se letos zbrali v Poletnem taboru Glasbene mladine Slovenije, se je v teh dneh pošteno razživelo. Glasbena šola je polna zvokov kitare, harmonike, flavte, violončela, violine in še drugih instrumentov. Včeraj so se nekateri med njimi predstavili na ploščadi pred velenjsko NAMO, danes zvečer pa bo na velenjskem gradu koncertirala kitaristka ALENKA OKORN, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, ki se že več let udeležuje velenjskega tabora. Zadnje tri večere letošnjega izpopolnjevanja v tečajih kitare, harmonike in komorne igre bodo mladi udeleženci nastopili v dvorani Glasbene šole F. K. Koželj-skega. Vse, ki vas bo ob večerih zamikala urica lepe glasbe, vabimo 13., 14. in 15. julija ob 19.30 uri na koncerte mladih umetnikov. 15 let Velenje Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca. Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855-450, 853-451 (uprava). PROGRAM PETEK, 13. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 15. JULIJA: 11.0 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, novih pa ne bomo sprejemali, saj je čas dopustov in tudi mi težko dobimo odgovore na vaša vprašanja. Oddajo bomo uvrstili v spored spet jeseni); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 16. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; Poletno popoldne na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 18. JULIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00; Poletno popoldne na Radiu Velenje. HTV 2 r i k 1 M M 1 1 19.30 TV Dnevnik, 20.00 Glasbeni večer, 21.30 Poročila, 21.40 Znanstveni forum. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.30 Bombe na Monte Carlo, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 14.05 Alf, risana serija, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Sta-cy Keach). 21.00 Diamanti za zajtrk, angleški film, 1968. 22.50 Poročila. 23.00 S.O.S. za polet T 17, ameriški film, 1959. RTL PLUS tj.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.05 Bogati In lepi. 10.35 Tv butik. 11.00 Avto. 12.00 Cena je vroča, ponovitev. 12.30 Klasika. 13.00 Bogati in lepi, 163. nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Knight in Daye, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quincy. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs. 20.00 Boj velikanov, ameriški fantazijski film, 1980. 21.45 Stern TV. 22.25 Agenti umrejo osamljeni, angleški akcijski film, 1969. 0.55 Equalizer, serija. EUROSPORT 6.00 Poslovno poročilo. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Aerobika na Euro-sportu. 10.00 Tour de France. 11.00 Konjeništvo, skoki, Luxemburg. 13.00 Tenis, Mer-cedese cup, Stuttgart. 18.00 Svetovni šport. 19.00 Tour de France. 20.00 Tenis, Stuttgart. 22.00 Boks. 23.30 Atletski grand prix v Bologni, Italija. 2.30 Tour de France. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak, jutranji spored. 8.30 Hello, Austria. 9.00 Poročila in vreme. 9.15 MI*. 17.30 Summer On the Air, oddaja v živo. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix, glasba. 22.15 Financial Times, tedenski pregled. 22.45 Spiegel TV. 23.15 Mix. 0.15 Poročila. 1.30 Mix. 1.30 Time Warp. 10.30 Infošov. 11.00 Pozdravi iz onostranstva, ameriška komedija, 1982 (Sally Field). 13.30 Infošov. 14.00 Svetloba na koncu predora, ameriška drama o dečku, obolelem za aidsom, 1S88 (Joshua Garris). 15.35 Telemix. 16.00 Ratboy, ameriški fantazijski film, 1986 (Sondra Locke). 17.40 Pregled. 18.00 Neprijetna srečanja, ameriška grozljivka, 1983 (Jennifer Dale). 19.25 Temelix. 20.00 Policijska akademija 2. ameriška komedija, 1985 (Steve Guttemberg). 21.30 Kralj mesta, ameriški zabavni film, 1984 (Tony Curtis). 23.05 Kupljlva ljubezen, italijanski erotični film, 1986 (Marino Mase, Jenny Tamburi). (0 (U 0 in (Ö c »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenie. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din in trimesečna naročnina za tujino 132 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. FILMSKI KINO REDNI KINO Četrtek, 12. 7. ob 18. uri GREMLINI — ameriški, znan-stveno-fantastični, grozljivka. V gl. vi.: Deborah Foreman. Petek, 13. 7. ob 10. uri VRNITEV V PRIHODNOST II -ameriški, znanstveno-fant., avan-turist. V gì. vi.: Michael J. Fox. Petek, 13. 7. ob 18. in 20. uri MOJA LEPA ŠOFERKA -ameriški. V gl. vi.: Deborah Foreman. Sobota in nedelja, 14., 15. 7. ob 18. in 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST II - ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Michael J. Fox. Mladi Marty in njegov prijatelj, izumitelj Dock Braun se znajdeta z Dockovim vremenskim strojem v 21. stoletju. Ponedeljek, 16. 7. ob 10. in 18. uri POLICAJ POD KONTROLO — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Richard Gere. Torek in sredo, 17., 18. 7. ob 18. in 20. uri. Sreda, 18. 7. ob 10. uri DINA-MIT JACKSON - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Carl Weathers. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 12. 7. ob 20. uri, petek in nedeljo, 13., 15. 7. ob 22. uri DESERT S SMETANO - ameriški, erotski. Sobota, 14. 7. ob 22. uri, ponedeljek, 16. 7. ob 20. uri GRD IN LEP — ameriški, trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 12. 7. ob 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST II -ameriški, znanstvena fantastika, avanturistični. V gl. vi.: Michael J. Fox. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 14. 7. ob 20. uri NOČNI KINO - DF.SERT S SMETANO. Nedelja, 15. 7. ob 19. uri DI-NAMIT JACKSON - ameriški, akcijski. Ponedeljek, 16. 7. ob 19. uri VRNITEV V PRIHODNOST II — ameriški. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 13. 7. ob 20. uri VRNITEV V PRIHODNOST II -ameriški, avanturistični. KINO »DOM« MOZIRJE 12. 7. - BOGASTVO CARJA SALAMONA II, ameriški pustolovski 14. in 15. 7 — SALSA, ameriški glasbeni 19. 7. - DEBBI E OSVAJA SVET, ameriški erotični KINO »JELKA« NAZARJE 14. in 15. 7. - LEGENDA O ZLATEM PERESU, hongkonški avanturistični. 18. 7. - DEKOLTE, španski erotični KINO LJUBNO 14. in 15. 7. - BILOXI BLUES, ameriški vojni 17. 7. - VELIKO MESTO, ameriška drama. Onesnaženost zraka V dneh od 25. 6. do 8. 7. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SQ2 višje od polurne MIK 0,75 mg/m3 Datum ura merilna postaja koncentracija SO: mg:m' 28. 6. 1990 17.30 Šoštanj 0.82 30. 6. 19.30 Šoštanj 0,89 21.30 Šoštanj 0.93 1. 7. 13.30 Šoštanj 0,95 5. 7. 9.00 V. Vrh 0,77 11.30 Šoštanj 1.05 . . . 12.00 Šoštanj 0,83 12.30 Šoštanj 1.00 vmes pa so med plesi zapeli še kratke pesmice posvečene trgatvi. Na kraju zapišimo, da si takšnih in podobnih kvalitetnih prireditev v našem mestu lahko le želimo. B.M. Prodaja oljnih slik, grafik in skulptur Prodaja izdelkov domače in umetne obrti Prodaja plošč in kaset klasične glasbe Prodaja likovnih monografij, plakatov in razglednic Založniška dejavnost za področje umetnosti in kulture Posredovanje likovnih razstav doma in v tujini Galerija Kolar, Šolska ulica 5, 62380 Slovenj Gradec, Jugoslavija, telefon (9938) 0602/44-044 Folklorna skupina iz Sicilije navdušila Kulturni center Ivan Napotnik in velenjska Nama sta zadnji petek v juniju organizirala nadvse zanimivo kulturno prireditev. V Titovo > Velenje sta namreč povabila folklorno skupino iz Licata na Siciliji. Z bogatim in za gledalce privlačnim programom je skupina navdušila številne obiskovalce, ki so prišli na ploščad pred Namo. Omenjena folklorna skupina je pred tem sodelovala na drugem mednarodnem folklornem festivalu v Maribo- ru. Sicer pa skupina s Sicilije, ki šteje približno 30 članov in jo uspešno vodita zakonca Peppe in Liliana Sandoro, že veliko nastopa na različnih prireditvah in festivalih doma in na tujem. Pred dvema letoma ( so bili v Franciji, prejšnje poletje pa so nastopali v Ameriki v zvezni državi Nord Carolina. Skupina je bila ustanovljena pred štirimi leti, v njej nastopajo deklice in dečki, stari približno šestnajst let, med njimi tudi 9-le-tni sin zakonskega para Sandoro. Karakteristični instrumenti skupine so tamburino, kitara, harmonika, piščalka, guartara in drugi, tipični plesi, ki so zelo raznoliki pa so La tarantella, La contro danza in La Polca. Nastop izvedejo v dveh delih. V prvem so pesmi posvečene naravnim lepotam, ljubezni in delu, v drugem setvi in žetvi, Tel. št.: 853 451 _855 450. ZASTAVO 750. 1. 77 in 1. 78, oba dobro ohranjena ugodno prodam. © 854-126, popoldan. 36 m' LAMELNEGA PARKETA prodam. ©850-168. POROČNO OBLEKO in pretočni plinski bojler TI KI JUNKERS ugodno prodam. ® 831-074, dopoldan, Bogdana. PARCELI ZA VIKEND NAD JAMO PEKEL, sončna lega, lep razgled, voda in elektrika ugodno prodam. ©721-217, po 15. uri. AMI 8 poceni prodam, (lahko tudi po delih). © 857-380. SIVO BREJO TELICO, 8 mesecev prodam. © 882-897. NOVA GARAŽNA VRATA po ceni prodam. © 850-495. SAMONAKLADALNO SILA-ŽNO PRIKOLICO SIP 28 m3, 24 nožev in sod za gnojevko BAUER 2.100 1 prodam. ® 884-155. MLADEGA DOBERMANA prodam. Marija Vrbnjak, Gavce 59 a, Šmartno ob Paki. VW (HROŠČ), letnik 74, registriran do leta 1991, prodam za 2.700 DEM. Ugodno prodam tudi spalnico. © 857-682. ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK »ROKI« in avtomatic motor prodam. © 882-846. TRIMESEČNO HONORARNO ZAPOSLITEV sobarice-čistilke nudimo. KOČA NA SMREKOVCU. DIANO, letnik 80, neregistrirano ugodno prodam. ® 882-786. KRAVO po teletu prodam. Oblak Avgust, Škale 31, Titovo Velenje. DOBRO OHRANJEN avto AUDI 80, letnik 1980 prodam. Tel.: 856-772. FIAT 131 mirafiori 1300 cl, letnik 1984, registriran do junija 1991 (možna zamenjava za alfo 33) prodam. © 857-008. STREŠNO OPEKO (novo-ce-mentno), izdelano na vibracijskem stroju, garancija 40 let, prodam po din 90,00 m1. Na željo dostava na dom. Naslov v upravi lista. TELICO staro leto in pol prodam. Rudolf Plešnik, Lipje 33, Titovo Velenje. BELO POROČNO OBLEKO (butik DANA — Žalec), št. 38-42 prodam. © 779-113. BLIZU VELENJA prodam parcelo za vikend. © 850-350. AVTOMATIC MOTOR prodam, star 4 leta, malo vožen. ©831-666. INŠTRUKTOR MATEMATIKE! Profesorja ali dobrega in- štruktorja matematike za srednjo šolo nujno iščemo. © 855-562, po 20. uri. 90 m! ATRIJSKE HIŠE v Titovem Velenju ugodno prodam. © 853-079. VIKEND (stanovanjska hiša) na Paškem Kozjaku prodam. Elektrika, voda, centralno ogrevanje. Možnost obročnega plačevanja ali prevzem stanovanjskega kredita. © 858-793. MOPED ATX, 1. 88, ugodno prodam. © 858-793. PREKLICUJEM avtobusno vozovnico Velenje —Studence. Slavko Drofenik, Studenci 59. DEŽURSTVA Samo v smrti je svoboda; zopet najdeš, kar si ljubil; večnosti ti vrne voda, kar si ljubil in izgubil. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta Alojza Amona se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, govornikoma, duhovniku, rudarski godbi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, vence in izraze sožalja. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI PREKLICUJEM vozovnico na relaciji Rečica ob Paki—Titovo Velenje, ki se glasi na ime Vladimir Mandelc, Rečica ob Paki 2, Šmartno ob Paki. JUGO 45 A, letnik 1987, prodam. © 856-864. ZA POLOVIČNO CENO pro dam šotor za štiri osebe. © 857-152. BMW 318 po delih prodam. © 882-703 od 17. do 19. ure. «nama Namin kotiček BUTIK FISCHER (hotel Pa-ka) nudi veliko sezonsko znižanje cen vseh vrst modnih oblačil. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 12. julija — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Vrabič in dr. Menih. Petek, 13. julija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Jonko in dr. D. Popov. Soboto, 14. julija in nedeljo, 15. julija — dnevni dr. Rus, nočni dr. Rus in dr. Stupar. Ponedeljek, 16. julija — dopoldan dr. Zupančič, popoldan dr. Popov, nočni dr. Kočevar in dr. Bezlaj. Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 15. julija je dežurni zobozdravnik dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju : Od 13. julija do 20. julija je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 32, telefon: 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju : Do 15. julija je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. Od 16. julija do 22. julija je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. Gibanje prebivalstva Poroke: Srečko Plankelj, roj. 1963, Skorno pri Šoštanju št. 5 in Martina Žager, roj. 1965, Šoštanj, Cesta talcev št. 13. Rojstva : Rodilo se je 25 dečkov in 24 deklic. Sprehodite se po veleblagovnici Nama Titovo Velenje in se ustavite: NA ODDELKU MOŠKE KONFEKCIJE — komplet kratke hlače in majica, uvoz iz Anglije — potiskane sraice, uvoz iz Anglije NA ODDELKU ŽENSKE KONFEKCIJE: — ženski kompleti, uvoz iz Anglije kratke hlače in majica NA ODDELKU OTROŠKE KONFEKCIJE: — kratke hlače — otroške kopalke že od dalje NA ODDELKU METRAŽE: — brisače iz uvoza po zelo ugodnih cenah V TEKSTILNEM DISKONTU: — športne kratke hlače — kopalne brisače — barvaste majice T shirt V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI: — najcenejši sladkor kristal — najcenejši sir Celeia Edamer le 308,00 din le 322,00 din le 420,00 din le 37,50 din 56,40 dinarjev le 148,20 din kg le 279,20 din le 30,00 din kg 10,70 din kg 56,90 din Za jesenski izlet je bila izžrebana: MARIJA AŽMAN, Pa-iki Kozjak 58, Titovo Velenje Po dolgi in mučni bolezni je umrl mož, oče in deda Zdravko Oblak dipl. ing. rud. Titovo Velenje ŽALUJOČI: žena Nada, sin Dušan z družino, hčerka Vesna z družino. Pokop je bil 7. 7. 1990 v Celju. Kako živel bi rad, sedel med vami, a sedaj tišči me grob prerani! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Mrkija iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali. Posebej se zahvaljujemo družini Andreje, sostanovalcem, prijateljem in znancem. ŽALUJOČI : Vera z otroki in Tomi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata ter pradeda Karla Gašpariča 24. 10. 1905 - 27. 6. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupančiču za zdravljenje na domu, sosedom Jevšnik, Kasesnik, posebno Tomotu in Marici za vsestransko pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govornikoma, častni straži RLV, rudarski godbi, ter sodelavcev TOZD-a Pohištvo. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in praočeta Jožeta Melanška (1905 - 1990) iz Saleka pri Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v ponedeljek, dne 2. julija 1990 pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala velja dr. Zupančiču in dr. Grošlju ter med. sestri Slavici Avberšek za nesebično pomoč v času njegove dolgotrajne bolezni. Hvala vsem sosedom, pogrebcem, pevcem, gospodu duhovniku za opravljeni obred, vsem govornikom, Termoelektrarni Šoštanj, gasilcem Občinske gasilske zveze Velenje, ki ste ga pospremili na pokopališče v Podkraju. ŽALUJOČI: sinovi Slavko, Mirko in Jože v imenu vsega sorodstva. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, ZAHVALA a v naših srcih boš ostala! Ob boleči izgubi SI a vi ce Drečnik roj. 3. 4. 1950 v Topolšici, stanujoča v Ljubiji pri Mozirju, umrla 21. 6. 1990 V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, jo pospremili po kratki življenjski poti, pospremili še na zadnjo pot in jo zasuli s cvetjem v slovo. ŽALUJOČI: mama, hčerka Karmen, sestra Angelca z Robertom, sestra Vera z družino. canov, V neposredni bližini rudniške vrtine na Goricah je eden od množičnih grobov po vojni pobitih Šoštanj- /Z SODNIH KLOPI V praznih pisarnah so bile polne denarnice Lahko bi celo rekli, da je bilo Zdenki Plečko iz Titovega Velenja, stari komaj 22 let, polovico >dela< opravljenega že s tem, ko so v nezaklenjenih pisarnah ženske puščale torbice na takšnem mestu, kjer Zdenka ni imela pretežkega dela. Njeno nepošteno ravnanje pa jo je privedlo pred sodnike, ki za to niso imeli preveč razumevanja. Odredili so ji leto dni zapora, sicer pogojno, če v štirih letih podobnega dejanja ne stori več in če v roku enega leta oškodovankam in oškodovancem (teh je bilo manj) povrne škodo. Zdenka Plečko je trenutno na prestajanju kazni — zaradi kaznivih dejanj v KPD Dob, kjer pristojni ocenjujejo, da bo po prestani kazni sposobna pošteno živeti in se preživljati z delom. Sodniki so upoštevali olajševalne okoliščine — kazniva dejanja je priznala. Bila je brez sredstev za preživljanje, saj je brezposelna in mati enega otroka. Imela pa je tudi druge, oteževalne okoliščine — pri dejanjih je bila precej predrzna, poleg tega pa je bila kaznovana že prej. Začela je pred približno dvema letoma. 6. julija 1988 je v SIS družbenih dejavnosti ostala brez denarnice in brez 9,50 dinarjev M. V.. Potem je v novembru istega leta obiskala Skupnost za zaposlovanje in brez denarnice in 2,60 dinarjev v njej je ostala D. L. Naslednje leto februarja je obiskala sodišče in T. B. oškodovala za skupaj 160,00 dinarjev (zlat prstan in gotovina), štiri dni kasneje je obiskala Stanovanjsko skupnost in na isti način oškodovala A. H. V začetku marca je bila že v delovni skupnosti ERE. Brez denarnice in gotovine je ostala A. Š. ERO pa je obiskala potem še trikrat v istem meseci: N. B. je ostala brez denarnice in 2,00 dinarjev, I. B. brez 20,00 din in 220 DEM, A. Š. pa je ostal brez 12,00 dinarjev, ki jih je našla v suknjiču. Hotel Paka in njihove zaposlene je obiskala dvakrat — enkrat je M. J. oškodovala za 4 din, drugič pa za 5 din. Potem je v marcu obiskala še OK ZKS Velenje -izkupiček 2,00 din iz denarnice M. O., na sindikatih pa je F. D. prikrajšala za bone vredne 80,00 din, za 6,00 din gotovine in za denarnico vredno 10,00 din. To je bilo že maja, ko se je ustavila še v Zdravstvenem domu — brez 12,00 din je ostala F. S., na Centru srednjih šol pa H. Z. brez denarnice s 15 dinarji, 10 čeki, osebne izkaznice, Evro kartice, vozniškega dovoljenja. Najbolj >uspešna< pa je bila maja v pisarni Izletnika na avtobusni postaji, z mize B. Z. je vzela 3000 dinarjev. Na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje so ji po 165/1 členu KZ Republike Slovenije zaradi nadaljevanja kaznivega dejanja tatvine prisodili 1 leto zapora, pogojni na štiri leta in povrnitev škode oškodovancem v roku enega leta. (mkp) GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE POROKE: Miran JALUŠIČ, rojen 1961, Titovo Velenje, Efenkova c. št. 1 in Brigita BOŽIČEVIČ, rojena 1967, Šoštanj, Kajuhova c. št. 3. Božidar RAJ H, rojen 1962, Slovenske Konjice, Titov trg št. 12 in Terezija FURMAN, rojena 1969, Slovenska Konjice, Partizanska c. št. 28. Mihael ŠPEGEL, rojen 1968, Titovo Velenje, Jenkova c. št. 6 in Kristina ŠALAMON, rojena 1967, Ločica ob Savinji št. 83. Damir ŠOLMAN, rojen 1970, Vitanje št. 6 in Suzana LAZNIK, rojena 1969, Vitanje št. 6. SMRTI: Anton PRAPROTNIK, rojen 1947, Slatina št. 16. Alojzij AMON, rojen 1931, Titovo Velenje, Šercerjeva c. št. 10. Marija MEH, rojena 1905, Ravne št. 42. Emilija JAGODIC, rojena 1919, Celje, Vojkova c. št. 15. Franc POGORELC, rojen 1942, Radlje ob Dravi, Partizanska c. št. 12. OBČINA MOZIRJE POROKE: Simon Belaj, 1964, kmetovalec iz Šmiklavža 17 in Anica Hriber-nik, 1968, konfekcionarka iz Lenarta pri Gornjem Gradu 12. Stanko Fale, 1966, kmetovalec, Homec-Brdo 30 in Milena Raj-ter, 1970, pletilja iz Bočne 98; Tomaš Danijel, 1965, delavec iz Mozirja, Aškerčeva 53 in Katarina Dimec, 1969, ekonomski tehnik iz Mozirja, Ulica Tomšičeve brigade 17. SMRTI: Marija Slatinšek, 1901, upokojenka iz Gornjega grada 67; Frančiška Rihter, 1909, upokojenka iz Tiroseka 58. Janez Zvipelj, 1949, invalidski upokojenec iz Kokarij 9, Anton Bašnec, 1937, invalidski upokojenec iz Nazarij 154. MOZIRJE - TOF IN PUST BOSTA RAZGIBALA ŽIVLJENJE Čez štirinajst dni, v četrtek, 26. julija, bo v Mozirju turistična, zabavna in rekreacijska prireditev, ki jo pripravlja nihče drug kot Pust Mozirski. Gost in vodja prireditve bo Tone Fotnezzi-Tof, ki ga bo spremljal kvartet Moped Showa. Prireditev se bo pričela ob 16. uri, ko se bodo udeleženci s kajaki spustili po Savinji od mostu v Spodnji Rečici do Savinjskega gaja, strokovno in ostalo pomoč pri tem bo nudil Edi Jurjevec. V nadaljevanju bodo besedo prevzeli gostje s Tofom na čelu, pripravljajo modno revijo, trim tek skozi Savinjski gaj, presenečenja z bogatimi nagradami in uglednimi gosti, pa še kaj. MILIČNIKI SO ZAPISALI HUDO TELESNO POŠKODOVAN VOZNIK V ponedeljek, 2. julija, ob 5. uri zjutraj se je na regionalni cesti v naselju Nova Štifta zgodila prometna nezgoda. Iz Gornjega Grada proti Črnivcu je vozil voznik osebnega avtomobila Peter Podbrežnik, 26 let, iz Gornjega Grada. V omenjenem naselju ga je v desnem preglednem ovinku na mokri cesti začelo zanašati. Po 14 metrih drsenja je trčil v obcestno škarpo, odkoder je vozilo odbilo na cestišče in obstalo je na strehi. Pri tem seje voznik hudo telesno poškodoval in odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. TOVORNJAK NA BOK Dan kasneje, v torek, okrog 12. ure je po cesti Titovo Velenje—Šentilj vozil voznik tovornega avtomobila KR 184-313 Edo Štacl iz Radovljice. Zaradi neprimerne hitrosti in nepravilno naloženega tovora se je v naselju Kavče tovornjak obrnil na bok. Ker je kislina iz akumulatorja poškropila voznika po očesu, je moral iskati pomoč v celjski bolnišnici. KAR S PIVOVSKO STEKLENICO PO GLAVI V začetku prejšnjega tedna sta okrog 18. ure, popivala v lokalu stare Tržnice na Kidričevi cesti v Titovem Velenju Ivan Kretič, upokojenec iz Jenkove 43 in Milan Skale, 40 let. Beseda je dala besedo, spor je bil mimogre- de tu in med prepiranjem je Kretič s steklenico piva udaril po glavi svojega sogovornika. Zaradi vreznine je ta iskal zdravniško pomoč v velenjskem zdravstvenem domu. ODTUJIL 300 DINARJEV V sanitarne prostore na avtobusni postaji v Titovem Velenju je v sredo, 4. julija, med 15. in 16. uro prišel doslej še neznani obiskovalec. S ključem, ki ga je imel pri roki, je odklenil vrata v prostor, kjer je delala garderoberka. Odtujil je okrog 300 dinarjev na škodo Karmen Vrečko iz Celja. IZ AVTOMOBILA UKRADEL USNJENO ŽENSKO TORBICO Istega dne, okrog 18. ure, je Janez Grabner sporočil na postajo milice v Titovem Velenju, da sta bila s prijateljico na obisku v bolnišnici Topolšica. Osebni avtomobil Zastava 750 sta pustila na parkirnem prostoru pred bolnišnico. Ko sta se vrnila do avtomobila, sta ugotovila, da je iz njega izginila usnjena ženska ročna torbica z denarjem, ključi,.. . Le dva dni sta bila potrebna, da so miličniki storilcu prišli na sled. V avtomobil je vlomil Marko Golavšek iz Partizanske 53 v Titovem Velenju. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so prav tako ugotovili, da ima fant na vesti še vrsto drugih vlomil v avto- TITOVO VELENJE - CIK CAK - TORNADO IN TURNIR Klub malega nogometa Cik Cak — Tornado bo v petek, soboto in nedeljo organiziral prvi turnir v malem nogometu in sicer na kotalkališču v Titovem Velenju. Jutri, v petek, bodo tekme popoldne, v soboto in nedeljo pa dopoldne, in popoldne, odvisno pač od števila prijavljenih ekip. Za najboljše ekipe, igralca, strelca in vratarja so pripravljene lepe nagrade, pokali in priznanja. i-----T- Gorice nad Šoštanjem skrivajo grobove po vojni pobitih CJ M. tW M. ■ B 'i i'm................ ......■..........i ni". M • I BI ni'..- Bmmm^MIBBBBH-BBBBBBB^^BBBl Tudi Koželj skriva množične grobove žrtev iz Teha-rij, med njimi so tudi Velenjčani. O tem več kdaj mobile Zastava 750 vse od začetka tega leta dalje. NAŠEL NI TISTEGA, KAR JE ISKAL Skozi priprto okno na Šaleški 18 b je v četrtek, 5. julija, v popoldanskem času, vstopil v stanovanje Huseina Aletiča nepovabljen gost. Pri preiskovanju stanovanja ni našel ne denarja, ne zlatnine. Drugi aparati (TV, videorekorder) pa so bili zanj očitno pretežki, da bi jih vzel s sabo. Neznanega vlomilca še vedno iščejo. ZAPELJALA V REKO PAKO Dan kasneje, okrog 8. ure zjutraj, je Marija Erhard, 48 let, iz Koroške ceste v Titovem Velenju, zaradi neprimerne hitrosti v bližini objekta v Novih Prelogah zapeljala s ceste v reko Pako. Pri tem se je lažje telesno poškodovala. NI SE ZMENIL ZA PLAČILO V petek, 6. julija, ob 22. uri, se je mudil v Pizzeriji Cigler v Šoštanju gost. Naročil si je jedačo in pijačo, ki pa je kasneje ni hotel plačati. Na kraju je patrulja postaje milice Titovo Velenje ugotovila, da svojih obveznosti ni hotel plačati Meho Turudija, 42 let, iz Kaknja, ki je pred časom prišel s prestajanja daljše zaporne kazni. Pri sebi ni imel ne denarja za preživljanje, niti dokumentov o istovetnosti. Predali so ga v pQstopek sodniku za prekrške zaradi klateštva. Nasilna izguba življenja, še zlasti po končani vojni, je globoko prizadela človekovo dostojanstvo in kar 45 let so starejši Šoštanjčani nosili v sebi te povojne grozote, še posebno tisti, ki so te ljudi poznali, ki so bili njihovi sosedje, da bližnjega in daljnega družinskega sorodstva ne omenjam. " Na severnem predelu Šoštanja, tam okoli opuščenega vodnega rezervoarja, na hribu imenovanem Gorica, ležijo pobiti Šoštanjčani, ki so jih vojni zmagovalci želeli čisto preprosto izbrisati iz našega spomina. Vemo, da se sprava s pogrebno slovesnostjo pobitih v Kočevskem Rogu ne končuje, temveč se šele začenja. Sprave ni brez popolne resnice, do te resnice pa je še dolga pot. Res je, da bomo pri odkrivanju prihajali do najrazličnejših grozot, ki so bile storjene ljudem že po končani vojni in verjetno ni občine v Sloveniji, kjer ne bi imeli grobov, ki nosijo v sebi strašne grozote. V naši občini so to Šoštanj, Velenje, Gaberke, od Pake do Mislinja, Šentilj... Veliko vprašanje je, kako dolgo bodo še lahko v miru pokopani na hribu v Goricah nad Šoštanjem, saj je pri enem grobu v bližini rudniška jamska vrtina, in če bi to vrtino recimo locirali samo tri metre bolj proti severu, bi bila ta vrtina v del grobov, kjer so pokopani 23. maja 1945 ustreljeni Šoštanjčani. Sprava je eno najtežjih in najzahtevnejših moralnih dejanj. Zahteva velik osebni napor in zavestno odločitev, veliko političnih razlogov, zrelosti, veliko mero strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Podatke sem pričel zbirati nekaj dni za tem, ko so aretirali Janeza Janšo. Na začetku so bili ljudje do mene zelo nezaupljivi, bilo jih je strah. Bolj ko se nam je bližala slovenska pomlad, lažje sem prihajal do podatkov, jih preverjal... Pred nekaj dnevi sem potrkal pri Martinu T„ Možakar je dobrega spomina in je spisek, ki ga imam, tu in tam hitro popravil, še zlasti njihova imena in delo s katerim so se ukvarjali ustreljeni, tu in tam pa je še kaj dodal. Pri preverjanju podatkov so pomagali: Viktor K., Zvone Č. in drugi. Ustreljeni so bili 23. maja 1945, med 23. in 24. uro na Goricah nad Šoštanjem. Pred tem so jih istega dne med 10 in 11. uro dopoldne s tovornim avtom odpeljali neznano kam. Rekli so, da jih peljejo na zaslišanje, in da se bodo kasneje že vrnili na domove, če niso nič krivi. In potem gorje. Najprej so si morali skopati jame. Pred ustrelitvijo so imeli zaprte v Grilovem hlevu, tega. hleva danes ni več. Še živeči tod pa vedo povedati, kako so prosili, da jih pustijo živeti, saj niso med vojno nikomur storili nič hudega. Skupaj je bilo ustreljenih 27 Soštanjčanov. Da bi zvedel še kaj več, sem se oglasil tudi pri Cveti Z., ki je bila takrat zaposlena na občini v Šoštanju, ki pa se tega, da so bili v Šoštanju ustreljeni ti ljudje, ne spominja. Ve pa, da so bili nekateri Šoštanjčani takoj po osvoboditvi zaprti ter kasneje verjetno odpeljani v Celje, ali kam drugam. L. Ojsteršek MEDSEBOJNI OBRAČUN VOZNIKOV Prejšnjo nedeljo, okrog 18. ure, je Martin Šuštaršič, 33 let, iz Splitske 52 v Titovem Velenju peljal iz Šoštanja proti Titovemu Velenju. Med potjo mu je s stranske ceste izsilil prednost voznik osebnega avtomobila Se-ad Subašič, 31 let, iz Šaleške 2 b. Šuštaršič mu je zaradi tega zatrobil in ga prehitel. Subašič mu seveda ni hotel ostati dolžan, peljal je za njim ter ga dohitel na Kopališki cesti v Titovem Velenju. Tu sta opravila temeljit pogovor, med katerim je Subašič udaril svojega sobesednika in mu strgal srajco. Zaradi nedostojnega vedenja čaka napadalca še sodnik za prekrške. HUDO IN LAŽJE POŠKODOVANA Na Konovem, na lokalni cesti proti Hrastovcu, se je ta ponedeljek ob 18.35 uri zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo, ena pa lažje telesno poškodovana. Voznik osebnega avtomobila Ivica Križman, 29 let, iz Hra-stovca je vozil iz smeri Škal proti Konovemu po sredini vozišča. V nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljal voznik motornega kolesa vespa Samo Zabovnik, 20 let, iz Škal s sopotnico M. Š., 16 let, iz Titovega Velenja. Z motornim kolesom sta trčila v srednji del osebnega avtomobila. Pri tem se je voznik motornega kolesa Zabovnik hudo telesno poškodoval, sopotnica pa lažje. Nepravilno naložen tovor Koliko nesreč na naših cestah je že povzročil neprimerno, ali pa celo malomarno naložen tovor. Koliko življenj je moralo ugasniti zaradi tega. Vendar vse to posameznih voznikov ne spametuje, da bi posvečali več pozornosti varnemu prevozu posameznih tovorov. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi pretekli teden. Neprimerno naložen tovor, in prevelika hitrost sta botrovala nesreči, ki se je na srečo brez hujših posledic pripetila v torek 3. 7. 1990 okrog enajste ure na lokalni cesti Velenje Šentilj, v naselju Laze. Omenjenega dne je zasebni avtoprevoznik 21. letni Edvard Štale doma iz Radovljice peljal na svojem tovornjaku reg. št. KR. 183—313 kosovno pločevino. Slabo očiščen keson na katerem se je prej prevažal pesek, slabo zavarovan tovor, in neprimerna hitrost so bili vzrok, daje na precej ostrem ovinku zdrsnila pločevina na rob kesona z, takšno silo, daje tovornjak prevrnilo na bok, in seje po dobrih dvajsetih metrih drsenja ustavil na skrajnem robu ceste. Sreča v nesreči je bila, da se ni vozilo prevrnilo na cestišče, kjer bi bila razsuta pločevina lahko življenjsko nevarna za ostale udeležence v prometu. Na vozilu in tovoru je nastala le manjša materialna škoda. Tudi voznik jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Sama nesreča tako nima večjih razsežnosti, vendar naj velja kot opozorilo ostalim voznikom, ki se ukvarjajo z podobnimi prevozi. M. Hrusti